nina tanhofer in Žiga hrček, quiksilver windsurf šola vsak prosti … · 2010. 5. 20. ·...

O G L A S N A P R I L O G A , M A J 2 0 1 0 , Š T . 4 6

nina Tanhofer in Žiga Hrček, Quiksilver windsurf šola

Vsak prosti trenutek skušava izkoristiti za skok na vodo

petek • 21. maja 2010 • št. 46o g l a s n a p r i l o g a

�

Urednica priloge Tanja Pavovec, tel.: 01/30 91 421, e-pošta: [email protected] urednice Dušan Matičič, tel.: 01/513 08 20, e-pošta: [email protected]čunalniški prelom, obdelava fotografij Irena PodobnikLektoriranje Julija Klančišar Trženje Natalija Stevanovič, tel.: 01/513 08 24, e-pošta: [email protected] Vesna Bizjak, tel.: 01/513 08 22, e-pošta: [email protected] na naslovnici Mateja Jordovič PotočnikUrednik oglasnega uredništva Branko Žnidaršič

Finance Club je oglasna priloga časnika Finance. Naslednja številka izide 18. junija 2010.

o g l a s n a p r i l o g a

Uvodnik & Kazalo

04-05 KlepetNina Tanhofer in Žiga Hrček, Quiksilver windsurf šola

06-07FokusGremo na piknikKotlast žar

08-10Gurmanski užitkiRebula – vino tisočerih obrazovTestenine so nizkokaloričen obrokSkodelica zdravja

11-16ZdravjeVsak peti moški ima težave z erekcijoPo petdesetem letu nujno na pregled k urologuObrabljeni sklepi zmanjšujejo kakovost življenjaStresni glavobolStres, vsakdanji spremljevalecZ abdominoplastiko nad odvečno in povešeno kožo

20-21Poletne šoleZdružimo prijetno s koristnimSuper slovenščinaNaj bo poletje prijetno in podjetno

17-19Kultura bivanjaŠčiti, opremlja in varčujeNakupu kakovostnega stavbnega pohištva mora slediti tudi kakovostna montažaZvočniki, skriti v stropu ali ziduPrihajajo mat barve

Tanja Pavovec urednica [email protected]

D o l g o č a s e n d a n , ž a l o s t e n , p o l n r a z o č a r a n j – a

n e n a d o m a s e t i z a z d i , d a s e j e n e b o r a z j a s n i l o ,

k o t i v n a r o č j e p l a n e d r o b e n k o s m a t i n č e k i n t i

p o v e , k a k o z e l o j e v e s e l , k e r s i s p e t d o m a .

P a m B r o w n

V s i , k i m e m a l o b o l j e p o z n a j o , v e d o , k a k o z e l o

r a d a i m a m ž i v a l i , š e p o s e b n o š t i r i n o ž n e k o s m a -

t i n c e . P r a v i m a j o t i s t i , k i p r a v i j o , d a s o k u ž k i

z d r a v i l o n a r a v e z a v s e , k i s e n e p o č u t i j o l j u b l j e -

n e , i n š e z a m a r s i k a t e r e ž i v l j e n j s k e t e g o b e . V e s e l

p o g l e d , m a h a j o č r e p e k , d o t i k m r z l e g a g o b č k a ,

t a k o v a s n e p r i č a k a p r a v v s a k . T i s t i , k i i m a t e

k u ž k e , v e s t e , o č e m g o v o r i m .

K u ž k i n a m n e i z m e r n o z a u p a j o , p o d a r i j o n a m

s r c e ž e o b p r v e m s n i d e n j u . Tu d i n e p o t r e b u j e j o

v e l i k o , v r h u n e c d n e v a j i m p o m e n i j o ž e s p r e h o d ,

p o l n a p o s o d i c a h r a n e , ž o g i c a , t o p l a b e s e d a i n

l j u b e z n i v a r o k a . D a j e j o p a t a k o v e l i k o – v e s e l j e ,

l j u b e z e n , s m e h , n o r č a v o s t , t o p l i n o … S e m p a t j a ,

p r e d v s e m m l a d i n a d e b u d n e ž i , t u d i k a j u n i č i j o ,

v e n d a r n o b e n a s t v a r n e m o r e n a d o m e s t i t i t i s t e g a

z a d o v o l j n e g a p o g l e d a , k o j e d e l o k o n č a n o .

N e r a z u m e m l j u d i , k i t e v e s e l e , i s k r e n e , d o b r o -

t l j i v e i n n e b o g l j e n e s t v a r c e l a h k o p r i z a d e n e j o .

O b t a k i h n o v i c a h s e m i p a r a s r c e , k a k o j e l a h k o

n e k d o t a k o z l o b e n i n b r e z s r č e n . N e r a z u m e m t u d i

l j u d i , k i s v o j e l j u b l j e n č k e z a p u s t i j o i n o d v r ž e j o .

To s e v e l i k o d o g a j a p r a v p r e d d o p u s t i . Z a k a j s e

t a k i l j u d j e o d l o č a j o z a ž i v a l i ? M o r d a s o j i h z a

n a k u p p r e g o v o r i l i o t r o c i , a v e n d a r n a j b i o d r a -

s l i i m e l i t o l i k o p a m e t i , d a v e d o , d a k u ž a p o m e n i

t u d i o d g o v o r n o s t .

Č e n i m a t e d o v o l j č a s a z a n j , g a r a j e n e i m e j t e , č e

p a v e s t e , d a m u b o s t e l a h k o o m o g o č i l i l e p o ž i -

v l j e n j e , i m e l i d o v o l j č a s a i n s t e p r i p r a v l j e n i n a

n o v e g a č l a n a , n i k a r n e o k l e v a j t e . Z a v e d a j t e p a

s e , d a s t e z a v a š e g a l j u b l j e n č k a s r e d i š č e v e s o l j a

– p o s k r b i t e z a n j .

Središče vesolja 0�

22-23FitZabava na koleščkih

DOŽIVITE NAJBOLJŠOJASNOST GIBLJIVE SLIKE

© 2009 Twentieth Century Fox Film Corporation in Dune Entertainment LLC. Vse pravice pridržane.© 2010 Twentieth Century Fox Home Entertainment LLC. Vse pravice pridržane.TWENTIETH CENTURY FOX, FOX in pridruženi znaki so blagovne znamke družbe Twentieth Century Fox FilmCorporation in njenih povezanih enot.

AVATAR Na voljo BLU-RAY in DVD.

Nova 600Hz 3D Viera NeoPDP zagotavlja bogate barve, globoko črno barvo in izjemno jasnost gibljive slike. Zaradi več milijonov samosvetlečih slikovnih točk in hitremu časovnemu odzivu ne boste nikoli zgrešili nobene podrobnosti.

SEDAJ S 5 –LETNO GARANCIJO**

www.panasonic.si

*Sub-Field DriveVSE ŠTEJE.

**Za

Vier

a Ful

l HD

TV za

slone

kupl

jene m

ed 21

.05.20

10 in

10.07

.2010

.

Več p

odat

kov o

tem

na in

tern

et st

rani

www.

pana

sonic

.si

P O I Š I T EN A B L U - R A Y U I N D V D - J U

PAN_Viera_3D_FINANC NI KLUB_305x406_SLO.indd 1 5/14/10 10:21 AM


�


�0�

Nina Tanhofer in Žiga Hrček, Quiksilver windsurf šola

Klepet

Nina Tanhofer in Žiga Hrček, Quiksilver windsurf šola

Klepet

0�

Žigo tečajniki in ekipa šole šaljivo kličejo direktor, saj velja za idejnega vodjo in tistega, ki je odgovo-ren za tehnični del izvedbe tečajev. Nekdanji tek-movalec še danes velja za enega najbolj elegantnih jadralnih deskarjev v Sloveniji, ki se dobro zaveda, kako pomembno je tečajnikom v šoli nazorno predstaviti vse ele-mente tega športa. Nina pa se je tehničnega dela »priučila« kasne-je, v šoli pa velja za odličnega organizatorja, ki poskrbi, da vse teče po načrtu. Vendar oba menita, da sta drug od drugega prevzela najboljše lastnosti. Tako danes tudi Žiga velja za dobrega organi-zatorja, Nina pa je postala ena najbolj priljubljenih inštruktoric na vodi. Oba pa k strokovnemu in obenem sproščenemu delu žene strast in ljubezen do jadranja na deski. Na šolo zato ne gledata kot na posel, saj sta oba vezana na svoje redne službe, temveč se držita načela share the passion.

Windsurfer po dušiŽigo jadranje na deski spremlja že od rane mladosti, saj je na de-sko stopil pri petih letih, učil pa ga je njegov oče, ki je, ironično, da-nes sam postal učenec v Quiksilver windsurf šoli. Kot pravi Žiga, pa se je pravo surfaško življenje začelo v srednji šoli, s pojavom »fun« desk. Od takrat je skušal vsak prosti trenutek preživeti na vetru in vodi, pri tem pa je imel veliko podporo starejšega brata, ki je že imel vozniški izpit, tako da izleti na morje s prijatelji niso bili več težava. Morda je zaradi te strasti malce trpela šola, saj v gimnaziji ni zlezel nad povprečje, edino študij psihologije je po njegovih besedah stekel kar sam od sebe. Želel si je sicer biti arhi-tekt, kot njegov oče, a sprejemni izpiti so odločili drugače. Danes imata skupaj z bratom podjetje Biro Stara Ljubljana, ki se ukvarja z grafično pripravo. To delo mu zelo ustreza, saj si naloge razpore-ja sam. Kot pravi, ni lepšega občutka kot dva dni delati dan in noč, ker ve, da ga potem čakata dva prosta dneva, ki ju lahko izkoristi za skok na morje.

Hiperaktivna urednicaNina se je za jadranje na deski navdušila šele, ko je med študijem v Ljubljani spoznala Žigo. Zase pravi, da je bila izredno hiperak-tiven otrok, v šoli, predvsem gimnaziji, pa je bila izredno pridna, a večno nemirna. A vendar je že v tistem času začela služiti svoj denar. Najprej kot novinarka na radiu Koper, delala je celo na špe-diciji, kot večina severnih Primorcev pa si je tudi ona svoj denar služila v goriški Perli, kjer je v mini krilu in visokih petah cele noči stregla pijačo. Študirala je na pravni fakulteti, a je kmalu spozna-la, da to ni pravo področje zanjo, in se lotila študija novinarstva. Ko je bivala v Ljubljani, je zamenjala še nekaj služb. Še vedno je delala v Perli, kamor se je vozila med vikendi, medtem ko je vsa študentarija žurala po Ljubljani. Ko je spoznala Žigo, je začela de-lati v eni od ljubljanskih športnih trgovin, kjer je prodajala opre-mo za jadralno deskanje in kolesa. Naključje pa je naneslo, da je morala v okviru študija opraviti tudi prakso. Takrat je Žiga že delal za novonastalo revijo City Maga-zine in tako je v njej objavila nekaj člankov. Urednica je bila zelo zadovoljna z njenim delom in jo je aktivno vključila v nastajanje

www.posta.si

Navijaški paket na pošti!

Držite pesti za zeleno-bele! Oglasite se na najbližji pošti in se opremite z navijaškimi pripomočki, napolnite album s sličicami in spomin na svetovno nogometno prvenstvo 2010 za vselej ohranite z osebno poštno znamko s fotografi jo najbolj napetih trenutkov vašega navijanja.Naročene poštne znamke bodo prispele na vaš naslov v 14-ih dneh od datuma potrditve naročila. Odslej lahko izbirate med enajstimi okvirji. Informacije in naročilo osebnih poštnih znamk na: 02 449 2244, na [email protected] ali na www.posta.si.

Peti

ndva

jset

d.o

.o.

