ninja teoriia

157
N I N X U C U . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Ninja teorij S o d r ` i n a : Voved. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . istorija. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . [koli. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . uslovi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . osobini . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . profesija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . pedagogija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . ideologija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . organizacija. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . socijalizacija. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Upload: ackoskate

Post on 26-Jun-2015

796 views

Category:

Documents


3 download

TRANSCRIPT

Page 1: Ninja Teoriia

N I N X U C U . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Ninja teorij

S o d r ` i n a :

Voved. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

istorija. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .[koli. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .uslovi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . osobini . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . profesija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . pedagogija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . ideologija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . organizacija. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .socijalizacija. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

ve[tini (osnovni) 1-mentalno usovr[uvawe. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2-borba bez oru`je. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3-borba so me~. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 4-borba so stap. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5-borba so yvezdi~ki. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 6-borba so kopje. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7-borba so kopje so se~ilo. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 8-borba so lanec so srp. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Page 2: Ninja Teoriia

9 -ekplozivi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 10 -ve[tina na maskirawe. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 11-ve[tina na kradewe. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 12-ve[tina na javawe. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 13-ve[tina vo voda. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 14-strategija. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 15-[piona`a. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 16 -begstvo. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 17-meteorologija. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 18-geografija. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

(sporedni )

-koristewe na prirodata. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . -koristewe na `ivotni. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .. . -letawe. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . -hipnoza. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .. . -~itawe na misli. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . -izvikuvawe. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . -neranlivost. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . -bessmrtnost. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .. .

Page 3: Ninja Teoriia

-nevidlivost. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .. . . -poviska nevidlivost. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .. . . . . . . . . ..

trik (nedifinirani)

-dvoen ninxa . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . -svetle~ki ninxa. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . -ognena topka. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . -senka. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . -neo~ekuvana temnica. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . -izguben vo magla. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . -neo~ekuvan tajfun. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . -tunel pod more. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . -pat vo nebo. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . -izedna~uvawe so okolinata. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . -nevidliva meta. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . -mok na duhot. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . -razgovor so srceto. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . -svirka so stomakot. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . -kuklen teatar. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . -komarci. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . -bambusovo liv~e. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .. . . . . . . . . . . . . . . .

Page 4: Ninja Teoriia

tajnosti

pirotehnika. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .lozinki. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . [ifri. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

ishrana

ishrana. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .otrov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

oprema

obleka. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . oru`je. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .pomo[ni sredstva. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

psihologija.

psihologija. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . hipnoza. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

setila

organski vid . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . sluh. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .miris . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . vkus . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .dopir. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

steknati

intuicija

Page 5: Ninja Teoriia

energija -energija (~i-kung). . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . -energetsko sobirawe na (~i). . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . -energija so prepletuvawe na prstite. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . -energetska kontrola. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

elementi -pet elementi. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . -pet slabosti. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . -pet potrebi. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

meditacijavo voda. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . vo ogan. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . -meditacija (joga). . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . -meditacija (mikjo). . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

kanji -kanji kako meditativen model. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . -kanji kako komunikaciski sistem. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . -kanji kako model za energetsko usovr[uvawe. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

anatomija

-koski. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . -zglobovi. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .-ligamenti. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .. . . . . . . . .

Page 6: Ninja Teoriia

-muskuli. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . -tetivi. . . . . . . . . . . . . . . . . .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . -nervi. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

masa`a

Vidovi na masa`a. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Vlijanie na masa`ata. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .Tehnika na masirawe. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .Prira~ni sredstva na masa`ata. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . ..Higienata kako masa`a. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

ve[tina

kr[ewe. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . akrobatika. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

prira~nik

re~nik. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . literatura . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .objasnenie. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Page 7: Ninja Teoriia

