neobi^en pogreben ritual za osnova^ot navorld pres...
TRANSCRIPT
Del od Heri Morgan po~iva vo kawonot Matka
NEOBI^EN POGREBEN RITUAL ZA OSNOVA^OT NA "VORLD PRES INSTITUTOT"
4 SABOTA 12 / NEDELA 13 NOEMVRI 2010
Novinarot na VEST ja rasfrla pepelta na Morgan
vo kawonot Matka kraj Skopje
Foto:
B.
Grd
anoski
Koga amerikanskiot no-
vinar i avanturist
Heri Morgan, koj gi
intervjuiral Majka Tereza,
Xon Kenedi, Indira Gandi,
im ostavil amanet na svoite
sinovi koga }e umre negovata
pepel da ja rasfrlaat vo {to
e mo`no pove}e zemji niz ce-
liot svet, nitu toj nitu tie
ne pomislile deka del od ne-
go }e po~iva i vo Makedoni-
ja. Po tri godini od negovata
smrt, vo sredata, potpisni-
kot na ovie redovi pomogna
vo ispolnuvaweto na `elba-
ta na Heri Morgan i rasfrla
mal del od negovata pepel vo
kawonot Matka. So toa Ma-
kedonija vleze vo listata na
pove}e od 30 zemji i nad 120
gradovi, sela, aerodromi, ka-
woni, planinski vrvovi... na
koi e rasfrlana pepelta na
osnova~ot na "Vorld pres in-
stitutot" - organizacija koja
od 1961 sekoja godina odbira
10 novinari od celiot svet da
gi propatuvaat Soedinetite
Amerikanski Dr`avi i da se
zapoznaat so `ivotot, poli-
tikata, novinarstvoto - ili
kako {to Heri velel "i so
dobroto, i so lo{oto, nezgod-
noto, s#".
"U{te koga bevme mnogu
mali tatko mi mene i na brat
mi Kip ni ka`a deka saka da
bide kremiran, no negoviot
plan vklu~uva{e ne{to po-
golemo. Toj saka{e pepelta
od negovoto telo da bide ras-
frlena niz celiot svet i de-
ka nie treba da u`ivame vo
poslednite spomeni i avan-
turite so nego. Do posledni-
ot den saka{e da gi potpi{u-
va svoite pisma od elektron-
skata po{ta so ne{to kako -
'koga }e umram, sakam da bi-
dam celosno upotreben'. So
drugi zborovi, ne saka{e da
ostavi ni{to na masata i da
odi da u`iva vo `ivotot",
raska`uva Hauard i dodava
oti Heri veruval deka telo-
to e samo privremeno i deka
spomenite treba da traat za-
sekoga{.
Heri Morgan e roden 1934
godina vo Salinas, SAD i
u{te od po~etokot na negova-
ta kariera se vodel po na~e-
Amerikanskiot novinari avanturist Heri Morganim ostavil amanet na sino-vite negovata pepel da bi-de rasfrlana vo {to e mo`-no pove}e zemji niz svetot.Vo sredata, tri godini ponegovata smrt, del od pe-pelta zavr{i vo kawonotMatka so {to Makedonija ezapi{ana na listata na po-ve}e od 30 zemji vo koi epogreban Morgan
So Kofi Anan (levo) pred avtomobilot so oznaka "Ambasadori za prijatelstvo". - Eks prviot ~ovek na ON patuval niz SAD zaedno so
Heri vo po~etokot na 1960-tite godini
Pretsedatele ^au{esku, ako odime nalov bi mo`el da ve zastrelam
Heri Morgan bil mnogu po~ituvan gostin vo Romanija
i ~esto bil vo dru{tvo na diktatorot na Romanija Niko-
lae ^au{esku. Negoviot sin Hauard raska`uva za eden
nastan koj retko koj ~ovek bi se osmelil da go predizvika.
"Edna{ (^au{esku) go povika vo edna od negovite
{umski ku}i. ^au{esku obo`ava{e da lovi me~ki i pre-
ku preveduva~ go pra{a tatko mi ako saka da mu se pridru-
`i vo lovot. Tatko mi definitivno ne be{e nekoj lovec i
go ka`a toa, no isto taka se po{eguva: 'Jas sum tolku lo{
strelec... bi mo`el da ve zastrelam'! Preveduva~ot se za-
srkna, no uspea da ja doprevede re~enicata. Se razbira,
nikoj ne misle{e deka {egata e sme{na. Sepak, ^au{esku
prodol`i da ja poddr`uva programata na tatko mi preku
koja vo Romanija patuvaa amerikanski umetni~ki grupi,
no tie nikoga{ ne otidoa da lovat zaedno", ni raska`a
Hauard.
5SABOTA 12 / NEDELA 13 NOEMVRI 2010
6 SABOTA 12 / NEDELA 13 NOEMVRI 2010
lata razbirawe, prijatel-
stvo, komunikacija i iterna-
cionalizam. Koga vo 1960 go-
dina do{ol na Mekalister
kolexot vo St. Pol, Mineso-
ta, se priklu~il na organiza-
cijata "Ambasadori za prija-
telstvo", koja nosela studen-
ti od celiot svet da se zapoz-
naat so SAD. Patuvaj}i vo
Obedinetite nacii, vo Ho-
landija preku vozduhoplov-
nite sili na SAD sfatil de-
ka lu|eto ne ja razbiraat
Amerika, pa re{il da go os-
nova "Vorld pres institu-
tot", bidej}i novinarite
mnogu polesno mo`at da dop-
rat do obi~nite lu|e niz ce-
liot svet. Dosega nad 500 no-
vinari se zapoznale so "lo-
{ite, dobrite i nezgodnite
strani" na SAD. Deneska ne-
govata misija ja prodol`uva-
at negovite sinovi Hauard i
Kip zaedno so direktorot na
"Vorld pres institutot" Dej-
vid Mekdonald.