Pošt

a Sl

oven

ije d

.o.o

., Sl

omšk

ov tr

g 10

, Mar

ibor

Vsak prosti trenutek skušava izkoristiti za skok na vodoQuiksilver windsurf šola je trenutno najbolj množična šola jadranja na deski v Sloveniji, ki že nekaj let privablja nove navdušence nad vetrom in vodo. Ideja zanjo se je porodila verjetno najbolj prepoznavnemu surfaškemu paru v Sloveniji, Nini Tanhofer in Žigi Hrčku. Žiga je pravi surfaški maček, na desko je prvič stopil pri petih letih, Nina pa se je v ta prelepi šport vrgla pred sedmimi leti, kmalu potem, ko sta se spoznala. Od prvih kampov na Bolu na Braču, kjer je Žiga sam učil dva tečajnika, se je danes šola razvila v prijetno druženje enako mislečih, ki si želijo svoj prosti čas preživeti aktivno in v sproščeni družbi na egiptovskih, grških in maroških plažah.

revije. Sčasoma je postala pomočnica urednice, ko pa je tedanja urednica odšla na porodniški dopust in se ni več vrnila, je Nina prevzela urednikovanje revije. Kot pravi, ji je ta služba pisana na kožo, čeprav je dela veliko in ga mora opraviti tudi »pod palmami«, medtem ko poteka šola. Za enega največjih poklicnih uspehov šte-je revijo, ki si jo je zamislila sama, posebno izdajo City Magazine Deluxe, ki so jo začeli izdajati tudi v Franciji in Belgiji. Dela in projektov ji tako nikoli ne zmanjka, če pa se pojavi kak nov izziv, ga z veseljem sprejme, tako da je včasih kar preveč zaposlena.

Šola ne bo postala poselGlede na to, da oba uživata v svojem poklicnem delu, jima služ-ba včasih pomeni kar sprostitev. Kot pravi Žiga, mu predvsem po naporni organizaciji tečajev jadralnega deskanja, ki poleti trajajo

tudi ves mesec, prav prija malce bolj umirjen tempo v službi. Nino pa sodelavke in sodelavci pri reviji kar spodbujajo k windsurfin-gu in tečajem, saj pravijo, da po vrnitvi iz toplih krajev postane najbolj prijazna in sproščena šefica na svetu. Prilagodljiv urnik v službi je za Žiga in Nino nujen, saj ju je ta šport spremenil v prava popotnika. Žiga je že od nekdaj vsak prost teden izkoristil za skok v Egipt, na Kanarske otoke ali kako drugo vetrovno lokacijo, Nina pa se je takega življenjskega sloga kaj hitro privadila, čeprav si ni-koli v mladosti ni zamišljala, da bo tako, temveč si je prestavljala, da bo pri svojih osemindvajsetih letih že mamica v redni službi z urejenim družinskim življenjem. Danes pa jo muči nemir. Kot pravi, po mesecu ali dveh bivanja v Ljubljani postane zoprna, ne-srečna in mora nekam odpotovati. Nekam na veter in valove.

Samo enkrat! Ali pač ne? Ustanovitev Quiksilver windsurf šole se je zgodila spontano. Oba sta pred leti že delala kot učitelja jadralnega deskanja na Bolu na Braču, kjer se je Nina tudi spoznala s tem prelepim športom. In na Bolu je Žiga že organiziral svoj prvi kamp jadranja na deski, sicer le z dvema udeležencema. Po treh letih pa jima je poletno delo začelo presedati in rekla sta si, da bosta čez leto delala, poleti pa surfala. Odločila sta se za poletne surfaške počitnice v Egiptu, ko ju je dru-žinski prijatelj prosil, če bi te veščine naučila petnajstletnika. Po dolgem premisleku sta se odločila, da ga vzameta s seboj v Egipt in ga naučita osnov. In padla je ideja: če lahko učiva enega, zakaj jih ne bi povabila še več? To je bil ključni trenutek v razvoju šole, saj sta uspešno izpeljala svoj prvi windsurferski kamp v egiptovskem El Turu.

In potem? »Konec, zdaj surfava zase!« Prepričana sta bila, da teh kampov ne bosta več ponovila. A začela so kar deževati vpraša-nja, kdaj bodo naslednji kampi. In tako danes že četrto leto deluje Quiksilver windsurf šola, vedno bolj izpopolnjena in vedno bolje organizirana. Ustvarila sta metodologijo učenja, ki ji lahko zavi-dajo najboljše šole jadranja na deski na svetu, uspehi tečajnikov se kar vrstijo, saj se danes udeleženci v enotedenskem tečaju naučijo vsega, za kar je Žiga v svojih začetkih potreboval nekaj let, šola pa je postala tudi kalilnica novih talentov, mogočih novih uspešnih tekmovalcev.

Šola prijateljevKot pravi Žiga, se mu zdi, da je Quiksilver windsurf šola danes logičen zaključek vsega, kar je počel v življenju. Včasih je bil tek-movalec, pisal je članke o jadranju na deski, celo življenje je bil

windsurfer po duši. In škoda bi bilo, če se vse to ne bi združilo v to, kar danes pomeni njuna šola. Danes šole ne predstavljata le Nina in Žiga, temveč sta v ekipi, ki skrbi za hiter napredek na vodi in prijateljsko vzdušje na plaži, združila nekaj najboljših slovenskih windsurferjev in prijateljev, nabranih z vseh vetrov. Od profesio-nalnega windsurferja, ki sodi med najboljše na svetu, do pravnika, urednika, IT-jevca pa do žurerja, ki poskrbi za dobre vibracije. Del ekipe so inštruktorji surfanja, drug del pa snemalci, ki z videoka-mero vešče spremljajo napredek tečajnikov na vodi, saj vsak dan tečaja v večernih urah sledi videoanaliza, ki je ključen dejavnik za napredek. Skupina prijateljev na vodi in na suhem, ki širijo navdu-šenje nad jadranjem na deski, najlepšim športom na svetu.

Pogovarjal se je Dušan Matičič.

V ekipi, ki skrbi za hiter napredek na vodi in prijateljsko vzdušje na plaži, sva združila nekaj najboljših slovenskih jadralnih deskarjev in prijateljev.

Po mesecu ali dveh bivanja v Ljubljani postanem zoprna, nesrečna in moram nekam odpotovati. Nekam na veter in valove.

Fot

o: M

atej

a Jo

rdov

ič P

otoč

nik


�


�

FokusFokus

0�

Če želimo prihraniti nekaj časa, se lahko odločimo za nakup že pripravljenih jedi. Na voljo so izdel-ki v suhi in mokri marinadi, lahko izbiramo med različnimi okusi in tako sestavimo raznovrsten jedilnik. Če pa marinado pripravljamo sami, je priporočljivo, da meso v marinadi odleži vsaj nekaj ur, da se okus harmonično porazdeli in ne ostane zgolj na povrhnjici, ki je veli-kokrat na žaru preveč opečena.

Zalivanje s pivom ali maščobo ni potrebno Preden se lotimo peke, preverimo, v kakšnem stanju je žar. Če so na rešetki še vedno delčki zažgane hrane ali prah, jo očisti-mo z žičnato krtačo. Če uporabljamo plinski žar, preverimo tesnila in cevi za dovod plina in zalogo v plinski jeklenki. Po-membno je tudi, da »mojster za žar« pravilno peče meso. Zu-naj mora biti lepo zapečeno, znotraj pa ohraniti sočen okus. Največja napaka je, če je meso zunaj zažgano, znotraj pa suho in olesenelo. To se po navadi zgodi pri tistih mojstrih, ki prise-gajo na zalivanje s pivom ali oljem. Izdelki za žar imajo dovolj

Kotlasti žar je nastal iz rečne boje George Stephen, ustanovitelj podjetja Weber, je bil leta 1952 res na pravem kraju ob pravem času. Preprosto in hkrati genialno zamisel za svoj žar je dobil pri podjetju Weber Brother Metal Works, proizvajalcu rečnih boj, kjer je bil zaposlen. V svojo domačo delavnico je odnesel bojo, nanjo pritrdil tri noge in jo pokril s pokrovom. Po Chicagu se je hitro razvedelo, kako dobro deluje njegov izum. Zunaj zažgano, znotraj pa še surovo meso je bilo stvar preteklosti, indirektna peka pa se je udomačila na ameriških terasah in vrtovih.

Gremo na piknik

maščobe, tako da jih ni treba dodatno zalivati. Če želimo okus po pivu, pa lahko izdelke enostavno mariniramo v pivu ali pivo vmešamo v maso. Dosegli bomo veliko boljši okus in skorja ne bo zoglenela.

Sočna zelenjava in slastne ribeNa žaru poleg mesa lahko okusno spečemo tudi zelenjavo. Pri-merne za peko so paprike, kumare, bučke, paradižnik, radič, jaj-čevci in mlada koruza. Zelenjavo narežemo na tanke rezine, malo posolimo in že je pripravljena za žar. Lahko pa jo celo marinira-mo v zmesi iz zelišč, vode, limoninega soka, peteršilja, olja in soli. Tudi ribe, pečene na žaru, so veliko okusnejše. Za pečenje so naj-bolj primerni na tanko narezani ribji fileji, ki jih pred peko nekaj časa mariniramo v mešanici oljčnega olja, limoninega soka in soli. Vložimo jih v naoljeno dvojno mrežico za pečenje rib in pazimo, da jih ne prepečemo, saj so gotove že v slabih desetih minutah.

Zanimive sladice z žara Zanimivo sladico dobimo, če mladi kravji sir za žar na hitro opeče-mo na žaru in ga na krožniku prelijemo s sadno omako. Primerna je že segreta domača marelična ali jagodna marmelada. Sir nato samo še posujemo s ščepcem mletega cimeta in takoj postrežemo. Prav tako lahko na hitro opečemo breskove ali marelične polovičke, jih položimo na kos aluminijaste folije, posujemo z vaniljevim slad-korjem, pokapljamo z nekaj kapljicami limoninega soka in ruma ter zavijemo v mošnjiček. Pet do sedem minut ga pustimo na vročem žaru, da se okusi povežejo, nato pa pripravljeno sadje postrežemo zraven vaniljevega sladoleda ali žlice sira maskarpone.

preprosti za uporabo, saj jih prižgemo s pritiskom na gumb, v ne-kaj minutah je rešetka vroča in pripravljena za uporabo, obrok pa lahko pripravimo tudi za majhno število oseb. Plinske žare so tako začeli uporabljati tudi ljudje, ki jim je bila priprava oglja pre-več zahtevna, zato so to delo raje prepustili drugim. Priprava hra-ne je na dobrem plinskem žaru enako kakovostna kot priprava na oglju – slepi testi so pokazali, da ljudje ne morejo ločiti med dobro pripravljeno hrano na plinskem žaru in dobro pripravljeno hrano, pečeno nad briketi,« razlaga Stropnik.

0�

Da je hrana kar najbolje pripravljena in okusna, je zelo pomembno, da pečemo na kakovostnem žaru. Če imamo na voljo dovolj časa, je najbolj priporočljiva peka na žaru na oglje, če pa smo v časovni stiski in bi radi čim prej napolnili lačne želodčke, je najbolje, da se odločimo za plinskega.

Revolucija v peki na žaru Na trgu je veliko modelov žarov, pravo revolucijo pa je povzročil izum kotlastega žara s pokrovom. »Okrogla komora za peko je posebnost žara na oglje. Narejena je iz posebne vrste jekla, ki se zaradi nizke vsebnosti ogljika ne razteza, kadar se greje. Jeklo je emajlirano z dvojno plastjo porcelana, ki ščiti žar pred rjo,« pravi Matic Stropnik iz podjetja Rösler, kjer imajo zastopstvo za sve-tovno znane žare znamke Weber. Pod zaprtim pokrovom toplota enakomerno kroži okoli hrane, zato se pore zaprejo, meso pa osta-ne sočno. Stalen dovod kisika preprečuje nenadne izbruhe plame-na, maščoba, ki je odtekla iz hrane, pa ne zagori – tako nastane ne-primerno manj zdravju škodljivih snovi, pojasnjuje sogovornik.

Indirektna peka Velike zrezke, svinjsko pečenko ali celega piščanca lahko na žarih znamke Weber pečemo tudi indirektno, kar je zelo podobno peki v kuhinjski pečici, pravi sogovornik. Hrano postavimo na sredi-no rešetke za peko, pod njo podložimo aluminijasto posodico za zbiranje mesnih sokov, brikete pa položimo na rešetko za oglje samo ob straneh. Tako vročina na meso ne deluje več neposredno, hrana se zato lahko peče dalj časa pri nižji temperaturi. Vroč zrak pod zaprtim pokrovom stalno kroži, zato se meso enakomerno popeče iz vseh strani in ga ni treba obračati.

Hitro in preprosto »Zadnja leta je tudi v Evropi več povpraševanja po plinskih žarih, saj so se navade uporabnikov spremenile. Plinski žari so izredno

Kotlasti žarPovabilo, ki se ga vselej iskreno razveselimo, je brez dvoma tisto na piknik. Priprava hrane pod milim nebom je vedno sproščen in zabaven dogodek.

Največja napaka pri peki na žaru je, če je meso zunaj zažgano, znotraj pa suho in olesenelo. To se po navadi zgodi pri tistih mojstrih, ki prisegajo na zalivanje s pivom ali oljem.

