new diplomsko delo · 2016. 6. 23. · ključne besede: komolec, športna gimnastika, varovanje,...

UNIVERZA V LJUBLJANI

FAKULTETA ZA ŠPORT

DIPLOMSKO DELO

DEJAN MOČNIK

Ljubljana, 2016

UNIVERZA V LJUBLJANI

FAKULTETA ZA ŠPORT

Športno treniranje

Nogomet

VAROVANJE PRI ŠPORTNI GIMNASTIKI S POŠKODBO

KOMOLCA

DIPLOMSKO DELO

MENTOR

prof. dr. Ivan Čuk, prof. šp. vzg.

RECENZENTKA AVTOR DELA:

doc. dr. Maja Bučar Pajek, prof. šp. vzg. Dejan Močnik

KONZULTANT

doc. dr. Vedran Hadžić, dr. med.

Ljubljana, 2016

Zahvala

Zahvaljujem se Fakulteti za šport, da mi je kljub poškodbi komolca omogočila, da dokončam

študij in mi tako omogočila dosego pomembnega cilja v mojem življenju.

Zahvaljujem se prof. dr. Ivanu Čuku, prof. šp. vzg., za potrpežljivost, pomoč in kar nekaj

konzultacij, ki sva jih opravila med izdelavo diplomske naloge, ter za izjemno hitre odgovore

preko elektronskih sporočil.

Za izjemno veliko pomoč, veliko prebitih ur v gimnastični dvorani v svojem prostem času, za

nasvete pri diplomski nalogi se zahvaljujem Karmen Šibanc.

Velika zahvala gre Aljažu Slatnarju, ki je nesebično priskočil na pomoč in dodatno prebil

veliko ur v gimnastični dvorani, ter opravil vse gimnastične prvine, ki so predstavljeni v

diplomski nalogi.

Na koncu bi se rad zahvalil svoji družini, tako ožji kot širši, ki me je priganjala, spodbujala in

mi stala ob strani v najtežjih trenutkih. Hvala vsem, predvsem pa mojim trem puncam.

Ključne besede: komolec, športna gimnastika, varovanje, vadbena ura

VAROVANJE PRI ŠPORTNI GIMNASTIKI S POŠKODBO KOMOLCA

Dejan Močnik

IZVLEČEK:

Namen diplomskega dela je bilo dokazati, da se lahko tudi s poškodbo komolca povsem varno

in pravilno varuje vse gimnastične prvine na urah športne vzgoje v osnovni in srednji šoli.

Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov. V prvem, teoretičnem delu je opisana

funkcionalna anatomija komolca, predstavljena je poškodba in opredeljena gibljivost glede na

poškodbo. V nadaljevanju je opisana izpeljava vadbene ure in varnost na vadbeni uri.

V drugem delu so predstavljene gimnastične prvine po posameznih orodjih, ki smo jih

opravljali pri predmetu športna gimnastika na Fakulteti za šport. Vse prvine smo posneli in

naredili kinograme gibanja in varovanja. Poudarek je bil na pravilnem in varnem varovanju

ter pravilnem prijemu učitelja.

Ugotovljeno je bilo, da se zaradi poškodbe komolca pri varovanju gimnastičnih prvin večje

težave niso pojavljale.

Diplomsko delo ponuja pomoč pri organizaciji in načrtovanju vadbenih ur vsem, ki se

ukvarjajo oziroma vodijo kakršno koli obliko športne dejavnosti. Menim, da v diplomskem

delu lahko ustrezne nasvete najdejo tudi profesorji športne vzgoje, predvsem z vidika

izpeljave in varnosti na vadbeni uri ter varovanja posameznih gimnastičnih prvin.

Key words: elbow, gymnastics, protection, training session

PROTECTION AT GYMNASTICS WITH ELBOW INJURY

Dejan Močnik

ABSTRACT:

The purpose of the diploma thesis was to prove, that even with the elbow injury, all gymnastic

elements at physical education courses in elementary and high school can be safely and

properly protected.

The diploma thesis is composed of two parts. In the first, theoretical part we describe the

functional anatomy of the elbow, present injury itself and define the movement with regard to

injury. Further, we describe the derivation of the training session and safety at the training

session.

In the second part, we presented gymnastic elements for individual tools, that we have

performed in course Sports gymnastics at the Faculty of Sport. All the elements were

recorded, made kinograms of the movement and protection. The focus was on proper and safe

protection, and on proper grip of the teacher.

We found that in the very protection of gymnastic elements, major problems have not

occurred due to an injury of the elbow.

The diploma thesis offers help with organizing and planning the training sessions for all who

are engaged or conducting any form of sporting activity. We believe that in this thesis can

also find appropriate advices professors of physical education, especially from the aspect of

derivation and safety at the training session, and the protection of individual gymnastic

elements.

KAZALO

1. UVOD ............................................................................................................................................... 10

1.1. FUNKCIONALNA ANATOMIJA KOMOLCA ....................................................................... 11

1.1.1. VEZI .................................................................................................................................... 12

1.1.2. MEHANIKA SKLEPA ....................................................................................................... 12

1.2. OPREDELITEV GIBLJIVOSTI POŠKODOVANEGA KOMOLCA ..................................... 13

2. METODE DELA ............................................................................................................................... 15

3. IZPELJAVA VADBENE URE ......................................................................................................... 16

3.1. DIDAKTIČNI NAPOTKI .......................................................................................................... 16

3.2. ORGANIZACIJA VADBENE URE .......................................................................................... 19

3.3. VARNOST PRI ŠPORTNI VZGOJI ......................................................................................... 22

4. GIMASTIČNE PRVINE PRI PREDMETU ŠPORTNA GIMNASTIKA ........................................ 28

4.1. PARTER ..................................................................................................................................... 29

4.1.1. PREVAL NAPREJ .............................................................................................................. 29

4.1.2. PREVAL LETNO ............................................................................................................... 30

4.1.3. PREVAL NAZAJ ................................................................................................................ 31

4.1.4. STOJA NA LOPATICAH ................................................................................................... 32

4.1.5. STOJA NA GLAVI ............................................................................................................. 33

4.1.6. STOJA NA ROKAH ........................................................................................................... 34

4.1.7. STOJA NA ROKAH IN SPOJENO PREVAL NAPREJ / PREVAL NAZAJ DO STOJE

NA ROKAH .................................................................................................................................. 35

4.1.8. PREMET VSTRAN ............................................................................................................ 36

4.1.9. PREMET VSTRAN Z OBRATOM 90 STOPINJ NAPREJ / NAZAJ ............................... 37

4.1.10. VZKLOPKA Z GLAVE .................................................................................................... 38

4.1.11. PREMET NAPREJ ............................................................................................................ 39

4.1.12. PREMET NAZAJ .............................................................................................................. 40

4.1.13. SALTO NAPREJ SKRČENO ........................................................................................... 41

4.2. BRADLJA .................................................................................................................................. 42

4.2.1. KOLEB ................................................................................................................................ 42

4.2.2. VZPORA V PREDKOLEBU .............................................................................................. 43

4.2.3. VZPORA V ZAKOLEBU ................................................................................................... 44

4.2.4. PREVAL NAPREJ .............................................................................................................. 44

4.2.5. STOJA NA RAMENIH ....................................................................................................... 45

4.2.6. SESKOKI ............................................................................................................................ 46

4.2.7. VZPORA VZKLOPNO ....................................................................................................... 47

4.2.8. NAOPOR VZKLOPNO ...................................................................................................... 48

4.3. PRESKOKI PREKO ORODJA .................................................................................................. 49

4.3.1. RAZNOŽKA PREKO KONJA ........................................................................................... 49

4.3.2. SKRČKA PREKO KONJA ................................................................................................. 50

4.4. KROGI ....................................................................................................................................... 51

4.4.1. VESA VZNOSNO IN STRMOGLAVO TER GUG V VESI VZNOSNO IN

STRMOGLAVO ........................................................................................................................... 51

4.4.2. KOLEB V VESI SPREDAJ ................................................................................................ 53

4.4.3. V PREDGUGU OBRAT ZA 180 STOPINJ ....................................................................... 54

4.4.4. ZVINEK NAZAJ V SESKOK S KROGOV ....................................................................... 55

4.4.5. PREMET NAZAJ RAZNOŽNO V PREDKOLEBU ......................................................... 56

4.5. DROG ......................................................................................................................................... 57

4.5.1. KOLEB V VESI SPREDAJ ................................................................................................ 57

4.5.2. PODMETNI KOLEB .......................................................................................................... 57

4.5.3. SPAD PODMETNO ............................................................................................................ 58

4.5.4. IZ OPORE SPAD PODMETNO S POL OBRATA ............................................................ 59

4.5.5. V ZAKOLEBU IZ NADPRIJEMA KRIŽNI PREPRIJEM IN V PREDKOLEBU OBRAT

ZA 180 STOPINJ V DVOPRIJEM ............................................................................................... 60

4.5.6. PREMAH V OPORI NAPREJ ............................................................................................ 60

4.5.7. TOČ NAZAJ ....................................................................................................................... 61

4.5.8. VZMIK SPREDAJ .............................................................................................................. 62

4.5.9. TOČ JEZDNO NAPREJ ..................................................................................................... 63

4.5.10. NAOPOR VZKLOPNO .................................................................................................... 64

4.5.11. NAOPOR JEZDNO........................................................................................................... 65

5. SKLEP ............................................................................................................................................... 66

6. VIRI ................................................................................................................................................... 69

KAZALO KINOGRAMOV

Kinogram 1: Parter - preval naprej ........................................................................................................................ 29

Kinogram 2: Parter - preval letno .......................................................................................................................... 30

Kinogram 3: Parter - preval nazaj ......................................................................................................................... 31

Kinogram 4: Parter - stoja na lopaticah ................................................................................................................. 32

Kinogram 5: Parter - stoja na glavi (a) .................................................................................................................. 33

Kinogram 6: Parter - stoja na glavi (b) .................................................................................................................. 33

Kinogram 7: Parter - stoja na rokah ...................................................................................................................... 34

Kinogram 8: Parter - stoja na rokah in spojeno preval naprej ............................................................................... 35

Kinogram 9: Parter - preval nazaj v stojo na rokah ............................................................................................... 35

Kinogram 10: Parter - premet vstran ..................................................................................................................... 36

Kinogram 11: Parter - premet vstran z obratom za 90 stopinj naprej .................................................................... 37

Kinogram 12: Parter - premet vstran z obratom za 90 stopinj nazaj ..................................................................... 37

Kinogram 13: Parter - vzklopka z glave ................................................................................................................ 38

Kinogram 14: Parter - premet naprej ..................................................................................................................... 39

Kinogram 15: Parter - premet nazaj ...................................................................................................................... 40

Kinogram 16: Parter - salto skrčeno naprej ........................................................................................................... 41

Kinogram 17: Bradlja - koleb v opori ................................................................................................................... 42

Kinogram 18: Bradlja - koleb v opori na lahteh .................................................................................................... 42

Kinogram 19: Bradlja - vzpora v predkolebu ........................................................................................................ 43