"'Vorld pres institutot'
se razvi vo ranite 1950-ti vo
postvoena atmosfera po Vto-
rata svetska vojna, koga mojot
tatko Heri Morgan, gledaj}i
kolku lo{o lu|eto od raz-
li~nite nacii se razbiraat
me|u sebe, osobeno seprisut-
nite SAD - koi so vekovi bea
izolirani za da ja predvodat
potoa pobedata vo dve svet-
ski vojni. Odbranite novina-
ri potoa mo`ea da go isko-
ristat nivnoto iskustvo vo
tekot na nivnite karieri i
da go prenesat na mnogute ~i-
tateli do koi sekojdnevno do-
piraat. Misijata na 'Vorld
pres institutot' deneska e
pova`na pove}e od koga bilo,
i pokraj kompliciraniot i
prepoln so informacii di-
gitalen svet", veli Hauard
Morgan.
Vo 1964 godina Heri Mor-
gan se seli vo Wujork kade
raboti za "Riders Dajxest",
no ostanuva vklu~en vo rabo-
tata na negoviot "Vorld pres
institut". Toga{ izbranite
novinari prestojuvale vo
SAD duri devet meseci, stu-
dirale novinarstvo, rabote-
le vo lokalni vesnici, spie-
le kade }e stignat, patuvale
so {to }e najdat, intervjui-
rale najvisoki dr`avnici,
no i najobi~ni lu|e. I pokraj
toa {to potoa propatuval
niz nad 100 zemji vo svetot, a
intervjuiral svetski pozna-
ti istoriski li~nosti kako
Xon Kenedi, Majka Tereza,
Indira Gandi, Elenor Ruz-
velt, Dvajt Ajzenhauer, El-
vis Prisli, Ernest Hemin-
gvej i mnogu drugi, ostanal vo
komunikacija so golem del od
negovite stipendisti orga-
niziraj}i im najrazli~ni
sredbi i ve~eri so dr`avni-
ci, pisateli, novinari so Pu-
licerova nagrada vo nivnite
vitrini. Deneska, pak, In-
stitutot mo`e da se pofali
deka nekolkumina negovi
stipendisti osvoile Pulice-
rova nagrada, drugi stanale
svetski poznati pisateli, a
nekoi duri i ministri vo
nivnite zemji.
Dejvid Mekdonald, sega{-
niot direktor na "Vorld
pres institutot", smeta deka
idejata na Morgan mora da
prodol`i.
"Jas i bordot na direkto-
ri na 'Vorld pres institu-
tot' sme obvrzani da ja pro-
dol`ime rabotata i vizijata
na Heri Morgan. Nie veruva-
me deka vklu~uvaweto na
stranski novinari vo `ivo-
tot i kulturata na SAD i fo-
kusirawe na najdobrite pri-
meri na novinarstvo - poseb-
no ulogata i odgovornosta na
slobodniot pe~at vo demok-
ratijata - e ne{to koe{to
prodol`uva da bide golema
vrednost. Zatoa se nadevame
deka }e go prodol`ime toa i
vo na{ite naredni 50 godi-
ni", veli Dejvid Mekdonald.
Ideite na Heri Morgan
ne zavr{ile so "Vorld pres
institutot". Toj podocna ja
formira i "Fondacijata Am-
Del od kremiranite ostanki na Heri dopatuvaa vo Makedonija so Duridanski, otkako vo Sent Pol, Minesota mu gi dade Hauard, sinot na Morgan
Foto:
B.
Grd
anoski
7SABOTA 12 / NEDELA 13 NOEMVRI 2010
basadori za prijatelstvo"
koja promovirala kulturna
razmena niz svetot. Vo 1971
godina koga ovaa fondacija
donela Amerikanci vo ^e-
hoslova~ka nekoi od onie
koi se dru`ele so niv zavr-
{ile i vo zatvor, a Morgan
ve}e ne mo`el da sorabotuva
so lu|e od ovaa zemja. Zatoa,
pak, bil kontaktiran od ro-
manskiot diktator Nikolae
^au{esku koj rekol deka bi
bil po~esten amerikanski
grupi da dojdat vo Romanija -
ne{to {to }e gi {okira ne-
govite prijateli od Rusija.
Ottoga{ nad 35.000 Ameri-
kanci zaminale vo Isto~na
Evropa najmnogu vo ili pre-
ku Romanija.
Interesno e {to, iako
privrzanik na slobodnata
misla i slobodniot svet,
Morgan, otkako mu napravil
intervju na ^au{esku vo 1971
godina, stanal i golem prija-
tel so nego. No, toa ne mu
popre~ilo vo 1994 godina da
sorabotuva i so postkomunis-
ti~kata vlada na Romanija
koja go povikala da pomogne
vo razvojot na novinarstvoto
na univerzitetite vo Buku-
re{t, Sibiu i Timisoara. Do
krajot na svojot `ivot vo
2007 godina toj ostanuva vo
Timisoara u~ej}i stotici
studenti kako da se probiva-
at vo svetot na novinarstvo-
to. Zatoa i ne e ~udno {to se-
koe predavawe go zapo~nuval
so mislata {to go vodela vo
tekot na celiot negov `ivot:
"Kako novinar mo`e{ da
napravi{ promena na podob-
ro vo tvojot `ivot i vo `ivo-
tot na drugite lu|e".
Darko Duridanski
Heri Morgan so porane{niot generalen sekretar na Obedinetite Nacii Kofi Anan i so Hauard Morgan