istorija

Postojat mnogu teorii za po~etocite na ona {to denes e nare~eno ve{tina na ninxucu. Sekoj istori~ar ima svoe ubeduvawe i mnogu e te{ko da se pronajde specifi~no mesto, li~nost, vreme i to~ni informaci koi }e bidat prifatlivi za site, kako po~etok na ovaa ve{tina. Kako prvo, ninxucu i ne e celosno objasneta ili definirana ve{tina . Mnogu vekovi nanazad be{e vostanovena kako nezavisen sistem na nauka. Nekoi smetaa deka ninxucu ve{tinata edinstveno treba da bidat upotrebuvani za politi~ki, religiozni i voeni strategii. Nekoi smetale deka ninxucuto se razvilo kako visoko ilegalna sprotivstavena kultura na vladea~kata samurajska elita.Nekoi pak se pojavuvat so drugo verzija i mislewe se od beskraj. Poradi {to korenite na ovaa ve{tina bea zavitkani vo misterija i namerna stvorena konfuzija vo istorijata. Istorijata na ninxucuto e prosledena so golema misterija, zaradi nejzinata mo}nost. Ninxucuto e ednostavno re~eno sovr{ena ve{tina za opstanok.(Taa e efikasna blagodarej}i na toa {to ne e isklu~ivo ni religiski, ni bore~ki sistem, tuku pretstavuva spoj na tie dve. Duhovniot pristap na razbirawe na kosmi~koto slu~uvawe se reflektira vo u~eweto {to se odnesuva na zdravjeto, samoza{titata i li~nata sila. Pragmati~kiot pristap gi kontrolira slu~uvawata vo fizi~kata realnost i isto taka se reflektira vo duhovnoto u~ewe koe se zanimava so pro{iruvawe na svesta, sfa}aweto na svetot i intuitivnoto razbirawe na rabotite.) Ninxucuto e pogled na svetot koj se zanimava so `ivotot i site `ivotni potrebi. U~eweto na ninxucu mo`e da se razgleduva kako bore~ka ve{tina, kako sistem za razvivawe na zdravjeto, kako pat za postignuvawe du{even mir, kako objasnuvawe na edna religija, kako praksa za razvivawe na ~ovekovata svest i sl. Orginalnoto u~ewe i principite vo ninxucu se sodr`at vo metodite na borba, metodite na psiholo{kiot trening kako i izu~uvawe na tajnite na prirodnite fenomeni i obiduvawa da se so`ivee so prirodata. Ovaa ve{tina nastanala kako otpor na

Page 8: Ninja Teoriia

konvencionalnite na~ini na vojuvawe i borewe koi bile voobi~aeni vo Japonija.( Su{tinata na ovaa ve{tina go odr`uva nejziniot pi{an znak- (nin), (nin-po), ninxucu. Na japonski jazik ovie zborovi se pi{uvaat so dva znaka: goren, koj zna~i ,, ostrica,,, ,,no`,, i dolen, koj zna~i ,,srce,, ,,duh,, no i trajnost, izdr`livost. Analizata na japonskiot znak ka`uva:,,Iako neprijatelot go dr`i svojot me~ nad moeto srce, jas }e izdr`am i verojatno }e go pobedam,,. O~igledno, duhot e toa {to vo ovaa ve{tina se stava na prvo mesto (nin) isto taka mo`e da zna~i i upornost, istrajnost, nepokoleblivost i trpenie na fizi~ki i psihi~ki plan, kako i tajnost, skrienost.Vo toj kontekst (nin) realno bi zna~elo da se ima kontrola na teloto, psihata i smislata za razlikuvawe dobro od lo{o. ) Vo dene{no vreme postojat specijalizirani organizacii, {koli, klubovi i sli~ni institucii za izu~uvawe, razvivawe i prenesuvawe na ninxucu tehnikata.Seto toa {to bilo misterija ili zavitkana forma denas prestavuva otvoren sistem na izu~uvawe i sledewe na tradicijata . . .

