-- Stran 2 ==========" -~ DECEMBRA NAS OBiŠČEJO IN OBDARIJO TRIJE

Mesec december, po slovensko tudi gruden, grudnik, kolednik, božični mesec, veliki božičnik, je od vseh mesecev v letu zagotovo najbolj prazničen in težko pričakovan: narava se odene v bela oblačila, po domovih za diši po piškotih in domači potici, mesta in hiše utri­pajo v soju tisočerih luči, prevzema nas radost prazničnega pričako­vanja. Ta mesec pa najtežje pričakujejo predvsem otroci, saj komaj čakajo, da jih drug za drugim obiščejo trije dobri možje: sv. Miklavž, Božiček in dedek Mraz. Prepričana sem, da jih mnogi poz­namo le po imenu, ne poznamo pa dobro njihovega izvora in zgodovine.

sv. MIKlAVŽ

Prvi decembrski obdarovalec, ki mu pri nas najpogosteje pravimo Miklavž, je sv. Nikolaj , ki je najbolj priljubljen svetnik v dobršnem delu Evrope. Otroke obiskuje sam ali s spremstvom (angeli in parklji) na predvečer svojega godu, ki ga ima 6. decembra. Strožji je od Božička in dedka Mraza, saj hodi ponavadi naokoli s spremstvom: parklji - pridne otroke nagrajuje, poredne prepusti kazni svojih hudih spremljevalcev. Skoraj vse v zvezi z njim je ovito v številne legende, njego­va poglavitna lastnost pa je prijazna darežljivost. Sv. Miklavž je velik priprošnjik in čudodelnik, svetnik, ki prihaja iz teme zimske noči v svetlobo razkošnih mestnih hiš in preprostih kmečkih izb ter spet izgine v temi in nočnem mrazu. Nikolaj je vsestranska osebnost: je zavetnik ministrantov, otrok, bedi nad popotniki in romarji, je patron odvetnikov, sodnikov, trgovcev ... , pripomore pa tudi k srečni poroki, varuje pred vodnimi nevarnostmi in da dobimo nazaj ukradene stvari. Sv. Miklavž pa je tudi skrivnosten:

imamo ga za škofa, vendar so poročila o njem vezana na legende. Rodil se je med letoma 280 in 286 v grškem mestu Patari, umrl je menda v visoki starosti 6. decembra leta 342 ali 351. Podoba Miklavža v današnjem času je takšna: čez dolgo belo haljo ima oblečen mašni plašč, na glavi nosi mitro, veni roki drži škofovsko palico, v drugi pa ima knjigo , v kateri z zlatimi črkami piše, kaj so počeli pridni otroci, in s črnimi, kaj so uganjali poredni, po izročilu pa mora

'v

DOBRI MOZJE

Triie dobri mož/e

imeti dolgo belo brado in bele rokavice na rokah. Najbolj poznana legenda iz njegovega

življenja je ta: tri hčere siromašnega moža, kateri svojim hčeram ni mogel dati dote, je rešil sramotne usode tako , da je ponoči potisnil skozi okno tri kepe zlata ali tri mošnje zlatnikov. Od tod so v ljudski domišljiji nastala zlata, potem rdeča jabolka, zato sodijo z orehi vred, ki tudi pomenijo izobilje, med obvezne darove, ki jih dobri svetnik prinaša prid­nim otrokom.

BOŽIČEK

Praznovanje božiča se je začelo okoli leta 350 v Rimu, ki je za ta praznik izbral tudi 25. december. Božiček (angleški Father Christmas, ameriški Santa Claus oz. Kriss Kringle, nemški Christkindl), doma iz Grenlandiji ali Laponske, je simbolični starček, ki o božiču obdaruje otroke. Šege o Božič(ku) so povezane s Simboliko, ki se nanaša na dimnik (Božiček prihaja z darili skozi dimnik), ognjišče (nekoč je pomenilo središče

domačije), ogenj (simbolizira življenjsko energijo, silo) in čevlje (v njih Božiček navadno pusti darila). Božička spremlja­jo na njegovi poti severni jeleni, pozne­je je postal med njimi najznamenitejši jelen rdečenosi Rudolf. Božiček in nje­govo spremstvo so oblečeni v značilno rdečo-belo-zeleno barvo, Božiček ima širok, dobrodušen obraz, rdeč nos, pa obilen trebuh.

NAS GLAS - OBČiNA VIDEM - DECEMBER 2004

Danes je Božiček postal znan in priljubljen predvsem po zaslugi reklam (tudi coca cole), filmov in televizije. Trgovine v ZDA so začele vpeljevati Božička v šestdesetih letih 19. stoletja, ta je pozdravljal otroke, jih jemal v svoje naročje in jim razdajal drobna darila. Iz Amerike se je kult Božička preselil tudi k nam.

DEDEK MRAZ

Dedek Mraz je prišel na slovenska tla po politični liniji po drugi svetovni vojni, in sicer iz Rusije - tam ga ljubeče imenujejo ded Moroz. Dedek Mraz pa ni sovjetska iznajdba, kakor mnogi mislijo, pač je otroke obdaroval že v carski Rusiji, njegov izvor pa je še mnogo starejši. K nam prihaja kot "izvozni artikel" iz mrzle in oddaljene Sibirije: nosi belo kučmo, bel plašč , bele rokav­ice in enake škornje, ima dobrodušen obraz in dolgo belo brado, njegovo spremstvo so gozdne Živali, otroke pa obdaruje ob novem letu. V nagrajevanju je podoben Miklavžu, saj pridne otroke nagrajuje, ostale pa kaznuje. Dedek Mraz živi pri nas še naprej, kljub neka­terim "ideološkim" pomislekom. Kdo se namreč ne spomni otroške pesmice, ki pravi: "Siva kučma, bela brada, topel kožuh, zvrhan koš. joj, že prišel je med nas, stari dedek, dedek Mraz ... "

Petra Krajnc (Vir: Damjan]. Ovsec, Trije dobri možje)

:::::~~~:::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

Ob koncu starega in na pragu novega leta

Le še nekaj dni nas lo{i do slovesa starega leta, pred nami so prazni{ni dnevi boži{a in novega leta. Sedaj je priJneren {as, da opravimo pregled nad na{rtova­nimi in uresni{enimi cilji. Ob{fnski prora{un je velik okrog 740 milijonov, kar je vsekakor premalo za

pokrivanje vseh obveznosti, ki nam jih nalaga država. Upam, da bo nova vlada obanam zagotovila ve{ denal~ja, saj bi tako lažje uresni{evali potrebe nas~ih ob{anov. KlJub teinu smo v tem letu za investicije in vzdrževanje cest namenili nad 340 milijonov tolarjev. Ena od večjih naložb je bila obnova osnovne šole Leskovec, obnova cestne inji'astrukture, izgradnja, javne razsvetljave, projektne doku­mentacije ter kanalizaCije, ob tem pa smo uresni{ili tudi vse na{rtovane pro­grame KS, le preplastitev pri vas~kem domu Pobrežje se prenese v naslednje leto,

Stran 3 --

prav tako pa tudi odsek ceste v Skorišnjaleu in izgradnja vodovoda, ki jo načrtujemo ponovno v letu 2005 Pri izgradnji odsekov cest so svoje deleže prispevali ob{ani, ponekod tudi 50 %, za kar se vsem prav lepo zahvaljujem. Ce bomo v taki smeri nadaljevali tudi prihodnje leto, bomo knlJse odseke hitreje tudi kon {ali. Sam nam re{ menim, da bomo 11'lOrali pristopiti tudi k temu, da se ne/eoli/:w skrajsea {as no{ne osvetlitve po naseljih, saj bi tudi s tem prihranili nekc~j dena1fa. V obani imamo narejenih že veliko metrovjavne razsvetljave, samo letos smo razsvetljavo pove{ali za 70 luči. Stro,i[ki tokovine in vzdrževanja pa niso majhni, zato jih bo potrebno zmanjšati. Režijski delavci so s/eozi vse leto urejali na,iia cestis~{a, nabrežine, zelenice, pokopališ{a in opravili še veli/eo del, ki

so potrebna za urejenost občine. Veliko dela so opravili tudi pri izgradnji javne razsvetljave in zimske službe. Z zadovoljstvom lahko trdim, da nismo zapostavljali družbenih dejavnosti, socialne varnosti, prevoza naših

otrok, požarne varnosti, varstva ter skrbi za socialno šibl:c,e in ostarele. Do vseh smo bili pozorni in jim namenili potrebna sredstva za njihovo delovanje. Novo leto se bliža zelo hitro, s tem pa tudi nove naloge, ki bodo ponovno zahtevne. Vedno je tako, da si vsako leto

želimo ve{ novih pridobitev, postavljalno si višje cilje in naloge, vse skupaj pa je povezano z na,i[imi potrebami. Pri vsem tem je pomembno, da sInelo načrtujemo, si zaupamo in takw tudi rezultati ne bodo izostali. V začetku prihodnjega leta se bomo lotili priprave plana investicij .za leto 2005 Skupni programi so vodovod v

Halozah - v naslednjem letu so v programu vasi Skori,i[njak, Gradišče in Dolena. Za omenjene projekte bo svoj delež prispevala država za primarni vod, za sekundarni vod pa moramo zagotoviti denar iz občinskega proračuna. Druga ve{ja investicija, ki nas {a/:c,a, je izgradnja vrtca v Vidmu, pri tem pa s~e čakamo sklep šo!sl:c,ega ministrstva. Aktivnosti nadalJujemo pri izgradnji kanalizacije, zagotoviti moramo sredstva za odkup gramoznice v Lancovi vasi, prav tako pa uresni{ujemo nakup opreme požarne varnosti, ureditve pokopališča v Vidmu in Leskovcu. V sprejetem proračunu za leto 2005 pa so že zagotovljena sredstva za vse dejavnosti, ki so bila v letošnjem letufinan­cirana iz proračuna; tudi v prihodnjem letu bodo približno enaka. Občini Viden7 je bila že pred ustanovitvijo leta 1994 storjena krivica, saj so nas takratne oblasti skupne občine

Ptuj izrinile na rob umetnega jezera ob reki Dravi ter nam s tem odtrg,ale del prora{una iz tega naslova. Zamislimo si, koli/:c,o ve{ bi lahko postorili, {e ne bi bili prikrajšani za ta denar. Toda to so grenki spomini, moramo se sprijazniti z realnostjo, to je manjŠim prora{'unom, in z njim narediti, kar se narediti da.

spoštovane občanke in občani! Ob koncu leta vam želim izreči iskreno zahvalo za sodelovanje in za prispevek k razvoju naše občine. Zahvaljujem se tudi občinskemu svetu, vsem delovnim telesom, javnimi zavodom, c'1anom sveta KS,

društvom, poslovnim partnerjem, župnikoma - gospodu Emilu Križanu, njegovim sobratom, in župniku gospodu Ediju Vajdi - in vsem vam, ki ste dajali pobude, izražali zamisli in želje. Še posebej se zahvaljujem za pristno sodelovanje občinski upravi ter delavcem režijskega obrata. Ob novem letu si želim, da bi nam bili naklonjeni sreča, zdravje, medsebojno spoštovanje, ljubezen v

družini in da bi bili vsi skupaj ustvarjalni. Vsem skupaj voščim vesele, blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto!

Vaš župan Friderik Bračič

NAS GLAS - 013CTNA VIDEM - DECEivlBER 2001j

-- Stran 4 ============================~--KONEC LETA - ČAS ZA PREGLED OPRAVLJENEGA

DELA V LETU 2004 Vsak človek si ob začetku leta v

življenju zada dolgoročne in kratkoročne cilje, doma in na delo­vnem mestu. Ali jih uresničimo, pa je v veliki meri odvisno od nas samih ali pa od skupnosti, v kateri delujemo.

Za dosego ciljev na lokalnem področju je potre bna do lo­čena strategija raz­voja občine, ki jo je na začetku le ta spre je l občins ki

svet kot del razvo­jnih programov proračuna obč in e

Videm za le to 2004 in 2005 . Na koncu se seveda vpraša mo in odgovorimo davko-plačevalcem , ali smo v upravi uresnič ili zadane naloge, ki nam jih je nalaga lo izvrševa nje proračuna občine in sk lepi sej sveta. Nadzorni odbor občine Videm se je v

letu 2004 sesta jal vsake tri mesece in pregledal realizac ijo proračuna občine s p laniranimi posta vkami. Iz njihovih poročil izhaja , da je župan z občinsko upravo izvrševa l skle pe sej občinskega sveta, tako da so bili vsi programi na pod ročju investicij rea li zirani. Svet občine Videm se je v letu 2004 ses­

tal sedemkrat. Z gotovostjo lahko trdi­mo , da je spreje l večino odlo kov in prav ilnikov za področje izvrševa nja proračuna in delovanja občinske uprave na nas lednjih področjih: d ru žbene dejavnosti, gospodarstvo , kme tijstvo in turizem, okolje in prosto r. Pa pogle jmo, kakšne prid o bitve je občina Videm dobila skozi skupne pro­grame in programe Krajevnih skupnosti v letu 2004: Na področju rav nanja s človeškimi viri ,

ki je tudi eden od prio ritetnih področij v regionalnem razvojnem programu , smo zagotovili ustrezne standarde za ra zvoj predšol ske in osnovnošolske vzgoje v podružnični šoli v Leskovcu. Investicija , ki je bila 60 % sofinancirana iz dodatnih sredstev proračuna RS nas je stala cca. 210 mio sit. Vs i lahko danes ugotavl­jamo, da so investicije v področje šo l­stva, znanosti in športa tiste, ki nam ne posredne do nosnosti ne prinašajo . Prinašajo pa posredno , to pa je razvoj kraja, nova delovna mesta , predvsem pa prinašajo mladim boljše pogoje za spre-

jemanje znanosti kot dobre vrline člove­

ka. Naslednje področj e, ki se razprostira na

80 km' občine , je v upravi organizirano kot oko lj e in prostor z de lovanje m režijskega obrata. Za radi dejstva , da občina Videm oziro­

ma njen proračun živi od finančne izrav­nave, ki jo določ i drža va za zagotavljan­je najnujnejših izvirnih na log občine , se tudi v upravi vprašamo, kako zagotoviti čim več sredstev za razvoj Krajevnih skupnosti v občini. Za le to 2004 lahko trdimo, da smo kar 48 % proračuna

usmerili v razvoj in blagostanje njenega preb iva lstva . Če opravimo pregled strukture proračuna, lahko ugotovimo, da so bile posta vke v vrednosti 46 mio namenjene vzdrževa nju loka lnih cest in jav nih poti , v vrednosti 20 mio sit za izgradnjo kanalizaCijskega omrežja iz takse za obremenjevanje vode, izgradnjo javne razsvetljave v vrednosti 20 mio sit, za rekonstrukcijo in mode rnizacijo cest v višini 23 mio sit. Področje ra zvoja smo v letu 2004 zaznamovali tudi z izdelavo projektne in investic ijske dokumentacije za na slednja področja: izgradnja vodovodnega omrežja , vrtca v Vidmu , izgradnja kanalizacijskega omrežja . Hes pa je, da vsi poudarjamo, da je

potrebno spremeniti za kon o finan­ciranju občin in s tem poveza no pol­nje nje prora čuna. Ve ndar pomeni fina nčna osamosvojitev občine vedno večje dajatve , ki jih morajo prispevati obča ni. Vsi se zavedamo , da je država na občine prenesla na loge, vendar ni zagotovil a njihovega financiranja . Manjka nam seveda druga raven lo kalne samouprave, to je pokrajine . Decentra­lizacija državne uprave je prinesla to sa mo v področje institucij, ne pa v področje fiskalne decentralizacije. Na koncu se seveda vprašamo , kako

po tem o ptimira ti proračun občine

Videm , da bo mo vs i zad ovoljni. Potrebno je pripraviti strateške cilje, kate rih posledica mora biti , da se v proračunu pripravijo sredstva za razvoj in zagotovitev no~ih de lovnih mest skozi obrtne cone, ra zvoj turizma in malega gospodarstva. Predvsem pa si na podlagi problemskega stanja zasta viti hipo teze in v študiji ra zvoja občine

odgovoriti na s l ed eča vprašanja:

- Ali je transparentnost proračuna pogoj,

NAŠ GL~S - OBČiNA VIDEM - DECEMBER 2004

da lahko dvignemo prihodke občine?

- Ali bench marking omogoča uvedbo optimalnega proračuna občin e?

Ali proje ktni pristop zagotavlja večje

lastne prihodke proračuna , ker mora biti predsta vlj en model fiskalne decentra lizacije v celi občini?

Strj enih je nekaj povzetkov uresni­čenega stanja in nekaj razmišlja nj za pri­hodnost in že smo na p ragu le ta 2005. Zadovoljni ali ne, če smo za le to starejši, zrelejši ali modrejši, p resodite bralcii

Dragi občani in občanke, jaz in vsi moji sodelavci vam ob bližajočih se praznikih pošiljamo naslednje misli:

"Ker v vsakem se letu nam vedno mudi, ustavite čas vsaj za praznične dni, naj leto se stam tedaj poslovi, s seboj pa odnese vse vas'e skrbi."

Darinka Ratajc

AKCIJA ODVOZA "STARIH BREMEN" IZRABLJENIH

MOTORNIH VOZIL

Spoštovani občani! Obči na Videm v okviru izvajanja

gospodarske javne službe ravnanja z izrablje nimi motornimi vozili , Mini­strstvo za okolje, prostor in ene rgijo in podjetje Wolf cI.o.o., organizirajo akcijo odvoza "starih bre men ", to je izrabljenih moto rnih VOZil , odjavljenih iz prometa pred 1. 5. 2004. Glede na to, da akcija že poteka, vas

prosimo, da o lokacijah, znamki in barvi izrabljenega vozila obvestite občinsko upravo , mi pa vas bomo pravočasno obvestili o odvozu le teh. Opozarjamo vas, da ne puščate

izrabljenih vozil na lokacijah, ki jih ne bi predhoclno določila občinska upra­va.

Zadnji rok za prijavo se podaljša do konca MARCA 2005.

Vabljeni ste vsi občani, da se vključite v "AKCIJO ODVOZA IZRABLJENIH VOZIL", v kolikor so vam v breme in se jih želite znebiti.

Občinska uprava

-~.:. =============================== -~ Stran 5 --

BRANKO MARINiČ IZ POBREŽJA POSLANEC DRŽAVNEGA ZBORA

Še se spominjate letošnjih jesen­skih državnozborskih volitev? Nadvse zanimivega razpleta na politični sceni? Zmage Slovensko demokratske stranke in izvolitve našega občana Branka Mariniča iz Pobrežja za poslanca Državnega zbora? Zagotovo! Za nekatere veli­ka, morda ne tako zelo pričakovana zmaga, za drnge presenečenje, za nekatere pa tudi poraz. A volitve so zdaj mirno, Državni zbor se je sestal že na nekaj izrednih zasedanjih, dobili srno novo vlado Janeza Janše, znani so novi ministri in ministrica. Kaj neki pa v parlamentu počne naš novo pečeni poslanec? Kako se znaj­de v veliki parlamentarni dvorani, kako mu uspeva zbirati izkušnje in kako odgovorno delo ga čaka v pri­hodnje? O tem in še o marsičem drngem srno poklepetali z Brankom Mariničnem venem od prostih dni v tednu, ko je bil doma, v Pobrežju.

Zakaj sploh kandidatura na državnozborskih volitvah? Od kod ta želja? Branko Marinič: "Sama kandidatura za

poslanca državnega zbora (DZ) v vrsta h SDS, ki je bila zelo uspešna, je de lo kar nekaj le t. Za mano je del življ enjskega obdobja , kjer sem bil ved no ne kje akti­ven; v raz l ičnih odborih, dru žbe no po li ­ti čnih organizacijah , KS , v raz li čnih

društvih. Vse skupaj je nastajalo v meni dalj časa, kar nekaj let, nenazadnje so tu kaj pomembne lokalne volitve za župana . Dvakrat sem bil kandidat za župana videmske občine, ko pa vidiš pozitivne uspehe, ko se povzpenjaš po lestvici, ko se dviguje in raste tudi tvoja politična stranka , potem je to tisto , kar sešteješ ob koncu in sesta viš nov cilj.

Poslanec, ki je uspešno shodil

Preprosto povedano - hrepeniš po novih izzivih ."

