Nikolaj Kopernik [nikoláj kopérnik], poljski astronom, matematik, pravnik, zdravnik, administrator in ekonomist, * 19. februar 1473, Torunj, Kraljevska Prusija (sedaj Poljska), † 24. maj 1543,Frombork, Kraljevska Prusija, Malborsko vojvodstvo (sedaj Poljska).

Kopernikov verjetno največji prispevek k človeštvu je izdelava in utemeljitev znanstveno uporabnega heliocentričnega modela Osončja. Na univerzah je preživel 15 let. Z 18. leti je odšel študirat medicino, matematiko in astronomijo na Univerzo v Krakovu. Možno je, da je že v začetku študija imel v rokah Ficinovo knjigo, v kateri je ta opisoval pomen Sonca kot najčudovitejšo svetlobo, ki v središču neba usmerjaharmonično gibanje sveta. Poleti leta 1496 se je odpeljal proti Italiji v Bologno kjer se je po stričevi želji vpisal na kanonsko pravo. Leto zatem 1497 je umrl dobri kanonik stolnega kapitlja v Fromborku (Frauenbergu (Frauenburgu)) Czannow, in Kopernik je pri 24 letih s pomočjo strica dobil njegov kanonikat. To mu je zagotovilo materialno neodvisnost in ga je tudi za vse življenje zaprlo v majhno mesto. Leta 1515 je Kopernik sodeloval na 5. lateranskem konzilu o koledarju. O koledarju se sicer javno ni izjasnil, ker je menil, da je še premalo točnih podatkov. Tako je šele 29 let po koncilu objavil svoje rezultate dolžine tropskega leta v svoji knjigi '«O kroženjih nebesnih krogel«.

Filippo Giordano Bruno, italijanski filozof, pesnik, astronom, matematik in okultist, * januar 1548, Nola pri Neaplju, Italija, † 17. februar 1600, Rim.

Nižjo dominikansko šolo in univerzo je Bruno končal v Neaplju. Leta 1566 je postal dominikanec, vendar je moral deset let pozneje, to je leta 1576, zaradi nekaterih precej heretičnih nazorov, ki jih je imel o transsubstanciaciji in o brezmadežnosti, zapustiti tako dominikanski red kot Italijo. Zapustil je samostan Minerva v Rimu. Leta 1583 je odšel v Anglijo, kjer je v Londonu in Oxfordu predaval in objavil nekaj svojih najboljših del, kot so La Cena de le (delle) Ceneri (1584), De la causa, principio et (ed) uno (1584) inDe l´infinitio universo e mondi, (1584). Od leta 1585 do 1592 je potoval po Evropi (Pariz, Marburg, Wiesbaden, Wittenberg, Frankfurt, Praga, Helmstadt, Zürich) in leta 1591 objavil De innumerabilibus, immenso et infigurabili: sivi de universo et mundis libri octo. Naposled je leta 1592 sprejel povabilo patricija Moceniga za Benetke. Potem ko ga je le-ta denunciral in zaprla inkvizicija (1593), so ga pripeljali v Rim, kjer je ostal zaprt pod preiskovanjem sedem let (v Angelskem gradu), dokler ni bil ekskomuniciran, obsojen na smrt in kot heretik sežgan na grmadi na trgu Campo de' Fiori.

Galileo Galilei , italijanski fizik, matematik, astronom in filozof, * 15. februar 1564, Pisa, Italija, † 8. januar 1642, Arcetri pri Firencah, Italija.

Po končanih medicinskih študijih se je Galileo posvetil raziskovanju geometrije in Arhimedovih del in postal eden od največjih fizikov in astronomov. Bil je prvi po Arhimedu, ki je proučeval naravne pojave s poskusi. Znan je postal leta 1586, ko je objavil podrobnosti o svojem izumu, hidrostatični tehtnici. Podal je zakone prostega pada, nihala in meta. Ovrgel je Aristotelovo prepričanje, ki je bilo še tedaj v veljavi, da različno težka telesa padajo z različnimi hitrostmi. Leta 1592 je postal profesor matematike na Univerzi v Padovi, kjer je tudi dosegel večino pomembnih odkritij. Leta 1604 je dokazal, da se hitrost prosto padajočih teles enakomerno veča s časom ter pojasnil in matematično opisal gibanje izstrelkov po paraboli. Leta 1609 je prikazal izum daljnogleda na vrhu zvonika sv. Marka v Benetkah. Sestavil je svoj Galilejev ali nizozemski daljnogled in ga kot prvi uporabil za astronomska opazovanja.  Z daljnogledom je Galilei odkril, da Rimska cesta razpade v ogromno število zvezd slabega sijaja in tako ovrgel številne legende o njenem nastanku, saj o njeni naravi do njega niso vedeli ničesar. Lunino površino je opazoval kot izbrazdano z dolinami in bregovi. Pozimi leta 1609 na 1610 je odkril 4 najsvetlejše Jupitrove lune, Io, Evropo, Ganimed in Kalisto, po njem imenovane Galilejeve satelite. Gibanje Jupitrovih satelitov je prepričalo Galileja, da ne krožijo vsa nebesna telesa okrog Zemlje, kot je bilo tedaj splošno veljavno mnenje. Odkril je Venerine mene in Sončeve pege. Leta 1633 je bil v Rimu proces proti Galileju, saj je bil spoznan za heretičnega.