Kinogram 20: Bradlja - vzpora v zakolebu ........................................................................................................... 44

Kinogram 21: Bradlja - preval naprej ................................................................................................................... 45

Kinogram 22: Bradlja - stoja na ramenih .............................................................................................................. 45

Kinogram 23: Bradlja - seskok zanožno ............................................................................................................... 46

Kinogram 24: Bradlja - seskok zanožno z obratom za 90 stopinj na not .............................................................. 47

Kinogram 25: Bradlja - vzpora vzklopno .............................................................................................................. 47

Kinogram 26: Bradlja - naopor vzklopno.............................................................................................................. 48

Kinogram 27: Konj - raznožka .............................................................................................................................. 49

Kinogram 28: Konj - skrčka .................................................................................................................................. 50

Kinogram 29: Krogi - vesa vznosno ..................................................................................................................... 51

Kinogram 30: Krogi - vesa strmoglavo ................................................................................................................. 51

Kinogram 31: Krogi - gug v vesi vznosno ............................................................................................................ 52

Kinogram 32: Krogi - gug v vesi strmoglavo ........................................................................................................ 52

Kinogram 33: Krogi - koleb v vesi spredaj ........................................................................................................... 53

Kinogram 34: Krogi - v predgugu obrat za 180 stopinj ........................................................................................ 54

Kinogram 35: Krogi - zvinek nazaj v seskok s krogov ......................................................................................... 55

Kinogram 36: Krogi - premet nazaj raznožno v predkolebu ................................................................................. 56

Kinogram 37: Drog - koleb v vesi spredaj ............................................................................................................ 57

Kinogram 38: Drog - podmetni koleb ................................................................................................................... 58

Kinogram 39: Drog - spad podmetno .................................................................................................................... 58

Kinogram 40: Drog - iz opore spad podmetno s pol obrata .................................................................................. 59

Kinogram 41: Drog - v zakolebu iz nadprijem križni preprijem in v predkolebu obrat za 180 stopinj v dvoprijem

.............................................................................................................................................................................. 60

Kinogram 42: Drog - premah v opori naprej ......................................................................................................... 61

Kinogram 43: Drog - toč nazaj .............................................................................................................................. 62

Kinogram 44: Drog - vzmik spredaj ..................................................................................................................... 62

Kinogram 45: Drog - toč jezdno naprej................................................................................................................. 63

Kinogram 46: Drog - naopor vzklopno ................................................................................................................. 64

Kinogram 47: Drog - naopor jezdno ..................................................................................................................... 65

10

1. UVOD

Leta 1997 sem utrpel hujšo poškodbo komolca in sicer sem si pri igranju nogometa zdrobil

glavico koželjnice. Po operativnem posegu, ko so mi v komolčni sklep namestili umetno

glavico koželjnice, se je postopoma rotacija v komolčnem sklepu povsem zavrla, zaradi

zaraščenih kosti koželjnice in podlahtnice. Zaradi omenjene poškodbe nisem mogel opraviti

nekaterih praktičnih prvin, ki so mi ostali pri predmetu Teorija in metodika športne

gimnastike. Specialisti na področju ortopedije so odsvetovali opravljanje gimnastičnih prvin

zaradi možnosti ponovne poškodbe z vidika prekomerne obremenitve na komolec, ki prihaja

pri gimnastičnih elementih.

V diplomskem delu je v prvem delu na kratko opisana funkcionalna anatomija komolca ter

moja poškodba komolca, ki je pomembna za razumevanje težav, ki se lahko pojavijo ob

varovanju pri športni gimnastiki. V nadaljevanju je opisano merjenje gibljivosti sklepov in

opredeljena gibljivost mojega komolčnega sklepa. Nadalje je v diplomskem delu

predstavljena izpeljava in organizacija učne ure in opredeljena varnost na vsaki posamezni

učni uri.

V glavnem delu diplomske naloge so opisane vse prvine, ki jih je potrebno izvesti za

opravljen predmet Teorija in metodika športne gimnastike na Fakulteti za šport. Za vsako

prvino je izdelan kinogram izvedbe in pravilnega varovanja. V vseh kinogramih je poudarek

na pravilnem in varnem varovanju, saj je to osrednja tema diplomske naloge, zato se nismo

osredotočali na povsem optimalno izvedbo vsake prvine, ki je v diplomski nalogi

predstavljeno.

Cilj diplomske naloge je dokazati, da lahko tudi s takšno poškodbo komolca povsem varno in

zanesljivo varujemo vadeče tako v osnovni, kot v srednji šoli ter, da poškodba ni in ne more

biti razlog, da poklica profesor športne vzgoje ne bi mogel opravljati.

11

1.1. FUNKCIONALNA ANATOMIJA KOMOLCA

Funkcionalno predstavlja komolčni sklep drugi zaporedni segment (za ramenskim sklepom) v

kinetični verigi zgornje okončine. Le–ta se zaključi v zapestnem sklepu. Komolec je

kompleksen, tečajast sklep, ki ga sestavljajo 3 kosti, in sicer humerus (nadlahtnica), radius

(koželjnica) in ulna (podlahtnica). Navedene kosti med seboj tvorijo 3 različne sklepe. Tako je

komolec sestavljen iz 3 različnih sklepov: (Hlebš, 2009)

med humerusom in ulno - humeroulnarni sklep

med humerusom in radiusom - humeroradialni sklep

med ulno in radiusom - radioulnarni sklep

Humeroulnarni sklep

Konveksna sklepna površina je na ulnarnem distalnem delu nadlahtnice, valjček nadlahtnice.

Konkavna sklepna površina je greben na proksimalnem delu podlahtnice, ki ustreza žlebu na

valjčku nadlahtnice. Prečna os sklepnega valjčka teče poševno kranialno-lateralno in

medialno-distalno ter z vzdolžno osjo nadlahtnice oklepa kot 110°, kar je pomembno za

mehaniko sklepa. Med fleksijo se koronoidni odrastek na sprednji strani podlahtnice prilega

koronoidni kotanji nad valjčkom. Med ekstenzijo se grčast odrastek (olekranon) na zadnji

strani podlahtnice prilega kotanji na nadlahtnici. (Hlebš, 2009)

12

Humeroradialni sklep

Konveksna sklepna površina je na nadlahtnici, to je glavica nadlahtnice. Konkavna sklepna

površina je na glavi koželjnice. Pri fleksiji se glava koželjnice spravi pri plitki kotanji na

sprednji strani nadlahtnice nad glavico. (Hlebš, 2009)

Radioulnarni sklep

Krožna konveksna sklepna površina je okoli glave koželjnice. Konkavna sklepna površina je

prilegajoča se zareza na radialni strani proksimalnega dela podlahtnice. (Hlebš, 2009)

1.1.1. VEZI

Sklepna ovojnica je enotna za cel komolčni sklep. Med sinovialno in vezivno plastjo sklepne

ovojnice so vložene maščobne blazinice, ki preprečujejo nastajanje negativnega pritiska v

kotanji olekranona (med fleksijo), koronoidno in radialno kotanjo (med ekstenzijo).

Sinovialna plast tvori sklepne žepe, recesuse. Sprednji resesus obdaja vrat koželjnice,

zadajšnji pa kotanjo olekranona. (Hlebš, 2009)

Ulnarna obstranska vez (lig. collaterale ulnare) izvira iz ulnarnega epikondila nadlahtnice in

se pahljačasto narašča podlahtnico. Krepi medialni del sklepne ovojnice. (Hlebš, 2009)

Radialna obstranska vez (lig. collaterale radiale) izvira iz radialnega epikondila nadlahtnice in

se preko koželjnice pahljačasto narašča na lig. anulare radii. Krepi lateralni del sklepne

ovojnice. (Hlebš, 2009)

Obročasta vez, lig. anulare radii, objema glavo koželjnice in tvori velik del konkavne sklepne

površine proksimalnega radioulnarnega sklepa. (Hlebš, 2009)

1.1.2. MEHANIKA SKLEPA

Humeroulnarni sklep je po mehaniki sedlast, humeroradialni sklep je kroglast, proksimalni

radioulnarni sklep je čepast. Gledano v celoti je komolčni sklep značilen tečajast. (Hlebš,

2009)

13

V humeroulnarnem in humeroradilanem sklepu se izvajata fleksija in ekstenzija okoli prečne

osi. Prečna os poteka od lateralnega epikondila nadlahtnice skozi sredino glavice in valjčka

ter izstopa pod medialnim epikondilom nadlahtnice. Glede na potek prečne osi je pri fleksiji

prisotne nekaj addukcije podlahtnice in abdukcije pri ekstenziji. Ekstenzija je mogoča do

iztegnjenega položaja (0°), fleksija do 140°. (Hlebš, 2009)

V proksimalnem radiulnarnem sklepu in zapestnem sklepu se izvajata pronacija in supinacija,

kjer se koželjnica vrti okoli svoje osi. Prekomeren obseg preprečujeta kita mišice biceps

brachii in chorda obliqua. Pronacija in supinacija sta možni pri delni fleksiji v komolčnem

sklepu. Pri ekstendiranem komolčnem sklepu se supinacija izvaja z zunanjo rotacijo in

pronacija z notranjo rotacijo v ramenskem sklepu. (Hlebš, 2009)

Treba je poudariti, da sta pronacija in supinacija giba, ki ju opazujemo ob upognjenem

komolcu. Ne smemo ju zamenjati z gibi notranje rotacije in zunanje rotacije ob iztegnjenem

komolcu, ki sta izvedena v ramenskem sklepu. Med pronacijo podlahti se dlan obrne navzdol,

palec pa navznoter. Koželjnica (radius) se premika tako, da oriše navidezni stožec okoli

podlahtnice (ulne). Zgornji del se obrne okoli svoje vzdolžne osi, kar mu omogoča relativna

prožnost anularnega ligamenta. Spodnji del drsi navprej in navznoter okoli glavice

podlahtnice. Med supinacijo podlahti se dlan obrne navzgor, palec pa navzven. Pronacijo in

supinacijo omogočata medsebojni položaj kosti in sklepnih površin v podlahti ter razporeditev

ligamentov v zgornjem in spodnjem delu podlahti. (Žagar R. 2011)

1.2. OPREDELITEV GIBLJIVOSTI POŠKODOVANEGA KOMOLCA

Merjenje gibljivosti sklepov imenujemo goniometrija, gre torej za merjenje kotov gibljivosti v

sklepih. Inštrument, ki se pri tem uporablja imenujemo goniometer. Gibljivost sklepov

merimo v travmatologiji, ortopediji, fiziatriji, fizioterapiji, revmatologiji, protetiki, športni

medicini,…Z merjenjem gibljivosti sklepov spremljamo napredovanje okvare ali bolezni,

ugotavljamo začetno stanje gibljivosti sklepov, uspešnost kirurškega zdravljenja, napredek pri

rehabilitaciji bolnikov. (Macura M.)