"ZAUPANJE SDS NA VOLIT­VAH - ZA NAS ZDAJ VELIKA OBVEZNOST DO SLOVENK IN SLOVENCEV"

Kako se spominjate osrednjega dneva volitev? Kako ste vse skupaj spremljali in kakšni občutki so vas dajali takoj potem, ko so vam sporočili, da ste zagotovo v novi parlamentarni sestavi? Branko Marinič: "Še danes mi zveni v

glavi - in verjetno bo tako do konca Življe­nja - naša zmaga. Iskrena hva la vsem tis­tim, ki so m e podprli , vse m tistim volivkam in volivcem, ki so zaupali SDS. Stranka se je leta in leta borila , delovala v opoziciji in pozitiven rezultat na voli­tvah je prav tako zaupanje volivcev, nenehnega prizadevanja , da bi stranka , ki je delovala v opoziciji, posta la vodil­na. Zaupanje , ki smo ga dobili na volit­vah , je za nas in zame osebno vel ika obveznost, oddolžitev vsem, ne glede na to , kdo je koga voli!. Zda j smo mi na poteZi, da državljanom in državljankam pokažemo in dokažemo, da smo sposobni storiti nekaj, kar bo boljše za Slovenijo , za Slovence in Slovenke." Čestitk je bilo mnogo, prihajale so

od vsepovsod. Kaj pa tista, ki bo vam ostala najbolj v spominu? Branko Marinič: "Verjetno mi bo osta­

la v lepem in nepozabne m spominu čestitka vseh tistih moj ih najbliŽjih, kajti pri volitvah nisem b il sam. Imel sem ekipo , vodja volilnega štaba je bil predsednik občinskega odbora SDS Vid em Stanko Simonič , zraven so sodelovali mnogi prijate lji in znanci , ki so strnili vrste in bili nenehno ob meni , me vzpodbujali. Rad povem, da so šli od hiše do hiše, od vasi do vas i. Ko smo zvečer strnili vrste, ko so prihajal i prvi podatki o tem, da smo zmagovita stran­ka , pa ko še ni bilo znano, ali sem izvol­jen v DZ, so mi mnogi, tisti najbližji, že čestitali. Vidim jih kar po vrsti, ko so pri­hajali do mene, v domači vaški gostilni, kj e r smo prosla vili tudi zgodovinski dogodek za kraj, občino Videm, za ptu­jsko regijO in širši slovenski prostor. Trije poslanci iz 8. volilne enote, 9. , 10. in Il. volilnega okraja - to je več kot uspeh. "

NAŠ GLAS - OUČINA V I DE~ I - DEC.E,\ II1ER 200",

SLOVO OD SLOVENSKIH ŽELEZNIC, PREDNOST IMAJO NOVI IZZIVI

Kako pa je to sprejela vaša družina? A zdaj na vas gledajo kaj drngače, ker ste pač poslanec? Branko Marinič: "Družina je temelj, ki

mora biti ob tako pomembni odločitvi

zraven. Skupa j smo se dogovarjali , pogova rj ali , skupaj smo se pripravljali na zmago ali na poraz, kajti pomembno je , da se to dogovoriš tudi v dru žinskem krogu. Optimizem, ki nas je navdaja l vse po vrsti, je bil pozitiven , ob tem pa smo računali , da bo SDS zmagova lka teh volitev, ni smo pa si upa li na g las razmišljat i, kaj pa če vendarle dobimo dovolj g lasov za izvolitev v DZ. To smo zače li ugotavljati šele na dan vo li tev , tam okrog 21. ure , ko so prihajali prvi pomembni rez ultati. Družina se je veselila sk upaj z mano." Zanimivo pa bi bilo slišati, kako so

na vaš uspeh odreagirali v Slovenskih železnicah, kjer ste bili zaposleni dolgo let in zadllja leta tudi na precej odgovornem mestu? Branko Marinič: "Skoraj 30 let delovne

dobe v tako ve liki družini kot so Slovenske železnice . Moja pripadnost, nenazadn je tucli strokovnost, ki sem jo v vseh letih dela pridobil na železn iCi, je dolga moje poklicne poti. Delal sem marsikaj; od tistih najbolj preprostih , pa do precej zahtevnih, strokovnih de l, še posebej v zadnjih nekaj letih. Železnica mi je ved no dajala nek napredek, zato sem tudi hva ležen organizaCiji , v kateri sem se ka lil , in morda je to tudi delče k uspeha državnozborskih volitev. Bil sem v podjetju, ki je vseslovensko , preko železnice sem bil marsikje , tudi v ·tiJ]ini. Zdaj se sem sprejel nov izziv. Nisem se težko l oč il od železnice, kajti zavedam se, da je funkCija poslanca DZ voljena funkcija in je časovno omejena na štiri leta. Zagotovil sem si vse potrebno, da se po štirih letih dela v DZ lahko vrnem na železn ico, na tisto mesto, s katerega sem zda j odše!."

PRVI DNEVI V PARLAMENTU

Branko Marinič: "Po eni strani se sme­jim samemu sebi, po drugi pa je tako, kot je. Ne morem mimo dejstva, da sem

-- Stran 6

Spre/em pri županu občine Videm Frideriku Bročiču

se že prv ič v labirintu, tako pravimo državnemu zboru , vrte l v krogu in dva krat prišel na isto mesto . Želel sem najti izhod. Prvih korakov .v DZ se še ka ko dobro spo minjam, ko t dojenček , ki sta ga pripe lja la dva izkušena poslanca Miroslav Luci in Franc Pukšič. Skupaj z njima sem shodi l, za kar sem jima hvaležen , zdaj pa , ko sem na svojih nogah, pa si prizadevam, da sem čim

manj odvisen od drugih, da ra zm išljam po svoje, te r da to prepletem s tistim, kar po trebujejo ljud je, ki so me postavili v DZ. To je tud i moja obveznost, dolžnost in nenazadnje čut odgovornosti , da se oddolžim vse m tistim, ki so me tj a poslali ." V medijih smo veliko slišali okrog

tega, kje bo kdo sedel v parlamentu. Vi ste svoj sedež dobili v zadnji vrsti. Zadovoljni? Branko Marinič: "Seveda sem zado­

vo lje n , sa j navsezadnje v pa rlament nisem šel z ambicijo, da bom že v prvem mandatu zapustil sedež poslanca in se povzpel na min istrski stolček, to je seve­d a iluzij a. Na jprej sem mo ra l sploh do jeti , da sem poslanec, zdaj bom lahko v poslanskih kl o peh nabira l d ragocene izkušnje. Če bo moja po li t i čna pot uspešna, bom svoje ci lje prav gotovo zastavil za doseganje višjih po ložajev, zaenk rat pa ne razmišlj am o kaki pomembni funk ciji. Zadovoljen sem že, da sem poslanec, da sem se prebil v delovna telesa DZ, v odbore, kjer bom najlažje dosega l cilje za lju d i, k i jih zasto pa mo Še le potem bom lahko postavil višje cilje, vendar vse v mejah moje zmožnosti in sposobnosti ."

Foto SM

Prvi dnevi, zdaj tudi že prvi tedni v parlamentu . . . Kako vse skupaj izgleda v vaših očeh? Branko Marinič: "Najp rej je potrebno

vedeti , ela de lo poslanca ni časovno

omejeno. V ša li povedano - poslanec je 24 ur v službi ljudi, če pa se obravnavajo pomembne zadeve, pa še kako uro d lje . V dneh, ko se postavlja nova vlada (vmes je bila nova vlada že imenovana!), so pred nami zahtevne naloge. Nenazadnje je to tudi odgovo rnost pred volivci, da bomo glasova li za tako vlado , ki bo po meri ljudi , ampak sem prepričan , da je toliko raz li čnih interesov in želja , da bo nova vlada za mnoge nesprejemljiva . Zdi se mi po membno poudariti še novost, ki jo je predsednik vlade Janez Janša postavil kot šč it dobre­ga dela - e tični kodeks vse h p red­stavnikov, ki bodo v vladi . Vlada bo morala dajati vzgled v najširšem pomenu besede , vzgled raCionalnega vedenja in to se mi zdi zelo pomembno . Le tako se ne bomo srečeva li z interpelac ij ami min­istrov. Poslanca Mariniča bomo srečevali

tudi na nekaterih sejah odborov DZ, torej ne samo na zasedanjih parla­menta. V katerih odborih ste dobili priložnost? Branko Marinič: "Imel sem željo , da bi

de loval v tistih odbQrih in komisijah , preko kate rih bi najlažje uresničeva l

naloge in cilje, ki sem jih v tem lo kalnem okolju zastavil. Imel sem to s rečo , da sem priše l v tri pomembne odbore: odbor za promet, odbor za kulturo , šolstvo in šport ter v odbo r za lokalno samoupravo in regiona lni razvoj. Zame

NAŠ GLAS - OBČ i NA VIDEM - DECEMBEH 2004

so to v tem časovnem obdo bju k ljučn i

odbori , ki bodo imeli veli ko opraviti z lokalnimi skupnostmi in prav v njih bom poskuša l tudi največ delovati . Zadovoljen sem, da mi je uspelo to , za kar sem se trud il, kar pa ne pomeni, da se ne bi smel ude leževati sej drugih odborov in komiSij. Trudil se bom, da bom zmeraj v tistem odbo ru ali komisiji , ko bo le-ta obravnava la pomembne te me, ki se nenazadnje nanašajo na dobro Slovenk in Slovencev, in kjer bi morda moja prisotnost lahko vpliva la, da se stvari uredijo v pozitivnem smislu ."

"ŽELIM PRITI V STIK Z VSEMI ŽUPANI IN ŽUPA­NJO"

Župani na Ptujskem veliko priča-

Čestitko župana v znak dobrega sode/o­vania

kujejo od vseh treh poslancev. Kako si predstav ljate sodelovanje na lokalni ravni, še posebej pa sodelo­vanje z vodstvom občine Videm? Branko Marinič: "V lokalnem smislu

pokrivam in sem zadolžen za občine

Kidričevo, Majšpe rk, Žetale, Podlehnik , Videm, Gorišnica in Zavrč, in tega mnogi verjetno niti ne vedo. SkUjXlj to rej 7 občin na Dravskem polju in v Halozah . Zada l sem si že cilj , da pridem v kontakt z vsemi župani in županjo, doslej pa je bilo to najlažje preko kolegija županov, ki se vsa k prvi ponedeljek v mesecu srečuje na Ptuju. To sreča nje je bil o pre­ma lo, zdaj si bom vze l čas in obiskal vse občine, želim pa si, da me vod iln i sami seznanijo z vsem i aktualnimi p rojekti, ki so v preteklosti in sedanjosti pome mbni . Več kot bom ime l teh inform acij, bolj bom lahko dela l in se trudil v tej smeri , kar pa ni le moja odgovornost, ampak je tukaj prisotna tudi odgovornost županov in županje, kako me boelo seznanja li z vsem potrebnim v smislu napredka. Zd i se mi zelo pomembno, da se bodo mo rali vsaj nekate ri bolj potruditi , da me bodo sproti seznanjali , kajti sa mo tako bom lahko več storil za dobro posamezne občin e .

==~============================== Stran 7 --Zelo vesel pa sem bil , da me je le ne kaj

dni po končanih volitvah župan Vidma Friderik Bračič z občinsko upravo pri­jazno povabil na sprejem in mi pripravil kompl e te n spise k proje ktov , ki jih občin a Videm trenutno pe lje. To se mi je zdela ena o cl boljših potez .

Kakšen poslanec želi biti Branko Marinič?

Branko Marinič: " ... Veliko razmL~ lj am

o tem. V parlamentu ugotavljam , da so ko legi iz pre teklosti iz vrst moje stranke prep ri ča ni , da še zmeraj de luje jo v opozic iji , kar pa ne drži. SDS je da nes vod ilna stranka, absolu tna zmagova lka minulih državnozborski h , in tega se mo ramo zavedati. Delovanje poslanca v levici je bistveno težje od de lova nj a v clesnici, posebej če se zavedamo , ci a je seda j v o poziciji poslanska skupina , ki

ima bogate, bogate izkušnje, pa znanje iz preteklosti. Veliko krat bo mo morali trdo delati , da bomo v pa rl ame ntu našli skupe n jezik , cia bomo odloča li o tistih pomembnih zakonskih dokumentih , ki bodo dobri za vse državljane, ne glede kateri politični opciji poslanec pripada.

Pa rlament pa je prostor, kjer se krešejo različna politična in mnoga druga vprašanja. A tako tucli spreje mam; brez za mer, užaljenosti , če ti na primer kdo pove resnico ali ne resnico. Potem je treba zbrati argumente in oclgovarjati v prid sebi ter interesom, ki jih zagovar­jaš."

Vstop v novo leto 2005 bo zagotovo drugačen. Želje, misli ob tem ... Branko Marinič: "Zdi se mi , cia prihaja

e no najpomembnejših le t v mojem živl­je nju. Leto 2004 bom za ključ il z veliko

p ozi tivnega optimizma , z veliko zmago in doseženim ciljem v mojem osebnem, pa tudi dru žbenem življenju. Zdi se mi , da bo v le tu 2005, pa vseh naslednjih le tih ci o ko nca mandata, moja na j večj a

želja in odgovornost pred volivci ta, da bi delče k tega, kar sem imel v načrtu že vrsto le t in za kar sem se mnogokrat tudi izp ostavlja l, dosegel. Le tako bodo ljudje spoznali , ci a sem b il upravičene njihove volje , glasu , ki so mi ga namenili. To bo za me največj i uspe h v 2005 in še v pri­hodnjih le tih.

Tako kot sebi in moji družini, pa želim tudi vsem občankam in občanom uspešno, zadovoljno, predvsem pa zdravja polno novo leto 2005."

Tatjana Mohorko

INFORMACIJSKA TOČKA ZA STRUKTURNE SKLADE

V sklopu Lokalnega pospeševalne­ga centra Haloze deluje INFORMA­CIJSKA TOČKA ZA STRUKTURNE SKLADE EU, ki zagotavlja inj'ormi­ranje in obveščanje vseh potencial­nih končnih prejemnikov in splošne javnosti o strukturnih skladih in izvajanju Enotnega programskega dokumenta za obdobje 2004-2006 na območju Haloz. INFORlV[ACI]SKA TOČKA ZA STRUK-

TUENE SKLADE vam zagotavlja:

vsa info rmativna gradiva, dokume nte in druge s plo.~ne informacije v zvez i s pomočj o iz strukturnih skladov te r Eno tnim programskim dokume ntom za SlovenijO;

info rmac ij e o o bjavljenih jav nih razp is ih ;

osnovno info rmacij sko in svetova lno pomoč;

odgovore na konkretna vpraša nja o postopkih pridobiva n ja in porabe sredstev strukturne politike .

Kmetje, ki razmišlja te o investicij i na kmetiji , podjetniki, managerji , k i p lan i­rate in vestic ije , za p oslovanje novih delavcev, izobra ževanje , podje tniško svetova nje, vabimo vas, da pridete v Loka lni pospeševa lni center Ha loze, da se pogovorimo o vaših pianih in vam svetuje mo . Razpisi za kmetij stvo so že napoveda ni in imate dovolj časa, da s i p ripra vite vso potrebno dokumentacij o , ki se za hteva za razpis .

Vablje ni ste tudi predstavniki občin ,

društev in vsi ostali , da se oglasite pri

nas. Pozanimajte se, iz kate rega vira lahko

dobite sofinanciranj e za vaše idejel

Informacij e v o kviru Info rmacijske točke so brezp l ačne in osnovno sveto­vanje v okviru Loka lnega pospeševalne­ga centra Haloze je brezplačno l

Informacije so na voljo na telefonski številki 02/795 32 OO, po faksu 02/95 32 03 , e le ktronske m naslovu info@halo. si ali na sedežu LPC Haloze, Cirkulane 56, 2282 Cirkulane . Informacije o aktualnih ra zpisih so

o bjavlj e ne na sple tnih strane h www.halo.si. Kontakta oseba: Andreja Gojkošek. Projekt sofin ancira Evropska unija.

Kaj je Enotni programski dokument 2004-2006 in kaj so strukturni skladi Evropske unije?

ENOTNI PROGRAMSKI DOKUMENT 2004-2006 (EPD) je akcijski razvojni načrt ES za obdobje 2004-2006, ki določa , ka ko bo Slovenij a doseg la strateške ra zvojne smo tre in cilje. To je skupni program Slovenije in EU, sa j bosta obe kot partne ric i sodelovali v njegovi izvedbi in finall ciranju. EVROPSKI SKlAD ZA REGIONALNI

RAZVOJ (ESRR) predstav lj a osrednji finančni instrument za zma njševa nje razlik v gospodarski razvitosti evropskih regij. Sredstva so namenjena sofinan ­ciranju produktivnih investicij, investicij

NAŠ GLAS OBČiNA VIDEJ\I - DECEJ\ IUER 200--1

v infrastrukturo te r zdravstvo in izob raževanje . Poseben p o uda re k je tud i na podpori malim in s rednj e ve li kim povezanim podje tj e m , ki v loka lnem okolju lahko zagotov ijo nova de lovna mesta in spodbudno vplivajo na razvoj celotne regije . EVROPSKI SOCIALNI SKlAD (ESS)

je najpome mbnejši finančni instrume nt za podporo izvajanja Evropske strategije za poslova nj a in ima najdaljšo tradicijo med strukturnimi skladi. Cilj ESS je pospeševa nje zaposlova nja, ra zvoja č l ovc.ških virov in trga dela , vsež ivljen­jsko izobraževanje in sistemi izpopo l­njeva nja , p remostitev ekonomskih in socia lnih razlik , enakovredne možnosti zaposlo va nja moških in žensk.

EVROPSKI KMETIJSKI USMERJE-VALNI IN JAMSTVENI SKLAD (EJKUS) je eden največjih strukturn ih skladov EU, sredstva pa so namenjena živil s ko predelova lnim podjetjem , kmetijskim gospodarstvom, zdru ženjem kmetov, pašnim skupnostim ter last­niko m gozdov za izboljšanje predelave in trže nja kme tijskih proizvodov, naložbe v kmetijska gospodarstva in dive rzifikac ijo kme tijskih deja vnosti ter investic ij e v gozdove za izbo ljša nj e gospodarske in e kološke vrednosti goz­dov.

FINANČNI INSTRUMENT ZA USMER­JANJE RIBIŠTVA (FIUR) je namenje n prilagaja nju ribištva in ribogojstva na omeje ne ri bolovne vire in spreminja joče

se za hteve trga.

-- Stran 8 =========~-~-IZGRADNJA JAVNE KANALIZACIJE IN OBJEKTOV

ČiŠČENJA ODPADNIH VODA V OBČiNI Dejavnost odvajanja in Clscenja

odpadnih voda je področje, ki ima v razvitem, ekološko osveščenem

delu sveta vedno večji pomen. Med razvita področja lahko štejemo vsekakor tudi našo državo, kjer se problemov zavedamo, jih razu­memo in jih s sistematičnim

pristopom želimo rešiti. Žal so v razvitosti in zmožnostih znotraj naše države velike razlike, kar pa ne pomeni, da tudi v manj razvitih delih ni potrebno preprečiti ones­naževanja. Ljudje, ki živimo v manjših naseljih, na območjih, kjer gostota poselitve ni primerljiva z mesti, smo v stalnem stiku z nara­vo, smo z njo povezani in od nje v marsičem odvisni, zato jo želimo ohraniti neokrnjeno tudi za bodoče rodove. Kmalu po odločitv i , da želimo postati

enakopravna čl a nica Evropske unije, smo spoznali , da bo potrebno na področj u va rstva o kolja in znotraj tega na ožjem področju odvajanja in č iščenja

odpadnih vod nadoknad iti zaostanek. Na jprej smo se lotili zakonodaje , ki je b il a do sprejetja naše države v EU že popolnoma usk lajena s p redpisi držav č l a nic. Najpomembnejši akti , k i trenut­no urejajo odvajanje in čiščenje odpad­nih vod pri nas, so:

1. Zakon o varstvu okolja (Uradni list RS št. 41104)

2. Zakon o voda h (Uradni li st RS št. 67/02)

3. Uredba o taksi za obreme njeva nje vode (Uradni list RS št. 41/ 95), ki jo je nadomestila Uredba o okoljsk i dajatvi za o nesnaževanje okolja za rad i odva­janja odpadnih voda (Uradni list RS št. 123/ 04)

4. Uredba o emisij i snovi in toplote pri odva janju odpad nih voda iz virov onesnaženja (Uradni list RS št. 35/ 96, 21 / 03)

5. Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz komunal nih čistilnih naprav (Uradni list RS št. 35/ 96, 90/ 98, 31/ 01)

6. Pravilnik o prvih me ritvah in obrato­va lnelll mon ito ringu odpadnih vod ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS št. 35/ 96, 29/ 00, 106/ 01)

7. Uredba o vnosu neva rnih snovi in rastlinskih hran il v tla (Uradni list RS

št. 68/ 96)

8. Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz malih komuna lnih č i s tilnih naprav (Urad ni list RS š t. 103/ 02)

9. Pravilnik o odvajanju in č i ščenju

komuna lne odpadne in padavinske vode (Uradni list RS št. 105/ 02, 50/ 04) .

S sprejetjem predpisov smo reši li le p rvi de l naloge, do izvedbe objektov pa je še dolga pot. Izvedba javne ka naliza-cije je prav gotovo ena od najdražjih investicij v komunalno infrastrukturo . Trase kanalov najpogosteje poteka jo po javnih površinah , to je cestah. Razlogi so vsaj trij e, in sicer:

- običajno je poselitev na obeh straneh cestišča,

- potreben dostop do revizijskih jaškov za radi rednega vzdrževanja ,

- za polož itev cevovodov na parcelah v privatni lasti je potrebno podpisati z lastnikom pogodbo o služnostni pravi­ci in jo overiti pri notarju. Še vedno so pogosti prime ri posameznikov, ki ne dovolijO izvedbe kana lov po svoj i zemlji , kar ogrozi izvedbo na celotni nada ljnji trasi.

Ža l so v nase ljih v cestišču običajno položeni tudi drugi infrastrukturni vodi in tako se ob izvedbi kanalizacije (k i se polaga praviloma najgloblje) poškod uje in zamenja mnogokrat tudi vodovod, električne kablovode , te lekomunikaci­jske vode in obnavlja cestišče.

K znižanju cene izvedbe lahko bistveno pripomore kva litetno izde lana doku­mentacija. Predvsem je pomembno, da se prične pripravlj ati dovolj zgodaj pred predvide nim p ričetkom izvedbe . Na podlagi projektne d okume ntacije se ugotovi predvidena vrednost izvedbe objektov, pripravi investicijska doku­mentacija , nakar se prične borba za zagotovitev sredstev. Če želimo za sofi­nanciranje pridobiti tudi sredstva države (ta ksa za obremenjevanje voda) , je potrebno sprejeti še obč i nske akte, to je občinski Odlok o odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih in padavinskih voda, Občinsk i operativni program odva janja in čišče nj a komunalne odpadne vode, ki mora biti usklajen z državnim programom, in izbrati izvajal­ca javne službe odvajanja in čiščenja

odplak v občini . Na podlagi omenjen ih dokumentov se izvedbo obje ktov in

NAŠ GLAS - OBČ iNA VIDBI - DECE1\IUER 2004

naprav predvidi v razvojne programe občin.