Čeprav nam je letos malo zagodlo kislo vreme, se z vrtov že širijo omamne vonjave pečene hrane na žaru. Piknik lahko pri-pravite kjerkoli, saj lepih in mirnih kotičkov pri nas ne manjka. Če se odpravimo na piknik v naravo, moramo biti pozorni, da je v bližini prostor, kjer lahko prevedrimo v nevihti, pa tudi na zaščito pred klopi in mrčesom ne smemo pozabiti.

Fot

o: R

osle

r

Fot

o: R

osle

r Še vpojnejše brisačke Nove Palomine kuhinjske brisače strong touch so izdelek višjega kako-vostnega razreda in zato v Palomi kot najkakovostnejše brisače pozicionirane v višji kakovostni razred in namenjene najzahtevnejšemu segmentu potrošni-kov. Brisače so tri plastne, imajo nov, �-barvni tisk, v komercialnem pakiranju sta dva različna potiska s kuhinjskimi motivi. Strong touch brisače so izredno vpojne ter mokromočne. Lahko se upo-rabijo tudi kot nadomestek papirnatih serviet, ko pripravljate mizo za vsakda-nji obrok.


8


9

Gurmanski užitkiGurmanski užitki

08 09

Prehrana z nizkim glikemičnim indeksom (GI) pre-prečuje, da bi v telesu nastala velika nihanja ravni sladkorja v krvi, pri tem pa uravnava raven ener-gije in poskrbi, da občutek sitosti traja dlje časa. Hrana z visokim glikemičnim indeksom pa se, na-sprotno, hitro razgradi in naše potrebe zadovolji le za krajši čas. Na splošno prehrana z nizkim GI ugodno vpliva na zdravje. Znan-stvene raziskave kažejo, da varuje pred kroničnimi obolenji, kot so srčno-žilna obolenja, sindrom X, diabetes in vnetja, primerna pa je tudi za diabetike.

Testenine imajo nizek GI Eno izmed živil z nizkim GI so tudi testenine. Te vsebujejo ogljikove hidrate, katerih energija se sprošča postopoma, zato se raven krvnega sladkorja ne dvigne hitro. To gre pripisati predvsem kompaktnosti testenin in načinu njihove izdelave (proteinska struktura glutena močno veže škrob in s tem po-skrbi za počasno sproščanje sladkorja). Poleg tega testenine, skuhane »al dente«, zagotavljajo boljšo ohranitev nizkega GI. To pa še ne pomeni, da je ogljikove hidrate s postopnim spro-ščanjem težko prebaviti. Absorpcija prebavljenih ogljikovih hidratov poteka predvsem v tankem črevesu in ugodno vpliva na človeško telo. To nima nobene zveze z občutki težke prebave ali tiščanja v želodcu niti z upočasnjeno absorpcijo ogljikovih hidratov.

Daljši občutek sitosti Hrana z nizkim GI, ki je bogata s škrobom, kot so testenine iz moke semolina, daje daljši občutek sitosti, zaradi česar lahko omejite vnos kalorij. Če jih pripravite z zelenjavo in stročnica-mi, je energetska vrednost pripravljene jedi nižja, večja vseb-nost vlaknin pa poveča občutek polnosti. Če vsak dan namesto sendviča s šunko, sirom in jajcem pripravite zdravo jed iz te-stenin (najlažji in najhitrejši način je paradižnikova omaka in oljčno olje), pojeste tudi do 1� gramov manj maščob. Trdo za-koreninjenega predsodka, da testenine redijo, se je treba zne-biti: najbolj suhi ljudje na svetu živijo v deželah, kjer prehrana temelji na žitih.

Porcije ne smejo biti prevelike Seveda je treba upoštevati zlato pravilo: �0 do 80 gramov je por-cija, ki je idealna za nizkokalorično dieto. Razlika je v tudi na-činu priprave: izbrati morate najlažje in hranilno uravnotežene omake. Jed s špageti (80 gramov surovih) ima le 2�0 kalorij (tri četrtine je ogljikovih hidratov), vendar lahko hitro postane »ka-lorijska bomba«, če ji dodate napačno omako ali če pretiravate. Zato mora biti omake ravno prav (na vsako porcijo sta dve žlici dovolj).

Okus Italije.

Barilla Adriatik d.o.o., Tržaška cesta 315, Ljubljana

Z uravnoteženo prehrano do več vitalnosti!Zdrava prehrana in uživanje se ne izključujeta – ravno nasprotno! Dokaz za to so testenine Barilla Integrale iz 100 % polnozrnatega pšeničnega zdroba durum, ki so bogate z vlakninami in minerali. Zlatorumene testenine pri kuhanju ohranjajo svojo čvrstost in se opti-malno vežejo z omakami Barilla.

Od sedaj še nekaj novih oblik testenin in v novi embalaži.

* Špageti št. 3 so novost na tržišču.

Cellentani

PennetteRigate

Fusilli

NOVO!

Pipe Rigate

NOVO!

Spaghetti 5in Spaghettini 3*

NOVO!

Farfalle

Testenine so nizkokaloričen obrokLjudje v boju z odvečnimi kilogrami preizkušajo najrazličnejše diete. Zadnje čase je največkrat omenjena in po besedah nekaterih strokovnjakov tudi ena izmed uspešnejših tista, pri kateri uživamo le živila z nizkim glikemičnim indeksom.

Sestavine:

350 g ploščatih špagetov Barilla (Bavette)

Za pesto:

100 g listov bazilike

2 manjša kosa parmezana

2 manjša kosa blagega ovčjega sira

2 žlici pinjol

100 ml ekstra deviškega oljčnega olja

Za preliv:

150 g stročjega fi žola

200 g potočnih rakov

2 rdeča paradižnika

po okusu ekstra deviško oljčno olje

po okusu sol/poper

Priprava: 1. Operite stročji fi žol in ga narežite na približno dva centimetra veli-

ke kose. Nekaj minut ga kuhajte v slani vodi.

2. Operite baziliko in jo dobro osušite. Vse sestavine za pesto, razen olja, dajte v mešalnik in zmešajte. Po malo dodajajte olje. Ko je pesto zmešan, ga dajte v posodo. Posodo pokrijte s prozorno pla-stično folijo tako, da se pesta dotika. Postavite v hladilnik.

3. Medtem v drugi kozici 15 sekund v vreli vodi kuhajte paradižnike, nato jih olupite, odstranite peške in nasekljajte.

4. Odstranite rakovo meso iz oklepa in ga nasekljajte na majhne kose, nato ga nekaj minut pražite v ponvi s prevleko proti prije-manju.

5. Raku dodajte fi žol in paradižnik, posolite.

6. Testenine kuhajte v veliko slane vode in jih vsake toliko časa pre-mešajte. Ko so testenine kuhane al dente, jih odcedite in dajte nekaj vode na stran.

7. Kuhane in odcejene bavete prelijte z raki, omako iz fi žola in para-dižnika ter pestom; dodajte malo vode od testenin, da se sestavi-ne laže premešajo.

8. Postrezite še vroče.

Zahtevnost: srednja

Čas priprave: 25–30 minut

Glikemični indeks je število (običajno med 0 in 100), s katerim živila razvrščamo glede na to, kako njihovo zaužitje vpliva na dvig vredno-sti krvnega sladkorja v primerjavi z referenčnim živilom, za katerega se določi, da ima glikemični indeks 100. Običajno se za referenčno živilo izbere raztopina glukoze. Višji glikemični indeks pomeni večji dvig vrednosti sladkorja v krvi. Živila in pijača z visokim glikemičnim indeksom, ki povzročajo hiter skok ravni sladkorja v krvi, so »slaba«, živila z nizkim glikemičnim indeksom pa »dobra«.

Bavette Barilla s potočnimi raki v omaki pesto genoveseza 4 osebe

Območje Goriških brd je bilo od nekdaj obmejno. Kljub spremembam, ki so ga doletele skozi sto-letja, kljub trčenju in sožitju različnih narodov, vzponu in zatonu različnih oblasti je rebula ostajala in vselej, zagotovo, spremljala Brice. Glavna sorta briških vinogradov

Tudi zdaj je rebula glavna sorta briških vinogradov, saj je kar 2� odstotkov vseh zasajenih z njo. Njene odlike so trpežnost, odpor-nost proti suši in kakovost, kar je omogočilo njeno hitro širjenje. Hektarska obremenitev se vztrajno manjša. Klonska selekcija je usmerjena v klone rumene rebule, ki daje najbogatejša vina. Vino iz rebule je sveže, v njem zaznamo citruse, jabolka in vonj po lipi. Je prijetnih kislin, zelo primerno za linije svežih, sadnih vin, hkrati je lahko ob majhnih trsnih obremenitvah in popolno-ma dozorelem grozdju tudi bogato, polno, medeno in mineralno

vino. Z zorenjem pridobi medenost, vonj po cedri in kruhovi skor-ji. Zelo je prepoznavna tudi v vseh najboljših briških cuveejih, saj jim daje svežino in geografsko prepoznavnost. Izjemne rezultate daje tudi kot osnova za peneča se vina.

Sodobna interpretacija starodavnega vina V Vinski kleti Goriška Brda tako rebula odigra vlogo osvežilne penine kot peneča rebula ter mirnega svežega in sadnega vina kot rebula quercus. Kot bogato, kompleksno vino jo najdemo v rebuli bagueri. Gre za sodobno interpretacijo tega izjemno starodavnega vina. Trgatev je bila v polni zrelosti – prezrelosti, ko je dosegla zelo visoko vsebnost sladkorja. Barva grozdja je bila jantarno rumena z rjavim poprhom. Po 12-urni maceraciji je bila nežno stisnjena. Sedemdeset odstotkov mošta smo fermentirali v nerjaveči (inoks) posodi, �0 pa v novih hrastovih barikih. Vino je ostalo na drožeh 12 mesecev ob vsakotedenskem mešanju. Rezultat je rebula ba-gueri z velikim »R«, vino zlato rumene barve, polnega medenega vonja, z notami sušenega sadja, cedre, akacije, začimb, tobaka in vanilje. V ustih prepriča s svojo eleganco, je polno, okroglo, a vse-eno sveže in pikantno-mineralno vino. Njegova bogata struktura se pokaže v dolgem in trajnem pookusu.

Družabna spremljevalka Rebula je zaradi svoje družabne narave tudi odlična spremlje-valka v različnih zvrsteh. V penini quercus (zvrst chardonnaja in rebule, metoda charmat) je bila leta 200� nagrajena z veliko zla-to medaljo na Concorso enologico internazionale. V zvrsti cuvee beli quercus se druži s sortama sauvignonasse (nekdanji tocai friu-lano) in chardonnay, s katerima se povezuje v mineralno, a sveže vino, ki je namenjeno le restavracijam. V zvrsti A-plus pa skupaj s krepkim chardonnajem in aristokratskim pikolitom ponuja po-polno ekspresijo območja Goriških brd. V Vinski kleti Goriška Brda smo ponosni tudi na to, da je prav rebula najstarejša dama

v našem bogatem vinskem arhivu, saj hranimo še rebulo letnik 19��, ko je bila klet ustanovljena.

V varstvu klenih ljudi Skupni imenovalec vseh teh podob rebule je briško območje – pre-pletanje valujočih gričev, ki se kopajo v soncu in hladijo v zimski burji in pomladnih deževjih. Trta tukaj raste iz opoke, te mine-ralne, edinstvene zemlje. In izvor rebule? O tem govorijo mnoge študije. A njen najboljši dom je gotovo na tej zemlji, v varstvu kle-nih ljudi. Rebula – vino tisočerih obrazov. Moderna, ker je nepo-sredna, preprosta in čista. Priljubljena, ker nosi kulturno izročilo, pridobljeno skozi stoletja zgodovine okusa.

Marjana Simčič, Vinska klet Goriška Brda

Rebula – vino tisočerih obrazovRebula je v Goriških brdih že dolga stoletja, o čemer govorijo tudi zgodovinski viri. Kako zelo priljubljena in vpeta je bila v vsakdanje življenje že v srednjem veku, priča dokument iz leta 1376 – kupoprodajna pogodba iz Barbane v Goriških brdih, ko je kolon za zakup zemljišča plačal šest oren rebule.

Fot

o: G

oriš

ka B

rda

Eno izmed živil z nizkim GI so tudi testenine. Te vsebujejo ogljikove hidrate, katerih energija se sprošča postopoma, zato se raven krvnega sladkorja ne dvigne hitro.