Meritev gibljivosti načeloma opravlja eden, le redko dva preiskovalca. Preiskovanec mora

imeti odstranjeno obleko ali morebitne pripomočke, ki bi lahko motili meritev (razne

opornice, elastični povoji,…). V kolikor se meritve gibljivosti opravlja v več sklepih, je

14

meritev potrebno organizirati tako, da se preiskovanca čim manjkrat dviguje, poseda ali

polega, še posebno, če mu to povzroča bolečine. Pri meritvi mora biti proksimalni del

merjenega sklepa stabiliziran. Sklep se postavi v izhodiščni položaj, prisloni goniometer ob

kostnoanatomsko točko in izmeri gibljivost distalnega dela sklepa. Kostnoanatomske točke so

kostne izbokline, ki služijo za orientacijo pri postavljanju goniometra. (Macura M.)

Tako se v komolcu meri fleksijo in ekstenzijo, v podlahti oz. v radioulnarnem sklepu pa

pronacijo in supinacijo.

Pri moji poškodbi je šlo za zdrobljeni zlom glavice koželjnice, kjer osteosinteza ni bila

mogoča, zato je bila narejena proteza (umetna glava koželjnice). Po končanem zdravljenju je

bila gibljivost v komolcu skoraj popolna (upogib in izteg). Fleksija v komolcu je po

zdravljenju ocenjena na popolno, medtem ko je ekstenzija skoraj popolna, kar torej ne

predstavlja nekih objektivnih težav. Težave pa so nastale v radioulnarnem sklepu, saj je po

zdravljenju gibljivost v omenjenem sklepu popolnoma zavrta. Govorimo torej o pronaciji in

supinaciji, ki je v mojem desnem komolcu ni.

Tako lahko zapišemo, da nastajajo težave pri tistih gibih in gibanjih, ki zahtevajo gibljivost

samo in izključno v radioulnarnem sklepu. Nekaj težav se pojavlja tudi pri tistih gibih in

gibanjih, ki zahtevajo sodelovanje radioulnarnega sklepa, vendar pa se veliko gibov in gibanj,

kjer je nujna pronacija in supinacija in ni nujna upognitev komolca, lahko kompenzira v

ramenskem sklepu. Seveda zadeva ni optimalna in popolna, vendar pa smo predvsem pri

gimnastičnih prvinah, ki smo jih snemali in varovali videli, da omejitev glede varovanja pri

gimnastiki ni.

Omejitve so predvsem z vidika opravljanja nekaterih gibov in gibanj, ki zahtevajo

sodelovanje radioulnarnega sklepa ali se izvedejo izključno v radioulnarnem sklepu, in prihaja

do povečane sile obremenitve na komolec. V takšnem primeru bi se po navedbah najboljših

slovenskih strokovnjakov na področju takšnih poškodb, poškodba lahko ponovila, lahko pride

do ponovnega zloma umetne glavice radiusa ali celo do zloma koželjnice in podlahtnice, ki

sta se zaradi tvorbe kalusa zarasli med seboj.

15

2. METODE DELA

Za pisanje diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela. Uporabljena literatura

je bila pridobljena predvsem iz domačih virov, nekaj pa tudi iz tujih virov.

V veliko pomoč, predvsem pri snemanju gimnastičnih prvin in izdelavi kinogramov, so bile

lastne izkušnje in znanja pridobljene v nekaj letnih izkušnjah z delom v nogometu.

Kinogrami v diplomskem delu so lastna izdelava, po predhodnem snemanju gimnastičnih

prvin smo video pretvorili v slike. Narejen je bil izbor slik, ki ponazarjajo potek gibanja, z

njimi pa smo nato izdelali kinograme.

16

3. IZPELJAVA VADBENE URE

Eden od pomembnih dejavnikov kakovostne športne vzgoje je tudi zahteva, da izpeljava

športnih dejavnosti pri pouku športne vzgoje in v prostem času zagotavlja posameznikom

varno udeležbo (Corbin, 2002). Pri športni vzgoji je zaradi njene posebnosti več možnosti, da

se učenec poškoduje, kot pri drugih učnih predmetih, saj je za varno izvedbo gibalnih nalog

potrebna določena razvitost gibalnih sposobnosti in raven tehničnega znanja ter tudi ustrezna

opremljenost prostora in primerna osebna oprema vadečih. Določene poškodbe se lahko

pojavljajo tudi pri drugih šolskih predmetih, vendar so pri športni vzgoji najpogostejše. V

zadnjih letih je v šolah opažen izrazit porast poškodb. Človeško telo je ustvarjeno za izvedbo

širokega nabora različnih enostavnih in sestavljenih gibanj. Poškodba enega dela telesa lahko

poruši celotno harmonično delovanje človeka. Tudi v vsakdanjem življenju smo vsak dan

izpostavljeni številnim nevarnim okoliščinam, na katere pravzaprav nimamo vpliva. Res pa je,

da je teh možnosti v športu več, ampak na srečo je nastanek poškodb predvidljiv. (Kovač,

Jurak, 2012)

V prostočasni športni dejavnosti je vsak posameznik odgovoren za svoja dejanja in odločitve,

ki odražajo skrb za varnost in lastno zdravje. V organiziranih dejavnostih, posebej še, če so

obvezne (kot je npr. športna vzgoja), pa je skrb za varnost predvsem odgovornost izvajalca

športne vadbe. Ne le, da mora poskrbeti za vse dejavnike, ki bi lahko ogrožali vadeče in tako

v danih okoliščinah čim bolj zmanjšati tveganje, njegova naloga je prav tako, da jih nauči

varnega ukvarjanja s športom ter prepoznavanje dejavnikov nevarnosti tudi njihovem prostem

času, ob poškodbi pa mora delovati racionalno, mirno in premišljeno. (Kovač, Jurak, 2012)

3.1. DIDAKTIČNI NAPOTKI

Kot navajajo Kovačeva, Novakova in Čuk (2008), so vodilo izbiranja vsebin operativni cilji

pouka, kjer se pri izvedbi vzgojno izobraževalnega procesa držimo naslednjih didaktičnih

navodil:

Izbiranje nalog mora biti prilagojeno zmožnostim učencev, torej njihovemu

predznanju in sposobnostim.

Praviloma izbiramo vaje in naloge po načelu postopnosti, torej od lažjega k težjemu,

znanega k neznanemu in od enostavnega k kompleksnemu.

17

Pri osvajanju gimnastičnih prvin se načeloma držimo vrstnega reda učenja:

pripravljalne vaje, predvaje, spoznavanje prvin, pridobivanje znanja ali učenje,

utrjevanje z urjenjem in ponavljanjem, povezovanje, uporaba vaj v sestavah in

različnih težjih okoliščinah.

Vadba mora biti izbrana in vodena tako, da v vseh učencih krepi občutke samozavesti,

zaupanja vase, radosti in zadovoljstva. Ni razloga, da bi morali vsi učenci doseči enak

nivo znanja. Različnost otrok od pedagoga zahteva, da ne vztraja, da vsi učenci

obvladajo in osvojijo vse. Namen šolske športne vadbe je razvijati gibalno

učinkovitost in osvajati znanja ob varni izvedbi in prijetnem občutku samozavesti.

Zavedati se je potrebno, da so učenci zelo različni, lahko so pogumni, morda preveč

pogumni, plašni in občutljivi, tako nam različnost otrok narekuje, da jim v prvi vrsti

prisluhnemo in se tudi prilagodimo posebnostim določenih učencev, ki izstopajo po

telesni zgradbi ali plašnosti. V praksi prilagajanje ne pomeni nujno izbiro lažjih ali

drugih vaj, ampak je včasih dovolj že pogovor, pohvala, spodbuda, morda dodaten

prijem ali postavitev učitelja, zaščitna blazina za boljši občutek ali celo samo primerno

izbrana skupina.

Varnost učencev med uro je glavna in osnovna skrb učitelja. Pri gimnastiki se ji mora

še posebej posvetiti in tako prilagodi načrtovanje in izvedbo pouka.

Demonstracija vaj je nujen sestavni del pouka. Seveda ni nujno, da vse vaje učitelj

pokaže sam. Lahko si pomaga na različne načine, kot so: ob razlagi nakaže bistvo vaje

in z ustreznim gibom posameznega dela telesa, lahko si pomaga z več razlage, ali pa

določi učenca, ki vajo prikaže po njegovih navodilih in z njegovo pomočjo.

Največkrat se izbere sposobnejše učence, ki jim vaja ne predstavlja bistvenih težav.

Velikokrat se prav pri gimnastiki dogodi, da so nekateri učenci boljši izvajalci vsebin,

ki jih poučujemo, kot učitelji sami. Učencem pa vseeno manjkajo znanje, izkušnje in

preudarnost. Pomembno je, da je učitelj vedno v športni opremi in da čim več nalog,

če je le mogoče, izvaja skupaj z učeni. Takšen zgled je zelo učinkovit in učencem ljub.

Upoštevati je potrebno, da je začetek gimnastike v naravnih oblika gibanja, torej hoji,

teku, skokih, preskokih, plazenju, plezanju, visenju, nošenju, vrtenju, kotaljenju,

lazenju,… Pri teh nalogah se naučimo obvladati svoje telo, spoznamo orodja in se

pripravimo na učenje gimnastičnih prvin.

Upoštevati je potrebno, da nekatere prvine zahtevajo veliko število ponovitev. Tudi ko

smo prešli že vse faze učnega procesa in prvino »že obvladamo«, je pomembno, da jo

18

še vedno utrjujemo, ponavljamo v različnih pogojih in odpravljamo morebitne napake.

Utrjevanje in ponavljanje je še posebej pomembno pri osnovnih ali temeljnih prvinah.

Le dobro naučeno osnovno gibanje omogoča prehod in uspešno učenje težjih prvin.

Zavedajmo se, da znanje nikoli ne bo popolno, saj otroci rastejo, s tem pa se tudi

spreminjajo njihove sposobnosti in telesne razsežnosti, ki vplivajo na izvedbo prvin.

Tako tudi vrhunski tekmovalci nenehno ponavljajo nekatere osnovne naloge, da

ohranjajo in izpopolnjujejo znanje in njihovo uporabnost. Pri šolski gimnastiki

zahtevo po velikem številu ponavljanja velikokrat rešujemo tako, da vpletamo

nekatere vaje med gimnastične vaje. Nekatere prvine lahko ponovimo frontalno,

neposredno po gimnastičnih vajah, še večkrat pa jim namenimo eno od postaj, pri

vadbi po postajah.

S starejšimi učenci ne začnemo vedno natančno tam, kjer smo prejšnje leto končali.