Ko imamo vse navedeno, je potrebno slediti javnim razpisom in biti dovolj vztrajen , da se pridobijo v nekem de ležu nepovratna sredstva ch-žave, razliko pa pokriti iz občinskega proračuna. Občine

se ob ičajno od loč ij o, da de l sredstev za investicije pridobijo od bodočih uporab­nikov objektov in v ta namen sprejmejo obvezno enkratno p lačilo prispevka za priključ itev na javno kana li zacijo. Po izgrad nji in zagonu obje ktov se za uporabnike uvede cena kanalščine in č iščenj a odplak za vzdrževanje in obra­tovanje sistemov. Pomembno je, cia se za objekte, ki so priključeni s svojimi odpadnimi vodami na čisti lne naprave odpadnih vod , katerim upravljavec z izvajanjem obratovalnega monitoringa redno spremlja uč in ek clscenp, b istveno zmanjša dajatev takse za obre­menjevanje voda. Boljše čistilna napra­va deluje, manj p lačamo takse , ki se že vrsto let kot davek države zara čunava na polo žnicah za porabljeno vodo. Hoteli S1110 razložiti, da mora uvedba cene kana l ščine in Čiščenja odplak v gospodinjstvu ob pravilnem de lovanju sistema in angaŽiranju ja vne slu žbe pomeniti na drugi strani zmanjšanje stroška takse za obremenjevanje vode. V občini Zavrč se bo č iščenje odpadnih

vod prav gotovo moralo zagotoviti za objekte, ki se bodo izvajali v okviru re konstrukcije mejnega prehoda. To je pri ložnost, da se inte resi in finančna

sredstva občine in države zd rU Žijo in izvedejo skupni objekti odva janja in č iščenja odpadnih vod , kar je najra­cionalnejša in edina smiselna rešitev. Za konec bi le še poudarili , da v sistem bodoče javne kanalizacije ne bo možno odva jati padavinskih vod, temveč

izključno komunalne odpadne vode, ki nastajajo v gospod injstvih. Prav tako ne bo možna priklju čitev odpadnih vod nasta lih v kmetijski dejavnosti pri vzreji živali. Gnojevko bodo re jci morali tudi v bodoče odvažati na njive v skladu z zakonodajo in gnojilnimi načrti.

mag. Jernej Šomen, univ. dipl. inž.

==~============================== Stran 9 --AMBULANTA SPLOŠNE MEDICINE V VIDMU VABI OD

PONEDELJKA DO PETKA

Po nekaj zapletih, ki so se dogajali še v začetku letošnjega leta, imamo od poletja v Vidmu v prostorih novega zdravstvenega doma spet nemoteno zdravstveno oskrbo. V polnem delovnem času je odprta ambulanta splošne medicine, med tem ko je zobozdravstvena ambu­lanta pacientom na voljo le občasno. Od poletja v zn Videm dela Nada Lartey Ranisav, dr. med., specialistka splošne medicine, pri delu s pacienti pa ji pomaga še medicinska sestra Valerija Božičko. Tako občin a Videm ko t ZD Ptuj , pod

okrilje ka te rega spada tudi ambulanta Videm, si želita, da bi le-ta osta l v mreži zd ravstvenih ustanov za po lni in red ni de lovni čas, po tre buje jo samo p red­pisano število pacientov. V p ogovoru z gospo Lartey smo izvedeli, da je vpisov

Bogomir Hliš , novi predsednik KS Lancova vas, nam je poveda l, da je svet KS že naredil pregled nad oprav lje nim delom v letošnjem letu. Prav tako pa so predsta vili na črte in program de la za pri­hodnje le to .

Novi predsednik KS Lancova vas ie Bogomir Hliš.

Svet KS Lancova vas meni, da so letos naredili ka r veliko, čeprav so razpo laga li z o krnje nimi sredstvi. Levji de lež fin a nčnih sredstev so namenili za izgrad­njo javne razsvetljave v spodnjem delu vasi . V Icto.~ njem letu so tako dokonča li

dve tras i, in sicer od Čohove kapele cio Skukov ih te r od iste kapele do Osmice, tako da je končana povezava s KS Tržec. Sku pno so letos za investicij e in delova n­je KS porabili dobrih 5 milijonov srecl­stevo V letu 2005 imajo v KS name n, da bi

Povabilo na vpis!

še zmeraj premalo, čeprav se to iz dneva v dan spreminja, lahko pa bi jih sprejeli še vsaj okrog tisoč, potem pa bi zado­voljili tistim minimalnim potre bam. V Vidmu si lahko vsi tisti , ki še nimajo izbranega svojega zdravnika , izbe rejo gosp o Lartey ali pa se preprosto prepišejo v videmsko ambulanto, pri čemer jim vse v zvezi s papirji uredijo v ambulanti. Gosp a La rtey pravi, da je vse to prostovoljno, ničesa r ni p o trebno sto riti pod pris ilo, sicer p a si v vodstvu ZD Ptuj želijo, da bi s i videmsko ambu­lanto za svojo izbrali predvsem domačini in okoliča ni , ki sedaj veliko premalo koristijo to možnost. Sice r pa je v Vidmu povsem drugače ko t na Ptuju , ugotavljata obe z medicinsko sestro Valerijo , ni takšne gneče in to je tudi ena od prednosti zunanje podeželske ambu­lante , ki pa je sodobno in le po urejena.

KS LANCOVA VAS dokončali javno razsvetlj avo tudi v zgornjem delu vasi: od tre nutnega konca pločnika (pri Krajnčevih) cio mostu čez 1'o lska vo ter od istega odcepa do Zupaničevih . Nameravajo pridobiti tudi soglasje krajanov in ostalih institucij za dokončanj e pločnika skoz i vas. Prav tako bodo poskušali pridobiti soglasje za razširitev cestišča (od Hentakovih do gostilne Rajh - skozi l{emizo) v skupn i dolžini dveh kilometrov; v le tu 2006 pa planirajo tudi pre p lastitev tega dela cestišča. V program so si zadali tudi o bnovitev Čohove kapele, sa j je ta

NAŠ GlJ\S - OBČ( l'\A , 'IOb\ ] - DECEJ\It3ER 200-1

Če bodo v prihodnjih mesecih dosegli p o trebn o š tevilo vpisov p acientov, potem se v Vidmu lahko nadejajo tud i odprtja leka rne a li pa vsaj depoja zdrav­il , p a tudi avto mata za po trj eva nje zdravstvenih izkaznic. Ve ndar bo vse to mogoče le, ko bodo dosegli po trebno štev ilo vpisa nih pacientov, po uda rj a gosp a Lartey, ki jo de lo z ljudmi , pacien­ti veseli. Z veseljem se je, kot pravi , spe t vrnil a v Slovenijo, kjer je nekoč že de lala, zelo dobro p a se je z dru žino vžive la tudi v življenje v Vidmu.

TM Ambulanta splošne medicine je v

Vidmu odprta: Ponedeljek, torek, četrtek in petek

od 7.30 do 14.00 V sredo od 12.30 do 19.00

Vljudno vabljeni!

obnove nujno potre bna. Hliš je še dejal , cia v KS dobro sodeluje­

jo z vaščani , svetniki in društvi , katerim namenjajo tucl i manjša sredstva za njiho­vo delovanje .

Besedilo in foto: PK Ob koncu leta se svet KS Lancova

vas vsem zahvaljuje za dobro sode­lovanje. Vaščanom itI vaščankam želimo v

letu 2005 obilo sreče in zdravja ter osebnih in poslovllih uspehov!

Svet KS Lancova vas

-- Stran 10

KS SOVIČE-DRAVCI-VAREJA

Svet KS Sov i če-Dravc i -Va reja je že pripravil program de la in n ačrte za leto 2005 in 2006. Izvedba del se mora pričeti

takoj spomlad i, ko bodo za to ustrezne vremenske razmere - novogradnja ceste v vasi Vell"eja , za katero so finančna sred­stva zagotovlje na . V jeseni pa preplas­titev dela ceste od vas i Dravci, smer Vareja, Gašperšič - kape la va rejski hrib.

Novi asfaltirani odsek ceste v Zg Pristavi

Dušica Avguštin , predsednica KS Dolena, je za Naš g las zap isa la , da se lahko vaščani KS Dolena v tem letu pohvalijo z novim asfa ltiranim odsekom ceste, ki poteka v sme ri Zg. Pristava­Nadelsberger. Odsek je sice r dolg le 400 me trov , a so vaščani nanj zelo ponosni , sa j je z njim v njihov obrobni in v ma rs i čem zaostali del videmske občine

NOVOLETNA ČESTITKA

Vsem krajanom v naši KS in občini Videm želimo blagoslovljene božične praznike, v novem letu 2005 pa veliko zdravja, sreče, miru in poslovnih

uspehov v družinskih krogih in na področju razvoja naše občine. Svet KS Soviče-Dravci-Vareja

KS DOLENA

zas ijal drobec nap redka. In vestic ija ceste je znaša la ne kaj manj ko t 5.200.000 sit, delež KS je znašal okrog 3.000.000 sit, obča ni so prispeva li 30 odstotkov soudeležbe. V KS Dolena se zaveci ajo, da je še mar­

s ikje na področju njihove krajevne skupnosti potrebno urediti ceste , v letu 2005 so tako kot prioriteto zapisa li ured i-

tev ceste na Vildon. Ta klanec. ki je dolg približno 1.100 metrov , je proble­matičen skozi vse leto: najbo lj je ta cesta problema tična v zimskem času , saj je včasih zaradi snega neprevozna več dni , deževje pa čez leto odnaša ves gramoz in s tem povzroča ve li ke luknje. Avguštinova še dodaja , da se dela tucii vodovod, krajani pa upajo, da bo v letu 2005 tudi dokonča n .

"Smo v EU in bi radi tudi z našim ure­janjem okolja sled ili njen im normam. To je tudi naša obveza in s skupnimi močmi nam bo tudi uspe lo, da bomo stopil i korak naprej . Vsem, ki so z novo cesto nekaj pridobili , iskre no čest itam in upam, da se bodo z veseljem še naprej vklj učevali v nove projekte. Hvala vsem, ki so kakor k li sodeloval i," še dodaja Avguštinova.

Besedilo in foto: PK

Leto se počasi izteka, bližajo se božično-novoletni prazniki. Vsem želim srečno, predvsem pa

uspešno novo leto 2005!

Dušica Avguštin, predsednica KS Dolena

MARTINOVANJE V TRŽCU

Vrsti mart inovanj v občini Videm se je pridruŽilo tudi tisto v Tržcu , ki so ga pripravili gas ilci in KS Tržec. Kakor je že navada ob takih dogodkih, so se mize šibile pod obilico o kusne hrane, pa tudi dobre kapljice "sta rega in novega" ni manjka lo. Ker pa k temu sodita tudi dobra volja in p les, so zanju poskrbeli Pokači , . č l a ni Etnografskega društva Tržec, ki so za ig rali na svoje zna čilne instrumente . Kasneje so jih za nekaj časa za menjali člani nekoč zna nega ansambla Akord i, ki so dokaza li, da niso pozabili , kako se tej stvari streže. Večer se je po pričakovanjih zavlekel pozno v noč.

Jože Junger

Svet Knljevne skupnosti Tržec se oh tejpriložl1osti zahvaljuje vsem, ki so kakorkoli prispevali k razvo­

ju in napredku kraja, za njihovo pomoč, in se veseli nadaljnjega sodelovanja.

Vsem občanom in občankam pa želi vese­le božične praznike in srečno novo leto

2005.

'JAŠ G Lo\ S· OBČLNA VLDEl\ L " [)ECE~L13ER 2004

==~J=========================== Stran 11 ...... -DOGODKlOTEM IN ONEM

OKROGLA MIZA ZA VEČ VARNOSTI V CESTNEM PROMETU Občina Videm in svet za p re­

ventivo in vzgojo v cestnem prometu sta 8 . decembra organizirala okroglo mizo na temo va rnosti v cestnem prometu na območju občine

Videm in preventivne akcij e "Bodi viden , bodi previden". Na okrogli mizi sta pred­stavnika PP Podlehnik Danilo Pleteršek (pomočnik koman­dirj a) in Miran Brumec (vodja policijskega o ko liša) pred­stavila oceno stanja prometne va rnosti na območju PU Ma ribor in oceno stanja prometne varnosti v 11 mese­cih , ob tem pa tudi neva rna mesta in odseke na območju

videmske občine . Predsednik SPVCP Videm Franc Kirbiš ml.

pa je zbran im predstavil še celovit program o va rnosti v cestnem prome tu v občini

Videm.

2. SREČANJE OBRT­NIKOV IN PODJET­NIKOV OBČINE VIDEM Občina Videm in odbor za

gospodarstvo sta v ponedel­jek, 20. decembra , v Videm na 2. s reča nj e povabila obrtnike in pod jetnike . Na s rečanju so jim predstavili aktualne prob­leme , s katerimi se vse bolj sreč uj ejo tudi obrtniki v videmski občini , sledila pa je predstavitev načina - kako izvesti investic ijo s pomočjo sredstev EU. Na s rečanju so bili prisotni tudi predstavniki iz obrtne zbornice in Lokalno pospeševalnega centra

Kulturno društvo Franceta Prešerna Videm

Haloze. Zbrane je na srečanju pozdravil tudi župan Friderik Bračič.

17. DECEMBRA SVEČANA SEJA OBČINSKEGA SVETA IN ZAKLJUČNA PRIREDITEV ZA VABLJENE V občini Videm so se člani občinskega sveta 17. decem­bra sestali še na svečani

decembrski seji. Sledilo je druženje v občinski dvorani, kamor je župan Friderik Bračič na prednovoletni spre­jem tudi le tos povabil svoje zveste sodelavce , predsed­nike KS, političnih strank , društev v občini , predstavnike zavodov, obeh župnij, številne poslovne partnerje in

PO KULTURNIH POTEH Kulturne poti v občini Videm so postale zanimive za domače in okoliške pohodnike. Posebno pogosto sta ob koncu tedna obiskani SRAKAČEVA POT in pot po sne­malnih mestih filma SVET NA KAJžARJU. Kulturno društvo Videm je le tos 18. septembra organizira lo že

drugi pohod po snemalnih mestih filma Svet na Kajža rju. Vodila sta Marinka Vaupotič in Mirko Černila. Po čudoviti haloški pokraj ini, med vinogradi in Zidanicami, smo med potjo ob le pem vremenu uživa li in prep evali. Na pol poti nas je gos­toljubno pričaka la Duhova Julčka, deklica iz filma. Z nami je b ila tudi njena dvojčica Ivanka in Sedlaškov Tonček , ki sta prav tako igrala v tem filmu.

predstavnike številnih institu­cij, s kate rimi občina sodeluje skozi celo leto. Skupaj so naz­dravili novemu letu 2005 .

PO SLADKE BON­BONČKE V VIDEM­SKO CUKERJAMO DPM Videm je tudi letos v pra zničnih decembrskih dneh poskrbel, da otrokom ni bilo dolgča s . Povabili so jih v likovno delavnico, na krašenje novoletne jelke , na pravlji čne urice v Kraljestvo sladkih bonbonov. Cuker jama je bila tudi letos polna bon bonov za male in velike obiskovalce .

Pripravila: TM

17. septembra zvečer, dan pred pohodom , smo v cerkvi svete­ga Janeza brali poezijo Mile Kačičeve , ene glavn ih igralk iz filma . Po končanem pohodu smo se pohodniki okrepčali v gostišču Pal in si po želji ogledali ta film v kulturni dvorani. Sklenili smo, da bo ta kulturni dogodek postal tradicionalen .

Marija Černila

Še skupinski posnetek no potepaniu po snemalnih mestih filma Svet no Kaižar/u v Halozah

ETNOGRAFSKO DRUŠTVO VELIKA VARNICA

Do sreče je nešteto majhnih korakov in ti nas popeljejo do uspehov. Za nami j e še eno uspešno leto. Hvala Vam za zaupanje.

Želimo vam vesel božič in veliko sreče v letu, ki prihaja.

Člani Etnografskega društva Velika Varnica

i\IAŠ CLAS - OR(~ I NA VIDEM - DJ::CEMBEI{ 200-1

-- 12 Stran

SREČANJE ZAKONCEV JUBILANTOV v nede lj o , 7. novembra , na za hva lno nede ljo , je bila župnijs iGI ce rkev sv. Vida pri Ptuju nekoliko drugače okrclšen:l, nekoliko bolj pra zni čna - cerkev so zraven rož krasili tudi pridelki in sadeži z vrtov, po lj, gozdov Glavna misel zahvalne nedelj e pa je bilo vprašanje : Ali res znamo biti hva ležni za vse to? Ali res znamo izkazati hvaležnost Bogu , ko pa velikokrat ne znamo pokazati tega niti soljudem? Na ta vpraša nja si je vsa k od vernikov odgova rja l po svoje. Pri maši se je zbralo tudi trideset parov, ki so se z rdečim nageljnovi m cvetom na prsih ta dan še posebej zahva ljevali Bogu za preživete skupne trenutke: za 25, 40 ali 50 let za konskega življenja. Hkrati pa so Boga prosili , da bi tudi po njihovem vzgledu vsi za ko nci v župniji živeli v slogi in zvesto bi , cb bi znali spre­jemati drug drugega in bi tako napredovali tudi v ljubezni do Kristusa.

Zakonci v cerkvi sv. Vida Foto . p Andrei Feguš

Po sv. maši , ki jo je daroval župnik p. Emil Križan, so se zakonci preselili še v veroučno učilnico, kjer so v prijetnem vzd ušju na vdušeno obujali spomine na pretekla leta.

ZH

SREČANJE RODBINE STOPAJNIK V soboto, 20. novembra, smo se

zbrali na srečanju rodbine Stopajnik. Organizator srečanja je bil Branko Stopajnik, začelo pa se je ob 12. uri v prostorih gasilskega doma v Zgornjem Leskovcu. Sledila je sveta maša za vse pokojne in žive iz rodbine, ki jo je daroval farni župnik. Nadaljevali smo s fotografiranjem, kosilom in zabavo pozno v noč. Organizatorji so raziskali zgodovino naše rodbine in pripravili zanimiv program.

spremenilo nekje okrog leta 1900, ko se je Josef Stopajnik prese lil v Leskovec. Leta 1810 se je rod il a Ana Stopaj nik.

Bila je najemnica v Sv. Lovrencu , pri posestniku na Mavri čev i Hubi na Hdečem bregu. Ime la je nezakonskega sina Josefa , rojenega leta 1833. Umrla je 15. maja 1879, v Svetem Lovrencu na Pohorju , kot samska (torej se ni nikoli poročila). Josef se je 30 1. 1865 poročil z Juliano Kasniak, ki je bila zakonska hči Filipa in Urš ule, rojene PclV lič, poses­tnikov v Lovrencu. Ob poroki je bil

,.-----.....~-.....--..._--...---.,-----...--_r-_..",""'"ii'W'''''''''iiF=_i::.__:_:::''''''=.;;... že ni n s ta r 32 let ,

LI ~KOVI'C lf

nevesta pa 22. V za ko nu se jima je rodi lo šest otrok: Jakob, Juliana, Johan, Josef, Ma­ria in Antonija. Od otrok sta jima umrli Maria in Juliana , osta li pa so si ustvar­ili dru žine.

Še skupni posnetek v spomin na priietno srečanje.

Josef, rojen 1873, je bil po poklicu "gor­man". Bil je oskrbnik župnij skih vino­gradov in tako je postal tucii oskrbnik

Naše doslej ra ziskane korenine segajo v leto 1810. Priimek Stopajnik se v tistem času ni pisal tako, kot ga pišemo danes, temveč so takrat pisali še Stopeinik. Pisanje iz Stopeinik v Stopajn ik se je

v videmski župniji. Tam je spoznal tudi Marijo Feguš, gor­mansko hči , ki je bila 1. 7. 1903, ko sta se poročila , še mladoletna. Bila je edina hči takrat še živih staršev Blaža Feguša, gormana v Strmcu , in njegove žene

KAŠ GLAS - O flČINA VIDEM - D ECH IIJER 200-1

TereZije , rojene Korošec. Ženin je bil pri poroki star 30 let. nevesta pa rosn ih 21. Oče je zato moral podpisati , preden sta se poročila , da se s poroko strinja in da se lahko njegova hči poroči. Imela st,1 osem o trok: Elizabeto, Pavlino Marijo Emerencijo, ki je umrla , Marijo, Julijo Marijo Martino , ki je tudi umrla, Jožefa Antona Padova nskega, tudi on je umrl, nato spet Jožefa Antona Padovanskega, Pavlo Mari jo in Antona Padova nskega Alojzija. Na pod lagi tega , da so ime li ti otroci po dve a li več imen , lahko sklepamo. da so bili bolj premožni ali pa zelo verni. Leta 1914 so Jožefa vpoklicali v vojsko in doma je pustil svojo ženo in pet otrok. Iz vojne se ni niko li vrnil. 23. 4. 1923 se je Marija Stopajnik znova po ročil a , in sicer z Martinom Vin­dišem iz Strmca. Potomci otrok , ki sta jih imela Jožef in

Ma rija, smo bili zbra ni na tem sreča nju.

To srečanje je bilo pomembno p red­vsem za to, da smo ponovno vzpostav ili sorodstvene vezi, ki smo jih že skoraj pozabili. Za mlajše udeležence pa je bil to dan spoznavanja sorodnikov in nave­zova nja novih prijate ljstev. Vsi , ki smo se udeležili tega sreča nja , se

strinjamo, da je bilo to sicer naše prvo srečanj e, venda r upamo, da ne zadnje . Želimo si, da bi postalo tradicionalno .