{koli

Prenesuvajki se od koleno na koleno ninxucu ve{tinata stanuva tradicija. Taka semejstvo Hatori go formiralo (doxo) {koloto za ninxucu ,,Iga,, a semejstvoto Oe go formiralo (doxo) {koloto za ninxucu ,,Koga,, koe opfa}a okolu pedesetina ninxa semejstva i pretstavuva protivnik na ,,Iga,,.Najpoznato ninxucu {kolo (,,Rju,,) e Togakure Rju koja ja formiral Togakure Daisuke vo periodot od (1161-1162) godina od 12 vek. Vo istorijata na ninxucu se zabele`ani vkupno 73 {koli, me|u koi najpoznati se: ,,Negi{-Rju², ,,Sirai-Rju²i ,,Hakuum-Rju² od koi podocna se formirale {kolite: ,,Togakure-Rju², ,,Kou{u-Rju², ,,Ki{u-Rju², ,,Minamoto-Rju², ,,Genxicu-Rju², ,,Rjumon-Rju², ,,Tento-Hapo-Rju² i ,,Goton-Xupo-Rju².... Sekoja od {kolite se specijalizirala vo odredena oblast: ~lenovite na ,,Fudo-rju,, stanale majstori za rakuvawe so {urikeni, ,,Kui{in-rju,, vladeele so me~ovi. [kolata ,,Koto,, bila specijalizirana za (kopo-xucu) kako umetnost za kr{ewe i izmestuvawe na koski vo ~ij sostav vleguvala i hipnoza (saimin-xuxu). ,,Guoko-rju,, bila specijalizirana za (jubi-xuxu) umetnost da so udari ili pritiskawe, na vitalnite `ivotni centri na protivnikot toj da se paralizira ili usmrti. Poslednite decenii ninxucuto pretstavuva pred se kuriozitet i vo potpolnost ja izgubilo svojata prakti~na primena i upotreba. Vo principite na ve{tinata na drevnite ninxi, svojot `ivot go posvetile nekolku u~iteli opkru`eni so edna raka avtenti~ni sledbenici. Delikatno e da se utvrdaat kriteriumite pri koi bi se poedini u~iteli

Page 9: Ninja Teoriia

smestile vo avtoriteti i vistinski poznava~i na ninxucuto ,no e jasno deka nivniot broj e kolku prstite na edna raka...

uslovi

Za da se bide vrven ninxa potrebni se nekolku uslovi koi treba da bidat ispolneti za vreme na izu~ivaweto.Uslovite se neophodni bidejќi ninxucu ve[tinata bara totalna posvetenost i vnimanie so cel uspe[no izu~uvawe na samata ve[tina.

1.Da bide[ prisuten 100%. Tvojata svest vo sekoj moment da bide usmerena, kako da e toa [to go raboti[ se [to postoi. Potpolno treba da se skoncentriraш na tvojata cel i akcija. Ne dopu[taj umot da odleta od treningot. 2.Dr`i go svojot centar na gravitacija шto e mo`no ponisko, a vo isto vreme i ponatamu poleka da se dvi`iш. Nemoj tvojata sila da ja koncentriraш na ramenicite ili vo gorniot del na teloto.

3.Neka tvoite dvi`ewa bidat opuшteni taka da zadavaat udar vo poslednata sekunda. Nemoj da go stegaш teloto obiduvajќi se da ja sobereш celata energija.

4.Iskoristi ja celokupnata te`ina na teloto da sozdadeш sila za soboruvawe na neprijatelot. Nemoj da se obiduvaш da go sovladaш neprijatelot samo so udari.

5.Imaj brz udar so noga i bidi podvi`en. Nemoj da se fiksiraш na edno mesto za vreme na borbata.

6.Upotrebuvaj ritmi~ko diшewe шto odgovara za sobirawe i so~uvawe na energijata; izdiшi vo dvi`ewe kon protivnikot, a vdiшi vo povratnite dvi`ewa.

7.Kontroliraj go svojot pogled, dr`i go protivnikot na oko. Mora da ja zabele`iш sekoja promena vo napaѓa~kata akcija.

8. Imaj go na um zna~eweto na tehnikata. Nemoj da upotrebuvaш tehnika koja veќe ne e potrebna.

9.Iskoristi go sekoj moment da go zgolemiш svoeto li~no znaewe i moќ. 10 .Ne treba da ja znaeш tehnikata na pamet, taa treba da ti bide voda~ vo razbirawe na principite. Ako ja znaeш tehnikata na pamet, so prekin od aktivno trenirawe ќe se namali

Page 10: Ninja Teoriia

sposobnosta. No, ako sposobnosta za borba e proizvod na otfrlawe na site mehani~ki razmisluvawa nema da izgubiш niшto od sposobnostite. ]e dobieш potreba za postojani i neprekinati treninzi i ќe ja sfatiш suшtinata deka ,, da bideш e poveќe otkolku da postoiш.