10


11

Zdravje Zdravje

Na podlagi različnih raziskav o prehranjevalnih navadah in prehrani Slovencev strokovnjaki ocenjujejo, da je pri odraslih in mladostnikih vnos mleka in mlečnih izdelkov nezadosten, medtem ko predšolski otroci v povprečju za-užijejo dovolj mleka in mlečnih izdelkov. Še vedno pa zaužijemo več mastnega mleka in mastnih mlečnih izdelkov.

Kalcij iz mleka se bolje absorbira Mleko in mlečni izdelki zagotavljajo bogat vir kalcija. Kalcij, pri-dobljen iz mleka in mlečnih izdelkov, se v telesu bolje absorbira, predvsem zaradi prisotnosti vitamina D. Absorpcija kalcija je zato pri uživanju mleka veliko bolj učinkovita kot pri uživanju drugih s kalcijem bogatih živil. Uživanje kalcija v otroštvu pomembno vpliva na trdoto kosti v kasnejših življenjskih obdobjih.

Manjše tveganje za nastanek osteoporoze Mleko vsebuje tudi konjugirano linolensko kislino, masleno ki-slino in v maščobi topne vitamine A, D, E in K ter betakaroten. Je tudi pomemben vir fosforja, natrija, kalija, klora, magnezija in cinka. Različne študije navajajo, da zadostno uživanje mleka in mlečnih izdelkov v otroštva zmanjša tveganje za pojav osteoporo-ze, visokega krvnega tlaka, prekomerne prehranjenosti in debelo-sti ter deleža maščob v telesu v kasnejšem življenjskem obdobju.

Bogat vir maščob Mleko in mlečni izdelki so tudi bogat vir maščob, med katerimi je treba posebej omeniti nasičene maščobne kisline. Znano je, da je prekomerno uživanje nasičenih maščob dejavnik tveganja za na-stanek bolezni srca in ožilja, pri tveganju za nastanek raka pa so pomembne predvsem kot vir prekomerne energije.

Dva decilitra na dan Smernice zdravega prehranjevanja navajajo, da naj bi odrasli zauži-li od dve do tri enote mleka, jogurta ali sira na dan, otroci in mlado-stniki do 2�. leta tri enote, nosečnice in doječe matere, mlajše od 18. let, pa štiri enote na dan. Ena enota mleka in zamenjav pomeni dva decilitra mleka ali jogurta, tri žlice puste skute ali svežega sira ali 2� gramov trdega sira. Zaradi vse pogostejše debelosti, prevelike količine zaužitih maščob, predvsem nasičenih, od četrtega leta sta-rosti priporočamo uživanje posnetega mleka z 1,� odstotka mlečne maščobe ali manj in mlečnih izdelkov iz posnetega mleka.

Skodelica zdravjaMleko zaradi številnih koristnih snovi, ki jih vsebuje, sodi med osnovna živila, ki naj bi jih uži-vali prav vsak dan. Je lahko prebavljivo in biološko visoko vredno živilo, zato je nepogrešljiv del naše uravnotežene prehrane. Je bogat vir beljakovin, ki vsebujejo življenjsko pomembne esencialne aminokisline.

»Celulit se bolj ali manj pojavlja pri vsaki žen-ski po puberteti. Je deloma posledica posebne zgradbe kože – v mislih imam predvsem značil-nosti kože na meji med dermisom in podkožjem, ki je pri ženskah zaradi vpliva ženskih spolnih hormonov nekoliko drugačna kot pri moških. Ker gre v bistvu za prirojeno značilnost kože, je celulit tudi zelo težko odpravljati, vsaj za stal-no,« poudarja doktor Borut Žgavec.

Zmeda na trgu Kot opaža, razne lokalne pripravke oglašujejo že na vsakem koraku, tako da je na tem področ-ju velikanska zmeda, potrošnice pa običajno kupijo tisti izdelek, ki je bil marketinško najbo-lje predstavljen. »Treba se je zavedati, da so vsi ti pripravki le kozmetična sredstva in ne prava zdravila, zato ne morejo biti preveč učinkoviti, sicer bi morali biti registrirani kot zdravila. Po drugi strani pa vsebujejo tako različne kemič-ne snovi, da brez resnih medicinskih študij ne moremo zanesljivo govoriti o njihovi uspešno-sti. Nekatere, sicer redke neodvisne klinične študije niso pokazale bistvene uspešnosti, kar pa lahko uporabnice z malo kritičnega pogleda ugotovijo tudi same, a šele ko takšno sredstvo kupijo in nekaj časa uporabljajo,« opozarja.

Čudež se ne bo zgodil v kozmetičnem salonu Po mnenju doktorja Žgavca podobno velja za različne »čudežne« in »najnovejše« postopke in aparature za zmanjševanje ali celo popolno od-pravo celulita v različnih kozmetičnih salonih, centrih ali zdraviliščih. Dodaja, da podobne oglase za iste aparature in postopke opazimo tudi v različnih medicinskih centrih in ambu-lantah, kar kaže ali na veliko marketinško spo-sobnost proizvajalcev in prodajalcev teh apara-tur ali pa na nestrokovno obravnavo patogeneze in patofiziologije celulita in nepoznavanje po-dročja. »V Sloveniji na področju estetske medicine vla-data velika zmeda in neinformiranost, saj ljudje običajno ne ločijo, kaj se sme opravljati v raznih lepotnih in estetskih centrih in kaj v strokovnih medicinskih ustanovah, kjer postopke izvajajo zdravniki specialisti dermatologije in plastične kirurgije,« kritično razmišlja doktor Žgavec. Na tem področju so, kot pravi, zahodne države bi-stveno bolj razvite, saj je nepredstavljivo, da bi v ZDA ali zahodni Evropi estetske postopke, kot so laserski posegi, celo lasersko odstranjevanje dlak, pomlajevanje, mezoterapija, odpravljanje

celulita in podobno, dovolili opravljati nekomu, ki ni zdravnik specialist na tem področju in dela ne opravlja v uradno za to dejavnost registrirani zdravstveni ustanovi.

Kako se lotiti zmanjševanja količine celulita»Pri zmanjševanju obsega celulita se je treba zavedati, da trenutno nobena samostojna me-toda ni tako učinkovita, da bi celulit popolnoma odpravila ali celo preprečila njegovo nastaja-nje, torej dosegla, da se ne bi spet pojavil. Je pa seveda z nekaterimi medicinskimi metodami mogoče doseči bistveno izboljšanje,« pojasnjuje doktor Žgavec.Najpogostejša napaka je »kampanjsko« zmanj-ševanje obsega celulita. Večinoma se na to na-dlogo spomnimo, ko se približuje poletje, čez zimo pa nanj pozabimo. Temeljni recept za do-bre rezultate pa je kontinuiranost ukrepov za zmanjševanje obsega celulita in preprečevanje slabšanja stanja pri celulitu skozi vse leto, pred poletjem terapijo le intenziviramo.

Le ena metoda ne pomaga Pristop k pripravi strategije za zmanjševanje obsega celulita je pri vsaki posameznici dru-gačen. Vedno se odločamo individualno glede na stopnjo razvoja celulita, splošnega stanja ženske, druge bolezni ali zdravila, individualne želje, realna pričakovanja ter, ne nazadnje, gle-de na finančne zmožnoste in pripravljenost na agresivnost posega.»V medicinskih centrih imamo na voljo raz-lične, bolj ali manj agresivne dermatološke ali kirurške pristope, od bolj blagih neagresivnih pristopov, kot je kombinacija različnih laserskih in radiofrekventnih metod, do bolj agresivne li-polize ali celo liposukcije in kirurških korekcij maščobnega tkiva. Pomembno se je zavedati, da nobena od metod sama zase ni tako učinkovita kot kombinacija različnih metod ter spremenje-nega načina življenja, predvsem telesne aktiv-nosti,« poudarja doktor Borut Žgavec.Večina žensk se, kot pravi, odloča za srednje agresiven pristop, ki je pri večini uspešen in tudi dosegljiv. »Gre za kombinacijo lipolize, kjer v maščobno podkožno tkivo vbrizgamo posebne snovi, ki maščobo raztopijo, po nekaj tednih pa se začne utrjevanje in oblikovanje s kombinacijo laserskih, podtlačnih in radiofrekventnih me-tod,« razlaga.Omenjeni način se je pokazal kot učinkovit tudi v različnih neodvisnih medicinskih študijah.

Lepe in zdrave v kopalke in lahka oblačilaKer se na tople dneve skrbno pripravljamo predvsem ženske (skrbijo nas seveda kilogrami in celulit, ki smo jih pridobile med zimo), smo se z dermatologom doktorjem Borutom Žgavcem pogovarjali o tem, kako se lahko lotimo odprave celulita in odvečnih maščobnih oblog.

Rezultati pa so tako kot pri vseh medicinskih postopkih pri nekaterih manj zadovoljivi, pri drugih pa izjemno dobri. »Podobne metode so še bistveno bolj učinkovite pri odpravjenju odvečne maščobe, denimo na stegnih, bokih, trebuhu, podbradku, povešenih nadlakteh in podobno,« še dodaja dermatolog doktor Borut Žgavec.

Pri zmanjševanju obsega celulita se je treba zavedati, da trenutno nobena samostojna metoda ni tako učinkovita, da bi celulit popolnoma odpravila ali celo preprečila njegovo nastajanje, torej dosegla, da se ne bi spet pojavil.

Pomen rudninskih snovi v mleku

Kalcij – pomemben je pri izgradnji kosti in zob, strjevanju krvi in kr-čenju mišic. Za njegovo izkoriščenost v hrani je pomemben vitamin D.

Kalij – pomemben je za krčenje mišic in prevajanje živčnih dražlja-jev; je tudi katalizator pri presnovi ogljikovih hidratov.

Fosfor – najdemo ga povsod v organizmu, saj je sestavina mnogih življenjsko pomembnih spojin.

Magnezij – sodeluje pri prenašanju fosforja ter uravnava živčne funkcije in mišično krčenje.

Natrij – pomembna sestavina zunajceličnih tekočin, vpliva na delo-vanje živcev, mišic in žlez.


12


1�

ZdravjeZdravje

Brezplačno svetovanje urologa vsak četrtek od 16. do 18. ure.

www.midva.com

Spolna moč kot nekočZdravljenje motnje erekcije je zdaj dostopnejše

Izpolnite vprašalnik za oceno erektilne funkcije. Dobite ga pri svojem družinskem zdravniku ali na www.midva.com.

Motnja erekcije ali erektilna disfunkcija je ne-zmožnost doseganja in vzdrževanja erekci-je za uspešen spolni odnos. Včasih je bila ta motnja bolj znana kot impotenca, vendar se ta izraz zdaj uporablja le redko. Motnja se pojavlja v več oblikah: kot trajna nesposobnost doseganja erekcije, kot nesposobnost doseganja dovolj čvrste erekcije za zadovoljivo penetracijo in kot nesposobnost vzdrževanja erekcije tako dolgo, kot je potrebno za uspešno dokončanje spolnega odnosa.

Motnja erekcije lahko opozarja na bolezen Zdravljenje motnje erekcije je zelo pomembno, saj tako partnerja spet lahko uživata v rednem in nemotenem spolnem življenju. Do-kazano je, da se ljudje, ki imajo redne spolne odnose, psihično in fizično počutijo bolje. Motnja erekcije ni le telesne narave, ampak vpliva tudi na psiho in odnose z ljudmi. Zaradi nje se poslabšata kakovost življenja in pogosto tudi odnos s partnerko. Zdravljenje močno olajša posledice motnje in upočasni njeno napredovanje, pomembno je za izboljšanje samozavesti in samopodobe ter za ohranjanje dobrega partnerskega odnosa. Sočasno z zdravljenjem zdravnik lahko prepozna tudi nevarne bolezni, saj raziskave ka-žejo, da je motnja erekcije lahko zgodnje opozorilno znamenje za sladkorno bolezen in srčno-žilne bolezni, ki se lahko stopnjujejo v srčni infarkt ali možgansko kap. Zato zdravnik ob pregledu zaradi motnje erekcije preveri tudi, ali imate katero izmed teh bolezni, in jih začne ustrezno zdraviti.