Darja Stopajnik

:::::~==~ ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::: Stran 13 --SEKCIJA LJUDSKIH PEVK FD POBREŽJE

MArtinovanje v Skorišnjaku

V mesecu juniju letošnjega leta je minilo pet let aktivnega petja ljud­skih pevk iz Pobrežja. V tem obdobju so svoje delovanje in

druženje, ki ga izražajo s petjem ljud­skih pesmi , predstavile na številnih nastopih na raznih revijah in priredit­vah. Z željo po ohranjanju in vzpodbu­janju ljudske pesmi so izdale tudi lastno kaseto , na kateri je združenih 14 domačih pesmi. Pesmi so bile pri lju­bite ljih domačega petja lepo sprejete. Žal je nekaj pevk za radi častitlji ve starosti in bolezni z aktivnim petjem prenehalo. Kljub temu se z veseljem udeležujejo družabnih srečanj pevk in srečanj na prireditvah. Pevke se z vesel­jem odzovejo na vsako povabilo,

kamorkoli jih povabijo. V letošnjem letu so dobile tudi obleke našega folk­lornega društa Pobrežje. V njih so se predstavile skupaj z društvom na lepi prireditvi ob otvoritvi razširjenega odra v vaškem domu Pobrežje. Skupino združuje velika želj a po petju in ohran­janju ljudske pesmi na tem območju in tega si želijo tudi vnaprej. Bilo bi jim v veliko veselje , če bi k petj u pritegnile tudi mlajše člane folklornega društva , med katerimi pa žal ni posebnega zan­imanja za tovrstno p e tje. Društvo tvorijo predvsem mlajši člani, vendar si želijo in upajo , da bodo nekateri z leti ob plesu vzljubili tudi petje ljudskih pesmi.

F. Šimenko

TUDI LETOS JE BILO VESELO Desetdnevnemu martinovanju v občini Videm, ki postaja že tradi­cionalno, smo se tudi letos pridru­žili v Skorišnjaku. Martinovanje je potekalo prvo soboto v novembru, s pričetkom ob 11. uri, pri kapeli sv. Urbana, imenovani tudi Blaževi kapeli. Vinogradniki so pred samim začetkom

prinesli svoj mošt do kapele , kjer so ga zli li v sodček . Tam je počakal , da ga je farni župnik gospod Edi Vajda med sveto mašo krstil v vino. Po oprav ljen­em krstu smo vse obiskovalce povabili na sedež društva za napredek in razvoj Kocil, kje r so še enkrat krstili mošt v vino , tokrat na bolj šaljiv način. Tako smo poskrbeli tudi za smeh in dobro voljo , saj se je "moštek" z vsemi štirimi upiral krstu. Da pa obiskovalci ne bi bili lačni in žejni, smo pripravili tudi okusne pečenke, domačo gibanico, girpo , staro in mlado vino ter različne, doma pripravljene , žgane pija če.

Tistim, ki imajo radi darove narave, pa smo ponudili tudi peče ne kostanje. Obiskovalci so si lahko ogledali tudi sta re fotografije , katere prikazujejo Skorišn jak in njegove prebivalce nekoč. Slike so prispeva li nekateri S korišnjačan i ; zbrali smo jih in uredili v vitrino, ki jo je pripravil Janko Baniček ob pomoči sina Danija. Predvsem so si jih z veseljem ogledali sedanji prebival­ci, saj so na marsikate ri fotografiji pre-

poznali sebe ali pa koga od bližnjih. Tudi za ostale obiskovalce so bile fotografije zanimive, saj prikazuje jo kraj takšen , kot je bil nekoč, ko so še vozili z voli in kravami. Da pa čas tako hitro le ne mineva, prebivalce Skorišnjaka vsak dan opozarjajo slabe ceste in tudi dejstvo , da morajo po pitno vodo še vedno v studenec. Tudi letos smo pripravili predpasnike

in kape z napisom. Kot pa je že v nava­di, smo poskrbeli tudi za zadostno število ko za rcev . Kozarec namreč

NAS GLAS - OB(~ Il\A VIDEt\l - DECEMBER 2004

spremlja obiskovalca po kleteh , katere so vinogradniki odprli popoldan po četrti uri. Takrat se je začel drugi del martinovanja , obisk odprtih kleti in veseljačenje - za nekatere pozno v noč ,

za druge v rano jutro. Kakorkoli, marti­novanje je prireditev, ko lahko vsaj za trenutek pozabimo vsakodnevne skrbi , zato se bomo prav gotovo potrudili tudi prihodnje leto.

Melita Turk

-- 14 =============================~I----Stran

VESELO 10-DNEVNO MARTINOVANJE - Z DOBRO VOLJO PO HALOŠKIH KLETEH

Bogata ponudba, a gostov še zmeraj premalo

Občina Videm in odbor za gospo­darstvo sta v sodelovanju s Turisti­čnim uradom Halo tudi letos poskr­bela za dogajanje okrog martinove­ga. Skupaj so organizirali 10-dnevno martinovanje po haloških kleteh, na degustacije, druženja, pa tudi na tradicionalne martinove prireditve so vabili od 2. do 11. novembra. Začeli so v Repiščah , kje r so svoje

vinske kleti na stežaj odprli vinogradni­ki Mirko Feguš , Jože Krajnc, Janez K1netec in Jakob Habjanič , drugi dan je hilo veselo v Majskem in Dravinjskem Vrhu: na vin otoču Maroh, pri priznanih vinogradnikih Kramarju, Milošiču in Gregorecu, ki pa se že lahko pohva lijo z vrhunskimi vin i. 4. novembra so obiskovalce vabili v tur­

i st ično vas Ha longa , v nase lja Vareja, Dravci in Sov iče, v Halongi pa so se tis­tega dne predstavili: vi nogradništvo Jožeta Gašperšiča , o krepčevalnica

Vrček , špo rtno rekreacijsk i center Dravci, kmet ija Korpič in vinogradnik Stanko Vegan, sicer tudi nov i kletar v far i sv . Martina na Hajdini. 5. novembra je bilo dru ženje na ravnici ,

v vaškem domu Pobrežje, kjer so domačin i pripravili martinovanje ob kvintoml, ob tem pa tudi kulinarično

razs tavo, krst mošta in druga presenečenja. Že naslednji dan , 6. novembra, so na kozarček in prigrizek vabili v Skorišnjak, kjer so ime li tudi sveto mašo in krst mošta , predstavilo se je društvo Kocil, rajanje pa je trajalo pozno v noč.

Na zdraviel

V nedeljo , 7. novembra , je b ilo veselo v Leskovcu , kjer jc TD Klopotec pripravi­lo že trad icionalno martinovanje s krstom in blagoslovom mošta , le tega je opravil farni župnik Edi Vajda,

domačini iz skoraj vseh nase lij KS Leskovec pa so s seboj prines li še mošt in skupni sodček .

ga zlili v društveni

8. novembra sta se z izbranimi vini in pestro ku lin a rično

ponudbo predstavi­la kmetija Pajnkihe r v Doleni in vino­g radnik Jakob Svenšek v Dežnem pri Podle hniku, Bogato obložene mize naslednji dan, 9. novembra, pa so že po tradiCi ji va l,ili v Strmec pri Leskovcu, kjer so svoje kleti odprli mnogi tamkajšnji vinograd niki. 10. novembra, dan pred godom sv.

Martiana , so veselo dru ženje pripravili še pri etnogra[<;kem muzeju v Veliki Varnici, 11. novembra pa so lO-dnevno doga janje ob martinovem za ključili v turistični vasi Ha longa.

PREDSTAVITI TISTE, KI SO VSAJ MALO VPETI V HALOŠKI TURIZEM

Številni dogodki so bili dobro obiskani, nam je po zaključku vese lega 10-dnevnega martinovanja po Halozaha povedala predsednica videmskega odbo­ra za gospodarstvo Ida Vindiš Belšak, tako da je b il osnovni namen teh druženj dosežen. Ponekod bi lahko bilo še bolje , je dodala Vindiševa , kar pa bodo poskuša li popraviti prihodnje leto ,

Tudi slastni kostanii niso monika li

budimo, predstavimo ši rši javnosti in pozneje na nek način vsaj malo pomag­amo na tej poti. Letos so "videmski" dnevi martinovanja

in obuja nja običajev nasploh uspeli , zato se že lahko veselimo, da bo dobre volje in ohujanja spominov spet na pretek p rihod nje leto , ob martinovem. Tudi takrat dobrodošli!

TM Foto: TM in RŠ

le če bodo nadalj eva li s podobnim programom. Sicer pa je bil osnovni namen tovrstnih druženj ob martinovem predvsem kar najboljša predstavitev vseh tistih, ki so tako ali drugače povezani s pridelavo vina v Halozah , skrbijo za ohran­janje etnografske tr~dicije

in imajo kaj ponuditi gos­tom. Nekateri v Ha lozah razmišljajo tudi o razvoju na področju turizma , doda­ja Vindiševa, in tudi marti-

V kleti Jakoba Svenška v Dežnem se ie oglasil tudi novanje je lahko priložnost, cl>' poslanec DZ Branko Marinič z ženo . .. ga na tak način vzpod-

NAŠ GI.AS - OIlČ ] I\:A VIDE,\] - Dr:CEI\]Bm 200-1

Stran 15 --Štiri društva kmečkih žena iz občine Videm na 4. Gospodinjskem večeru v Dražencih

REZANCI PO RECEPTU NAŠiH BABIC Društvo gospodinj Draženci je

zadnjo soboto v novembru v Domu vaščanov Draženci že četrto leto zapored organiziralo tradicional­ni Gospodinjski večer, v sklopu tega večera pa tudi tekmovanje v ročni izdelavi rezancev - kot so jih izdelovale naše babice. Udeležilo se ga je 11 ekip iz sorodnih društev širše ptujske okolice, med njimi pa so bile kar 4 ekipe iz društev videmske občine: Društvo kmetic občine Videm, Društvo žensk Pobrežja, Društvo pode­želskih žena in deklet Lancova vas in Aktiv žena Sela. V uvodnem delu prireditve so se pred­

stavil e ljudske pevke iz Hajdine in učenci jz OŠ Breg, vsi domačini iz Dražencev. Ekipe treh tekmovalk iz posameznega društva so se nato pomerile v izdelovanju treh vrst rezaneev: jušnih , ši rokih in krpic. Na voljO so ime le 90 minut časa , vendar čas ni bil merilo llspeha. Ročno so morale umes iti ti re zančevo testo iz dveh pjc, ki so ga nato razdelile na tri dele. Testo so morale ra zva ljati čim bolj na tanko in brez lukenj.

Tudi član ice društvo iz Loncove vasi so

poskušale narediti "no! rezance"

Komis ij a , ki so jo sestavlj ale predsed­nica Terezija Meško iz Kmetijske sve­tovalne službe Ptuj, Cvetka Pintar iz Kmetijske šole Ptu j in Marinka Vaupotič, predstavnica društva kmetic

Še skupinski posnetek za društvene kronike.

občine Videm, je budno spremljala delo ekip - pozorne so bile na higieno in č istost delovne površine, ocenjeva le pa so p redvsem testo in končni izdelek - rezanci in krp ice so morali biti narezani čim bolj enakomerno in se niso smeli sp rij e ti med seboj. "Naj rezance" je po mnenju komisije izdelala ekipa Društva kmečkih žena občine

Dornava, osta le ek ipe pa so prejele simbolično daril o. Zdenka Godec, predsednica društva

gospod inj Draženci, nam je povedala,

Utrinek iz razstave

NAŠ GLAS Ol3ČINA VIDENI - DECEivIBER. 2004

da gre za tradicionalno prireditev, ki ni mišljena zgolj kot tekmovanje , pač pa kot popestritev srečanja članic različnih društev kmetic , podeželskih žena in gospodinj. Ob tej priložnosti so gos­titel jice na ogled postavil e še razstavo vloženega in sušenega sadja ter zelen­jave, izdelke so izdelale same , razsta va pa je bila prava paša za oči.

Besedilo in foto: Petra Krajnc

-- 16 ==================~== Stran

Društvo podeželskih žena in deklet Lancova vas

ADVENTNI VENČKI KRASIJO PRAZNiČNE MIZE Žene in dekl eta iz Lancove vasi so drugo

leto zapored skupaj izdclovale adventne venčke, s katerimi so polepša le svoje prazni čne decembrske mize . V tednu pred prvo adventno nedeljo se je tako v vaškem domu v Lancovi vas i zbra lo o krog 15 članic in nekaj najmlajših, da bi skupaj, letos z že lanskole tnimi izkušnjami, naredil e adventne venčke .

Venčki so bili različno veliki in okrašeni, več ali manj pa je vsak izmed njih vsebo­va l tudi simbole, ki so značilni za advent­ni venec: ve nec je okrogel, okrogle stvari pa nimajo ne začetka in ne ko nca . Tako je adventni venec simbo l za neskončnost

in večnost. Štiri sveče na vencu sim­bolizirajo štiri adventne nedelj e. V mrzle m in puste m z imskem času je adventni venec o krašen z zele njem, ki je zname nje upanja na novo življ e nje . Prev ladova la pa bi naj predvsem \"ijolična barva (barva sveč in o krasja ), ki jc barva spokornosti , pokore , zbranosti in resnosti.

Skupinski posnetek Loncaviiank s svoiimi izdelki

Prav posebna venčka pa so v društvu po lepšal prazni čni decembrski čas. izdelale za videmskega župana in direk- PK t OI"icO občinske uprave, da bi tudi njima

NAŠ 9. POHOD OB POLNI LUNI

Pri ŠD Videm smo pred po l leta ustanovili sekcijo "pohodništva ". Druženja so prijetna, hoja hitro mine. Vmes poklepečemo, se nasmejemo in uživamo. Vabimo vse , ki se nam želijo pridružiti , da pridejo vsako

polno luno zvečer ob 19. uri pred klubske prosto re ŠD Videm. Naša vodiča Stanko Skok in Mirko Černil a nas pope ljeta kamor skupina želi. Pohodi niso zahtevni . Stanko pa kakega pohodnika tudi nese . Na pohod vas o pozarjajo oranžni plakati . Lahko pa pokličete na GSM številko : 040/ 565-971. Pridrl/žile se nami

M. Černila

Videmski pohodniki ob polni luni

KLUB MALEGA NOGOMETA "MAJOLKA"

Ob izteku še enega leta se Vam zahvaljujemo za' izkazano pozornost in podporo. Tudi z Vašo

pomočjo smo lahko dosegli dobre rezultate.

Ob novem letu 2005 Vam želimo veliko sreče, zdravja in razumevanja, pa odličnih športnih rezultatov.

VESEL BOŽIČ IN SREČNO 2005! Klub malega nogometa "Majolka"

NAŠ GLAS - OBČiNA VIDEM DECE!\ IBEH 2004

=~================= Stran 17 --GALA NOGOMETNI PLES ŠD VIDEM

Dobrodošlico župana uspešnim videmskim športnikom

Športno društvo Videm j e o rg a ­n iziralo sredi letošnjega leta ( v juniju) v gostišču Pal Gala nogometni ples. Ideja, da z izkupičkom plesa pomagamo NK Videm, j e uspela. Plesa se je udeležilo 100 gostov.

Kikboks

Posebno d obrodoš li co je videmski župan Friderik Brač ič zažele l znanim športnikom občine Videm. Z nami so bili: Vladimir Sita r, Mirko Vindiš, Dejan Zavec, Marija Bartušek, Nacija Šibila , Ma tej Šibila, Albin Merc, VIacIo Kokol in Andrej Murko. Škoda , da zaradi

obveznost i ni mogel biti z nami tud i Eenato Vogrinec. Župan je zna ne šport­nike lepo sprejel, jim zaželel veli ko uspehov in se jim zahvalil za p romocijo občine, ki jo delajo s svojimi športnimi uspehi. V imenu občine jim je pokl onil tud i spominska da rila. Vsak športnik je na plesu za licitacijo

poklonil del svoje opreme. Člani NK Videm pa so zbra li veliko predmetov za s reče lov , ki je zelo uspel. S p lesom smo pomagali NK Videm z več kot 500.000 tolarji zaslužka. Zahva lit i se moramo gostišču Pa l za večerjo , ansamblu Piknik ba nd , ki je igral brezplačno , vsem gostom , ki so ku p ili vstopnice za p les , in obč i ni

Videm za sponzorstvo. Sklenili smo, da bo ples tradicionale n.

Seveda bo za to potrebno pri organizaci­ji plesa več sode lavcev, ki bodo poma­ga li glavnima o rga ni zato rjema, predsed­niku UO Jožetu Mil oš i ču in idejni vodji Ma riji Černil a. Se vidiJno na 2. Gala nogometnem plesu v Vidmu.

Marija Čer nila

NADJA DVAKRATNA EVROPSKA PRVAKINJA V Mariboru je od 24. 11. do 2 8. 11.

potekalo Evropsko prvenstvo WAKO organizacije v kikboksu v disciplinah semi in light kontakt, glasbenih formah in aerokikboksu. Na prvenstvu je sodelovalo 470 tek­movalcev iz 28 držav. Naša rep rezenta nca je pod vodstvom

selekto rja reprezentance Vlad imirja S i ta rj ~1 sodelova la s 30 tekmova lci. V d iscip lini semi kontakt je nastopa lo 7 tekmova lcev in 4 tekmovalke, v li ght kontak tu 9 tekmovalcev in 4 tek­mova lke, v glasbenih forma h 1 tek­movalka in v aerokickboksingu eki pa treh tekmova lk te r dve posameznici. Domač i ni so se spet po novno izkaza li ,

saj so b il i med naj uspešnejšimi rep rezenta ncami p rvenstva. Osvojil i so 6 zlat ih od l ičij, 3 srebrna in 3 bronasta odličj a.

V reprezentanci Slovenije so nastopali tudi 3 čl an i Klu ba borilnih veščin Ptuj, med njimi tudi Nadja Šibila iz Vidma. Najuspešnejša tekmova lka le tošnjega

p rvenstva je vseka kor Videmčanka

Na dja Šibila , ki je obranila naslov Evropske prva kinje v semi in light kon­ta ktu , ki jih je osvojila 2002 v Jesolo Lidu v Italiji , vse v kategoriji nad 70 kg. Nadja je v li g ht ko nta ktu v finalu

premagala Paulino Biec iz Poljske , v semi kontaktu je v polfinalu premagala Romino Succi iz Ita lije, v finalu pa je premagala Ca ro li no Jo nes iz Anglij e . Nadja Šib il a : "Čeprav sem zmago v

fin alu light ko ntakta pri čakova la, pa je bila borba težja , kot sem pričakovala.

Priznam, da sem letos morda malce slabše pripravlje na , toda že pretekli rezu ltat i so mi vlili dovolj moči in samozavesti za vse te zmage na letošnjem Evropskem prvenstvu. Zelo sem zadovoljna , da sem ne le drugim ampak tucli sebi doka za la , cia sem v svoji kategoriji v sa Ii1e m svetovnem vrhu." Selektor VladiJnir Sitar:

"Z nastopom reprezentance sem več

kot zadovolje n , sa j smo osvojili 12 meda lj, ka r je za nas ve liko presenečenje in zadovoljstvo , sa j smo

NAS GL~S - OIlČI:-.JA VID E!li - J)ECE~IBEJ{ 200-1

Nad/a Šibilo pre/emo zlato medalio

dokaza li , da smo v samem vrhu evropskega kikboksa . Pose be j nas veseli, da smo to dokaza li v tako ve liki konk ure nc i, saj je nastopalo ve li ko število tekmovalcev iz 28 držav. Svoj

-- 18 ========================~l== Stran

nastop je od li čno opravila Nadja Šibila , ki se je kljub napovedim , da bo nehala , od l očil a za le tošnji nastop in znova dokazala , cia je najboljša v nje ni kate­gorij i."

Besedilo in slika: Franc Slodnjak

Dobitniki medali (iz KBV Ptui) Marian Šibi/o, Aleksander Kolednik, Sabina

Kolednik, Nadia Šibi/o, treneria Vladimir Sitar in Tomaž Barada

VESELA PONOVNEGA NASLOVA EVROPSKE PRVAKINJE Nadja Šibila je tucli na le tošnjem

Ev ropskem prvenstvu \'V'AKO organi­zacije, ki je pote kalo v Maribo ru novem­bra letos, ponovno dokazala, ci a spada v svoji kategoriji v sam svetovni vrh. Svoje misli in vtise o tem tekmova nju je Na cija za Naš glas strni la takole: "Letos sem v Mariboru že t retji č osvojila naslo v evropske prva kinj e v semi in light kon­taktu. Zmage sem bila zelo vesela , saj

sem vede la, da nisem tako dobro pripravljena na tekmova nje kot vedno poprej. Sl užba in študi j sta mi vzela veliko časa, za to nisem imela toliko treningov kot ponavad i. Moram priz­nati , da je b il a finalna borba proti Po ljakinji Pau li ni Biec v light kontaktu veli ko težja, kot sem pričakova la, ven­dar mi je na koncu le uspelo . Finale v semi kontaktu pa je bilo ne ko liko lažje,

sa j sem veclela, cia sem nan j bolje p ripravljena ko t pa za light kontakt. " Na dji iskreno čestitamo k ponovni

osvojitvi nas lova dvakratne ev ropske prvakinje. Želi mo ji veliko uspehov v njeni nada ljnji športni karieri , pa tudi pri de lu in študiju. Ponosni in vesel i smo, da je tako uspešna športnica doma v naši občini'

PK

ŠPORTNO DRUŠTVO LESKOVEC V LETU 2004

Mesec december je čas, ki se ga vese­limo preclvsem zaradi prih ajaj očih

praznikov. Ker pa se leto poslavlja , vsak zase opravljamo tudi inventu ro tistega , kar smo dobrega opravili v oclhajajočem

letu , poskuša mo pozabiti stva ri , ki nam niso uspele, in kujemo načrte za prihod­nje leto. To ve lja za vsakega posamezni ­ka , kakor tudi za o rgani zacijo, v kate ri de lamo in ustva rj amo. Č l a ni športnega d ruštva Leskovec smo take analize že opravil i še p red občnim zborom društva , sa j je sezona špo rtov na prostem mimo , aktivnosti pa se nadalju­jejo v šolski te lovadnici. Ugotovili smo, cia je društvo tudi v letu

2004 izpolnilo večino zastavlj enih ciljev , p ri čemer smo bili pri nekaterih oprav l­jenih naloga h bolj, p ri drugi h pa manj uspešni. Aktivnosti , poveza ne z našim društvom, so potekale skoz i vse leto.