Zavedati se moramo, da določenih temeljnih prvin, kot so prevali, premeti vstran,

stoje... nikoli ne osvojimo trajno, zato jih vsako leto znova ponavljamo, pa čeprav smo

jih prejšnje leto že osvojili. Z rastjo in razvojem se praviloma zgodi, da gibalni

programi, ki jih hranimo v gibalnem spominu, niso več ustrezni. Ne gre le za normalen

in pričakovan proces pozabljanja, temveč za neustreznost zaradi sprememb telesnih

mer, ki so posledica rasti in prinašajo nove pogoje izvedbe. Na porušeno koordinacijo

gibanja najbolj vplivajo: povečana rast v višino in s tem višji položaj težišča telesa,

spremenjene dolžine udov ter s tem drugačni vzvodi ter povečana teža in s tem

drugačen odnos med močjo in telesno maso, ki se izraža v relativni moči. Z rastjo se

tako biomehanično spremenijo pogoji izvedbe, razvoj pa prinaša tudi spremembe na

drugih področjih osebnosti. Ob neprevidnih in nepravilnih ukrepih učitelja se zlahka

pojavi strah in z njim povezani obrambni gibi, ki dodatno porušijo že pridobljeno

znanje. Zaradi slabše gibalne učinkovitosti, ki je največkrat povezana s preveliko

telesno težo, se pojavi tudi sram pred izvedbo gibanj. Tak učenec najpogosteje prinese

kar zdravniško opravičilo.

Pri izvajanju vaj bodimo zelo natančni, saj površno izvedene vaje izgubijo svoj

namen.

Določen prvine, še posebej akrobatske, zahtevajo temeljito ogrevanje in vzdrževanje

primerne gibljivosti hrbtenice in kolčnega sklepa. Zato v uvodnem delu ure poskrbimo

za primerno splošno in lokalno ogrevanje.

19

Načrtujmo več vaj za razvoj mišične moči rok, ramenskega obroča in trupa.

Vsakoletno spremljanje stanja in razvoja sposobnosti šolskih otrok namreč kaže, da je

prav to najbolj zanemarjen del razvoja šolske mladine. Zelo kompleksno in enostavno

bomo razvijali moč z vajami v opori z rokami in s plezanjem, vlečenjem in

potiskanjem.

Plezanje in vesa sta vaji z velikim pozitivnim učinkom. Pomembno je, da to

upoštevamo pri načrtovanju ur. Plezanje razvija moč rok in ramenskega obroča, vesa

pa je ena najboljših vaj za telesno držo.

Ker je plezanje velikokrat za nekatere učence naporno, še posebej tiste s prekomerno

telesno težo, moramo obremenitev prilagoditi posameznikom tako, da lahko

napredujejo. Neprestano jih moramo spodbujati, saj se bodo lahko le tako počutili

uspešne.

Upoštevajmo koristnost skokov in veliko skačimo, saj s skoki utrjujemo kostno maso,

zato so odlična preventiva pred osteoporozo.

Iz varnostnih razlogov moramo upoštevati, da so metodični postopki, zaporedje

didaktičnih korakov in obremenitve pri učenju iste prvine v šolski gimnastiki drugačni

od postopkov učenja v vrhunski gimnastiki. Prilagojeni so različnim ciljem vadbenega

procesa, različnim sposobnostim otrok in različnim pogojem dela.

3.2. ORGANIZACIJA VADBENE URE

Vadbena oz. učna ura je osnovna enota vzgojno izobraževalnega procesa. Izvedba vadbene

ure poteka po vnaprej načrtovani vsebinski ali snovni, metodični, količinski in organizacijski

pripravi. Vsi štirje deli priprave na učno uro se med seboj prepletajo. Učitelj naprej izdela

vsebinsko pripravo, nato vzporedno metodično, količinsko in organizacijsko. (Novak, Kovač

in Čuk, 2008)

Vsebinska ali snovna priprava vključuje učno vsebino, ki jo bomo obravnavali in izbrane

metodične enote, ki so vsebinsko jedro učne ure. Vključuje tudi opise vsebin glede na stopnjo

učnega procesa. Učitelj mora pri posredovanju nove vsebine poznati tehniko posameznih

prvin. V fazi utrjevanja mora prepoznavati napake, ki nastajajo zaradi nepravilne izvedbe

tehnike, medtem ko v fazi preverjanja in ocenjevanja učitelj določi naloge, merila in opisnike.

20

Metodična priprava vsebuje izbiro in opis metodičnih postopkov in zaporedja vaj, s katerimi

vadeče vodimo do zastavljenih ciljev oz. izbranih vsebin. Učitelj izbere zaporedje nalog, ki jih

prikaže in razloži, učenci pa izvajajo zadane naloge. Za prikaz naloge lahko uporabimo tudi

kinograme oz. nalogo lahko prikaže tudi sposobnejši učenec ob pomoči in varovanju učitelja.

(Novak, Kovač in Čuk, 2008)

Količinska priprava vsebuje za vsako posamezno nalogo ustrezno obremenitev, kar pomeni,

da opredelimo čas dela (obseg vadbe) in število ponovitev (intenzivnost vadbe), za

posamezno nalogo. (Novak, Kovač in Čuk, 2008)

Organizacijska priprava vsebuje natančno in podrobno razdelan organizacijski potek učne ure

(opis in skica organizacije). Določa prostor, kjer se dejavnost izvaja, postavitev orodij,

postavitev učencev ter gibanje učitelja. Zelo natančno je potrebno določiti tudi organizacijo

skupin in prehajanja učencev od ene naloge k drugi. Ker gimnastika zagotovo sodi med

organizacijsko zahtevnejše dejavnosti, je potrebno skrbno načrtovati postavitev posameznih

orodij in pripomočkov, ter ustrezno in varno pripravo in pospravljanje orodij, ki jih bomo

uporabili na učni uri. (Novak, Kovač in Čuk, 2008)

Vsaka učna ura športne vzgoje, je ne glede na vsebino sestavljena iz treh delov in sicer:

uvodni ali pripravljalni, glavni in sklepni del. (Novak, Kovač in Čuk, 2008)

Uvodni del ure je namenjen seznanitvi učencev z uro in pripravi telesa na glavni del učne ure,

zato vsebuje splošno in specialno ogrevanje. Učencem razložimo, kaj in kako ter zakaj bomo

vadili, jim razložimo naša pričakovanja in jih tudi motiviramo za delo. Vedno je potrebno

poudariti bistvene stvari pri posamezni učni uri in ne pretiravamo z razlago oz. pogovorom,

saj ima kratka in natančna razlaga večji učinek kot dolga. Splošno ogrevanje največkrat

izpeljemo frontalno, tako da imajo vsi učenci enako zadolžitev in da ima učitelj nadzor nad

vsemi učenci. Za splošno ogrevanje običajno izberemo dejavnosti, ki so povezane s tekom

(tek, tek z nalogami, tekalne igre..), da se telo čim hitreje ogreje. Iz motivacijskega vidika se

velikokrat uporablja tudi razgibane igre, kjer se učenci ob igri ogrejejo, poveselijo in

sprostijo. Pomembno je, da v uvodni del vključimo tudi nekatere vaje, ki bodo učence

usmerile na vsebino glavnega dela učne ure. Včasih lahko v uvodni del vključimo tudi že

nekatere osvojene vaje in znanja in jih tako utrjujemo, sploh kadar je v glavnem delu

planirano nadaljevanje oz. nadgradnja učenja posameznih prvin oz. urjenje v različnih

pogojih. (Novak, Kovač in Čuk, 2008)

21

Glavni del ure je namenjen izvedbi izbrane vsebine, ki je načrtovana kot osrednja učna tema.

Vsebina učne ure pripada določenemu tematskemu sklopu, na primer akrobatiki, ima svojo

učno enoto, kot je na primer pred vaje za stojo na rokah. Ta del učne ure je z didaktičnega in

organizacijskega vidika zagotovo najzahtevnejši in najobširnejši. Pri gimnastiki v glavnem

delu ure največkrat uporabljamo delo v skupinah in individualno delo. Značilnost gimnastike

je, da v uro velikokrat vključimo več metodičnih enot, ki lahko pripadajo različnim

vsebinskim sklopom. To pomeni, da učenci pri isti uri vadijo na več orodjih ali postajah in

tako na enem orodju, oz postaji izvajajo več prvin. Tako so posamezne metodične enote v

različnih fazah učnega procesa, navadno je le ena metodična enota namenjena posredovanju

novih vsebin, na ostalih pa učenci utrjujejo in odpravljajo napake. Orodja in vaje naj bodo

izbrane tako, da na vsaki vadbeni uri vplivamo na celotno telo. (Novak, Kovač in Čuk, 2008)

Sklepni del ure je namenjen analizi ure, pogovoru z vadečimi o končani uri in o delu na

naslednji uri. V sklepnem delu je potrebno poskrbeti za umirjanje telesa, zato izberemo takšno

aktivnost, ki ima učinek umirjanja in sprostitve. V tem delu ure sledi tudi pospravljanje orodij,

rekvizitov... (Novak, Kovač in Čuk, 2008)

Pri vzgojno – izobraževalnem procesu vsako učno temo obravnavamo skozi več faz, kar

zagotavlja uspešno učenje. Faze poučevanja ali stopnje učnega procesa sledijo v naslednjem

zaporedju:

Učenje nove učne vsebine;

Utrjevanje učne vsebine;

Preverjanje učinkovitosti dela;

Učitelj na različne načine posreduje izbrano temo, kar imenujemo učno metodo, najpogostejše

pa so: prikaz gibanja (demonstracija, kinogram, prikaz gibanja na mediju), razlaga in

pogovor. Razlaga in pogovor morata biti prilagojena starostni stopnji učencev. Vadbo

gimnastičnih prvin organiziramo v različnih učnih oblikah, najpogosteje uporabljamo:

frontalno delo, delo v skupinah in individualno delo. (Novak, Kovač in Čuk, 2008)

22

3.3. VARNOST PRI ŠPORTNI VZGOJI

Učni načrt za športno vzgojo že v splošnih izhodiščih za delo učitelja navaja, da mora učitelj

spoštovati predpisane standarde in normativna izhodišča ter poskrbeti za varnost pri vadbi

(Kovač idr., 2011, str 4). Prav tako je v uvodnem poglavju priporočeno, da je lahko pri

rednem pouku športne vzgoje zaradi varnosti in priporočene individualizacije v posamezni

vadbeni skupini največ 20 učencev. (Novak, Kovač in Čuk, 2008)

Učitelji so v času športne vzgoje odgovorni za varnost učencev, tako se skrb za varnost prične

že pri načrtovanju in nadaljuje pri izvedbi vzgojno – izobraževalnega procesa. Še posebej pri

gimnastiki je tako stalna skrb učitelja usmerjena predvsem v varno opremo učencev,

primernost in ustreznost gimnastičnega orodja, skrbno in natančno organizirano postavljanje

in pospravljanje gimnastičnih orodij in pripomočkov, zaščito orodij z zaščitnimi blazinami,

premišljena postavitev učencev, strokovno utemeljen izbor gibalnih nalog in odločitev glede

pomoči in varovanja. (Novak, Kovač in Čuk, 2008)

Za samo varnost pri športni vzgoji je zelo pomembna oprema učencev, saj je eden od

objektivnih dejavnikov varne vadbe. Učenci tako potrebujejo oblačila, ki niso pretirano

ohlapna, hlače pa naj ne bodo predolge, oz. so priporočene kratke oz. tako imenovane ¾

hlače. Učenci, ki nosijo očala, naj si jih s posebnim trakom pritrdijo okoli glave, saj je tako

manjša verjetnost, da bi se primerila nezgoda. Posebno pozornost namenimo tudi spenjanju

dolgih las, odstranitvi nakita in ur, prav tako pa učencem razložimo, da žvečilni gumiji,

bomboni in telefoni ne sodijo v telovadnico. Učence opozarjamo na uporabo copat s tanjšim

in nedrsečim podplatom. Higienično in zdravo bi bilo, če bi bili copati iz zdravih in naravnih

materialov, ki dihajo. Žal pa šolski copati, ki jih večinoma nosijo učenci ne ustrezajo

higienskim zahtevam. (Novak, Kovač in Čuk, 2008)

Prav tako je primerna oprema učitelja pogoj za varno in učinkovito izvedbo športne vzgoje.