Vse informacije na enem mestu Moški težko spregovorijo o težavah z erekcijo. Toda za uspešno lajšanje in odpravljanje simptomov je prav pogovor z osebnim

zdravnikom odločilnega pomena. Če je potrebno, osebni zdrav-nik bolnika napoti k urologu ali psihiatru. Več informacij o tem, kdaj se pojavi ta motnja in zakaj, pa najdete na spletnem mestu www.midva.com, kjer so podrobno predstavljene informacije o erekciji, motnjah in zdravljenju. Za vse, ki se želijo prepričati o svoji erektilni funkciji, je objavljen mednarodni vprašalnik. Sple-tno mesto pa ni le stičišče informacij, ampak posameznika tudi usmerja, kako ravnati, da bo težavo čim uspešneje rešil.

Vsak peti moški ima težave z erekcijoVeliko moških ima težave z erekcijo, pri nekaterih so blage in se z njimi ne srečujejo vsakokrat, pri drugih so hujše in pogostejše. Pogostost motenj erekcije narašča s staranjem, tako da so zaradi te bolj prizadeti predvsem starejši moški. Strokovnjaki ocenjujejo, da ima v Sloveniji težave z erekcijo približno 130 tisoč moških med 18. in 70. letom, torej vsak peti.

Kaj povzroča motnje erekcije Vzroki motnje erekcije so najpogosteje organske narave. Lahko so tudi psihogeni ali kombinacija obojega. Približno v desetih odstotkih primerov pa vzroka ni mogoče določiti.

Pogostost vzrokov erektilne motnje:– organski vzroki (80 %) – srčno-žilne bolezni (32 %) – sladkorna bolezen (24 %) – zdravila (12 %) – operacije in/ali poškodbe v predelu medenice (5 %) – nevrološke bolezni (4 %) – motnje v delovanju endokrinih žlez (2 %) – psihogeni vzroki (10 %) – neznani vzroki (10 %)

Tveganje povečujejo tudi čezmerno pitje alkoholnih pijač, kajenje in prevelika telesna teža.

Benigno povečanje prostate je bolezen, povezana s staranjem moškega. »Že po �0. letu se lahko skoraj pri polovici mo-ških pojavijo prva znamenja, ki nakazujejo razvoj bolezni. Zanjo je namreč značilno, da napreduje počasi, kar pomeni, da gre za kronično bolezen. Poleg starosti so de-javniki tveganja za napredovanje bolezni še ve-likost žleze prek �0 mililitrov, vrednosti prosta-tičnega specifičnega antigena (PSA) več kot 1,� nanograma na mililiter in težave pri mokrenju, ki jih imenujemo znamenja spodnjih sečil. Prav ta znamenja, kot so pogosto dnevno, zlasti pa nočno mokrenje, nenadni hudi pritiski na mo-krenje, ki je dolgotrajno in s slabim pritiskom, nakazujejo razvoj bolezni in opozorijo moške-ga, da je potreben pregled ali posvet z zdravni-kom,« razlaga urolog Andrej Kmetec.

V zgodnji fazi zdravila, v napredovalni operacija

»Težave se sprva pojavijo v milejši obliki, po-zneje, z večanjem prostate, pa postanejo vse bolj moteče. Pride do zastajanja seča v mehurju in celo nenadne zapore seča. V zgodnji fazi bole-zni se težave lahko odpravijo z zdravili, kadar je prostata močno povečana, pa je pogosto potre-ben kirurški poseg,« pojasnjuje sogovornik.

Prva fiksna kombinacija zdravil »Doslej so se za zdravljenje uporabljala posame-zna zdravila, zdaj pa na trg prihaja prvo zdravilo, ki bo fiksna kombinacija zdravil za zdravljenje benigno povečane prostate. Kombinacija zdra-vila dutasterida in tamsulozina omogoča trajno in ugodno zdravljenje z eno samo tableto, kar je ugodno, saj zdaj veliko ljudi jemlje številna zdravila v raznih časovnih presledkih in mimo-grede se zgodi, da pozabimo na kakšno dodatno tableto. Prednost kombinacije pa ni zgolj v eni sami tabletki, ampak je sočasno jemanje obeh zdravil bolj učinkovito kot jemanje vsakega po-sebej. Pravimo, da ima kombinacija obeh zdra-vil sinergijski učinek,« še dodaja sogovornik.

Zmanjšana možnost za rak na prostati Učinkovitost novega zdravila je bila predsta-vljena tudi na zadnjem evropskem urološkem kongresu v Barceloni – najnovejša študija je dokazala, da ima ta kombinacija zdravila boljši uspeh pri zdravljenju benigno povečane pro-

state kot zdravljenje s posameznim zdravilom. Kombinacija za �� odstotkov zmanjša klinično napredovanje bolezni, zmanjša tudi možnost za-pletov, kot je nenadna zapora seča, in verjetnost, da bi bil pozneje potreben še kirurški poseg. Pravočasno prepoznavanje bolezni povečane prostate in začetek zdravljenja z dutasteridom ne samo preprečujeta razvoj benignega poveča-nja prostate, temveč je bilo v obsežni raziskavi potrjeno, da za 2� odstotkov zmanjšujeta mož-nost nastanka raka prostate.

Preventivni ukrepi Sogovornik opozarja tudi na pomen preventive. »Življenjska doba moških se zvišuje, pričakuje-mo podaljševanje delovne aktivnosti, zato mora biti moški v dobri kondiciji, da bo sposoben opravljati delo še v pozna leta. Tako kot ženske, ki so navajene opravljati redne preglede, bi tudi moški morali sami poskrbeti in nekaj naredi-ti za svoje zdravje ter preventivni pregled pri urologu opraviti že po �0. letu. Težave, odkrite v zgodnji fazi razvoja, lahko uspešno zdravimo in tako preprečimo prezgodnjo obolevanje in invalidnost.«

Po petdesetem letu nujno na pregled k urologuTežave s prostato so pri moških precej pogoste. Za benignim povečanjem prostate naj bi trpela več kot polovica moških med 51. in 60. letom ter kar 90 odstotkov moških med 81. in 90. letom. Zato je priporočljivo, da moški obiščejo zdravnika kmalu po 50. letu, in ne šele takrat, ko se pokažejo težave. Tisti, ki so družinsko obremenjeni, kar pomeni, da so moški v družini imeli tovrstne težave, pa že nekaj let prej.

Vprašalnik IPSS – mednarodni vprašalnik za oceno težav pri uriniranjuV vprašalniku o spodnjih sečilih in mokrenju se odgovori točkujejo. Na podlagi zbranega števila točk ocenjujemo stopnjo motenj mokrenja. Vprašalnik je po eni strani dober za anketiranega, da se zave svojih težav in se natančneje opazuje, po drugi strani pa za zdravnika, saj ga opozori na nekatere pomembne znake ter usmerja pri preiskavah in zdravljenju. Seveda so kljub temu še vedno potrebni osebni pogovor, razjasnitev nekaterih težav in telesni pregled.

Tako kot ženske, ki so navajene opravljati redne preglede, bi tudi moški morali sami poskrbeti in nekaj narediti za svoje zdravje ter preventivni pregled pri urologu opraviti že po �0. letu.

Fot

o: D

ream

stim

e

Fot

o: D

ream

stim

e


1�


1�

ZdravjeZdravje

Poškodbe sklepov nastanejo zaradi mehanskih obre-menitev pri dvigovanju težkih predmetov, naporni telesni vadbi ali dolgotrajni obremenitvi mišic brez premora. Lahko so tudi posledica padcev ali nero-dnih gibov, pri katerih se strukture čezmerno obre-menijo. Še vedno velja, da obraba sklepov nastane predvsem zaradi staranja samega, vendar bolezen pospešujejo tudi nekateri drugi dejavniki, še najbolj čezmerna telesna teža, manj pa predhodne operacije in poškodbe sklepa, nekatere bolezni, pomembna pa je tudi dednost (genetski dejavniki), pravi farmacevtka Lara Vrabec.

Kako pride do obrabe sklepov? »Obraba sklepov in hrbtenice se v začetnem obdobju kaže pred-vsem s spremembami na sklepnem hrustancu. Naloga gladke, spolzke površine hrustanca je omogočanje drsenja kosti v sklepu brez večjega trenja. Hrustanec omogoča tudi pravilno razporeditev obremenitve na vse dele sklepa. S staranjem se struktura sklepnega hrustanca spreminja. Prej gladka površina postaja vse bolj groba in krhka, hrustanec lahko razpoka. Od hrustanca se lahko odkrhne-jo manjši delčki, ki prosto plavajo v sklepu in dodatno povzročajo motnje gibanja in vnetne spremembe,« razlaga sogovornica. Do-daja, da ko obraba sklepa napreduje, se spremembam sklepnega hrustanca pridružijo tudi spremembe na kosteh. Kostni izrastki oziroma osteofiti, ki se tvorijo na robovih sklepa, zmanjšujejo obseg giba v sklepu, spreminja se tudi zunanji videz sklepa. Vnetni proces znotraj sklepa draži sklepno ovojnico, zato se ta sčasoma zadebeli. Prizadeta sklepna ovojnica lahko proizvaja preveč sklepne tekoči-ne, zato se v sklepu nabira tekočina in nastane oteklina.

Bolečine in slabša gibljivost Obraba sklepa povzroča bolečine, predvsem pri večjih obremeni-tvah, kot so daljša hoja, dolgotrajna stoja in podobno. V mirovanju sklep otrdi, vendar okorelost z gibanjem izgine. Pri obremenitvah in

gibanju bolnik čuti škripanje v sklepu. Sčasoma postane sklep manj gibljiv. Slabši gibljivosti in manjši splošni aktivnosti se prilagodijo tudi mišice, ki postajajo vedno bolj slabotne in skrajšane, kar doda-tno vpliva na slabšo zmogljivost bolnika, pojasnjuje sogovornica.

Pomagamo si lahko tudi sami »Kadar so bolečine v sklepih posledica prevelikih in ponavljajočih se obremenitev, morate mirovati in se izogibati dejavnostim, ki bolečine okrepijo. Na boleče mesto položite hladen obkladek, kar preprečuje otekanje sklepov in nastanek modric ter blaži boleči-

Novo!Za preprečevanje migrenskih obolenj uporabite medicinski pripomoček Cefaly!

Zakaj Cefaly?• Odpravlja migreno, glavobole, stres.• Pomaga zmanjšati uporabo zdravil.• Je varen in učinkovit.• Deluje enostavno in hitro.• Je cenovno ugoden medicinski pripomoček,

ki vam bo pomagal izboljšati zdravje in dobro počutje.

• Številni preizkusi in klinične raziskave dokazujejo izjemno učinkovitost CEFALY-a, saj je kar 85% uporabnikov izredno zadovoljnih.

www.cefaly.siwww.medis-m.siVir energije in dobrega počutja

ISO Medical

certifikatISO Medi

cal

certifikat

Uvo

znik

: Med

is-M

d.o

.o.

ODPRAVITE GLAVOBOL, UPORABITE CEFALY!

V lekarnah in prodajalnah z medicinskim pripomočki!

Informacije: [email protected], tel.: 02 460 53 87

Dokler dogajanje obvladujemo, nas stres lahko motivira. Ko smo pod stresom, namreč posta-nemo pozornejši in s tem tudi dejavnejši. Telo je bolj napeto, srčni utrip hitrejši … Vendar pa je ob-vladovanje stresa dandanes prava umetnost. Če ga posameznik zna nadzorovati, je lahko njegov zaveznik in spod-bujevalec, sicer pa se lahko kaj hitro pojavijo negativne posledice, ki lahko ogrozijo naše zdravje in splošno počutje ter zmanjšajo sposobnost odločanja.

Antistresni mineralKo smo v stresu, se iz telesa prekomerno izločajo številne hranlji-ve snovi. Med vsemi minerali, ki so pomembni za naše telo, velja še posebej omeniti magnezij, ki v človeškem organizmu uravnava več kot �00 različnih funkcij. Mnogi ga imenujejo tudi »antistre-sni« mineral, saj v nasprotju s kalcijem, ki spodbuja krčenje mišic, mišice sprošča. Telo ga med stresom izgublja v večjih količinah, ki jih je nujno dnevno nadoknaditi.

Magnezij potrebuje pomoč Še posebno problematično je izločanje magnezija z urinom. Nje-govo pomanjkanje namreč povzroča telesno neravnovesje in vodi do večjih težav. Vendar samo uživanje magnezija kot prehran-skega dopolnila ne zadošča, saj se v telesu težko veže in se hitro izloči. Prav zaradi tega ga je treba kombinirati s snovjo, ki veže oziroma stabilizira magnezij v celicah. Taka snov je denimo ta-vrin, ki deluje neposredno na možgane kot naravno pomirjevalo. Zelo pomembno je tudi uživanje B-vitaminov, ki pospešujejo sin-tezo snovi v možganih, denimo serotonina, ki ima posebno vlo-go pri vzpostavitvi psihičnega ravnovesja. Naslednja pomembna hranljiva snov je arginin, ki zmanjša izločanje stresnega hormona kortizola, pospeši krvni obtok ter preprečuje utrujenost, pravi dr. Curtay, predsednik »Societe de medicine nutritionnelle«. Vse na-šteto vsebuje D-stress, ki je edinstvena kombinacija naravnih ak-tivnih sestavin, ki pomagajo telesu, da se hitro prilagodi stresnim situacijam in psihičnim naporom.