Začetek le ta je zaznamova la redna re kreacija vseh selekcij v te lovadnici, vse do prvih pomladanskih dn i, ko smo se preselili v naš športni park. Z nestrp­nostjo in velikimi priča kova nji smo s tremi nogometnimi ekipami st,u-tali v pomladanski cle l lige Medobčinske

nogometne zveze Ptuj, in sicer z mladin­sko, čl a nsko in vete ransko ekipo. Vse tri ekipe so svoje nastopanje v isti ligi nacla ljeva le tucli v jesenskem de lu tek­movalne sezone 2004/ 2005 V poletnih mesecih smo uspešno o rganizirali 3 odmevne nogometne ,turnirje , pri čemer

sta bila 2 turnirja s širšo mecIkrajevno udeležbo (trad icionalni turnir za Ha loški pokal in memoriaini turnir) in 1 turnir vaškega znača ja. Hkrati so se naše ekipe redno ude leževa le tudi nogometn ih turnirjev izven kraja. V mesecu avgustu smo aktivno sodelovali na traclicional-

"AS GI.AS - OUČ J r\A \'IDE~J - DECEt\ II lEH 2(JO-1

nem "kmečkem prazniku" v o rga nizaciji Turističnega društva, hkrati pa smo si z angažiranjem ob "romanju k Sv . Avguštinu" p ridobili nekaj prepotrebnih sredstev za no rmalno delovanje clruštva in za pokrivanje te kočih stroškov. V našem športnem parku smo istočasno p ripra vili tu d i spre jem za našega najuspešnejšega športnika - boksa rj a Dejana Zavca, na katerega smo zelo ponosni. V mesecu oktobru smo z ve li kim zadovoljstvom pričaka li in gos­ti Ji naše d rage prijate lje - člane športne­ga društva Žaga iz Bovca , s kate rimi smo že nekaj le t v tesnih stikih. Po športnem in zabavnem druženju smo te stike še okre pi li . V i zte kajočem se le tu smo opravili tudi neka j manjših del v saIll em športnem objektu , še pomembne jša pri­dobitev pa je ograja ob nogometnem i g ri šču , ki nam jo je uspelo postaviti tucli

oh sodelovanju in s finančno pomočjo Osnovne šole Leskovec. S tem projek­tom smo zaključili in polepšali izgled športnega parka in centra Leskovca , hkrat i pa zagotovili večjo varnost šo lskih otrok, članov športnega društva in vseh , ki se na igrišču zadržujejo, kar je nedvomno pridobitev za ves kraj. Za vse te in še druge nenaštete aktivnosti društva smo z velikim trudom uspeli zagotoviti finančna sredstva , tako da ima društvo tudi na koncu leta pora v­nane vse obveznosti , hkrati pa si že pri­dobivamo sredstva za začetek leta 2005, v katerem imamo spet smele načrte. Naštetih je le nekaj osnovnih aktivnos­

ti , ki jih je Športno društvo Leskovec izvajalo v iztekajočem se letu. Glede na število opravlj enih nalog, ,število prired­itev ter vlaganj v objekte in opremo (vse je dobro vidno ob pogledu na naš šport­ni park) , lahko neskromno ugotovimo, da je Športno društvo Leskovec v zad-

njih nekaj letih med najholj aktivnimi društvi v kraju, pa tudi v ohčini. Za vse te opravljene naloge je bilo potrebno zavzeto in angažirano delo upravnega odhora društva , vodstva društva in večine članov . Seveda z opravljenim delom nismo v celoti zadovoljni, pred­vsem pa ne z rezultati naših nogometnih ekip v ligah MNZ Ptuj. Zavedamo se, da je Leskovec majhen kraj, v katerem je težko zagotoviti igralce in sredstva za 3 nogometne selekcije Vodstvo športnega društva si prizadeva ustvariti čim boljše pogoje in pridobiti čim več novih , pred­vsem mladih članov, ki bi nadaljevali delo starejših kolegov, pri čemer mlade pozivamo, cia se pri tem bolj angažira jo, saj bodo le tako zna li ceniti doslej opravljeno delo društva. Šport je nekaj, kar je za kraj in v kraju živeče ljudi še kako pomembno, saj je vir zdravja , e nergije in dobrega počutja. Za mlade večkrat slišimo in beremo, da so zašli na

Stran --19

kriva pota, zato jih je veliko lepše videti na špo rtnem igrišču , kot na "čudnih"

mesti h . Športno društvo si prizadeva , verjamemo pa, da je to želja tudi večine staršev in drugih občanov , da hi hilo naše igrišče vedno polno otrok, mladine in vseh tistih , ki želijo nekaj storiti za svoje zdravje in počutje. Ob koncu leta se vodstvo Športnega

društva Leskovec iskreno zahva ljuje vse m svojim članom , simpatizerjem, navijačem , sponzorjem in donatorjem, torej vsem tistim, ki ste kakorkoli ali s čemerkoli pripomogli k uresničit vi

večine zastavljenih ciljev društva v letu 2004.

Hkrati vsem občanom občine

Videm želimo lepe praznike ter SREČNO in USPEŠNO NOVO LETO 2005.

V. Mlakar

VIDEMSKO DRUŠTVO PRI­JATELJEV MLADINE

/~ -VA O BA -V -VO D;-ZA -DaJ E N Č-K-E--'\

Decembrski prazniki v znamenju Cuker jame

Tudi v DPM Videm so se dobro pripravili na letošnje decem­brske p ra znike , ki bodo de lavn i, še posebej za vse tiste, ki so pripravili znamenito CUKEH JAMO z bogatim programom. Letošnje delovanje pa so v društvu usme rili bolj v individualne proble me družin. Marija Černila pravi, da se trudijo , da otroci ne bi čutili stisk in

pomanjkanja , da hi živeli vsaj v približno urejenih bivalnih razmerah. Zato pomagajo pri obnovi bivalnih prostorov, pok­lonijo pohištvo, oblaČila , hrano, de nar. Letos so v okvi ru akcije Podari objem dobili kar veliko različnih zimskih oblačil. Te prijazno ponujajo staršem. Prav je, da starši brez zadržkov poiščejo oblačilo za svojega otroka. Vemo, kako hitro otroci rastejo in prav je, da lepih reči ne zavržemo, ampak jih podarimo. Zato dobrodošli!

DPM Videm ostaja z vami tudi v novem letu 2005!

Občankam in občanom želimo vesele božične praznike in prijetno praznovanje dneva samostoj­nosti. Miklavž) Božiček in dedek Mraz n{;~j bodo rado­darni in naj ne pozabijo na nikogar. V letu 2005 pa so naJ(e že(je: blagostanje) zdrav­

je) družinska sreča brez stisk in pomar~jkanja. Še smo tu!

Vaši iz DPM Videm

IN MALČKE Vse starše, ki že lijo svojemu otroku zdrav razvoj, veliko

igre in veselja, vse , ki radi aktivno preživljajo prosti čas s svojo družino, Plavalna zveza Slovenije vabi na plavanje za dojenčke in malčke. Veselim uricam v vodi se lahko pridružijo vsi starši z otro­

ki, starimi od 4 mesecev do 6 let. Za več informacij 051/220 - 984 - vsak ponedeljek in sredo med 20. in 21. uro ali na e-naslovu: ptuj@plavanje-dojenckov.com,

ZAČNITE LETO 2005 AKTIVNO!

,~---------------------------------------------~'

V športnem društvu Pobrežje smo bili v letu

2004 aktivni na več področjih -

tudi v dejavnosti, ki jo prikazuje slika. Bilo je prijetno:

prepričajte se in se nam pridružite!

Želimo vam miru polnih božičnih praznikov

ter sreče in športnih uspehov v letu 20051

ŠD Pobrežje

NAŠ CLAS - OBČiNA VIDEi\ 1 - DECEfv!BE lt 200·1

,

-- 20 ========~= Stran

OSMI DAN GASILCEV GASILSKE ZVEZE VIDEM, SREČANJE VETERANOV IN OSREDNJI DOGODEK OB

MESECU VARSTVA PRED POŽARI Gasilski avtoreli, prireditev v Podlehniku

Gasilska zveza Videm je ob zak?jučku aktivnosti v mesecu okto­bru - mesecu varstva pred požari pripravila osrednjo prireditev posvečeno 8. dnevu gasilcev Gz. Osrednja prireditev je bila letos v Podlehniku, na kateri so zaslužnim gasilcem podelili priznanja in napredovanja, še prej pa so izvedli zanimiv gasilski avtoreli, čeprav

jim je pri tem precej nagajal tudi dež. Gasilci iz PGD Leskovec, Videm, Sela, Tržec, Podlehnik in Žetale so se zbrali v Vidmu, kjer so po zboru izdelovali gasilske vozle, potem ~poznavali tehnike gašenja v Tržcu in pot nada?jevali do Podlehnika, kjer so zak?jučili reli in naredili analizo. V Podlehniku so pripravili še srečanje starejših gasilcev. Slavnostni nagovor na osrednji

gasilski slovesnosti pa je imel predsednik GZ mag. Janez Merc, ki je zbrane takole nagovoril: "Spoštova ni gas ilci, gasilke, veterani,

dragi gostje, dovolite mi , da vas še e nkrat pozd ravim v naš i s red ini in zaželim , da z nami proslavite naš osmi dan gasilcev in srečanje vetera nov . Ko Sl110 pred leti v naši mladi gasi lski

zvezi začeli s praznovanji dneva gas il­cev, nismo mogli mimo tega , da gasilci ne bi zaznamova li tistih svojih simbol­nih vrednot , ki so nas nekoč bogatile in popestrile naš gasilski vsakdan. Vede li S 1110, da bodo prvemu le tu sled il a naslednja leta, ni pa nam vseeno, kako uspešno jih bomo zaznamovali. Tako nosi praznik dneva gasilcev v sebi moto dela v ce lotnem letu, in trenutek, ko se ustavimo, da bi proslavili in na zdravili doseženemu , da bi okolje opozorili na naše delo, ki ni samo seb i namen, ampak je namenjeno predvsem kra­janom oz. občanom, da bi vsi pogledali v to ogledalo naše sedanjosti, ga uspeli doživeti in se uspešno napotili novim uspehom nasproti. Spoštovani gasilski veterani, naj še

posebej za vas izrazim ta del mojega govora , da se vam zahva lim za vaš izje­men delež v naših gasilskih o rganizaci­jah, da vam danes predstavimo, kaj se

Povelinik in predsednik GZ Videm Roman Cafuto in mag. Janez Merc

dogaja v gasilstvu in da skupaj proslavi­mo dan gasilcev naše zveze in vaš velik prispevek gasilstvu. Dragi veterani, vaše delo pomeni naše prve gasilske korake, pomeni naš stik z gasi lstvom, pomeni topel gasilski dom, pomeni nepozabno družbo s prijatelji, tovari š i gasilci, pomeni naš današnji dan in gasilski jutri. Ker smo na vaše elelo ponosni , nam ne more biti ža l trenutka, ko bomo združili preteklost v prije tnih spominih in si orisa li bodočnost s tistimi, ki skupaj skr­bimo za razvoj gasilstva. V pregledu opravljen ih aktivnosti ugo­

tav lj amo, da uspešno oblikujemo iden­titeto naše gasilske zveze, sa j se vključuj emo v vsa področja gasilskega dela in življenja. Ob tem sledimo razvo­ju gasilstva v slovenskem prostoru , kar dokazujemo z vključeva nj em v vse aktivnosti GZS, podravske regije in z vk ljučitvijo v mnoge razli čne programe gasilskega usposabljanja, ki se izva jajo na Igu , v regiji in v naših društv ih. Gasilska zveza ima izde lan operativni načrt , p lan opremljanja in usposabljanja do leta 2009 in druge potrebne doku­mente za svoje delovanje , v izdelavi pa so še posamezni načrti v PGD. Zelo uspešno smo sodelova li z občinami , s katerimi smo podpisa li akte o izva janju lokalne gasilske javne službe, sprejeli kategorizacijo gasilskih

NAŠ GLAS - O I3ČIl'<A \'11)[."11 - OECEMBEI{ 200~

društev, pridohivamo pa tudi potrebna sredstva za izva janje nalog požarnega varstva.

Na tekmo va lnem področju zelo uspešno sodel ujejo mnoga naša gaSilska društva, PGD Sela je na državnem tek­movanju doseglo mesto, ki omogoča

priprave na izborno tekmova nj e za gasilsko olimpijado. Naj omenimo, da smo v zad njih letih v

vseh PGD naše zveze realizira li nabave gasilskih vozil, da smo v pristopu k nabavi gasilskega vozila za PGD Sela , da so vsa PGD priključena direktno na ReCO Ptuj in s tem zagotavljamo maksi­malno operativno u činkovitost dela; da je gasilska zveza uspela opraviti svoje naloge tudi v novi organiziranosti za tri občine , kar postavlja pri našem delu nove zahteve, nove naloge in hkrati nove izzive.

N" operativnem področju smo zraven uspešnih gasilskih inte rvenC ij imeli mnogo uspešnih rezultatov tudi pri pre­vozih pitne vode v zadnjih letih in še posebej v lanskem letu. Pri tem so sode­lova la vsa PGP, še posebej pa PGD Žeta le in PGD Podlehnik ter PGD Leskovec. Ocenjujemo, da so gas ilci opravili mnogo strokovnega in koristne­ga dela , za kar jim velja vsa za hva la. Na področju preventive smo uspešno

sodelovali s šolami in okoljem in tako

==~=========================== --Stran 21

vielno prispevali k boljši požarni varnos­ti . To lahko merimo po odzivih okolja, kljub temu da ni merskega instrumenta , ki bi lahko natančno prikazal naš uspeh. Gasilska zveza Videm je v letu 2004

uspešno opravila srečanje gasilske mla­dine pri PGD Tržec, prav tako je bilo zelo dobro organizirano srečanje gasilk čla nic Podravske regije , kjer so v tek­movalnem delu naše članice dosegle prvo mesto , elruštva so se vključila v tek­movanje , ki ga je organiZirala OGZ Ptuj, clanes pa smo uspešno opravili gasilski avtoreli, ki le bil namenjen predvsem pridobivanju gasilskih znanj in ne tek­movanju. Izvedenih je bilo kar nekaj gasilskih va j po PGD, kjer so gasilci preigravali možne taktične zamisli, če pa k temu dodamo še interve ncije , lahko ugotovimo, cia smo opravili mnogo družbeno],oristnega de la , da smo za marsikaterega občana, ki se zna­jele v n es reč i , pravi rešitelji , da bomo vsi skupaj morali oblikovati za vest po tem, ela je delo , ki ga opravljamo, nikoli končana obveza in zaveza .

Še bi lahko povze mali realizirane naloge naših organov in društev, vendar naj bo ob tej priložnosti, ko svečano zaznamujemo naš praznik , dovolj. Naj ho to praznik za vse opravljeno, s kater­im smo gasilci zadovoljni , namenjen pa je krajanom in vsem tistim, ki so našo

Izdelovanie vozlov

pomoč pripravljeni ali primorani spre­jeti.

Naj ob te j priložnosti izrazim besede zahva le županom, ki zagotavljajo mate­rialne pogoje gasilskega dela , učencem OŠ Podle hnik, skratka vsem, ki so prispevali, da bo današnja prireditev uspela, in vsem, ki so s svojo prisotnos­tjo prispevali svoj delež k današnji svečanosti.

Ob koncu izrazim iskreno zahvalo vsem, ki so se trudili in z nami uspeli, in

hkrati povabilo vam in vsem, ki so se nam pripravljeni pridružiti v gasi lski nalogah, k dobrim prijateljskim odno­som in novim uspešnim obletn icam na poti. In na koncu še enkrat iskrena čestitka

vsem veteranom in še na mnoga leta , čestitka vsem gasilcem naše zveze za naš skupni praznik, za vse pridobitve , ki naj gredo v lep spomin, kateri bo bogatil tueli naš gasilski jutri. Na pomoč!"

Besedilo in foto: TM

DAN ODPRTIH VRAT PGD TRŽEC Najprej prometna nesreča, nato dva požara

Prostovoljno gasilsko društvo Tržec je 24, oktobra pripravilo nad­vse zanimivo gasilsko vajo, posvečeno letošnji vseslovenski oktobrski temi Požari na kmetiji, ob tem pa tudi dan odprtih vrat v društvenih prostorih, Obiskoval­cem so skozi ves dan predstavljali gasilsko tehniko in avtomobile, popoldan pa so izkoristili še za gasilsko vajo v Lancovi vasi, v kateri je sodelovalo 23 gasilcev iz PGD Tržec, Ptuj in Steklarna Rogaška. Vodja intervencije Branko Tominc je

takoj po zaključku va je poveelal , da je vtis dober, cia vajo ocenjuje za uspešno, več pa bo pokazala analiza vaje . V PGD Tržec so se oclločili, ela pripravijo elan odprtih vrat prav v mesecu varstva pred požari, je doclal Tominc, saj želijo tudi na tak način širši javnosti prikazati delo prostovoljnih gasilcev, tehniko, s katero

razpolagajo , ob tem pa še sodobne načine gašenja požarov. Po nekaj letih, zaelnja večja vaja je bila leta 1992, pa so se odločili, ela mesec oktober izkoristijo tudi za pripravo večje gasilske va je in k sodelovanju povabijo tudi društva , ki so posebej usposobljena za reševanje in gašenje z redko tehniko. Vaja se je odvi­jala v Lancovi vasi, pred gostilno Emeršič in na bližnjem gospodarskem poslopju, sicer pa naj bi bili glavni vzrok požara prometni nesreči na zelo prometni cesti, v nesreči pa je bil eden od voznikov tudi 11Lldo ranjen.

Po besedah vodje intervencije Tominca je bilo vnaprej vse skrbJ!O načrtovano , v inte rve nciji je sodelovalo 6 gasilskih vozil , 23 izurjenih gasilcev, od tega osem iz PGD Ptuj in trije iz PGD Steklarna Rogaška , v vaji pa je sodelo­vala tudi policija. Tehnično reševanje iz vozila so prevzeli ptujski gasilci , ponesrečencu pa je pomagala ekipa

NAŠ GLAS - OBČINA VIDEM - DECEMBER 2004

Branko Tominc, vodia intervenciie

prve pomoči trževskih gasilcev, za gašenje s pomočjo avtomobilske, kar 30 metrov visoke lestve , pa so poskrbeli gasilci PGD Steklarna Rogaška in to je bil po odzivu gledalcev tucli najbolj zan­imiv de l vaje. Nekateri najbolj pogumni so si potem , ko je bil "požar" že pogašen, upali tudi v zrak, med njimi tudi videmski župan Friderik Bračič ,

vajo pa si je ogledal tucli nekelanji župan Franc Kirbiš.

TM

-- 22 ========~= Stran

VAJA II LANCOVA VAS 2004" ju poža rne va rnosti prav njim in ka m usmerj amo denar, ki nam ga zau pa jo. Na koncu vaj e smo omogočili tudi vožnjo in pogled iz gasilske avtolestve, ki se je povzpela na višino 30 111 .

Kot poveljnik PG [) Tržec in komentator va je moram poveda ti , da lahko takšno vajo dobro izpelješ samo ob dobro izu r­jeni operativni enoti. V PGD Tržec jo zagotovo imamo, sa j vestno in vztrajno treniramo skozi vse leto in se seznan­jamo z vsemi novi tetami gasilstva. V oktobru smo postorili še mnogo aktivnosti , ki nam jih nalaga GZ Videm. O rgani GZ Vide m budno spre ml ja jo delo naših društev in ga tud i ocenjujejo kot zelo dobro in vestno . Trudili se bomo , da takšne vaje tudi v bodoče ne bodo uga nka za naše krajane.

Skupaj s kolegi so prikazali postopek tehničnega reševanja ukleščenega voznika ŠE TOLE ...

Gasilci iz Tržca vsako leto naredi- Nes reča in ogenj s ta bila večjih V letu 2004 smo nabavili: izpihova lec dima, ki je za gasilce neprecenljive vred­nosti , sa j nam omogoča nemoteno delo v o bjektu , d voje ognjeva rnih oblek, zaščitne rokavice, če l a de in signalizacija za tehni čno reševa nje .

mo nekaj za svoje vaščane. Tudi razsežnosti , zato je vodja inte rvencije letos smo 24. oktobra izvedeli dan Branko To minc mora l ob vsej tehniki in odprtih vrat in v sklopu tega tudi sili PGD Tržec na pomoč pokli cati še gasilsko vajo. Poimenovali smo jo te hnično enoto PGD Ptuj in gasilsko "Lancova vas 2004". V njej smo avto lestev PGD Steklarna Roga.ška . Vaja zajeli tematiko Požar na kmetiji in je potekala postopoma , tako da so lahko dodali vse tisto, kar nam in našim vsi na vzoči videli posto pek in de lo gasil- Na koncu bi izkoristil priložnost in

vsem krajanom zaželel zdrave, predvsem pa mirne in vesele praznike, v novem letu pa polno izpolnjenih želja.

vaščanom najbolj grozi v življenju. cev na posameznih de lih inte rve ncije .

V gaSilsko avtolestev si ie upal tudi župan Bračič.