Tako gre pri opremi učitelja za več vidikov: varnostni, higienski in vzgojni, saj je in mora biti

učitelj zgled učencem. K primerni opremi učitelja sodijo športna oblačila in športna obutev,

športna oblačila pa naj bodo udobna in zračna. Poleg trenirk so sprejemljive tudi športne hlače

in majice, ki ne ovirajo gibanja in varne izpeljave učne ure. Učitelj naj ima obuto športno,

udobno, zračno in predvsem nedrseče obuvalo. K varni opremi učitelja nikakor ne sodijo razni

nakiti, dolgi nohti… (Novak, Kovač in Čuk, 2008)

23

Zelo pomembno je, da učitelj pregleda in poskrbi, da so gimnastična orodja nepoškodovana in

dovolj stabilna, še posebej je potrebno biti pozoren na lesene dele orodja. Gimnastična orodja,

je potrebno vsako leto pred šolskim letom pregledati, prav tako pa je smotrno orodja

pregledati pred vsako uporabo, da bo na vadbi poskrbljeno za varnost. Poškodovano orodje je

nevarno, zato ga je potrebno strokovno popraviti oz. zamenjati z novim. Posebna skrb pri učni

uri mora biti namenjena varnemu pripravljanju in pospravljanju orodij in pripomočkov.

Načeloma naj učitelj le organizira in vodi pripravljanje in pospravljanje orodij in rekvizitov,

učenci pa naj ob jasnih navodilih in organizaciji učitelja pripravijo in pospravijo orodja in

rekvizite. To od učitelja zahteva urejenost in dobro organizacijo. Velikokrat lahko ob slabi

organizaciji in nejasnih navodilih pride do prerivanja in izkazovanja moči med učenci ob

pripravljanju in pospravljanju orodij in pripomočkov, kar lahko vodi v neprijetne,

neučinkovite in nevarne situacije, ki se jim mora učitelj iz vzgojnih in varnostnih razlogov

izogniti. Tako je v osnovi pomembno, da učence čim prej naučimo urejenega sodelovanja pri

pripravljanju in pospravljanju opreme, delo pa si lahko učitelj olajša tudi z organizacijskim

kartonom, na katerega nariše postavitev orodij in potek priprave in pospravljanja. (Novak,

Kovač in Čuk, 2008)

Vse do sedaj našteto je pri gimnastiki zelo pomembno. Težko pa je našteti in predvideti vse

nevarne situacije, do katerih bi lahko prišlo zaradi napačne postavitve učencev ali orodij,

vendar velja nekaj tipičnih napotkov povzetih po (Novak, Kovač in Čuk, 2008):

Pravilno postavitev orodja in učitelja ter organizacijo ure predvidimo že v

organizacijski pripravi na učno uro.

Učitelj stoji vedno tako, da ima pregled nad dogajanjem in lahko sproti ukrepa.

Navodila o tem, kje stojijo učenci, kaj izvajajo in kje se vračajo do izhodišča, morajo

biti povsem jasna in dosledna. Učitelj si lahko pomaga z organizacijskim kartonom, ali

oznakami, npr. plastičnimi puščicami, klobučki, stožci,…

Pri gimnastiki je pomembno, da ima učenec dovolj prostora, da varno opravi nalogo.

Drenjanje učencev lahko povzroči nesrečo.

Učence postavimo načeloma ob zunanjo stran telovadnice s pogledom v sredino, da

imajo pregled nad dogajanjem.

Po opravljeni nalogi se učenci vračajo v skupino po isti, večinoma zunanji strani in

tako, da nikomur ne prekrižajo zaleta ali poti. Pri najmlajših lahko pot, po kateri se

vračajo, označimo s stožci.

24

Orodja nikoli ne postavljamo blizu stene, da ne pride do naleta pri doskoku.

Orodja postavljamo v primernem, varnem razmiku.

Pri kombinaciji nalog pazimo, da žoga nima možnosti prekrižati pot drugi skupini.

Prostor izvajanja posamezne vaje mora biti dovolj velik, da učenci lahko varno izvedejo

nalogo. Iz prostora odstranimo vse moteče elemente, ki so lahko nevarni. Orodja obložimo z

varnostnimi blazinami povsod tam, kjer učenci izvajajo doskok, skačejo in se kotalijo,

oziroma sploh povsod, kjer bi se ob slabi izvedbi lahko udarili. Paziti moramo, da so izbrane

blazine primerno mehke in primerno debele ter da jih je dovolj, da so zaščitena vsa kritična

mesta, ki pomenijo potencialno nevarnost za vadeče. Poskrbimo, da blazine ne drsijo in so ves

čas tesno spojene. Kadar učenci izvajajo doskok z višine, kot na primer s ponjave, pri

doskokih s skrinje, z vese… namesto klasičnih šolskih blazin uporabimo zaščitne blazine, ki

so mehkejše in debelejše. Posebno pozornost namenjamo pravilnemu doskoku iz prej

omenjenih doskokih in ne dopuščamo, da učenci sami izbirajo način doskoka. Učitelj mora

izbrati primeren in prepričljiv način, da učenci razumejo, zakaj je potrebna natančna

organizacija in pravila na posamezni učni uri, saj le tako lahko zagotovi varnost. (Novak,


Čeprav je uradni učni načrt za športno vzgojo pripravljen tako, da so težavnost nalog in

predvideni standardi znanja prilagojeni stopnji razvoja učencev, velja zlasti pri gimnastiki

poudarjeno individualno upoštevati, kakšne so sposobnosti in predznanja otrok, ki jih učimo.

Pri izbiri vsebin, metodičnih postopkov in učnih oblik dosledno upoštevamo didaktična

navodila, ki so sestavni del učnega načrta. Včasih je potrebno težavnost vadbe prilagoditi

posameznikom, takrat si pomagamo z dodatnimi, dopolnilnimi nalogami, varovanjem,

pomočjo in drugimi pedagoškimi postopki. V kolikor imamo v skupini otroka s posebnimi

potrebami, je potrebno opraviti razgovor z zdravnikom in starši, ter se posvetovati o

najprimernejši vadbi za takšnega otroka, ki nikakor ne sme biti izključen iz vadbe, ampak

moramo vadbo prilagoditi njegovim potrebam in mu omogočiti varno, zadovoljno in uspešno

vadbo. (Novak, Kovač in Čuk, 2008)

Nevarnosti, ki se pojavljajo pri športni vzgoji, lahko razdelimo na: objektivne (zunanje) in

subjektivne (notranje) nevarnosti. Objektivne nevarnosti so nevarnosti, ki izvirajo iz okolja in

največkrat niso odvisne od udeležencev športno – vzgojnega procesa. Sicer pa so običajno

lažje predvidljive od subjektivnih. Najpogostejše objektivne nevarnosti, ki se pojavljajo pri

pouku športne vzgoje, so: (Kovač, Jurak, 2012)

25

Neprimeren prostor;

Neprimerne naprave, orodja in pripomočki;

Neprimerna postavitev naprav, orodij in pripomočkov;

Poškodovane in slabo vzdrževane naprave, orodja in pripomočki;

Slabo ali napačno varovanje učitelja;

Neprimerna urejenost vadečih;

Neprimerna osebna oprema vadečih;

Vadba brez potrebne zaščite;

Preveliko število vadečih;

Neugodni podnebni in atmosferski pogoji (pri športnih dejavnostih na prostem).

Subjektivne nevarnosti pa so nevarnosti, ki so predvsem odvisne od udeležencev vadbe. So

težje predvidljive kot objektivne nevarnosti, še posebej, če o udeležencih nimamo pravih in

dovolj informacij. Med subjektivne nevarnosti lahko uvrstimo: (Kovač, Jurak, 2012)

Neprimerna kompetentnost izvajalca vadbe;

Neprimerno izbrane vsebine in neustrezna organizacija vadbe;

Opustitev temeljnih načel varne vadbe;

Nepoznavanje ali neupoštevanje zdravstvenih posebnosti udeležencev;

Pretiravanje z vadbo;

Precenjevanje sposobnosti učencev;

Podcenjevanje nevarnosti;

Nespoštovanje pravil na vadbi;

Neprimerno obnašanje;

Torej ne pozabimo, da je v prvi vrsti potrebno najprej poskrbeti za varnost v vzgojno

izobraževalnem procesu, šele nato se posvetimo sami izvedbi programa. (Kovač, Jurak, 2012)

Pomoč in varovanje sta nujna dejavnika varnega in učinkovitega poučevanja gimnastičnih

vsebin. Pogostost poškodovanja glede na starost je odvisna predvsem od rasti in razvoja

posameznika. Po poročilih bolgarskih zdravnikov je največja frekvenca deklet pri 13 letih in

fantov pri 16 letih (puberteta). Poškodbe nastanejo predvsem zaradi nekontroliranih padcev

(48 %), vrtenja (rotacije) okrog vzdolžne osi (31%), udarcev ob orodja (12%) in ostalih

poškodb (9%). Prav zaradi omenjenih dejstev verjetno v nobeni drugi športni dejavnosti

pomoč in varovanje nista tako značilna in pomembna kot ravno pri športni gimnastiki. Pomoč

26

je varovanje s prijemom, s čimer učencem pomagamo pri izvedbi gibalne naloge ali pa

učenca zavarujemo pred morebitno poškodbo. Varovanje in pomoč se razlikujeta v tem, da pri

varovanju vadečega ne primemo, ampak se postavimo v položaj, ki v vsakem trenutku

dopušča, da lahko po potrebi uporabimo pomoč oziroma prijem. Z varovanjem torej

preprečujemo neprijetne padce, ki lahko pripeljejo do poškodbe ali pa pri učencih vzbudijo

strah, ki na nadaljnjo vadbo zagotovo vpliva negativno. Poznano je namreč, da se zaradi

strahu pojavljajo nekateri neželeni obrambni mehanizmi, ki niso v skladu s tehniko določene

prvine, zato je takšne gibe zelo težko odpraviti. Z gotovostjo lahko trdimo, da se ob pravilnem

in zanesljivem varovanju lahko tudi manj nadarjeni učenci spopadejo z zahtevnejšimi

nalogami, ki jih drugače ne bi mogli izvajati. Pri vsaki gimnastični prvini je zagotovo mogoče

zanesljivo in varno varovanje, potrebno pa je nekaj vaje, da se osvoji znanje varovanja.