Obrabljeni sklepi zmanjšujejo kakovost življenja Sklepi, zlasti kolena, komolci in hrbtenica, so vsakodnevno izpostavljeni obremenitvam, kot so me-hanski napori, nepravilni gibi in vnetni procesi, pa tudi starostnim težavam. Sčasoma se lahko poja-vijo lokalizirane težave, ki začnejo omejevati naše gibe. Obraba sklepov (osteoartroza) in hrbtenice (spondiloartroza) je najpogostejše kronično obolenje sklepov, ki zmanjšuje kakovost življenja.

Stres, vsakdanji spremljevalec

Stresni glavobol Le redki še niso občutili tope bolečine v glavi ob stresnih do-godkih, spremembi vremena ali kaki drugi neugodni izkušnji. Gre za tako imenovani tenzijski ali stresni glavobol, ki se lah-ko pojavi pri odraslih vseh starosti.

Občutimo ga kot stiskanje okoli glave ter napetost v predelu senc, čela, obraza in vratu. Navadno gre za blago do zmerno bolečino, ki lahko traja le pol ure ali se vleče več dni. Ta vrsta glavobola je vsaj trikrat pogostejša kot migrena, o njem pa strokovnjaki vedo še zelo malo.

Sprožilcev je več Možni sprožilci tovrstnega glavobola so: stres, depresija in huda vznemirjenost, pomanjkanje spanja in spremembe pri spanju, spuščanje obrokov, slaba drža, delo v nenaravnem položaju, po-manjkanje fizične aktivnosti, včasih tudi hormonske spremembe (na primer pri menstruaciji, nosečnosti ali menopavzi), nekatera zdravila, zloraba zdravil za glavobol. Najpogostejši sprožilec pa naj bi bil po besedah bolnikov stres. Tenzijski glavobol pogosteje prizadene ženske kot moške. Najpogosteje se pojavlja pri ljudeh, starih od �0 do �9 let, pozneje je redkejši.

Kako preprečiti glavobol? Zdravila proti glavobolu zdravijo le trenutni glavobol, bolezni pa ne. Zato strokovnjaki priporočajo spremembo življenjskega sloga. Zelo pomembna je fizična aktivnost, ki dokazano blaži posledice stresa, sprošča mišice, da niso več napete, in zviša raven beta en-dorfina, ki ima v našem telesu prav to nalogo: da blaži posledice stresa. Seveda pa ne smemo pozabiti tudi na uravnoteženo pre-hrano. Uživati je treba redne obroke zdrave hrane, v kateri naj prevladujeta sadje in zelenjava. Posameznik mora imeti dovolj spanca, izogibati se mora alkoholu, cigaretnemu dimu in večjim količinam prave kave. Med preprečevalnimi ukrepi je tudi obvla-dovanje stresa. Pomagale bodo vaje za sproščanje telesa, priporo-čljive so tudi akupunktura, akupresura in razne masaže.

10 koristnih napotkov za premagovanje stresa

1. Vzemite si minutko zase: karkoli že počnete, upočasnite ritem ali

prekinite aktivnost in globoko dihajte.

2. Organizirajte si čas: vnaprej načrtujte svoje obveznosti. Naredite

seznam obveznosti, jih razvrstite po pomembnosti in naredite

urnik njihovega izpolnjevanja.

3. Sprostite se: družite se s prijatelji, pojdite na izlet z družino, obu-

dite svoje najljubše hobije.

4. Več se pogovarjajte. Zadrževanje čustev in nezadovoljstva v sebi

povečuje stres. S pogovorom boste zbistrili svoje misli in se spro-

ščeno lotili reševanja težav.

5. Razmišljajte pozitivno: osredotočite se na svoje prednosti in v

vsaki situaciji poskusite najti kaj dobrega.

6. Začnite se ukvarjati s športom: dovolj je že 15 do 30 minut telo-

vadbe trikrat na teden. Tako boste preoblikovali svoje telo, okrepi-

li srce, izboljšali svoje počutje in bolje spali.

7. Čim več se smejte!

8. Vzemite si čas zase: pojdite na sprehod, uživajte ob branju dobre

knjige ali se posvetite cvetlicam na vašem vrtu.

9. Ni treba, da imate vedno prav. Naučite se odpuščati, najprej sebi.

10. Ozrite se in poiščite delčke sreče okoli sebe: naučite se spreje-

mati komplimente, uživajte v sončnem dnevu, drobnih trenutkih

sreče in razmišljajte pozitivno.

Vir: www.5minutzasprostitev.com

V današnjem času je stres naš vsakdanji spremljevalec. Tempo življenja je vsak dan hitrejši, od nas pa se na vseh ravneh zahte-va več in več. Človek malce stresa potrebuje, saj mu pomaga pri osebni rasti, seveda pa se mora naučiti, kako stres obvladovati, da posledice niso negativne.

ne. Kasneje poškodbo ogrevajte, saj s tem povečate prekrvitev po-škodovanega tkiva. Tako tkivo dobi več hranilnih snovi in kisika, zato se lahko hitreje obnovi. Delajte vaje, ki vam jih svetuje fizio-terapevt,« svetuje sogovornica. Dodaja, da bolezenske simptome lajša tudi zmanjšanje telesne teže. S telesno vadbo okrepite mišice ter povečajte čvrstost sklepa in njegovo gibljivost. Pri zdravljenju poškodb sklepov si lahko pomagate tudi s prehranskimi dopolnili, ki spodbujajo celjenje, okrepijo prizadete predele in blažijo vne-tje. Nekatere pripravke lahko zaužijete, nekatere pa vtrete v kožo prizadetega predela.

Obvladovanje stresa je dandanes prava umetnost. Če ga posameznik zna nadzorovati, je lahko njegov zaveznik in spodbujevalec, sicer pa se lahko kaj hitro pojavijo negativne posledice.

Fot

o: D

ream

stim

e


1�


1�

Kultura bivanjaZdravje

ESTETIKA• Injiciranje botoksa in polnil • Korekcija dojk • Zmanjševanje

obsega z liposukcijo in lipolizo • Odstranjevanje

maščobe in odvečne kože • Lifting • Korekcija vek • Polnjenje ustnic

KIRURGIJA• Korekcija trebušne stene • Operacija dimeljskih in trebušnih kil • Operacija žolčnih kamnov • Odstranjevanje kožnih sprememb • Korekcija vraščenih nohtov • Operacije hemoroidov ...

DIAGNOSTIKA• Proktologija • Estetika • Odvečna teža • Spolno prenosljive

bolezni• Bolečine

ZANESLJIV ENOSTAVEN VAREN

NOVO!Laserski odstranjevalec

dlak za domačo uporabo.NOVO!

VRHUNSKATEHNOLOGIJA

BREZ UPORABE IGEL

Pomlajevalne terapijeProtibolečinske terapijeTopljenje maščobZmanjševanje celulita

01 283 29 1902 614 44 77040 431 070

www.zdravsplet.si

V estetski kirurgiji se glede na stopnjo ohlapnosti kože uporablja več tehnik abdominoplastike. »V našem centru izvajamo tako imenovano avelarno tehniko, ki se od klasične abdominoplastike raz-likuje predvsem po tem, da ohranimo podkožne žile in limfne poti na operiranem predelu. S tem precej zmanjša-mo možnost pooperativnih zapletov, kot so vnetja, rane, nabira-nje tekočine in slabo celjenje. Pri tej metodi se namreč predhodno opravi liposukcija vse maščobe v spodnjem delu trebušne stene, kar pomeni, da pozneje odstranimo le vrhnji sloj kože. Pogosto je treba prestaviti tudi popek, ga polepšati in nekoliko zmanjšati,« pravi Boštjan Mlakar, specialist abdominalne kirurgije v kirur-škem centru Zdrav splet. Če je treba, opravijo tudi operacijo tre-bušne kile oziroma približajo preveč razmaknjene mišice trebuš-ne stene.

Za poseg se odloča tudi vse več moških »Poseg je najbolj primeren za osebe, ki so izgubile obilo odvečnih kilogramov, pri tem pa se jim koža ni skrčila in jim zdaj dobese-dno visi v spodnjem delu trebuha. Podobno se lahko zgodi tudi po porodu, zato se za ta poseg pogosteje odločajo ženske. V zadnjih letih se za tovrstne operacije odloča tudi vse več moških, saj mno-gim kljub rednim športnim aktivnostim ne uspe doseči želene oblike trebuha,« pojasnjuje sogovornik. Dodaja, da poseg odsve-tuje osebam z resnimi zdravstvenimi težavami oziroma obolenji ter osebam z občutno čezmerno telesno težo, saj z operacijo te težave ne rešijo.

Hitro okrevanje z blagimi bolečinami Operacija poteka v lokalni anesteziji, ne v splošni, s čimer se izo-gnejo možnim srčno-žilnim zapletom, povezanim s splošno ane-stezijo. »Po opravljeni operaciji je navadno potrebno od 10 do 1� dni počitka, ustrezen steznik pa je treba nositi še od štiri do šest

tednov,« razlaga sogovornik. Dodaja, da so bolečine po posegu blage do zmerne in jih brez težav odpravimo z uživanjem proti-bolečinskih tablet. Nekaj tednov se je pojavljata tudi občutek na-petosti in zmanjšan občutek za dotik v koži trebuha. Oteklina in podplutbe so v prvih tednih po operaciji pričakovane, vendar so prehodne. »Brazgotina je večinoma nežna in postopoma skoraj neopazna, saj se rez na koži vidi le v predelu, ki je ponavadi pokrit s spodnjicami. Seveda pa mehčanje brazgotine traja več mesecev do leta dni. Rezultati posega so praviloma trajni, razen če bi se oseba znova čezmerno zredila,« pojasnjuje sogovornik.

Z abdominoplastiko nad odvečno in povešeno kožoNosečnost, nihanje telesne teže in neaktivnost na telesu pustijo posledice. Trebušne mišice postanejo ohlapne, koža pa se toliko raztegne, da se ne more več skrčiti. Z operativnim pose-gom, imenovanim abdominoplastika, pri katerem v predelu trebušne stene odstranijo odveč-no maščobo in kožo, lahko izboljšamo videz trebuha in postave nasploh.

T E H R O L d . o . o . Žeje pri komendi 103 SI - 1218 Komenda Tel: +386(0)1 72 30 500 Fax: +386(0)172 30 501 Email: [email protected] w w w . t e h r o l . c o m

ROLETEŽALUZIJE

SCREENSONRO

TENDEKOMARNIKIROLO VRATAAVTOMATIZACIJA

®

P O G L E D V P R I H O D N O S T

Manj zapletov zaradi avelarne tehnike Kot pri vsakem zdravniškem posegu, tudi če je opravljen skrbno, natančno in po vseh pravilih, so tudi tu možni zapleti. »Pri avelar-ni tehniki je zapletov, povezanih s celjenjem rane, precej manj kot pri klasični abdominoplastiki, saj sta prekrvitev in drenaža operi-ranega dela zaradi ohranitve podkožnih žil in limfnih vodov bolj-ša. Tudi drugi resnejši zapleti, ki so sicer lahko posledica splošne narkoze in večdnevnega ležanja v bolnišnici, so pri nas tako rekoč izključeni, saj poseg opravimo v lokalni anesteziji in operiranec še isti dan odide v domačo oskrbo,« razlaga Mlakar.

Med izdelke, ki jih lahko na-mestimo zunaj ali znotraj, sodijo tudi tako imenovana screen senčila. Primerna so za senčenje stanovanjskih objektov, njihova vgradnja pa je priporočljiva zla-sti pri večjih steklenih površinah. Največji učinek zaščite pred segrevanjem prostorov zaradi sončnih žarkov dosežemo, če screen senčilo namestimo na zunanjo stran okna. S tem ustvarimo pred steklom zračni most in preprečimo močno segrevanje stekla ter posledično segrevanje notranjih prostorov. Na voljo so različne vrste tkanin, od prosojne do zate-mnilne, seveda različnih barv. Po zaslugi različnih sistemov izvedbe se brez težav zlijejo z modernim ali klasičnim prostorom, pravijo v podjetju Tehrol.