Va ja je bila sestav lj ena tako, da je b il a tudi za člane gas ilskega d ruštva Tržec velika uganka, kar ji je da lo še večj i ča r.

Tudi krajani so dajali pozitiven odziv ob ogledu vaje. Pred gostilno Emeršič v Lancovi vasi se je zgodila prometna nesreča, posledica kate re je bil vžig avtomobila in v nada lj evanju tudi stanovanjsko-gospodarskega poslopja.

Va ja je v celo ti uspela, kljub temu da je bilo tudi neka j pomanjklji vosti. Vsi smo bili enotnega mne nja, da

ta kšna sreča nja gasilcev in vaščanov

pozitivno vp liva jo na razvoj gasilstva in poža rno va rnost kraja. Krajanom smo pokazali , ka ko smo vešči v zagotavljan-

Roman Cafuta VGČ, poveljnik PGD Tržec

DELO POVELJSTVA GZ VIDEM

Poveljstvo GZ Videm je aktivno skozi vse le to, samo letos smo v GZ izpeljali vrsto velikih pro jektov. Ti nam omogočajo uspešno de lo še vnaprej. Najbolj aktiven mesec pa je za nas oktobe r. V tem mesecu smo društva odprla vrata našim krajanom, še posebej pa otrokom. Preverili smo operativno stanje in opremljenost po naših društvih . Izpeljali smo tudi gasilsko preverjanje v obli­ki avtore lija, pa dan gasilcev in sreča nje vete ranov ter s reča nje članic

podravske regije. V lokalni skupnosti smo postorili vse tisto , kar bo prineslo vsem nam mirnejši jutri. Kot poveljnik GZ sem v največji meri zadovoljen z delom vseh društev v naši

gasilski zveZi; pri nekaterih nam je to uspelo bolj , pri drugih pa zagotavljam , da nam v bližnji pl:ihodnosti še bo. Vsem gasilkam , gasilcem in seveda krajanom naše lokalne skupnosti pa želim

mirne te r lepe praznike in uspehov polno novo leto 2005.

NAŠ G I.AS - OBČi NA v m EM - DECEM BE I{ 2004

Roman Cafuta VGČ, poveljnik GZ Videm

=~:==================== 23 Stran --Ko slišimo ali kje preberemo besedo

VANDALIZEM se podzavestno zgrozimo in razjezimo, obenem pa pomislimo na vsakodnevne informacije , katere o tako imenovanih vandalih zasledimo v radi­jskih poročilih , poročilih policije ali v časopisih , kako so kje na Ptuju ali v drugem kraju polomili ulične svetilke , javno ra zsvetljavo , cvetlična korita ali celo igrala pri otroških vrtcih . Ne pomis­limo pa, da se takšna dejanja dogajajo tudi pred našimi očmi, v naše m kraju, da so ti VANDALI ravno naši otroci, katerim seveda, ker so "naši", verjame mo, da so najboljši in najbolj pridni , ne popivajo, ne kadijo, ali sam bog ne daj, ne uživajo še kakšnih bolj opojnih substanc. Resnico, ela gre za našega otroka, čeprav težko in ne radi spoznamo šele, ko nas o njegovem početju obvestijo policisti, ali nam ga celo pripeljejo domov, vendar je takrat, ko ukrepa policija , ponavadi za takšnega otroka že prepozno.

Uničevanje spomenikov, klopi, igral , fa sad, dreves in parkov, telefonskih gov­orilnic, prevračanje smetnjakov, uničevanje prometnih in drugih znakov, prevračanje cvetličnih korit in pisanje po zidovih so postali nekako de l našega vsakda na , vendar nikakor ne del , s katerim bi se lahko kar tako sprijaznili, saj vandalizem poleg neposrednih posledic in velike družbene škode -kate ro zaradi nekaj nepridipravov plačujemo vsi v okolju - pušča motnje tudi v družbenih odnosih. Vandalizem sam po sebi kliče vandalizem. Domala v vseh naših mestih in zdaj žal tudi že vaseh Je vandalizem postal veliko zlo.

ZAKAJ TAKŠNA VANDALSKA DEJANJA? Razlogov je več:

. Takšno stanje je včasih posledica prikri­tih napetosti v družbi oziroma odsev sp lošnega družbenega stanja in težav.

. V isti sapi, ko se pritožujemo nad rav­nanjem vanda lov, pozabljamo na pivsko kulturo v Sloveniji, saj pri nas gostom strežejo tudi potem, ko že pijcll10 visijo za šankom, prav tako pa ni pomembno, koliko je tak "gost" star, ali ima velike brke ali je še golobrad , pomembno je le, da se proda. Strežno osebje bi moralo prepoznati mladolet­nega ali pijanega gosta in ga nato znati prepričati, naj preneha s pitjem alko­holnih pijač.

Mnogi se sami ali zc.!ruže ni v skupine na padalno vedejo do okolice , naj-

VANDALIZEM

Fotogrofi/o lepo kože sledi vandalizmo tudi v Vidmu. Foto. Arhiv PP Podlehnik

pogosteje v skladu s pravili tolp , zaradi osebne neuspešnosti , značajskih

napak ali slabe vzgoje.

POSLEDICE VANDALIZMA NOSIMO VSI!

Zaradi poškodovanih in uničenih

javnih telefonskih govorilnic ne trpi le Telekom, ampak vsi tisti, ki bi radi iz njih telefonirali , pa ne moremo.

Razbite svetilke ne kazijo le okolja, ampak tud i otežujejo gibanje ponoči ,

ne zagotavljajo občutka varnosti.

. Premaknjeni, izruvani ali poškodovani prometni znaki povzročajo nevarnost za vse udeležence v cestnem prometu.

Poškodovana in uničena igrala na otroških igriščih so nevarna za otroke in preprečujejo njihovo sprostitev.

. Uničene cvetne gredice, prevrnjena in uničena cvetlična korita , polomljene drevesne veje, polomljene ali v jezera vržene klopi kaZijo naše okolje in zato škodijo vsem, ne le lastnikom.

Otroci se lahko poškodujejo z razbito steklovino ali uporablj eno injekcijsko iglo, ki jo je odvrgla skupina mladost­nikov, ki se zbira na šolskih igriščih.

Čeprav se navedene oblike vandalizma med seboj razlikujejo in bi lahko našteli še veliko drugih oblik vandalskih dejanj, imajo vsa nekaj skupnega - poškodovan­je ali uničenje stvari l

Kot že rečeno, če je škoda povzročena vam, boste zanjo plačevali sami , če pa so poškodovane javne dobrine, bomo škodo plačevali vsi. Nekatero vrsto škode, še posebej na

spomenikih in naravnih dobrinah , ni mogoče izraziti v denarju in je pogosto

NAŠ GLAS - 08(~If\:A VID Hl - DECE1\1BER 2004

tudi ni več mogoče popraviti . Prizadevajmo si, da bi nam skupa j uspe­lo doseči večjo kulturo in zavest ljudi.

PREPREČIMO VANDALIZEM! Vsega ne moremo odpraviti s ka zni jo ali

policijskim nadzorom. Kazen je izhod, s katero preprečujemo nevarno dejanje , dolgoročna rešitev pa je ustvarjanje takšnih razme r, da vandalizma ne bo več - pravilna vzgoja in nadzor nad otroci s strani staršev. Treba je odkriti vzroke takšnega ravnanja in jih odpraviti. Poskrbimo za to v svoJem okolju, starši pa se posvetite svojim otrokom in mladi­ni, vzemite si čas za njih , jim bodite vzgled, ne prelagajte odgovornosti vzgo­je na šolo ali celo policijo, katera sta ponavadi "kriva" za vse težave vaših otrok. Zavedajte se, da ste vi edini , ki lahko vzgojite vaše otroke v pozitivne osebe, pravilna vzgoja pa jim bo na nji­hovi življenjski poti, ki je še vsa pred njimi, pomagala premagati vse pasti in čeri, ki jih na tej poti čakajo. Resda se proti vanc.la1izmu ni vedno

lahko boriti , vendar je vredno poskusiti . Ob vandalskih dejanjih nikoli ne ostanite brezbrižni, češ, saj to ni moje ali to se mene ne tiče in podobno. Če opazite, da se nekdo vandalsko obnaša, ga na to opozorite, naj tega ne počne več. če pa vašega poziva ne upošteva , pokličite

policijo. Policija se bo odzvala na vsak klic in ukrepala z zakonskimi pooblastili; poskušala se bo pojavljati "na pravem kraju ob pravem času".

Miran Brumec, vodja policijskega okoliša

-- Stran 24 =========~-~-OKROGLA MIZA SVETA ZA PREVENTIVO IN VZGOJO V

CESTNEM PROMETU OBČiNE VIDEM

Svet za preventivo in vzgojo v cest­nem prometu (SPVCP) občine

Videm, ki ga vodi Franc Kirbiš mlajši, je 8. decembra v Vidmu pripravil okroglo mizo, na kateri so podali oceno varnosti; tako na območju PU Maribor kot tudi Policijske postaje Podlehnik, ob tem pa predstavili še preventivno akcijo Bodi viden, bodi opazen. Predsedniku sveta PVCP občin e Videm

sta se v ra zpra vi pridru žila pomočnik koma ndirja na PP Podle hnik Da nilo Ple te ršek, ki je posebe j zadolže n za prometno varnost. in vodja policijskega okoliša Videm Miran Brumec. Oba sta zbranim pre dstavila ve liko zanimivih polic ijskih statisti čnih podatkov in anal­iz, v kate rih se odraža pregled prometne varnosti v minulih mesecih , a obiskova l­cev je bilo v občinsk i dvorani IJolj malo, četud i je občin a pova bila poslala na preko 50 naslov, na dogodek p a so va bili še preko medijev .

Oglas il se je tudi župan Friderik Bračič ,

ki je med drugim izraz il vso podporo tovrstnim dogodko m. ob tem pa d e jal, da so preventivne akcije v občini še kako dobrodošle, še bolj pa bi bili zado­voljni , je me nil župan, če bi se občani bolj v ključevali , tudi s svojimi mne nji in pripo mbami.

Franc Kirbiš pa je zbranim predsta vil še Program varnosti cestnega pro me ta občine Videm, ki je nastal pred kratkim in je o bsežen d o kument, ki daje občini

sme rni ce za izbolj ša nje prome tne varnost i in jo zavezuje za uresnič itev

zastavljenih ciljev na področju va rnosti cestnega prometa.

V programu je poudare k na opred e lje-

Za večjo varnost vseh v občini

Člani sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Videm

vanju ciljev in nalog na podlagi anal­iziranih statističnih podatkov o promet­nih nesrečah , id e ntifikaciji nevarnih mest, odse kov ali območij ter ogroženih s kupin, na črtovanju in ope rativn em izva janju ukrepov, opazovanju učinkov te r vrednotenju rezu ltatov , preventivn ­im propagandnim akcijam , pa tudi

Razprovijovci so se no okroglo mizo dobro pripravili, le odziv nanjo je bil na žalost bolj slab, kar pove marsikaj.

nujnosti dobrega sode lova nja z nacionalno organizacij o Za varnost v cestnem prometu. Kot je de jal Kirbiš, so v zaklju čni del programa uvrstili ključne naloge na posameznih področj ih vob li ­ki projektov, ki bodo s konkretno opre­delitvijo vsebine nalog izboljšali varnost v cestnem prometu na območju občine Videm. Kot poglavitni cilj SZVCP ohčin e Videm je zmanjšati število prometnih nesreč s smrtnim izidom na O, zmanjša ti število prometnih nesreč za radi ne pri­lago je ne hitrosti vsaj za 50 % in zmanjša ti delež povzroč ite ljev promet­nih nezgod pod vplivom alkohola vsaj za 7 %.

Ob za ključku okrogle mi ze so organi­zatorj i posveta zbranim razdelili še le po število svetlečih te lesc, ki hod o vsa ke­mu od njih pra v gotovo koristile kje na poti.

Besedilo in foto: TM

INFORMACIJA O STANJU PROMETNE VARNOSTI NA OBMOČJU OBČiNE VIDEM V LETIH 2002. 2003 IN 2004

V le tu 2002 se je na cestah občine

Videm zgodilo 96 prometnih nesreč, v kate rih so 3 osebe na kraju umrl e cl voznik OA, 1 sopotnik v OA - na GLC štev. 9 pri farmah Draže nci in 1 kolesar na RC pri gasilskem domu Tržec), 12 ose h je zadobi lo hude telesne poškodbe, 57 oseb je zadobilo lahke telesne poškodbe, 131 oseb pa je bilo nepoškodovan ih.

V le tu 2003 se je na cestah na območju občine Videm zgod il o 138 prometnih nesreč , v katerih je 1 oseba umrla (mladoletni kolesar n'a RC izve n naselja Sp. Leskovec), 4 osebe so utrpe le hude te lesne poškodbe , 96 oseh je utrpelo lahke telesne poškodbe, 176 oseb pa te lesnih poškodb ni utrpelo.

- Število ude leženih p ešcev - 2

KAŠ G I.AS - OBČ]'-JA VIDE~] - DECF.~]IlE]( 200 I

- Število udeleženih kol esa rjev - 4

- Števil o udeležen ih voznikov KZM - 6

- Število udeležen ih voznikov OA - 113

- Število udeležen ih voznikov TV - 6

- Število ude leženih voznikov trakto rja - 5

- Štev ilo udeleženih voznikov avtobusa - 2

V času od 01.01.2004 do 01.12.2004 se

=~:==================== Stran 25 --je na območj u občine Videm zgodila 10 1 prome tna nesreča , v kate rih sta bili 2 osebi hudo te lesno poškodova ni, 70 oseb je za d o bil o la hke te lesne poš ko dbe, 145 ose b pa te lesnih poškodb ni zado bilo .

- Štev ilo udeleženih pešcev - 2

- Števil o udeleženih ko lesa rjev - 3

- Štev il o ude leženih voznikov KZM - 3

- Štev ilo ude leženih voznikov mo l. koles - 2

- Števil o ude leženih voznikov OA - 81

- Štev ilo ude leženih voznikov TV - 7

- Štev il o ucl e leženih vozniko v tra kto rja - 3

Ko t naj pogoste jš i vz ro ki p ro me tnih nesreč se vsa ko le to po jav lja jo:

1. NEPRAVILNA STRAN IN SMER VOŽ"JJE (v letu 200-+ 29-kra t)

2. NEPRILAG OJENA HITROST VO Ž JE (v letu 2004 18-krat) .

3. NEUPOŠTEVANJE PRAVIL O PRED­NOSTI (v le tu 2004 13-krat).

4 . NEPRAVILNO PRETIITEVA IJE (v le tu 2004 7-krat).

5. ALKOHOL KOT SEKUNDARNI VZRO K JE PRISOTEN PRI 10,5 % POVZROČITELJIH PROM ETNIH NESREČ, PRI PROMETNIH NESREČAH Z NAJHUJŠIMI POSLEDICAMI PA JE IZMERJEl A KONCENTRACIJA V POVPREČJU 1.52 PROMILA.

Ide ntifikaCija nevarnih mest in o dsekov:

- Največ prometnih nesreč na območju občine Vide m se zgodi na regio nalni cesti III. reda štev. 690 odsek 01235 Jurovci-Vide m-Leskovec, ko t na jbo lj

kritična točka pa je križišče lokalne ceste Lovre nc-Tržec z regio nalno cesto Tržec-L skovec (pri gramoznici in rib­niku JAMA Tržec), kje r se je v le tu 2002 zgodilo 17 pro metnih nesreč, v le tu 2003 29, v prvih 11 mesec ih leta 2004 pa 18 prometnih nesreč .

- G lavna cesta štev ilka 9 odsek Hajdina­Lancova vas, v klju čno s kri ž iščem

Lancova vas-Tržec in GLC štev. 9 odsek La ncova vas-Jurovci križ i šče

GLC štev. 9 z regio na lno cesto Jurovci­Tržec (pri gostilni MAJO LKA ).

- Križ i šče lo kalnih cest Lovrenc-Lancova vas-Ptuj-Se la , pri ku žne m znamenju v Lancov i vasi.

Miran Brumec, vodja policijskega okoliša Videm

SKUPAJ PROTI DROGAM Droge - na nek način so nam še tako daleč, dejansko pa so že "tu'~ v naši vasi, na igrišču, v šoli, morda celo v našem domu. Vsa ko prepri čevanje, da drog a li po domače "mamil" v našem o ko lju ni , je sle plj e nje in laganje same mu sebi. De jstvo je, cia se v Sloveniji z njimi s rečujemo ta ko v ve likih količina h , po dese::t ali ce lo več sto zaseženih kilo­gramih , ki jih kot d e l organizirane mreže tiho tapcev drog vecle ali neved e po Ev ro pi prevažajo posamezniki, ko t z manjšimi ko li čin a mi, po kate rih segajo vse mla jš i, celo o troci, in to ravno naši o troci. Kriminal in prekrški. ki spre mlja­jo mrko manijo, so cl e l našega vsakclan­jika , ta ko da se tre ndi v Slove niji prav ni č ne razlikuje jo od tistih v Evropi oz iroma smo na tem področju že do lgo v Evropi in sve tu.

Zla , ki ga mamila prinašajo s se bo j, je vse več, pa naj g re za smrtne žrtve "pre­clozirancev" , dru žinske trage dije a li pa vse pogoste jša ka zni va de janja , pred ­vse m kraje in vlo me, vd ajanje p rostituci­ji , v kate re so od visniki prisi ljeni , da pride jo d o vsakodnevne doze . Droge ta ko niso pro ble m posameznega o d vis­nika , tistega , ki jih le poskuša , a li dru žbe kot celo te, ampak vsakega ocl nas, saj lahko na prime r "prevzamejo" našega o troka , pos redno ogrožajo na še p remoženje, da o pove za nosti "kuge" 20. sto le tja in narkomanije ne govo rimo. Šte vi lo zavožen ih življe nj se veča iz dneva v dan , zato so , po mne nju

Nasad konoplie mnog ih , ki to problematiko sp rem ljajo na cesti , v živo, in ne le v filozofsko razpoloženih krogih , vsaka razmišljanja o legaJizaciji me hkej š ih drog (mari­huane) nespre je m lji va . Tudi sam o re presija s strani policije na drugi strani ne d aje željn ih re zu ltatov, zato je, kot kaže, edina rešite v v širo ki dru žbeni akciji , ki bo temeljila na preventivi - v oblikova nju in najŠirše izvajanem nacionalnem program u boja proti d rogam, ki ne bo zajema l samo policije , zdravstva , centrov za socia lno delo ali drugih o rganov in organizacij , ki se tako a li drugače bojuje jo proti drogam, a mpak bomo v tem boju sodelovali vsi,

;\lAŠ Gl.AS - OBČ i KA VIDH I - DECE,\ IBE R 200'1

Foto . Arhiv PP Podlehnik

vključno z va mi , ki ta sesta vek pre birare . Tudi v Sloveniji , sedaj ne samo v večjih

centrih , a mpak do ma la v vse h krajih , tudi v našem kra ju , narašča štev il o ka znivih de janj nedovolje ne pro izvod­nje in trgo vine z mamili , v porastu pa je tud i s tem povezana sekundarna krimi­naliteta, ko t so vlo mi, ropi , tatvine . .. , saj si skuša jo na rko mani s tem pridobiti sre dstva za nakup mamil. Na slo venske m trgu je možno kupiti vedn o večje količine mamila , največj e

povpra ševanje pa je po he ro inu , ecstazyu , ma rihuani in nje nih produk­tih . Gre za ma mila, za kate re o dvisnik dne vno po tre buje o krog 30 .000.00 SIT,

-- 26 =============================~-Stran

če to vsoto pomnožimo s 30 dnevi v mesecu , dobimo vsoto, ki se nam zcl i neverjetna, a ža l resn ična. Od tocl potem vlomi, ropi, prosti tucija in ostala krimi­nalna dejanja, da o smrtnih žrtva h med odvisniki , katerih je za radi p redoziranja a li okužbe z raznimi neozdravljivimi boleznimi iz leta v le to več , ne govo­rimo. Starši, učitelji, bodite pozorni na:

. spremembe v šolskem u~pehu, fizične spremembe (rdeče oči,

sledi vbodov, zanemarjenost in neurejenost), spremembe v prehranjevalnih in spalnih navadah (nespečnost,

dremanje in spanje ob neobi­čajnih urah, izgubljanje telesne teže, nenadno povečanje ali zmanjšanje apelita),

. novo družbo (novi prijatelji, ki se razlikujejo od prejšnjih po videzu in obnašanju), spremembe v obnašanju (slaba volja, potrtost, preganjavice,

Naj bodo za uvod vrstice, ki sem jih prebrala na vrat ih neke u čilnice soboške osnovne šole . Bil e so mi všeč . Za začetek vam jih poklanjam:

"Ko hodiš, pojdi zmeraj do konca.

Spomladi do rožne cvetice, poleti do zrele pšenice, jeseni do polne police.

pozimi do snežne kraljice, v knjigi do zadnje vrstice,

v življenjII do prave resnice, v sehi do rdečice čez eno in drugo

lice. A , če ne prideš prvič, ne drugiČ

do krava in pravega leova, poskusi vnovič in zapel in znova. /1

V svoji 35-letni praksi v osnovni šoli sem se sreča la z mnogimi mladimi ljud­mi, ki so bili sproščeni , srečni, razigrani. Veliko je bilo poštenih , odgovornih in zelo delavnih. So pa bili tudi agresivni, zagrenjeni , nemarni. Teh je b il o malo, a so mi bili vedno uganka. Spraševala sem se, kaj je z njimi narobe, kaj se jim godi, kje živijo .