Varovanje mora biti zanesljivo, tako da vadeči dobijo zaupanje v tistega, ki jim pomaga in jih

varuje. Zelo pomembno je, da se učenci počutijo povsem varne in sproščene, saj že najmanjše

nezaupanje vzbuja strah. S pravilnim in zanesljivim varovanjem se izognemo morebitnim

poškodbam tudi pri bolj tveganih prvinah. Učitelj mora tako čim prej navajati učence na

medsebojno pomoč in varovanje, prav zato jih je potrebno naučiti tudi ustreznih varovalnih

prijemov in ne samo gimnastičnih elementov in prvin. Ker bi učitelj težko zmogel sam

varovati vse učence, vadba pa bi bila premalo intenzivna in bi preveč utrujala učitelja, je tako

iz vzgojnih in organizacijskih razlogov zelo pomembna medsebojna pomoč in varovanje

učencev. Tako bodo učenci na vadbi aktivni, tudi ko ne bodo izvajali vadbene naloge, prav

tako pa bodo ob pomoči in varovanju bolje spoznali samo tehniko izvedbe in njene glavne

značilnosti. Medsebojna pomoč in varovanje pri učencih tako spodbuja čut odgovornosti. Z

gotovostjo lahko trdimo, da pri bolj tveganih in težjih nalogah vsi učenci niso sposobni varne

in učinkovite pomoči in varovanja, zato naj te naloge varujejo učenci, ki so spretnejši in

močnejši. Pri najtežjih in potencialno nevarnih nalogah pa naj sodeluje učitelj sam. (Novak,


Kar nekaj avtorjev odsvetuje pretirano pomoč in varovanje, ker se učenci na to preveč

navadijo, kar z gotovostjo ne vpliva pozitivno na samostojnost, odločnost in pogum. Učitelj

mora tako znati oceniti, kdaj varovanje ni več potrebno in ni nevarnosti poškodb. Nikakor ne

smemo pretiravati z vadbo težjih elementov, saj je ob večji utrujenosti nevarnost poškodb

veliko večja. (Novak, Kovač in Čuk, 2008)

Tako lahko zaključimo, da sta pomoč in varovanje nujna in neizogibna pri vadbi gimnastike,

zelo pomembno pa je tudi dejstvo, da s pomočjo in varovanjem v prvi vrsti vplivamo na

27

zdravstveni vidik (preprečevanje poškodb), na psihološki vidik (preprečujemo strah), na

biomehanski vidik (olajšamo gibanje in pravilno izvedbo) in nenazadnje na vzgojni vidik (ki

med učenci spodbuja zaupanje in prijateljstvo). (Novak, Kovač in Čuk, 2008)

28

4. GIMASTIČNE PRVINE PRI PREDMETU ŠPORTNA GIMNASTIKA

Če povzamemo učenje gibanja po Čuku, Bolkoviću, Jakšetovi in Bučar Pajekovi (2015),

poteka učenje spontano z razvojem človeka (velikokrat po načelu poskusov in napak) ali

načrtno. Pri učenju sestavljenih in bolj težkih gibanj upoštevamo teorije gibalnega učenja in

teorije nadzora gibanja. Najbolj preprosto razumljiva je Fittsova teorija učenja, ki

predpostavlja tri faze:

Kognitivno fazo – vadeči mora najprej doumeti, kaj od njega zahtevamo,

Asociativno fazo – vadeči poizkuša izvesti gibanje in ga utrjuje ter

Fazo avtomatizacije – vadeči obvlada strukturo gibanja in je sposoben zavestnega

nadzora amplitude ter podzavestnega nadzora gibanja ob še neki drugi dejavnosti, na

primer hoji, pogovarjanju.

Nekoliko bolj dodelana je Schmidtova teorija gibalne sheme, ki govori tudi o načinu nadzora

gibanja.

Glede na sestavljenost in težavnost izbrane prvine lahko učitelj izbere sintetično (celostno) ali

analitično (po delih) metodo poučevanja. V večini primerov je najbolj primerna sintetična

metoda predvaj, analitična metoda pa se uporablja le izjemoma.

Pri učenju uporabljamo pripravljalne vaje in predvaje. Pripravljalne vaje so vaje, s katerimi

razvijamo gibalne sposobnosti, pomembne za izvedbo prvine. Predvaje so vaje, s katerimi

utrjujemo strukturo ali del strukture ciljnega gibanja oziroma prvine.

29

4.1. PARTER

4.1.1. PREVAL NAPREJ

OPIS TEHNIKE IZVEDBE:

Iz čepa s predročenjem preidemo v oporo čepno. Sledi odriv z nogami, ki ga zaključimo z

iztegnitvijo nog. Boke dvignemo visoko in spodvijemo glavo, nato pa se s popuščanjem rok

mehko spustimo na tilnik in pleča, ter se povaljamo po hrbtu do čepa. Končni položaj je stoja

spetno, odročenje. (Bolković, Kristan, 2002)

Kinogram 1: Parter - preval naprej

VAROVANJE:

Preval naprej varujemo bočno glede na vadečega. Klečimo na tleh, z eno roko mu spodvijemo

glavo in jo močno pritiskamo na prsi, da zavarujemo vrat, z drugo roko pa ga držimo za

spodnji del stegna in ga zavrtimo. Gibanje spremljamo do konca.

30

4.1.2. PREVAL LETNO


Preval letno je prvina, kjer se vadeči vrti okrog svoje čelne osi. Lahko se izvaja z zaletom ali

brez, prikazan je primer z zaletom. Vadeči po zaletu izvede sonožen ekscentričen odriv in

sočasen zamah iz zaročenja v predročenje gor. Odrivu sledi faza leta. V najvišji točki leta

nekoliko sklonjeno, glava je rahlo zaklonjena, da je pogled usmerjen v pričakovano točko

opore z rokami. Vadeči v tem položaju vztraja do prijema z dlanmi na tla. V trenutku dotika s

tlemi morajo biti vsi deli telesa za dlanmi, sledi krčenje rok, predklon glave, ublažen prehod

na zatilje in povaljka po hrbtu do čepa ter vzravnava, odročenje. (Čuk, Bolković, Bučar Pajek,

Turšič, Bricelj, 2006)

Kinogram 2: Parter - preval letno

VAROVANJE:

Varujemo bočno glede na vadečega. Vadečega po njegovem odrivu z eno roko zadržimo za

trebuh, kolikor je potrebno, da lahko gibanje normalno nadaljuje. Če ima vadeči premalo

rotacije okrog čelne osi, ga primemo z roko za sprednjo stran stegna in mu dodamo rotacijo.

Če ima vadeči rotacije okrog čelne osi preveč, ga z drugo roko primemo za zadnjo stran

stegna in mu vrtenje ustavljamo.

31

4.1.3. PREVAL NAZAJ


Iz čepa sedemo na tla čim bližje petam in se v povsem skrčenem položaju z močno

predklonjeno glavo povalimo nazaj preko hrbta. Takoj ko sedemo, skrčimo lahti in nastavimo

dlani, da se lahko preko njih prevalimo do opore čepno. Končni položaj je stoja snožno,

odročenje. (Bolković, Kristan, 2002)

Kinogram 3: Parter - preval nazaj

VAROVANJE:

Varujemo bočno glede na vadečega. Spremljamo ga z obema rokama in dvignemo za boke, da

mu pomagamo boke prenesti preko glave in razbremenimo vrat.

32

4.1.4. STOJA NA LOPATICAH


Stoja na lopaticah je osnovni strmoglavi položaj. Iz seda se po hrbtu povalimo nazaj do

lopatic in tilnika, potem iztegnemo noge navpično nad sebe. Trup in noge so v ravni črti. Za

bolj zanimivo vadbo lahko izvajamo stoje na lopaticah z različnimi držami rok in nog. (Čuk.

Bolković, Jakše, Bučar Pajek, 2015)

Kinogram 4: Parter - stoja na lopaticah

VAROVANJE:

Vadečega spremljamo bočno in ga v trenutku iztegnitve nog primemo za noge, da lažje zadrži

noge nad glavo. Z eno nogo mu podpremo križ, da lažje doseže povsem iztegnjen položaj in

ga lažje zadrži.

33

4.1.5. STOJA NA GLAVI


Pri stoji na glavi je težišče telesa nekoliko višje kot pri stoji na lopaticah, zato zahteva kar

nekaj telesne priprave, predvsem močne vratne mišice in iztegovalke hrbta in nog, Iz opore

klečno ali čepno, s prijemom rok ob kolenih vadeči postavi glavo na vrh čela nekoliko naprej,

tako da roke in vrh čela tvorijo enakostranični trikotnik. Sledi povlek bokov nad glavo in izteg

nog. Stoje na glavi lahko izvajamo z različnimi položaji nog. (Bolković, Kristan, 2002)

Kinogram 5: Parter - stoja na glavi (a)

Kinogram 6: Parter - stoja na glavi (b)

VAROVANJE:

Vadečega varujemo od zadaj, torej s hrbtne strani. Primemo ga za boke in mu pomagamo

vzdrževati ravnotežni položaj. Nikakor ga ne vlečemo v smeri navzgor. Ko so noge iztegnjene

in snožno, ga primemo za stegna. Z eno nogo mu podpremo hrbet, da lažje vzdržuje

popolnoma iztegnjen položaj.

34

4.1.6. STOJA NA ROKAH


Stoja na rokah je najpomembnejši strmoglavi položaj v gimnastiki. Vadeči iz stoje spetno

vzroči (linija roke, trup in zamašna noga naj bi bila med celotno izvedbo ravna) in izvede dolg

izpadni korak naprej, položi roke spredaj na podlago in sočasno izvede zamah in odriv z

nogami. V stoji na rokah so roke stegnjene vzporedno v širini ramen, prsti na rokah so

razklenjeni, sredinec je usmerjen naprej, glava je rahlo zaklonjena. Iz stoje na rokah se vrne v

stojo na nogah, po enaki poti nazaj. (Čuk. Bolković, Jakše, Bučar Pajek, 2015)

Kinogram 7: Parter - stoja na rokah

VAROVANJE:

Varujemo bočno glede na vadečega in sicer na strani zamašne noge. Ko vadeči zamahne in

odrine, ga primemo z obe rokama za stegno zamašne noge in mu pomagamo vzdrževati

ravnotežni položaj. Varujemo, dokler vadeči ne razvije občutka za varen prehod v stojo na

nogah, korak z roko ali prehod v preval naprej.

35

4.1.7. STOJA NA ROKAH IN SPOJENO PREVAL NAPREJ / PREVAL NAZAJ DO

STOJE NA ROKAH


Stoja na rokah in spojeno preval naprej ter preval nazaj v stojo na rokah sta prvini, kjer se

vrtimo okrog čelne osi. Obe prvini zahtevata zelo natančen nadzor položaja telesa in ustrezno

telesno pripravo. Za uspešno izvedbo se moramo v obeh prvinah postaviti v stojo na rokah.