Tudi do deset stopinj nižja temperatura Tkanina pri screen senčilih je mrežasta, narejena iz steklenih vlaken, ki so odporna proti zunanjim vremenskim vplivom in ognju. Spuščeno screen senčilo vam zaradi svoje prosojnosti še vedno omo-goča prijeten zasenčen pogled navzven, sočasno pa preprečuje segrevanje prostora. Raziskava je poka-zala, da lahko screen senčilo zniža temperaturo v prostoru tudi za deset stopinj Celzija. Še posebno učinkovito pripomore k ohranjanju energije, ki je potrebna za prezračevanje bivalnih prostorov, če so slednji opremljeni z velikimi steklenimi površina-mi, pravijo v Tehrolu.

Enostavna montaža in vzdrževanje Sistemi screen TEHROL so razviti in izvedeni tako, da zadovoljijo zahteve glede aklimatizacije, instala-cije in dizajna zasebnih in javnih prostorov. Izdelani so iz visoko odpornih materialov, da bi zagotovili ka-kovostno delovanje. Senčila so funkcionalna, elegan-tna in praktična ter se brez težav zlijejo s prostorom, k čemur pripomoreta pisan izbor materialov in način montaže. Poleg enostavnega sistema odpiranja in za-piranja omaric na pritisk sta preprosta tudi montaža in vzdrževanje, pojasnjujejo v Tehrolu.

Novost – sistem ZIP »Novost na področju screen senčil je senčilo z ZIP screen sistemom. To je eleganten in stabilen izde-lek, primeren za notranjo in zunanjo uporabo. S sis-temom ZIP dosežemo popolno zaprtje in napetost senčila. Napredni mehanizem zagotavlja odlično stabilnost v vetru. Zaradi popolne tesnitve ob izbiri primerne tkanine lahko deluje tudi kot komarnik. V screen ZIP sistemu se sicer lahko uporabijo vse znane tkanine, od prosojnih do povsem zatemnil-nih. Uporablja se kot okensko ali strešno senčilo, za zaprtje teras, balkonov in zimskih vrtov, kot senčilo ali streha na lesenih pergolah. Krmiljenje je možno na električni pogon ali ročno, s pomočjo krmilne palice,« razlagajo v Tehrolu.

Ščiti, opremlja in varčujePred vročino in soncem se lahko zelo dobro obvarujemo tudi s senčili. Možnosti je več, odloči-tev pa seveda temelji na različnih dejavnikih: kateri tip senčila je funkcionalno najprimernejši, estetsko ujemanje z objektom in, ne nazadnje, želje posameznega naročnika.

Fot

o: T

EHRO

L


18


19

Kultura bivanjaKultura bivanja

Ohranimo energijo. PRIHRANIMO.

po vsej Sloveniji.

Več o akciji najdet

e na

www.mik-ce.si.

Okna MIK omogočajo najvarčnejši energetski razred A.

• PVC • LES • LES/ALU • ALU

www.mik-ce.si

V podjetju MIK Celje so nam povedali, da svojim strankam priporočajo dve vrsti montaže. S tako imenovano EKO montažo skrbimo za okolje in varčujemo pri ogrevanju, RAL montaža pa je skladna z vsemi predpisi o toplotni zaščiti stavb.EKO montaža je zlasti primerna pri obnavljanju starejših hiš

EKO montaža je okolju prijazna in hkrati cenovno ugodna. Za tesnjenje spoja med steno in stavbnim pohištvom se uporablja patentirana trajno elastična mehkocelična pena na vodni osno-vi. Ta material ima spodobnost nenehnega raztezanja in krčenja, kar omogoča sprotno prilagajanje temperaturnim in vremen-

skim razmeram. Zagotavlja visoko toplotno izolativnost vgra-jenega okna. EKO montaža je zlasti primerna pri obnavljanju starejših hiš.

RAL montaža bo kmalu obvezna pri vseh novogradnjah Pri vgradnji stavbnega pohištva v novogradnje pa je bolj priporoč-ljiva RAL montaža. Pri gradnji pasivnih in nizkoenergijskih hiš je takšna montaža obvezna že danes, v nekaj letih pa bo obvezna pri vseh vrstah gradnje. RAL montaža preprečuje vdor vode v zid in nastanek kondenza, ki škodujeta izolativnim sposobnostim okna. Spoji so vodoodporni z zunanje strani in paropropustni z notra-nje strani, kar omogoča prehod pare iz prostora v okolje, ne pa tudi obratno. To se doseže tako, da se na notranji strani stika zidu in okna kot tesnilo uporabi paropropustna masa FD �00, prostor med okvirjem in steno pa zapolnjuje trajno elastična mehkocelič-na pena, ki deluje kot odličen toplotni izolator. Oba uporabljena materiala sta narejena iz okolju prijaznih sestavin.

O vrsti montaže naj se odloči strokovnjakV podjetju MIK Celje priporočajo, da se o vrsti montaže posve-tujete s strokovnjaki. Izbor montaže je namreč odvisen od mate-riala, iz katerega so izdelana okna, in tudi od samega objekta, v

Nakupu kakovostnega okna mora slediti tudi kakovostna montažaNakup zelo kakovostnega in temu primerno dragega okna nam kaj malo koristi, če hkrati ne poskrbimo tudi za kakovostno montažo. Najbolje je, da to opravilo prepustimo strokovnjakom.

Mitja Steblovnik, direktor podjetja Digitalija, pravi, da je pri načrtovanju hiš-nega kina zelo težko ugo-toviti, kakšne so tehnične zahteve strank in kakšen je njihov čut za estetiko. Čeprav si vrhunski proizvajalci prizadevajo kar najbolje združiti avdio zmogljivosti z estetsko pri-vlačnostjo, mnogi izmed njihovih izdelkov stran-kam ne ustrezajo, ker se pač kljub dovršenosti ne vklapljajo v njihov dom. Prav takšnim naročnikom so namenjeni tako imenovani nevidni zvočniki, ki so premišljeno in enostavno skriti v strop.

Zvočniki ne ovirajo arhitektovStropni zvočniki so se razvili v rešitev, ki zado-voljuje potrebe najbolj ekstremnih avdiofilov, hkrati pa s svojo obliko ne posegajo v prostor

oziroma arhitektov ne omejujejo pri načrtova-nju interierja. Z vgradnjo stropnih zvočnikov v novozgrajenem domu oblikovalci lahko neovi-rano nadaljujejo urejanje prostora, pri čemer avdio-vizualne zahteve stanovalcev ne bodo prav nič prikrajšane. Večina stropnih zvočnikov je namreč oblikovana tako, da se vgradijo nepo-sredno na stropne površine. Nameščene imajo akustično transparentne mreže, ki so običajno bele barve in jih je mogoče prebarvati tako, da se ujemajo z dekorjem. Takšni zvočniki se dokaj enostavno montirajo, saj ima večina novogra-denj v stropu primeren prazen prostor.

Namestimo jih lahko v vsak prostorStropne zvočnike lahko namestite v skoraj vsak prostor. Seveda v različne prostore sodijo raz-lični zvočniki. Tako si lahko na stranišču omi-

Kot pravijo, kupci še vedno naj-pogosteje povprašujejo po beli barvi, predvsem pri kuhinjah, notranjih vratih in dnevnih sobah. Priljubljen je tudi oreh, saj se lepo kombinira z belimi elementi. Pri sedežnih garniturah in jedilniških stolih so v ospredju peščene barve in nevtralni toni, bolj barviti so dodatki, kot so okrasne blazine, vaze in podobno. Modne barve pri podjetju Jes-se, katerega izdelke ponujajo v Planetu Plus, so tudi limeta, turkizna in barva jajčevca, vendar opažajo, da so pri nas ljudje pri barvah še vedno precej previdni.

Minimalizem ni več tako strog Na splošno še vedno prevladuje minimalističen slog, ki narekuje čiste linije. Kuhinje so brez ro-čajev, med vratci imajo denimo utore. Elementi dnevnih sob, jedilnic in kopalnic se odpirajo na po-tisk. Vendar naši sogovorniki poudarjajo, da mini-malizem ni več tako strog kot včasih, pojavljajo se tudi bolj zaokrožene linije, predvsem pri sedežnih garniturah, počivalnikih, klubskih mizah. Modne so postale bolj nepravilne oblike kot dodatek k pretežno ravnim linijam. Posamezni pohištveni kosi so postali bolj svobodni in domišljijski. Po-membno pa je, da vsak posameznik svoje okolje zaznamuje z osebno noto ne glede na trende, ki se hitro spreminjajo, menijo v Planetu Plus.

LASTNA PROIZVODNJA VISOKO KAKOVOSTNIH NOTRANJIH VRAT - SODOBNO POHIŠTVO ZA DOM,

VRT IN PISARNO - DNEVNE SOBE - SPALNICE -JEDILNICE - KUHINJE - PISARNIŠKO POHIŠTVO -

VRTNO POHIŠTVO - DODATKI

PLANET PLUS d.o.o.Sternadova ulica 5, 1000 Ljubljana, SLOVENIJA

tel.: + 386 1 516 16 63, faks: + 386 1 516 16 64e-mail: [email protected], www.planetplus.si

Zvočniki, skriti v stropu ali ziduPri hišnem kinu je poleg kakovostne slike pomemben tudi kakovosten zvok, ki ga dobimo s pravilnim načrtovanjem in namestitvijo zvočnikov ter visoko zmogljive avdio opreme.

Prihajajo mat barve V podjetju Planet Plus smo povprašali, kakšne so novosti in smernice na področju notranjega pohištva. Odgovarjajo, da pri dnevnih sobah in kuhinjah prevladujeta les in furnir v kombinaciji z barvanimi elementi, še vedno je zelo priljubljen visoki sijaj, vendar pa so na sejmu v Milanu letos že prevladovale mat barve.

slimo preprost zvok, ki priha-ja iz enega samega zvočnika, v kuhinji lahko namestimo zvočnike, ki bodo služili za zagotavljanje zvočne kulise, v dnevni sobi pa lahko name-stimo visoko zmogljiv stereo sistem. Zvočnike lahko med seboj tudi povežemo, in sicer z žicami ali pa brezžično. Po-udariti velja še, da je pri do-mačem kinu zelo pomembno, da lahko predvaja glasbo iz različnih virov, kot so iPod, iPhone, osebni računalnik, DVD-predvajalnik in drugi. Tako si lahko zagotovimo ne-izmerne užitke pri poslušanju glasbe in gledanju filmov.

Vsak posameznik naj svoje okolje zaznamuje z osebno noto ne glede na trende.

Fot

o: P

lane

t PLU

S

katerega nameravate vgraditi okna. »Kot strokovnjaki na področ-ju energetsko učinkovitih prenov vam svetujemo RAL montažo, ki je skladna z veljavnimi predpisi o toplotni zaščiti stavb in bo v prihodnjih letih postala obvezna tudi v Sloveniji,« še pravijo v podjetju MIK Celje.

RAL montaža preprečuje vdor vode v zid in nastanek kondenza, ki škodujeta izolativnim sposobnostim okna.


20


21

Poletne šolePoletne šole

To možnost imajo med poletnimi meseci tudi tisti otroci in mladina, ki si želijo združiti prijetno s koristnim v obliki udeležbe na jezikovnih poči-tnicah oziroma poletnih šolah tujih jezikov, ki poleg sproščenega in interaktivnega učenja tu-jega jezika v prijetnem okolju v svojih programih vključujejo tudi bogat izbor spremljevalnih dejavnosti, pravi Barbara Novinec, direktorica BIP jezikovne šole.

Družinske jezikovne počitnice »Ker se zavedamo, da mnogim družinam med letom zmanjkuje časa za prijetno preživljanje skupnih trenutkov, že tretje leto za-pored v našo ponudbo poletnih programov uvrščamo tako ime-novane družinske jezikovne počitnice v tujini. Letošnje jezikov-no popotovanje nas bo vodilo v čudoviti Edinburgh. Tako starši kot otroci bodo dober teden dni v dopoldanskem času obiskovali jezikovni pouk, prilagojen njihovi starosti ter stopnji znanja, ob popoldnevih in večerih pa jim bomo ponudili različne aktivnosti in izlete, tako da bodo doživeli tudi turistični utrip škotske pre-stolnice. Gre za sijajno dodano vrednost običajnim potovanjem v tujino in priložnost za vso družino, da organizirano preživi teden sproščenega učenja v naravnem okolju jezika, ki se ga učijo,« poja-snjuje sogovornica. Dodaja, da se v tujini tečajniki hitreje naučijo aktivno uporabljati jezik, prav tako pa imajo priložnost spoznati vrstnike z vsega sveta.