Mlada kolegica se mi je zaskrbljeno pritoževala nad agresivnost jo svojih u čencev: "Grdo govorijo , prostaško se obnašajo in so nasilni . Tucli svojih učitel­

jev ne spoštujejo. Nesramne pripombe,

sovražnost, izredna občutljivost,

izguba interesa za prejšnje hobije in dejavnosti, poznavanje kulture nedovoljenih drog in zbirališče

uživalcev, laganje), fizične dokaze (pripomočki za uživanje nedovoljenih drog in same droge: papirčki za zavijanje cigaret, razne pipe, ožgane žlice, injekcije za vbrizganje, citron ka kislina, čudni vonji ali vonji, ki poskušajo prekriti čudne vonje, razne praškaste in rastlinske snovi, tablete ipd.), izginjanje denarja (mladostniki kradejo denar iz denarnic staršev, prodajajo svoje stvari in predmete iz stanovanja ipd.).

Spoštovani starši,

Dovolite mi , cia vas na koncu še enkrat opomnim, da prelaganje odgovornosti za ravnanja vaših otrok na šolo, policijo a li na vse "druge" ne rešuje ničesar, še najmanj pa pomaga vašim otrokom. V

IZ MOJE PRAKSE

kle tvice in grde stvari sko raj dnevno spremljajo izobraževalno delo ." Mladi , tudi osnovnošolci, se racl i po hvalijo s kajenjem , p itj em alkoholnih pijač

Pravijo , da ni p roblem dobiti Cigarete , alkohol v trgovinah , gostilnah.

Veliko sem p remišlj evala o mladih. O njih sem pisala v knjigi Prpreki iz naše šole . Ugotavljam, da v vsej SVOji praksi nisem sreča l a veliko otrok , s katerimi bi imela težave. Bilo pa jih je nekaj. Kje je torej težava pri vedenju naših otrok? Kdo povzroča težavo, kako jo zmanjšati a li odstraniti?

To, ka r bom sedaj zapisala , niso nasveti. So poti , ki so me pripeljale do zmanjšanja te žav z vedenjem, ki je izzva lo konflikte z učite ljico (mano), sošolci , vrstniki , včasih tudi z okoljem in starši. Včasih pa sem nemočna zrla v mladega človeka , ki ni našel prave poti.

Veliko :,;em prebirala strokovno liter­aturo. OTROKA MORAŠ DOBRO POZ­NATI' To pravilo mi je hitro posta lo zakon. Ved no sem se pogovarjala s skupino u čencev , , jim postavlja la vprašanja in jih VELIKO in DOBRO poslušala. Redko sem se o problemih pogovarjala le z enim otrokom. Skoraj vedno :,;mo se najprej pogovarjali o problemu in rešitvi problema, šele nato o povzroČiteljih problema. Če so se fan­tje sprli in stepl i, sem jih najprej umirila ,

\lAŠ G LAS - OBČ i NA VIDEM - J)ECEJ\IB EH 200;

prvi vrsti se morate za varnost, ravnanje in o bnašanje vaših otrok angažirati ravno vi, da ne boste zgroženi , ko boste izvedeli, da je vaš otrok uživa lec mamil. Če ste v dvomu , ali zaznavate katerega od zgoraj opisanih dejavnikov pri vašem otroku in ne veste , na koga bi se obrnili , vam priporočamo, da v lekarni kupite tester, s katerim lahko na podlagi urina o troka z lahkoto ugotovite, ali uživa katero izmed mamil. Sledovi uživanja marihuane v č loveškem telesu in telesnih tekočina h ostanejo tucli do 3 tedne, pa če prav se pokacli samo 1 JOINT Kot o vseh problematikah , tudi o tej, pa

se nenazadnje lahko poza nimate tudi pri vašem vodji policijskega okoliša v policijski pisarni Videm, vsako sredo med 15.00 in 16.00 uro in vsa k petek med 08.00 in 0900 uro .

Miran Brumec, vodja policijskega okoliša Videm

posedli smo, nato pa sem rekla: "Poslušam vas." Poslušala sem najprej obtožbe in kri ča nje . Potem sem jih spomnila na pogovor, kjer drug d rugega poslušamo. Na koncu sem jih navad no vpraša la, kako mislijo reš iti p roblem. Velikokrat so dobro odgovorili in rešitev dobro nakaza li. Pomagala se m tudi sama , a vedno na koncu. Vsa ko izboljšanje problemov sem ta koj opazil a in pohvalila. Če je bilo mogoče, nisem bila nestrpna in sem da la rešitvi čas.

Moje pogosto vp raša nje je bilo: "Bomo p roblem rešili sami , ali bomo mora li poklicati staršel" Povzročeno škodo, ki je nastala za radi divjanja in agresije , smo pora vnava li sp rotno in dosledno . Večkrat smo nared ili kakšno nabiraino akcijo papirja in tako poravna li nastalo škodo, večje stvari (bila je le ena) pa so poravnali o trokovi sta rši. Ved no smo se opravičili , če smo bili nesramni ali komu naredili krivico . Tucli sa ma sem se večkrat opravi č il a njim.

Na razrednih urah smo uprizarjali kratke prizore o medsebojnih odnosih in o odnosih cio starejših. Ugotavljali smo pravilnosti in nepra vilnosti. Ob ko ncu tedna učen c i niso dobili domače naloge iz snovi . Njihova naloga je bila drugačna kot med tednom: pogovarjan­je s starši in ostalimi pri hiši, ig ra s sestro a li bratom (ne sa mo gledanje TV),

pripovedovanje pravljice mlajšim , spre­hod s starši a li starimi starši .

Rada sem čim prej spoznala oba sta rša . Včasih mi to ni uspe lo , posebno pri očetih. Prč1V il o pri razgovorih s starši je bilo "POSLUŠAJ, POSLUŠAJ, POSLUŠAJ, nato POVEJ SVOJE MNEN­JE." Iz pogovorov s starši sem spoznala , v kakšni dru žini živi otrok, kako se z njim ukvarjajo, koliko časa si vzamejo za nj.

Redko sem PHlDIGALA star.šem, kako naj ravnajo z o tro kom. Svetova la sem, kako naj poskušajo živeti v dru žini, razumela sem njihovo stisko, če se je pOjavila. Ob primerih sem jim poskušala svetovati re.š itev problema . Nekaj pa sem redno sve tovala: "POSLUŠAJTE SVOJEGA OTROKA, ODGOVARJAJTE MU NA POSTAVLJENA VPRAŠANJA, ČE LE ZNATE. NE PREPIRAJTE SE PRED

OTRO KOM, NE SVETUJTE MU NEPOŠTENOSTI, NE ZAHTEVAJTE OD NJEGA PREVEČ ALI PHEMALO, VZGLE­D! STAHŠEV VLEČEJO."

Pri kate rih otrocih pa sem bila neuspešna? Pri tistih, za kate re starši niso skrbeli. Pušča li so jih vnemar, tudi mate rialno niso skrbeli zanje . Taki otro­ci so se družili s sebi enakimi in tako se ni so vedenjsko razvijali v pozitivno smer. Odraslih niso marali , bili so neza­upljivi do njih , saj sta jih izda la starša , najbližja odrasla . StarŠi teh otro k so pon­avadi slabo govorili o meni in mojem de lu. Nekoč mi je neki pijan oče grozil s pištolo , ker bi njegova hč i morala pon­avljati razred. Skrila sem se v staro trgovino in jokala . Jokala sem za dekli­co, ki ni znala matematike, ke r je starša nista vzpodbujala in razumela, ampak

Stran 27 --za vsa k neuspeh neusmiljeno tepla . Deklica pa je bila č i sto zmedena, pre­strašena in ni bila sposobna napredova ti v redni osnovni šoli. O kakšni primernejši o bliki šolanja (šola s pri­lagojenim programom) pa starša nista ho te la slišati. Deklica je trpela. A ni to strašno nasilje nad o trokom?

spoštovani starši! Prosim, poslušajte svoje otroke,

opazujte jih in jim pomagajte. Pustite jih, da bodo razigra ni, veseli, ustvarjalni. Vodite jih in jih ne preobremenjujte. Zanimajte se, s kom se družijo in kaj počnejo, ko niste z njimi.

Imejte se radi! Zaupajte si! Marija Černila,

učiteljica razrednega pouka

VARNO ČEZ PRAZNIKE V NOVO LETO Minilo je leto, le to priča kovanj,

naporov, uspehov, prijetnih doživetij in g renkih spoznanj. Preživeli smo ga ka kor kdo , prvi bo lj , d rugi manj uspešno in eni bolj, drugi ma nj pre­treslji vo . Ponovno je pred nami čas

praznikov, čas vese lja in radosti. Kakor že nekaj let, vas tudi letos poz ivamo k mirnim prazniko m in praznova nju brez poka nja peta rd , strc ljanja raket in drugih pirote hničnih izde lkov. Ne dovolimo, da bi trenutek igri vosti , nepremišljenos­ti in pre izkuša nje poguma in znanja p rckinil mir, s rečo ter ogrozil na še zdravje ali zdravje naš ih najbližjih. Preden boste p ri žgali petardo ali raketo pomislite na to, da gre za nevarne pred­mete, kateri lahko zaradi malo marnosti in n esreče prizadenejo več trpljenja in škode, kot nudijO užitka. Strnite uspehe

letošnjega leta s premišljenim in odgov­o rnim ravnanje m do sebe, svojih najb li žjih, sosedov in znancev. Naj se leto konča tako, ko t se je začel o - brez poškodb, k i b i jih povzročili

pirotehnični izde lki. Mnogi boste praznike prežive li p ri pri­

jate ljih , sorodnikih in znancih , mnogi na potova njih ali izle tih. Poskrb ite, d a boste ob vrnitv i domov svoja dož ivetja prijetno zaklju č ili. Pred odhodom od do ma postorite vse potrebno za varnost svojih domov in ostalega premoženja. Ne dajajte možnosti "nepridipravom", da bi izkoristili vašo odsotnost in vam pri zadejali nepotrebno škodo . Seznanite svoje prijatelje ali sosede o

svojem odhodu in jih prosite, da popaz­ijo na vaše imetje, stanovanje ali hišo. V prihajajočem letu 2005 pa vam

želim veliko zdravja, varnega počutja ter veliko uspehov in oseb­ne sreče.

Miran Brumec, vodja policijskega okoliša

DEMOKRATiČNA STRANKA UPOKOJEN­

CEV SLOVENIJE Luč Novorojenega naj Vas napolni z novim upanjem,

notranjim mirom in tiho srečo.

Občinski odbor Demokratične stranke upoko­jencev Videm želi vsem občanom in občankam

vesele božične praznike, veliko prijetnega prazno­vanja ter zdravja in sreče v letu 2005.

Vsem upokojenkam in upokojencem želimo prijet­no preživljanje tretjega življenjskega obdobja v

sožitju z vsemi generacijami. Čestitke ob dnevu samostojnosti.

Občinski odbor DeSUS Videm

Novo leto 2005 pa naj Vam prinese obilo zdravja in

božjega blagoslova. Hkrati se prisrčno zahvaljujemo vsem in vsakemu posebej za vse podarjeno v TEDNU KARITAS, pa

tudi skozi vse leto.

Člani Župnijske Karitas sv. Vida s p. duhovniki

KAŠ GLAS - OBČiNA VIOE!'. l OECEJ\ IBER 200-,

-- 28 ========~= Stran

ČUDOVIT 2. SAMOSTOJNI KONCERT INSTRUMENTAL­NEGA TRIA KO VIDEM Glasba, ki jo dopolnjuje film o Vidmu

Flavtistki Ana Nuša Juričinec in Julija Furek ter fagotist Dejan Rihtarič so v predprazničnem

sobotnem večeru 11. decembra v Vidmu pripravili enkraten instru­mentalni večer. Predstavili so se z nekaj svetovno znanimi uspešnica­mi, koncert pa podnaslovili Glasba je jezik, ki ga razumemo vsi. Glasbi so dodali še kratek film o kraju in občini, od koder prihaja trio mladih glasbenikov. "Vtisi so odlični , koncert se je izšel po načrtu. Zadovoljni smo tako z obiskom kot našim igranjem . Zanimivo je, da smo se na ko ncert pričeli prip ravlj ati šele v začetku jeseni , malce pozno , vendar smo uspel i v vseh pripravah. Po magala nam je še cela ekipa prijate ljev, med njimi je ime l prav posebno vlogo oblikovalec Matjaž Feguš, ki je avtor tako kratkega filma in vmesnih filmskih vložkov, kot tudi oblikova lec v vseh pomenih. Skupaj smo strnili ideje in uspelo nam je tako kot smo si želeli. Po uspehu v Vidmu smo z mislimi že na gostovanjih , kajti odločili smo se, da se s tem programom predstavimo še kje v Sloveniji. 22. decembra nastopamo v Ljubljani , v Rožni dolini , po tem pa bomo še videli , kam nas bo kdo pov­abil. Decembrske praznike si želimo kar najbolj popestriti z glasbo, ki jo imamo

Nastop instrumentalnega tria KO Videm

radi in nam ve liko pomeni," je takoj po koncertu de jal umetnišk i vodja videmskega instrumentalnega tria Dejan Rihtarič.

V NOVO LETO S SKROMNIMI ŽELJAMI

Ob Dejanu , ki je letos že priden študent

Mladi glasbenikom je na nastopu pomagal ekipa prijateljev, med katerimi je imel glavno vlogo Matjaž Feguš

.\JAŠ GlAS - OB(: INA \' IDb\ ] - DtCE:\IUER 200 I

na Akademiji za glasbo v Ljubljani in igra kar malce nenavaden inštrument­fagot , sta v skupini še dijakinja Srednje glasbene in ba le tne šole v Mariboru Ana Nuša, tretja članica tria - Julij a pa je gim­nazijka ptujske gimnazije . Skupaj pride­jo le ob koncih tedna, ponavadi ob petkih, ko se dobijo na vajah v Vidmu , sicer pa so prijatelji v trenutkih. ko se to le da , dodaja Dejan. V kulturnem društvu Franceta Prešerna Videm, pa tudi v občini Videm, ima trio veliko pod­po re, kar na koncertu niso pozabili o meniti. Še posebej so se za hva lili županu Frideriku Bračiču , predsedniku KD Videm Jožetu Šmigocu te r Mariji Černila in Matjažu Fegušu, ki sta jim ve liko pomagala pri pripravi ko ncerta. Na pragu novega leta instrumentalni

tri o iz Vidma nima posebnih želja. Z velikim veselje m želijo ta svoj novi pro­gram predstav lja ti na koncertih , imajo nekaj želja , nam je še zaupal Dejan, ven­dar si dolgoročnih Ciljev ne postavljajo. So mladi g lasbeniki in glasba jim je trenutno na prvem mestu , o čem

d rugem pa ne želijo preveč razmišljati. Čestitka za odličen konce rt , v novem

letu pa naj vam bo glasba še napre j v veliko veselje !

Besedilo in foto: TM

==~========================= Stran 29 --GLEDALiŠKA SKUPINA KO VIDEM ŽE PRIPRAVLJA

NOVO ODRSKO UPRIZORITEV Na oder s komedijo Mama umrla dvakrat

Gledališka komedija Avdicija, avtorja Branka Duriča,

je v izvedbi gledališke skupine KD še zmeraj aktualna. Skupina z njo ali s posameznimi odlomki - epizodami še vedno uspešno zabava staro in mlado. Odigrali so že 3 1 predstav doma in na gostovanjih. Še vedno radi pridejo, samo povabiti jih morate!

prepriča na režiserka Ma rija Černila .

Sicer pa videmski gleda liščni ki v decembru pripravljajo že novo delo - tokrat so se od l oč ili za Vinka Maderndorferja Mama umrla dvakrat. Komedija , ki zahteva veliko poguma in dobrega dela, ra bo zagotovo uspe la ko t vse dosedanje, je

"Naša želja je tudi , da bi za razne prired itve ob občnih zborih in obletnica h pripravili še kratko komed ijo Čistilke, mlad inska skupina r a kratko aktua lno predstavo iz dijaškega življenja. Imamo ve liko pog umnih načrtov, ig ra lci pa so močno

zaposleni s študijem , delo m in šolo. Težko najdemo skupen čas za va je in nastope. A gre, če je volja l Va bljeni na naše pred­stave, pa veliko veselih dni v letu 2005 ," je še dejala režiserka videmske gledališke skupine Marij a Černil a .

TM

ČLANI STROJNEGA KROŽKA POSESTNIK NA EKSKURZlJI V TOVARNI CLAAS V NEMČiJI

Čl a ni Strojnega krožka Posestnik , ka­te rega predsedn ik je Anton Zemljak iz Dravinjskega Vrha, so se konec novem­bra 111 udi I i na tridnevni strokovni ekskurziji v znani tovarni traktorjev in strojne kmetijske mehanizacije Claas v NemČij i. Od tam so se vrnili z odličnimi

vtiSi, nam je za upal Zemljak , zdaj pa bodo vtise in pridobljeno znanje kar najbo lje izkoristili na domačih tle h. V NemČiji , v b li žini Kalna , so si ogledali

eno najsodobnejših tova rn za p ro izvod­njo kombajnov in celotne linije za sprav­il o krme Claas, ki ima v svetu dobre ocene, stroje pa p rav dobro poznamo tudi v naš ih krajih. V Claas so tokrat po tova li na pova bilo Eibla Wontraka z Dunaja , zastopnika za Cia as v Avstriji in tudi Sloveniji , te r Roberta Koglerja , koord inatorja r rodaje . ln ka j so jim pokazali v Cia asu? Anton

Zemljak je povedal, da so jim najprej r oka za li , tako kot je to navada v vseh sodobno urejenih tovarnah , tova rniški muzej, kjer so ra zstav ljeni strOji vse od le ta 1919, ko je tova rna tudi nastala. Udeleženci ekskurzije so tam izvede li , da je tova rna še zmeraj v priva tni lasti (le ta 1919 jo je ustanovil Franc Claas), ko t zanimivost r a, da je v vseh tovarnah sku pa j zaposlenih 8. 500 delavcev. Sicer ra se tovarna ra zrrostira na 38 hektarjih rovršin , pok!'itega de la je 14 hekta rjev, letno pa v tova rni proizvedejo 6-7 tisoč kombajnov, od tega okrog ti soč silažnih , ostali so pšeni čni. Razvito imajo tudi kompletno linijo za spravilo sena, ob tova rni traktorjev pa p roizva jajo še razne dele za avto mobilsko industrijo. Izvoz imajo urejen že v 160 državah sveta, imajo tudi svoj u čni center za

Dobri vtisi ...

me hanike in tam se izobražujejo tudi vsi tisti, ki pri Claasu kupijo nov kombajn. Ogledali so si še celoten postopek nas­

tajanja strojev, pokazali pa so jim tudi e no bližnjih kmetij, kjer so nekate re od strojev lahko tudi pre izkusili. "Vse dosedanje strokovne ekskurZije so

nam prinesle veliko novih znanj in vsa ka od teh je bila nekaj posebnega, tudi zadnja v Claas u, kjer so se za nas za res potrudili in priredili sprejem na visokem nivoju . Bili smo navd ušeni , v Claasu pa smo izvedeli veliko novega in za nimivega , ka r bodo nekate ri od naših č l a nov lahko s pridom izkoristili tudi do ma. Stroji, to re j kombajni znamke Claas, so v Sloveniji dokaj dobro zastopani in zde lo se nam je dobro , da obiščemo tudi to tovarno. S tem tudi počasi zaklju č uj emo z d ogodki v

-~--~ ---] - : -L_ -.04

Udeleženci ekskurzi/e v CIoasu

NAŠ GU\S - OBČ i NA VI DEM - D ECEMBER 2004

letošnjem letu in de lamo načrte za pri­hodnje, želimo, da bi prineslo boljše čase za strojne krožke , saj le-ti pri nas še zmeraj ne dobivajo tiste veljave , ko t bi jo morali imeti , če se že prime rjamo z EU." Udeleženci ekskurzije so si v NemČiji

ogledal i še do lino reke Ren in bili navdušeni nad urejenost jo vinorodne pokrajine , ob tem pa jih je vod ička

Marija Hernja Masten spomnila na še marsikatero znamenitost v mestu Ib in ob njem. Domov so se vrnili z dobrimi vtisi, verjamem pa , da mnogi od čl a nov

krožka že razmiš lj ajo o novi strokovni ekskurziji. Zem ljak pravi , da pot še ni določena , zagotovo pa bodo spet našli ka j zanimivega , ali pa pre je li kako posebno povabilo.

TM

J.d~ .T . ~I . _ -- Stran 30

DRUŠTVO UPOKOJENCEV VIDEM

Aktivnosti v DU Videm so se tudi v jesenskem času nadaljevale prav tako uspešno kot v prvi polovici leta 2004. V avgustu smo uspešno izvedli drugo rekreacijsko kolesar­jetIje za naše c7ane, ki so se jim lahko pridružili tudi nec7ani. Pot nas je vodila od Vidma preko Pobrežja do turniškega gradu, kjer smo si ogledali propadajoči grad, nato smo se odpeljali do Ptuja, kjer smo se v gostišču pri Petlji osvežili in okrepčali. Potem smo pot nadal­jevali ob Ptujskem jezeru proti Šturmovcu, kjer smo v ribogojnici Hrga ob prijetnem druženju in dobri hrani naše kolesarjelIje tudi zaključili.

V septcmbru smo uspešno izved li izle t v Trst in Izolo. Na jprej smo si ogledali Trst , potem nas je pot vod ila do b li žnjega gradu Mimare , kjcr smo si z za nimanjem ogledali pre lepi grad in nje­gove ogro mne parke , ki so za res vredni ogleda. Por smo nada ljeva li v oddaljeni nakupovalni center Pa lma nova, kjer pa nismo našli najbo lj ugodnih cen, zato je b il naš nakup bolj skrome n. Potem smo se odpelja li v slovensko Izolo, kjer nas je v hote lu Delfin čaka l o kosilo. Še ves popo ldan smo ostali ta m, nekate ri so se tudi okopali , večina pa je dan izko ristil a za sprehod po mestu. Čas je hitro minil in v večernih urah smo se zadovo ljni vrni li do mov .