Osnovna predpogoja sta znanje stoje na rokah in prevala naprej ter nazaj. Tako je tehnika

izvedbe sestavljena iz stoje na rokah in prevala naprej ter prevala nazaj. (Čuk, Bolković,

Jakše, Bučar Pajek, 2015)

Kinogram 8: Parter - stoja na rokah in spojeno preval naprej

Kinogram 9: Parter - preval nazaj v stojo na rokah

VAROVANJE:

Stojo na rokah in spojeno preval naprej varujemo enako, kot stojo na rokah - bočno, na strani

zamašne noge. Ko vadeči zamahne in odrine, ga primemo z obe rokama za stegno zamašne

noge in mu pomagamo vzdrževati ravnotežni položaj, nato se mu pomagamo počasi spustiti

na pleča v preval naprej. Varujemo, dokler vadeči ne pride do končnega položaja. Tudi pri

prevalu nazaj do stoje na rokah varujemo bočno. Ko vadeči zamahne z nogami navzgor, ga

primemo z obema rokama za stegno bližnje noge in ga zadržimo v ravnotežnem položaju v

stoji na rokah. Varujemo ga, dokler ne preide v stojo na nogah.

36

4.1.8. PREMET VSTRAN


Iz stoje spetno odnožimo z levo ali desno nogo, sledi dolg korak v stran in s spust težišča. Z

odklonom v levo ali desno postavimo dlan leve ali desne roke na tla, istočasno pa zamahnemo

z iztegnjeno desno ali levo nogo v stran navzgor, se odrinemo z levo ali desno nogo ter takoj

zatem položimo na tla še desno ali levo dlan in preidemo v stojo na rokah raznožno. Nato z

odrivom leve ali desne roke prenesemo težo telesa na desno ali levo roko in stopimo z desno

ali levo nogo na tla. Sledi odriv desne ali leve roke, s čimer se zravnamo ter prenesemo težo

telesa na levo ali desno nogo do stoje na nogah. (Bolković, Kristan, 2002)

Kinogram 10: Parter - premet vstran

VAROVANJE:

Vadečemu pomagamo na njegovi hrbtni strani s križnim prijemom za pas. V prvem delu

premeta v stran ga potisnemo navzgor v stojo na rokah, v drugem delu pa nekoliko

zadržujemo padanje telesa in omogočimo varen doskok.

37

4.1.9. PREMET VSTRAN Z OBRATOM 90 STOPINJ NAPREJ / NAZAJ


Premet vstran z obratom za 90 stopinj naprej in nazaj sta sicer samostojni prvini, vendar se v

vrhunski športni gimnastiki uporabljata predvsem kot povezovalni prvini pri serijah

akrobatskih skokov. Premet vstran z obratom za 90 stopinj nazaj v pogovornem jeziku

imenujemo tudi rondat in je začetna prvina pri seriji akrobatskih skokov nazaj. Obe prvini

začenjamo z zaletom in poskokom do predkoračne stoje, sledi premet vstran do stoje na

rokah, kjer pričnemo s snoženjem in obračanjem naprej oz. nazaj. Najprej začnemo obračati

stopala, nato boke in nato ramena. (Čuk, Bolković, Bučar Pajek, Turšič, Bricelj, 2006)

Kinogram 11: Parter - premet vstran z obratom za 90 stopinj naprej

Kinogram 12: Parter - premet vstran z obratom za 90 stopinj nazaj

VAROVANJE:

Varujemo bočno na strani odrivne noge vadečega, rahlo naprej od točke prijema tal pri

prehodu skozi stojo na rokah. Vadečega po prehodu čez stojo na rokah z eno roko primemo za

nadlaht in sicer za roko, ki je bližje učitelju oz. prednjo roko. Z drugo roko vadečega

varujemo za trebuh (pri obratu za 90 stopinj nazaj), oz. za hrbet (pri obratu za 90 stopinj

naprej). Pri premetu z obratom za 90 stopinj nazaj ga na koncu varujemo od zadaj, da

zaustavimo gibanje nazaj, pri premetu z obratom za 90 stopinj naprej, pa ga na koncu

varujemo tudi s hrbtne strani in zaustavimo gibanje v primeru, da vadečega zanese v smeri

nazaj.

38

4.1.10. VZKLOPKA Z GLAVE


Vzklopko z glave lahko izvedemo na različne načine in sicer: iz mesta, s poskokom ali po

prevalu naprej. Po poskoku položimo roke pred seboj na tla, glavo položimo nekoliko pred

roke na čelo in odrinemo v stojo na glavi sklonjeno. Ko boki preidejo navpičnico in telo

izgubi ravnotežje, sledi močan zamah z nogami v smeri gor in naprej. Sunkovito iztegnemo

noge v kolčnem sklepu do popolnega uleknjenega položaja telesa, hkrati pa se močno

odrinemo z rokami od tal. V fazi leta močno potiskamo boke naprej in doskočimo na noge.

(Bolković, Kristan, 2002)

Kinogram 13: Parter - vzklopka z glave

VAROVANJE:

Varujemo bočno, rahlo naprej od točke postavitve vadečega v stojo na glavi sklonjeno.

Vadečega ob stiku rok s podlago z eno roko primemo za rame, z drugo pa mu podpremo

hrbet. S takšnim prijemom ga spremljamo skozi celotno gibanje in mu pomagamo pri

vzdrževanju uleknjenega položaja. Vadečega varujemo do konca izvedbe oz. do končnega

položaja.

39

4.1.11. PREMET NAPREJ


Premet se v glavnem izvaja iz zaleta, ki mu sledita poskok na eni nogi in prednoženje druge.

Težišče telesa pred navpičnico glede na smer zaleta, roke pa so v predročenju gor. S

spuščanjem prednožene pokrčene noge predklonimo trup in postavimo roke na podlago. V

trenutku, ko je odrivna noga še v stiku s podlago, je položaj rok, trupa in noge v ravni črti. V

trenutku, ko smo dlani postavili na podlago, se prične amortizacija v ramenskem sklepu.

Skupaj z amortizacijo se mišice ramenskega obroča napnejo in pripravijo na odriv. Zaradi

pridobljene inercije pri zaletu in zamahu z zamašno nogo, se težišče telesa in ramenski obroč

preneseta naprej do navpičnice glede na odrivno podlago. V trenutku prehoda skozi stojo na

rokah težimo z rameni nekoliko nazaj, glede na smer gibanja. Odriv z rokami se praktično

prične že z zamahom noge. V trenutku ločevanja od podlage s silo inercije prehajamo v fazo

prostega leta. Glava je zaklonjena, trup maksimalno uleknjen, roke v vzročenju. V tej fazi se

telo obrača okrog čelne osi in pripravlja na doskok. Doskok je na obe nogi, v trenutku dotika

sta nogi rahlo pokrčeni in tako amortizirata doskok. Med doskokom mora biti težišče telesa

pred navpičnico glede na oporo nog. (Bolković, Kristan, 2002)

Kinogram 14: Parter - premet naprej

VAROVANJE:

Varujemo bočno, rahlo naprej od točke prijema tal pri prehodu skozi stojo na rokah.

Vadečega po prehodu čez stojo na rokah z eno roko primemo za rame, z drugo pa mu

podpremo hrbet. S takšnim prijemom ga spremljamo skozi celotno gibanje, prav tako pa mu

pomagamo pri vzdrževanju uleknjenega položaja. Vadečega varujemo do konca izvedbe oz.

do končnega položaja, kjer z rokami preprimemo tako, da ga držimo za trup in ustavljamo

gibanje vadečega v primeru gibanja v smeri naprej.

40

4.1.12. PREMET NAZAJ


Iz stoje z rahlim razkorakom se vadeči spusti v polčep in istočasno visoko zaroči. Pri tem se z

neznatnim predklonom trupa z boki nagne nazaj, kot bi hotel sesti. Ob potiskanju težišča

telesa nazaj odločno zamahne z rokami iz zaročenja skozi priročenje v vzročenje, istočasno se

rahlo ulekne in odrine poševno nazaj in navzgor. Po fazi leta pade uleknjen na iztegnjene roke

in nadaljuje odriv z rok na noge v stojo snožno. (Bolković, Kristan, 2002)

Kinogram 15: Parter - premet nazaj

VAROVANJE:

Varujemo bočno glede na vadečega. Vadečega že v začetnem položaju držimo z eno roko za

hrbet, z drugo roko pa za stegno. Ob odrivu mu z roko, ki je na hrbtu, pomagamo pri

pridobivanju višine v fazi leta, z roko na stegnu pa omogočimo dvig nog in rotacijo okoli

čelne osi vadečega. Po prehodu skozi stojo na rokah vadečega spremljamo do končnega

položaja in preprimemo, da lahko zadržimo gibanje v smeri nazaj.

41

4.1.13. SALTO NAPREJ SKRČENO


Po nekaj korakih zaleta se vadeči odrine z ene noge v nekoliko daljši in ne preveč visok skok,

kjer stopala močno prehitijo kolena in boke, sočasno zamahne z rokami iz zaročenja skozi

priročenje do vzročenja. Sledi hiter sonožen odriv navzgor in rahlo naprej z rahlim

predklonom glave in trupa. Po odrivu se vadeči čim bolj skrči, kjer prsa in roke lovijo noge.

Ko vadeči izvede ¾ salta, sledi iztegovanje in priprava na doskok. Glede na višino in hitrost

vrtenja, lahko vadeči prične z iztegovanjem prej ali kasneje. (Čuk, Bolković, Bučar Pajek,


Kinogram 16: Parter - salto skrčeno naprej

VAROVANJE:

Varujemo bočno glede na vadečega. Na odrivu primemo vadečega za trup (roka, ki je bližje

vadečemu, je na trebuhu, druga roka pa na hrbtu) in mu tako pomagamo pri rotaciji telesa

okoli čelne osi. Pri doskoku preprimemo, da lahko pomagamo pri amortizaciji in nadzoru

doskoka.

42

4.2. BRADLJA

4.2.1. KOLEB


Koleb je sestavljen iz predkoleba in zakoleba. Os, okoli katere kolebamo, naj bo čim bolj

nespremenjena, prav tako naj bo tudi telo čim bolj togo. (Čuk, Bolković, Bučar Pajek, Turšič,

Bricelj, 2006)

Koleb v opori

Kinogram 17: Bradlja - koleb v opori

Koleb v opori na lahteh

Kinogram 18: Bradlja - koleb v opori na lahteh

43

VAROVANJE:

Varujemo bočno, ob orodju. Pri kolebu v opori, vadečega z eno roko držimo za nadlaht, da

pomagamo vzdrževati položaj opore, z drugo pa mu pomagamo pri gibanju tako, da je roka na

križu – omogočimo višjo amplitudo gibanja. Pri kolebu v opori na lahteh, vadečega varujemo

v predkolebu z eno roko za hrbet, z drugo za stegno, medtem ko ga v zakolebu varujemo z

eno roko za prsa, z drugo za stegno, prav tako omogočamo pridobivanje občutka za višjo

amplitudo.

4.2.2. VZPORA V PREDKOLEBU


Iz opore na lahteh vadeči preide v koleb, v predkolebu ustavi noge v vodoravnem položaju, z

rokami se dvigne v oporo in spusti noge. (Čuk, Bolković, Bučar Pajek, Turšič, Bricelj, 2006)

Kinogram 19: Bradlja - vzpora v predkolebu

VAROVANJE:

Varujemo bočno, ob orodju. Vadečega z eno roko držimo za hrbet, z drugo pa za stegno

bližnje noge. V predkolebu mu z dvigom navzgor pomagamo pri prehodu v oporo.