Poletna šola v Ljubljani … »Seveda pa imamo kaj ponuditi tudi na domačih tleh. Ob koncu šolskega leta, ko mnogi starši še nimajo dopusta in iščejo možno-sti, kako bi njihov otrok zabavno preživel delovni teden, ne da bi moral za to kam odpotovati, odpira vrata že tradicionalna junijska poletna šola v Ljubljani, kjer otroci v dopoldanskem času utrjujejo znanje angleškega jezika ter osvajajo osnove izbranega drugega tujega jezika, popoldnevi pa so dinamično, največkrat športno in izletniško obarvani. Zelo priljubljena med udeleženci je tudi av-gustovska poletna šola s podobnim razporedom, ki pa v zadnjem tednu pred šolo učence tudi počasi pripravi na prihajajoči šolski ritem ter poskrbi za osvežitev znanja tujih jezikov pred novimi učnimi izzivi,« pravi sogovornica.

… ali Kranjski Gori »Že tradicionalna je tudi naša poletna šola tujih jezikov v Kranjski Gori, kjer v čudovitem okolju preživimo čas od nedelje do petka. Dopoldan v starostno homogenih skupinah utrjujemo jezikovno znanje, se igramo igrice, pojemo v tujih jezikih in pripravljamo skeče ter kvize, ob popoldnevih pa se prelevimo v športne osva-jalce in raziskovalce okolice, ki imajo ob večerih še vedno dovolj energije, da prisluhnejo zanimivim potopisnim predavanjem, se

izkažejo v igri Pokaži, kaj znaš, si pogledajo najnovejšo filmsko uspešnico ali pač preplešejo večer v pižamah,« razlaga sogovor-nica.

Za najmlajše »Ker smo jezikovna šola, ki se primarno ukvarja s poučevanjem otrok in mladine, so tudi naši poletni programi dostopni že pred-šolskim otrokom. Seveda tu ne mislimo na jezikovne počitnice v tujini, kjer je priporočljiva spodnja starostna meja udeležencev osem let. Mlajši od te starosti se tako, skupaj s starši, odločajo predvsem za poletno šolo v Kranjski Gori, kjer bivajo od nedelje do petka, oziroma v Ljubljani, kjer lahko izbirajo med dopoldan-skim programom, ki zajema pouk tujih jezikov ter kreativno ume-tniško delavnico, oziroma celodnevnim, kjer sledijo še športne dejavnosti oziroma izleti,« pojasnjuje Barbara Novinec.

Jezikovna šola BIP, Barbara IP d.o.o.,Robbova 25, 1000 Ljubljana,

telefon:01/4319-186, 040/767-607, 041/700-901, faks:01/4301-627,

email:[email protected], internet:www.bip.si

Poletni programi za otroke in družine• Poletne aktivno-jezikovne počitnice v Ljubljani• Poletna šola v Kranjski

Gori• Poletna šola Edinburgh-Škotska

Za večino je poletje edini čas, ko se življenjski ritem nekoliko umiri. To pa ni le priložnost za brezdelje, temveč tudi za vse tiste dejavnosti, ki čez leto ne pridejo na vrsto. Učenje tujih jezikov je gotovo ena od njih.

Klavdija Toplišek, direktorica jezikovnega centra Lingula, pra-vi, da je poleti v Linguli precej živahno, ker veliko tečajnikov izkoristi 20-odstotni popust za poletne tečaje. »Gre za kratke osvežitvene tečaje in tečaje konverzacije ter poslovne komuni-kacije, precej pa je tudi takih, ki bi se radi naučili osnov jezika dežele, kamor gredo na dopust. Najpogosteje se odločajo za osnove španščine, italijanščine ali francoščine.« Opažajo tudi,

Lani se je Centrovih tečajev, ki po-tekajo vse leto v Ljubljani, udele-žilo 880 ljudi, kar je 110 več kot leto prej, na vprašanje, kakšen je njihov tipičen udeleženec, pa je nemogoče odgovoriti. Tečajniki namreč priha-jajo iz �9 različnih držav, lani jih je bilo največ iz Avstrije, Italije, Srbije, Združenih držav Ame-rike, Makedonije, Nemčije, Argentine, kakšen pa je prišel tudi iz bolj eksotičnih dežel, kot so Tunizija, Egipt ali Zelenortski otoki. Tudi nabor poklicev, ki jih tečajniki opravljajo, je pester, med 89 različnimi poklici so bili v letu 2009 najbolj številčno zastopani učitelji, zdravniki, inženirji, ekonomisti, prevajalci, nekaj je bilo tudi glasbenikov, direktorjev, pa modni obli-kovalec, duhovnik in zlatar. Precej jasnejša je spolna delitev tečajnikov, lani so krepkih �1 od-stotkov zastopale ženske.

Potomci zdomcev in izseljencev Zgornje starostne meje oziroma omejitve za udeležence ni, najstarejši predstavnik ima po navadi okoli �0 let. Čeprav je večina tečajev na-menjena odraslim (starejšim od 18 let), je nekaj programov pripravljenih tudi za mlajše, med 1�. in 1�. letom. Takšna je na primer Mladinska poletna šola slovenskega jezika, ki jo pri Centru organizirajo od leta 200�, udeležujejo pa se je predvsem potomci slovenskih zdomcev in izse-ljencev, ki jim udeležbo na jezikovnih počitni-cah večinoma financirata ministrstvo za šolstvo in šport ter Urad Vlade RS za Slovence v zamej-stvu in po svetu.

Različne ravni znanja Tudi raven znanja slovenščine je zelo različna, največ tečajnikov se je lani pred začetkom teča-ja opredelilo za začetnike (�8 odstotkov), nekaj

manj za nadaljevalce (�� odstotkov), najmanj pa za izpopolnjevalce (šest odstotkov). A ker je samoocena lahko zavajajoča, učitelji vse ude-ležence pred začetkom tečaja preverijo s krat-kim testom in pogovorom, na podlagi katerega jih nato uvrstijo v ustrezne, čim bolj homogene skupine.

Pester pouk in vsakodnevni spremljevalni program

Najbolj množična prireditev, ki ima med tečaji tudi najdaljšo tradicijo, je skoraj �0-letna Po-letna šola slovenskega jezika, ki se vsako leto odvija v juliju in na jezikovni oddih privabi najrazličnejše udeležence z vseh koncev sveta. Zakaj je prav ta prireditev tako priljubljena, pa najbolje povejo kar udeleženci sami. Nekatere prepriča kakovostno delo učiteljev. Med takimi sta tudi Jelena iz Srbije in Juan iz Argentine. »Lektorica je zelo dobra in energična učiteljica. Všeč mi je bilo, da njene vaje so bile vedno nare-jene s fantazijo,« je povedala Jelena. »Lektorica je odlična. Govori počasno in razumljivo. Kdaj jo vprašaš, ona lepo odgovori. Ona super je!« pa pravi Juan. Druge pa preprosto premamita pester pouk in vsakodnevni spremljevalni pro-gram, sestavljen iz raznih kulturnih, športnih in družabnih dejavnosti, ali kot o Poletni šoli pravi Brian iz Združenih držav Amerike: »Je zelo intenzivna, ampak je zmeraj nekaj za delat. Če hočeš it v šolo in se naučit super slovenščina v dobrem in lepem kraju, to je tečaj za vas!«

da je pri dijakih in osnovnošolcih zelo priljubljena enotedenska osvežitev znanja angleščine in nemščine, ki jo pripravljajo za-dnji teden avgusta.

Vpisi že potekajo »Večina tečajev poteka poleti v prostorih Lingule v ljubljanskem BTC-ju, v prijetno ohlajenih, klimatiziranih učilnicah. Lingula sodeluje tudi z nekaj dobrimi šolami v tujini in tja vsako leto odide precej tečajnikov. Vpisi in svetovalni pogovori za poletne tečaje že potekajo, tako da je zdaj pravi čas, da se pozanimate in naredite nekaj zase, kar morda neuspešno poskušate čez leto,« svetuje so-govornica.

Združimo prijetno s koristnimPoletni meseci so praviloma res čas oddiha, a ravno takrat, ko nismo obremenjeni z nešteto obveznostmi, imamo odlično priložnost, da obogatimo našo zakladnico znanja, tudi jezikovnega.

Naj bo poletje prijetno in podjetno

Super slovenščinaZanimanje za učenje slovenščine kot tujega jezika narašča, vsaj tako kažejo številke v letnem poročilu 2009 Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.

Čeprav je večina tečajev namenjena odraslim (starejšim od 18 let), je nekaj programov pripravljenih tudi za mlajše, med 1�. in 1�. letom.

Fot

o: D

ream

stim

e


22


2�

FitFit

Tel: 04/ 27 70 800

VELOŠPORT, BTC Ljubljana; VELOŠPORT, Domžale; VELOŠPORT, Ško� a loka; VELOCENTER, Ljubljana-Črnuče; VELOCENTER, Ptuj; VELOCENTER, Murska Sobota; VELOCENTER, Idrija; BOKAL ŠPORT, Ško� a loka.

Celovška 150, Ljubljana, tel.: 01 51 95 030, www.velo.si

Največja izbira

rolerjev v Sloveniji!

Preden se odločimo za nakup rolerjev, moramo ve-deti, s kakšno vrsto rolanja se želimo ukvarjati.»Rolerje lahko uporabljamo za hokej, prosto in hi-trostno rolanje, fitnes rolanje, rekreativno rolanje, agresivno rolanje in cross trening. Vsak tip rolerja ima posebne lastnosti, zato je priporočljivo, da se pred nakupom posvetujemo s strokovnjaki,« svetuje Zorka Bizjak iz podjetja Velo.

Čevelj nas ne sme tiščati »Preden se odločite za nakup, čevelj oziroma roler vedno pome-rite in imejte obutega vsaj nekaj minut, da vidite, ali vam ustreza. Nikoli ne kupujte rolerjev, ki vam bodo tesni, bolje centimeter več kot centimeter manj. Ni pa treba kupovati dveh ali treh številk večjih, saj so vsi čevlji danes narejeni po principu športnih copat, tako da potrebe po večjih čevljih zaradi plastike ni več,« pojasnju-je Zorka Bizjak.

Na začetku potrebujemo manjša kolesa »Za začetnike so najbolj primerni rolerji razreda fitnes, ki zagota-vljajo veliko udobja in hkrati zadostno oporo na vseh mestih, kjer jo potrebujemo. Začetniški roler naj bi imel malo manjša kolesa (recimo 80 milimetrov) zaradi lažjega učenja, saj je pri rolerjih z manjšimi kolesi težišče niže, zaradi krajšega podvozja se tudi laže zavija. Treba pa se je zavedati, da rolerji z manjšimi kolesi, potem ko osvojimo osnove, ne bodo več dovolj hitri, zato je res zelo pri-poročljivo, da se pred nakupom posvetujemo s strokovnjakom. Pri kolesih naj še omenim, da je najbolj priporočljiva trdota 82a, kar pomeni, da pri normalni uporabi koles ne boste menjali vsaj eno sezono, če ne več. Seveda se ta dejavnik spreminja glede na upo-rabnika (njegovo težo, način vožnje, agresivnost). Kolesa naj bodo silikonska, kar pa dandanes tako ali tako ni več problem, ker taka kolesa uporablja že 90 odstotkov znamk,« razlaga Zorka Bizjak.

Trši modeli za agresivno rolanje »Rolerji za agresivno rolanje so v izhodišču mnogo trdnejši, zagota-vljati morajo zaščito gležnja pri velikih obremenitvah, ki nastanejo

Zabava na koleščkihRolanje je zelo razširjen šport, ki je mnogim prirastel k srcu. Ne gre le za dostopno in učinkovito rekreacijo, temveč tudi za veliko zabave in najhitrejšo obliko transporta po natrpa-nih mestnih ulicah. Popolni začetniki se rolanja lahko naučijo na organiziranih tečajih, ki jih je v Sloveniji precej, tisti, ki so osnove že osvojili, pa bodo na tečaju izpilili tehniko vožnje.

pri skokih in izvajanju raznih trikov. Kolesa na teh rolerjih so manjša zaradi dodatnih momentov i

nina tanhofer in Žiga hrček, quiksilver windsurf šola vsak prosti … · 2010. 5. 20. ·...

Documents