Izteka se leto mnogih dogodkov

. , .----- ----

Noi1epše ie no skupnih poteponiih.

V novembru smo se odpra vili še po član e in č l a nice zaklju ček leta - 22 . nakupih v Lenti , kjer smo kljub slabemu decembra, z začetkom ob 13. u ri v vremenu opravili dober nakup, kosilo gost i ŠČU Pa l, z nami bodo spet domač i

pa smo si privošč ili kar v domačem mu zikantje . V decembru bo mo spe t kraju , v gostišču Pa l v Vidmu. Dru že nje obiskali in obdarili vse naše čl ;:me , ki so smo nada lj eva li z ma rt inovanjem in boln i, nepokre tni, pa tudi tiste, ki so v krstom mošta , za dobro vo ljo in p les pa domovih upo kojencev. so poskrbeli domač i muzikantje. Za leto 2005 uprav ni odbor pripravlja V decembru pripravljamo za vse naše program, upamo in želimo

,---.....------------rr,--.------.---.!.--'----'---------~;;;:_-'-----'_;:;:j si, da se boste vseh n ;l.~ ih

:-JAŠ GLAS - OBČ i NA VIDbIl - DECEIliBER 200,1

prired itev in akti vnosti ude leževali v ve like m števil u ter si na tak na čin

polepša li in popestrili jesen življenja .

Ob izteku leta 2004 vsem članica m in č lanom DU Videm rer vsem obča nom občine Videm žel imo lepe in p rij e tne bož i čne

praznike te r s rečn o,

uspešno in zdravja polno novo leto 2005.

Upravni odbor DU Videm

=~ NOVOLETNA NAGRADNA KRIŽANKA PAPIRNICE PAPIRUS Stran 31 --

z; -.{

\.'~

.' ~ -

e .~

~ ti ..... ,

SESTAVIL VEDA STANJE MARJAN O BREZ ŠKVORC ATOMIH ZAVESTI

BIVŠi NEMŠKI ŠAHIST

[AOOLFI.

TOPLICE

OZNAKA

MARIJAN AMALlETTI

MU ARSK I TEKA ARMAN

V KROGLICO STISNJEN

SNEG

RIPADNICA ASIRCEV

BERITE VINORODNA NAŠ GLAS RASTlINA

TUDI V LETU PAS 2005

OSEBNI ZAIMEK

~EPREMO -LJIVO

PLATNO

SLOVENSKA NOVINARKA MATJA

TEKALIŠ E

.~ SRE NO MOŠKO ATLET. SLAST PLANOTA

2()(jS .. ~

PREGOVOR IME. KI TE E DO PRI 2005 OTOKAR MARATON JEDI POSTOJNI

- - -DALJŠE t Sobota

LITERARNO NO"oINO DELO

2 Ntdelja DEL KOLE- t egO! SARSKE -DIRKE 3 Ponedeljek

Genoveto ( I~·H

PODZEMNI - -DEL 4 Torek

RASTLINE Angelo

MAZANJE EGIP . BOG DR AVA V RIPOMO E OSEBA. MELODI NI Z SONCA JU NI K ZA 1 KI OKRASEK KAJNOV VOSKOM

BRAT AMERIKI PLETENJE KRADE

Jt'-~

RUŠA

NASLA-NJANJE

RASTlINA GLAVNO PLEZALKA MESTO

PEVKA LITVE PRODNIK

ZADNJI SOL DEL OLJNE

IVALI KISLINE ~ - - - - - -

~UHOVŠ IN LETENJE ENI ANSK

A IVKANJE A BOGINJA

TRAVNO NEMARNOST [PREM.

STEBLO TA NA)

SLOVENSKI HUMORISTKA

PUTRIH PESNIK VIPOTNIK ODER

STARO GOSPODAR MESTO NASPROTJE GNOJiŠ A BLIZU KATODE PESNiŠKI ZADRA STIK

DELAVEC V GL. MESTO OLJARNI RUSIJE

KLIN PRI ARTHUR JARMU

AFRiŠKA MERA ZA DR AVA RITEM

PD IVILNA TUJE PIJA A .IME ANA

IZDELOVALEC MAK ED. OMAR PLA ILNO IZBRANA

MOŠKO IME. KRAŠKI SREDSTVO DRU BA POJAV

VASILIJ

DR AVNI POLNILO ZA PREVRAT SLADICE PISA TELJ PEVKA CANKAR RUPEL

SLOVENSKA PREOS. JAR REVIJA [NELSON)

IBETANSKO IZIDDRA GOVEDO

REKA SKOZI JANE INNSBRUCK

URBANC ANDREJ TON KA RAZINGER

CIKANJE. NAMIGO- O KA VANJE

GOSTINSKI DELAVEC. ZORANA

KI STRE E ZEMLJA PIJA O

V PAPIRUS VAS VABITA BOŽIČEK IN DEDEK MRAZ

NUDIMO VAM PESTRO IZBIRO BOGATIH DARIL IN VIZITK, ŽELIMO VAM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE, V PRIHAJAJOČEM LETU

2005 PA VAM ŽELIMO IZPOLNITEV VSEH ŽELJA TER VELIKO OSEBNE SREČE.

Ratajc Elvira s. p., Videm pri Ptuju 51, 2284 Videm pri Ptuju

NAŠ GLAS - OBČ I NA VI[)J-:M - DECHIRJ-:H 2004 _ Rešitve pošljite na naslov: Občina Videm, Videm pri Ptuju 54, Videm.

-- 32 =========~-~-Stran

ŠOLA VRTEC - ŠOLA

OBISKALI SMO KMETIJO

V sredo, 24. novembra 2004, Sl11 0 se učenci leskovške šole v spremstvu naših razredničark s šolskim avtobusom odpeljali na kme ti jo Ide Vindiš-Belšak, po domače na Vidokovo kmeti­jo.

Ogleda li smo si nov kme tijski objekt, v katerem gojijo krave, bike, svinje, kobile, koze in ko koš i. Domači so nam prikaza li tudi , kako in s čim krmijo živali. Ogleda li smo si tudi mlekarno, v kate ri se zbira mleko, ki je domačim obenem tudi glavni vir zas lu žka na kmetiji. Za opravljanje kmetijskih del so potrebni tudi stroji. Povedali so nam , da so za vsa opravila na kmetiji mora li nabaviti tudi traktor in vse potrebne priključke , ki jih upravlja gospodar kmetije, Alo jz Belšak. Naš namen ogleda kmetije je bil spoznati življenje in de lo na kmetiji. Ugotoviti smo tudi želeli, s kakšnimi prihodk i in stroški se na kmetiji s rečujejo .

Po končanem ogledu smo se vrnili na avtobusno posta­ja li šče in se z avtobusom odpeljali nazaj v šolo. Tako smo za klju čili ta šolski elan, ki je bil za nas zelo zanimiv in poučen.

Martina Strmšek, 4. r. šola Leskovec

VRTEC - ŠOLA - VRTEC

D O

- ~~ 0.c., \.W )0 UL) _ An.-.M, ~ ~ ~Dv "- """ oh \.~\\ W-o-.j _ '?~ CfNS ,.Q..JW \.,},,\.Sl:, ,"":J UJ:..O..)

_ ,,,,",,,,cc ,'~ \.s,~ lO \J..\o-.J _ _ 0~ \ """~ ~o.. "" o.,~w.u I ~ ",04\. "~ ~~~ \.~ ,\ !.cie.. \

- "",,,"\;):.6 I (>. ... ~ \.'~,b!.tk ') _ ~~ """ ~,~~ ~\M.~ ,s ).,),.) _ ');o..~ lN-- ,,,> ~"<J~u.\, \.~ ,s IJ-\. ')

- """,,",, \2\\}.""N \ \,j;a..) \JI.... .1J,.·oVu. ,'<.~''v) \f"" ;><. ;;">il' ,.) \,~ (>0""",",",0" \ fur,.Jv ,\ hlA. '\

\J _ *~ \.<:<:lu., "'C~"" \-i';.,,,, ,s lt,\. '\

.s. 5.'IlOJ'h,\ LE?()TAM\ \JA~ ~I.; U1..-JES,E:UL \\J~\ .l~ ~E't..)~'L\ Gazi).

t-JAt). 1>OL\IJE:-i.)A .s.\-\Q ,,-\A't.HA L\ .

NAŠ GLAS - OBČ i NA V I [)E~I - DECHIBER 200-1

Stran 33 --ŠOLA VRTEC - ŠOLA - VRTEC ŠOLA - VRTEC

-1

l IJ !VI(V~

, ~...J / O o \ .,

>7 , . jJ

: ~

-~,~ ,

Učenci razredne stopnle leskovške šole na gasilski Vali PGD Leskovec

ZGORELA NAM JE HiŠA Oktober je mesec protipožarne va rnosti. Lani je požar p ri zadel tudi

nas, ko je na sam babičin rOjstni dan zagore la naša stara hiša. Lanskega 8 . oktobra , okrog pol dveh zjutraj, je močno zagrmelo.

Pred oknom se je zabliskalo . Bi lo je, kot da bi zagorel kakšna dva metra visok plamen. Zbudila sem se. Pogledala sem proti hlevu , ker sem mislil a, da je stre la udarila va nj . Ničesa r nisem vide la. Šla sem nazaj k postelji , se usedia nanjo in še nekaj časa gledala skozi okno. Bila sem zaspana, zato sem legla na zaj v poste ljo in trdno zaspala .

Čez nekaj časa pa slišim , da nekdo zvoni in trka po oknu. Bil je naš sosed . Zdaj zas lišim še iz sosednje sobe, kje r sta bila mama in ata , hrup in kričanje , da gori naša stara hiša. V strahu vstanem in stečem

po hodniku . V dnevno sobo me zvabi močna oranžna svetloba po vsem prostoru. Stopim proti oknu , da bi videla, od kod prihaja. Ko pogledam skozi okno , vidim velik plamen čez vso streho. Mislila sem, da me morijo sanje. Vendar nisem sanjala - bila je strašna resničnost. Zdaj mi je bilo jasno, da je ob prejšnjem močnem gromu strela udarila v hišo.

Ata in mama sta že odhite la ven. Sosed jima pravi, naj kdo hitro umakne avto izpred goreče hiše . Nista ga razumela , zato je odšel v avto in ga sa m umakni l. Zdaj ata pravi mami , naj hitro pokliče gasilce. Sosed ga pomiri , da jih je že on obvestil in da kma lu pridejo.

Zde lo se mi je, cia se vse dogaja tako hitro, da se bo kmalu vse zrušilo in zgorelo.

Že smo slišali glas sirene gasilskega avta. Vse bolj se je bližala. Teclaj sem mislila, cia bo kmalu vse rešeno, saj nisem vedela , da vse ni tako preprosto in lahko.

Tedaj se na dvor išče p ripe lje policijski avtomobil. Pride tucli ne kaj sosedov. Nemočno opazujemo, kako gori, kako drSijO opeke na tla. Nestrpno pričakujemo gaSilce . Zda j so prišli. Hitro so zače li gasiti. PO petih urah so poža r končno pogasili . Ura je bila pol sedmih , ko so se odpeljali. Jaz bi mo rala iti v šlo, ve ndar nisem šla , sa j se po vsem tem pri pouku ne bi mogla pomiriti ter p ri pouku zbrano cl e lati in poslušati.

Ko so gasilci odšli , so policisti ostali še ves dan, ter pazili, da ne bi zopet kaj zagorelo, saj je med lesenimi stva rmi tlelo še veliko iskric, ki bi lahko zopet zanetile ogenj.

Vsi smo bili prizadeti in žalostni , ker je pogore la hiša. Med vsemi je bila najbolj žalostna babica, saj je na njen rojstni dan zgorela njena prijazna stara hiša. Vedno je

prosila, naj je ne podremo, čeprav je bila že sta ra. Zdaj pa je zgorela l

Saj ni zgorela samo hiša - zgore li so vsi babičini spomini na leta , ki jih je preživela v njej.

Tistega usodnega dne ne bom nikoli pozabila. Zdaj me je veliko bolj strah ognja in groma. Vedno se bom spominjala , kako je hiša objeta s plameni in kako se gasilci trudijo, da pogasijo ogenj . Želim si, da se, kaj takega ne bi več nikomur zgodilo in da bi bilo čim manj nesreč z ognjem.

Marina Vidovič, 8. r/9 šola Leskovec

NAŠ Gl.AS - OI3ČI NA VI D EM - DECEMI3ER 2004

-- Stran 34 ======================~--BIBLIOBUS

Spoštovani bra lci, objavljamo nov urnik potujoče knjižnice na kolesih. Naberite si knjig tudi v letu 2005 1

VIDEM SRE 8.30-10 5. , 26. 1. LESKOVEC SRE 11-12 5., 26. 1. LANCOVA VAS PON 10-11 10,31. 1. SELA SRE 12.30-13.30 5., 26. 1.

N5i Notla Slotlenija Krščanska ljudska stl'tlnka

Spoštovane občanke in občani!

Vsem ljudem, ki so dobre volje, želimo blagoslovl­jene božične praznike.

V prihajajočem novem letu 2005 pa vam želimo veliko zdravja, sreče, zadovoljstva in miru. Naj se

vam v novem letu izpolnijo vse skrite želje, pa mnogo dosežkov v naši občini za boljše življenje.

Ze/enr? , Vidma

N.Si OO občine Videm

)) fl '{U '1 ()S rJ11 do lIa!ll('.~{()

dolwil l, ;:ko r;.{'{(I )JJO J/(;'o lllejclw

::moglji\'ol,'Ji lI a.~eg(f r a:: II!ll(f «(

'il:,e-Uf/U/ 9Jidm.f1/ že-Um& dCUUJ.Irv, S.U111wtize.0j.<'4rv iA11

rPdč(U/.04YU ohcMw/ qJide-fru, U0Se-U Cr?JrPŽ(:Cn0 ~JW/

uvv YUZi;n& if'V liS.p<dn.O/ p;uifJzajajo-c0 C71MJ..& fel.a·.

!"/'Y;{;?I//(I/(-' //.ir> //';/r h;f7r~)/; 'I",

H I I / //(' I A-r-/;('/'y(/ h ro/r-· //I/I~ Y" . ;-

~-~/'./-//I'/ '('( 'll //> / /

:7"1 IH' II/:-f;; .

EINOGRAFsK~ -~ DRUŠWO I k-\ TRŽEC ~ !

C;;;tJWjJ/JCafii /J ciJ't«J'l:i;o c;:;:;t;.«x; xdt· čla/WPm/;

:u;.rn/tak;a.y'7~( i n olZv/rwnt oiJ.()t.ne C.?J%demt; 1Je;;.ele

fX]o;{;tene j l/JCax/Jtike te,;, :J1ce6rw t/n U(fUMw' /t1ci/u!!re

()jV; l!O ~W .

16.2 . 16.2. 21. 2. 16. 2.

9.,30.3. 20.4. 11. 5. 1. , 22. 6. 9. , 30. 3. 20. 4. 11. 5 l., 22. 6.

14. 3 4. , 25 4. 16. 5 6.,27.6. 9,30 3. 20.4. 11. 5 1.,22.6.

2005 vam želi

Športno društvo Videm.

Predsednik Jože Miloši

SLS. Sloven ska lj u dska stran ka

Spoštovane občanke in občani Občine Videm!

Člani SLS OO VIDEM vam želimo mnogo zdravja, sreče, uspehov in zadovoljstva v letu 2005,

prav tako pa vam voščimo mirne in blagoslovljene božične praznike.

OO SLS VIDEM

Glasilo izdaja občina Videm, Videm pri Ptuju 54 , tel.: 761 94 OO, e-pošta: info@videm.si. Odgovorna urednica: Tatjana Mohorko. Člani uredništva: Darinka Ratajc, Petra Krajnc, Marjan Škvorc, Jože Junger, Friderik Šimenko, Nataša Zagoranski in Iztok Roškar. Oblikovanje in priprava za ti sk: Vejica, Rado Škrjanec s. p. , Ul. Lackove čete 3, Ptuj, 041 684 910; tisk: Grafis Rače. Na osnovi mnenja urada vlade za informiranje I,S št.: 23/ 90-541/ 96-12 se za glasilo plačuje 8,5 % dave k. Glasilo NAŠ GLAS je vpisano v evidenco javnih glasil, ki jo vodi urad vlade I\S za info rmiranje , pod zaporedno številko 1332 in razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 356. Glasilo je brezplačno in ga prejmejo gospodin jstva v občini Videm. Naklada 1900 kosov.

j\-AŠ G0\S - OBČINA VIDEM - ])ECClvIHER 2004

JUBILEJNI MIKLAVŽ V LESKOVCU

V petek, 3. decembra, so se v cerkvi sv. Andraža v Leskovcu že 10. leto zapored zbrali najmlajši krajani. V spremstvu staršev ali ostalih odraslih so ga komaj pričakali - sv. Miklavža namreč. Zbranim je najprej zapel otroški pevski zbor leskovške šole.

Kmalu zatem so na odru zagospodarili medvedek, zajček, vrana in podobne zverinice. Otroci se jih sploh niso bali, kajti "krotile" so jih vzgojiteljice vrtca Ptuj, enote Narcisa iz Raičeve ulice na Ptuju. Z lutkovno predstavo Zajček in prijatelji so še dodatno polepšale večer prisotnim otrokom. Hip zatem pa je pred cerkvijo zarožljalo. Vrata so se odprla in

vstopil je čisto pravi parkelj. Takoj je ugotovil, da bo brez dela, saj so bili otroci čez leto pridni; eni bolj, drugi manj. Otroci so si oddahnili in se razveselili , ko je vstopil še sam sv. Miklavž v spremstvu angel čkov. Zlobnega parklja je kar uspešno krotil. Naši malčki so seveda morali Miklavžu najprej dokazati, da si

zaslužijo darila. Po prestani preizkušnji je Miklavž otrokom razdelil darila, parkelj pa jim tudi ni več nagajal; delil jim je šibe - pridnim manjše, manj pridnim pa večje. S svojimi prispevki so obdarovanje omogočili: Občina Videm, KS Leskovec, Julijana Bračič, Jurovci, Emitt

d.o.o. , Stojnci, Podjetje Monting, Gradbeno podjetje Projekt ing, Janez Krajnc s .p. , Leskovec, Jožefa Markovič s.p., MIT Horvat, Pobrežje, Prevozništvo MEDOL, Pleterje , Strojtrg Koželj, Štraf d.o.o. , Skorba, TMD Invest , Vrabl d.o.o., Ptuj, Župnišče Leskovec. Svet staršev se sponzorjem za njihove prispevke in Vrtcu Ptuj za

odigrano predstavo najlepše zahvaljuje. Iztok Roškar

Stran 35 --Miklavž obiskal prid ne otroke v Lancovi vasi

PRIDNIM DARILA, POREDNIM ŠiBA

December je prav poseben in prazničen mesec, najbolj se ga zagotovo razveselijo najmlajši, saj jih v zimskem času

obiščejo kar trije dobri možje - prvi med njimi je Miklavž, ki je otroke obiskal tudi v Lancovi vasi. Društvo podeželskih žena in deklet ter folklorno društvo Lancova je tako v nedeljo , 5. decembra, na predvečer sv. Miklavža oziroma sv. Nikolaja pripravilo miklavževanje . V uvodnem delu prireditve sta se predsta vila harmonikaš in

mlada flavtistka iz Lancove vasi, otroci pa so se zelo razveselili tudi lutkovne igrice , ki so jo pripravile tamkajšnje domačinke. Glas verig pa je kmalu naznanil prihod Miklavža in njegovega spremstva: angelov in parkljev. Pridni otroci so bili nagrajeni z darili, pogumnejši med njimi so sami prišli pred Miklavža, številne pa so pospremili starši. Nekateri so peli in molili , drugim je pogled na črna parklja vzel ves pogum. Porednim se ni obetalo nič dobrega, čakala jih je kazen s šibo. Pa naj vam zaupamo, da takšnih otrok v Lancovi vasi skorajda ni bilo, več bi se jih zagotovo našlo med malo večjimi . . . Skupno druženje se je končalo ob bonbonih in sladkih dobrotah, ki so jih spekle članice društva. Miklavž je otrokom ob slovesu obljubil, da jih prihodnje leto spet obišče, do takrat pa morajo biti pridni in ubogati svoje starše.

Petra Krajnc

Priietno presenečenie" lutkovno igrico Foto NM

NAŠ MIKLAVŽ PRIHAJA Janez ie Miklavža prepričal, da si otroci darila zaslUŽilO. Foto IR ... iz jasnega raja ... , so zapeli angelci na predvečer praznika svetega

Miklavža v župnijski cerkvi svetega Vida in v cerkvi na Selih. Že tradicionalno prireditev so pripravili frančiškovi otroci pod vodstvom obeh animatorjev. V priložnostni igrici so nazorno prikazali nasprotje med dobrim in slabim, med angeli in parklji. Končno je angelcem uspelo prepričati parklje , da si otroci zaslužijo punčko, sani, toplo bundo in še kaj za brezskrbne dni. Preko rok svetega Miklavža, ki so ga priklicali angelci, so starši in dobrotniki

obdarili prisotne otroke. No, čisto zastonj ni bilo, saj jih je Miklavž povprašal po njihovih dobrih delih in preveril poznavanje molitvic. Ob koncu so bili vsi zadovoljni, sicer ne bi ob spremljavi kitare zapeli "Miklavža imamo radi ... " in "Pridi drugo leto . . . "

Marjan Škvorc

NAS GlAS - OIlCINA VIDEM - I)ECEMlmH 200·;

-- Stran 36 ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::: ~==z=~ :::::::

NA~ GLA~ ORČlt\A \ 'IDF.M flECEMUF.H 200 ,