44

4.2.3. VZPORA V ZAKOLEBU


Iz opore na lahteh v predkolebu, sledi prehod v zakoleb v opori na lahteh. V zakolebu vadeči

ustavi noge v vodoravnem položaju, preide v sklek in se dvigne v oporo na rokah. (Čuk,

Bolković, Bučar Pajek, Turšič, Bricelj, 2006)

Kinogram 20: Bradlja - vzpora v zakolebu

VAROVANJE:

Vadečega pri prehodu v zakoleb držimo z eno roko za stegno, z drugo pa za trebuh. V

zakolebu, pri prehodu v oporo na rokah mu pomagamo z dvigom v smeri navzgor.

4.2.4. PREVAL NAPREJ


Preval na bradlji običajno izvajamo iz seda v sed, lahko pa ga izvedemo tudi iz opore v oporo.

Pri prevalu na bradlji morajo biti vadeči ustrezno telesno pripravljeni, da se lahko zadržijo na

rokah in dvignejo boke nad glavo. Iz seda z viličastim prijemom tik ob stegnih, se vadeči

spusti z glavo med bradljo, komolce potisne navzven, tako se ramena razširijo. Sledi dvig

bokov preko glave. Ko so boki v navpičnici sledi amortizacija s preprijemom rok in prehod v

oporo zadaj raznožno. (Čuk. Bolković, Jakše, Bučar Pajek, 2015)

45

Kinogram 21: Bradlja - preval naprej

VAROVANJE:

Varujemo bočno ob orodju. V prvem delu gibanja z eno roko, ki je pod lestvino vadečemu

spodvijemo glavo, z drugo roko pa dvigamo stegno. V drugem delu gibanja z eno roko, ki je

pod lestvino, ustavljamo križ, z drugo roko pa ustavljamo stegno.

4.2.5. STOJA NA RAMENIH


Stoja na ramenih je položaj, ki zahteva precej moči rok in trupa. Predvsem so pomembne

odmikalke rok, ki omogočajo držo na ramenih. Stojo na ramenih lahko izvedemo iz seda ali iz

opore, po stoji pa se prav tako lahko vrnemo v sed ali oporo. V stojo na ramenih lahko

preidemo tezno ali z zamahom. Iz seda raznožno spredaj vadeči naredi zamah z nogami, sledi

razširitev ramen, roke pa so pokrčene (kot v komolcu naj bi bil 90 stopinj). Vadeči naredi

prehod v stojo, glava je zaklonjena, potem pa sledi spust na ramena in prehod v končni

položaj v stojo na ramenih. (Čuk. Bolković, Jakše, Bučar Pajek, 2015)

Kinogram 22: Bradlja - stoja na ramenih

46

VAROVANJE:

Varujemo bočno ob orodju glede na vadečega. Varujemo z obema rokama pod lestvino in

sicer z eno roko za trebuh, z drugo roko pa za hrbet. Tudi v končnem položaju mu pomagamo

vzdrževati ravnotežni položaj.

4.2.6. SESKOKI


Seskoki z bradlje so zelo raznovrstni. Ker smo na bradlji običajno v opori bočno, jih

največkrat izvajamo iz tega položaja v predkolebu ali zakolebu. Prav tako lahko seskoke

izvajamo tudi iz vese bočno v predkolebu ali zakolebu. Seskoki iz opore ali vese čelno so bolj

redki, vendar jih prav tako lahko izvajamo. (Čuk, Bolković, Jakše, Bučar Pajek, 2015)

Najpreprostejša seskoka z bradlje sta seskok prednožno in seskok zanožno. Za oba je značilen

premah prek lestvin in prenos teže iz obeh rok na eno roko, preprijem in prenos teže na drugo

roko. (Čuk. Bolković, Jakše, Bučar Pajek, 2015)

Seskok zanožno:

Kinogram 23: Bradlja - seskok zanožno

47

Seskok prednožno z obratom za 90 stopinj na not:

Kinogram 24: Bradlja - seskok zanožno z obratom za 90 stopinj na not

VAROVANJE:

Varujemo bočno glede na vadečega, ob orodju, na nasprotni strani doskoka. Pri obeh seskokih

z bradlje vadečega z eno roko primemo za nadlaht ene roke, z drugo roko pa ga držimo za

stegno in mu pomagamo pri premahu prek lestvin – nadzorovano ga potisnemo prek lestvine.

4.2.7. VZPORA VZKLOPNO


Vzpore so prehodi iz nižjih opor v višje opore. Običajno jih lahko izvajamo le na moški

bradlji, kjer je običajna nižja opora – opora na lahteh. Iz opore na lahteh v oporo na stegnjene

roke lahko preidemo v predkolebu ali zakolebu. Posebna oblika vzpore je vzopra vzklopno,

kjer iz opore na lahteh vznosno z aktivnim zamahom z nogami naprej in navzgor preidemo v

oporo. Vzpora se lahko na primer konča tudi v položajih, kot sta sed raznožno ali prednos v

opori. (Čuk. Bolković, Jakše, Bučar Pajek, 2015)

Kinogram 25: Bradlja - vzpora vzklopno

48

VAROVANJE:

Varujemo bočno glede na vadečega, ob orodju. Vadečega z obema rokama varujemo pod

lestvino, z eno roko za križ, z drugo pa za stegno. Ko vadeči izvede zamah z nogami, mu tudi

s potiskom v smeri navzgor in naprej pomagamo v prehod v oporo.

4.2.8. NAOPOR VZKLOPNO


Naopori so prehodi iz vese v oporo z glavo naprej. Naopore običajno izvajamo iz vese

spredaj, lahko pa tudi iz vese zadaj, kar moramo navesti pri opisu prvine. (Čuk, Bolković,

Bučar Pajek, Turšič, Bricelj, 2006)

Naopor vzklopno je sestavljena prvina iz vese spredaj, prehoda v veso vznosno, reaktivnega

zamaha z nogami naprej in navzgor, ter prehodom v oporo. (Čuk, Bolković, Bučar Pajek,


Kinogram 26: Bradlja - naopor vzklopno

VAROVANJE:

Varujemo bočno glede na vadečega, ob orodju. Z obema rokama varujemo pod lestvino, z eno

roko za križ, z drugo za stegno. Po vesi spredaj mu najprej pomagamo dvigniti noge v veso

vznosno, nato mu še z dvigom pri izvedbi zamaha z nogami v smeri navzgor in naprej

pomagamo v prehod v oporo.

49

4.3. PRESKOKI PREKO ORODJA

4.3.1. RAZNOŽKA PREKO KONJA


Raznožka preko konja je eden najenostavnejših preskokov. Noge potujejo ob orodju in tako ni

nevarnosti, da bi se z njimi zataknili za orodje. Po zaletu sledi sonožen eksploziven odriv v smeri

naprej gor. Odriv povečamo z zamahom rok iz zaročenja v predročenje gor. Odrivu sledijo: let, prijem

rok za orodje, dvig bokov in raznoženje. Ob prijemu rok je telo dvignjeno tako, da so boki višje od

ramen. Z rokami sledi odriv preden boki dosežejo najvišjo točko in preden ramena preidejo

navpičnico. Odločnemu odrivu z rokami sledi drugi let, v katerem boke energično potisnemo naprej,

vzklonimo trup in glavo ter potisnemo roke navzgor. Sledi doskok z amortizacijo nog. (Bolković,

Kristan, 2002)

Kinogram 27: Konj - raznožka

VAROVANJE:

Varujemo čelno glede na vadečega in na mestu doskoka. Zaradi stabilnosti mora učitelj stati

predkoračno. Vadečega z obema rokama primemo za obe nadlahti nad komolcem, s trdnim

viličastim prijemom, tako lahko vadečega zadržimo pred padcem naprej. Od položaja na

konju in do doskoka se gibljemo z vadečim.

50

4.3.2. SKRČKA PREKO KONJA


Zalet in odriv se ne razlikujte od zaleta in odriva pri raznožki preko konja. Po odrivu vadeči

prime orodje v širini ramen in v zadnji tretjini orodja. Visoko dvigne boke, skrči noge in

usloči hrbet. Ob prijemu z rokami, morajo biti boki višje od ramen, ramena pa ne smejo preiti

navpičnice, ki gre skozi mesto prijema z rokami. Preden se ob prehodu orodja noge približajo

rokam, se z rokami močno odrinemo ter jih usmerimo naprej gor. V drugi fazi leta telo

iztegne ter se pripravi na doskok, ki naj bo čim dlje od orodja in seveda z amortizacijo.

(Bolković, Kristan, 2002)

Kinogram 28: Konj - skrčka

VAROVANJE:

Učitelj stoji bočno in vadečega z obema rokama prime za bližnjo nadlaht vadečega ter mu

tako pomaga pri ravnotežju, se giblje z njim do doskoka in preprečuje padec naprej.

51

4.4. KROGI

4.4.1. VESA VZNOSNO IN STRMOGLAVO TER GUG V VESI VZNOSNO IN

STRMOGLAVO


Vese so (enako kot opore) osnovni položaji. Visimo takrat, kadar deluje na telo sila vleke - na

podlago delujemo od spodaj navzgor ter je ramenska os pod podlago. Vesa vznosno in

strmoglavo sta ob vesi spredaj najbolj preprosti vesi. Oba položaja zahtevata določeno stopnjo

relativne moči rok. Učenci morajo biti sposobni viseti (prsti rok morajo biti primerno močni).

Za prehod v veso vznosno in strmoglavo mora imeti vadeči tudi primerno močne upogibalke

ter iztegovalke trupa in nog, da se lahko dvigne v zahtevani položaj. (Čuk, Bolković, Jakše,

Bučar Pajek, 2015)

Kinogram 29: Krogi - vesa vznosno

Kinogram 30: Krogi - vesa strmoglavo

52

Kinogram 31: Krogi - gug v vesi vznosno

Kinogram 32: Krogi - gug v vesi strmoglavo

VAROVANJE:

Varujemo bočno, glede na vadečega. Včasih je pri vadečih lahko prisoten strah zaradi

strmoglavega položaja, zato je potrebno varovanje in primerno oblazinjenje. Učitelj vadečega

z eno roko varuje za rame, z drugo pa pomaga zadrževati položaj. Primerno varnost

zagotavljajo tudi namazane dlani vadečega z magnezijem.

53

4.4.2. KOLEB V VESI SPREDAJ


Koleb na krogih je podoben gugu na krogih in kolebu na drogu, vendar zaradi značilnosti

orodja, ki se premika naprej, ko gremo v zakoleb in nazaj, ko gremo v predkoleb, težišče

telesa ostaja pod vpetjem krogov, medtem ko pri drugih kolebih težišče telesa potuje po

krožnici. Pr

new diplomsko delo · 2016. 6. 23. · ključne besede: komolec, športna gimnastika, varovanje,...

Documents