osobini

Po izu~uvaweto na ninxuxu veшtinata ninxite se steknuvaat so nekoi osobini koi osobini ne se karakteristi~ni za obi~niot ~ovek.Postoele mnogu osobini so koi ninxata se razlikuvala od drugite lu|e od koi pova`ni se edinstvo na osobinite. Da bideш ninxa zna~i da bideш bo`estven borec. Smislata na ova e sodr`ana vo slednata poraka: ,, Da bide nekoj ninxa, mora da bide jak, mora mnogu da znae, mora da bide besstra[en i mora da bide tivok,,.Toe zna~i deka silata,znaeweto,hrabrosta i mol~eweto treba da pretstavuvaat calina i edinstvo,so cel ninxata da bide kompleten.... sila .Glaven atribut na eden vojnik e silata. Postojat dva vida sila: vnatreшna i nadvoreшna. Nadvoreшnata sila e vidliva i so godinite is~eznuva. Meѓutoa vnatreшnata sila e nevidliva i ve~na. Ninxata mo`e da gi poseduva dvata vida na sila. Najjakiot poedinec e voda~ na edna grupa ninxi koja ima zaedni~ka cel.Toj toa stanuva na priroden na~in bez bilo kakvo natprevaruvawe. Ninxite se majstori na razno oru`je, veшti i prilagodlivi, imaat smrtonosni udari so race i noze. Poseduvaat smirenost шto soo~eni so neprijatelot go odreduva krajot. Site ninxi se miroqubivi luѓe i takvi mora da ostanat. Duhovnata sila na ninxite e mnogu golema i bez napor privlekuva golem broj na sledbenici, koi po vleguvaweto vo tajnite na veшtinata na ninxite se potpolno lojalni, verni. . . . znaewe. Za da se razvijat talentite koi ja sledat misti~nata strana na treningot na ninxite ~ovekot mora da ima sposobnost za razbirawe i u~ewe. Ninxata poseduva duhovni sposobnosti od informativna, ofanzivna i defanzivna priroda. No, po mnogu ve`bawe ~ovekot stignuva vo sostojba da go pobedi svojot neprijatel bez bilo kakov fizi~ki dopir. Misticizmot na ninxata mo`e da ima mnogu oblici. Eden od prostite oblici ovozmo`uva odbivawe na negativnite vibracii i odbrana od psiholoшki napadi samo so pomoш na emocionalna ramnote`a. Celta na vistinskite poklonici e da postanat mudreci (vo ednina) poradi шto moraat da bidat vo harmonija so Zakonite na Univerzumot: -Zakonot za ramnote`a-i najstarite mudreci istaknuvale deka za site raboti postoi ednakva i sprotivna sila na protivte`a (dobroto se spoznava poradi postoeweto na loшoto).

Page 11: Ninja Teoriia

-Zakonot na krajnosta-koga dve sprotivstaveni sili ќe gi postignat krajnite vrednosti mo`at da se smetaat za identi~ni. -Zakonot na karma-site raboti se me|usebno povrzani i se vlijae na se ostanato. Taka da se шto vnesuvame vo `ivotite na drugite se vraќa vo naшiot sopstven `ivot i toa so trojna ja~ina. -Zakonot na promeni- site raboti se slu~uvaat po red niz naredena niza na postepeni ~ekori. hrabrost. Stanuva zbor za talentite i sposobnostite na ninxata koi ovozmo`uvaat da go sovlada neprijatelot bez upotreba na sila. Na toa nivo ninxite se majstori na bezkrven udar, pobednici bez borba, magioni~ari na ninxucu. Vo ninxucu podvi`nosta e ednakvo mentalna, kolku i fizi~ka. Za toa da se postigne se ve`baat signali, [ifri i mentalni ve`bi re[avawe na zagatki i proaѓawe niz lavirinti. Mnogu e va`no ninxite da bidat nevidlivi, шto se postignuva so metodite na prikrivawe vo senkite, premestuvawe od edno mesto na drugo i koristewe na(king)ka~uvawe po yidovite-tehnika koja ovozmo`uva brzo i tivko ka~uvawe po vertikalni povrшini. mol~ewe. Poimot mol~ewe vo ninxucu ne zna~i tajnost ili odbivawe na drugite da im se soopшti nekoe soznanie. Vsuшnost se raboti za otsustvo na potrebata za komentar. Na tie шto znaat ne treba da im se zboruva, a onie koi ne znaat, retko koga sluшaat. Mol~eweto e dobar uslov i dobra strana vo u~eweto i ~uvawe na tajnite na tehnikata, kako i vo izvrшuvaweto na zada~ite.Ninxite polagaat zakletva za mol~ewe za znaeweta nиz koi se podu~uvani. profesija

Ako legendite zboruvaat za vozviшena sudbina, `ivot poln so opasnosti, plemenitost, heroizam, za individualci sprotivstaveni na nepravdata i bezzakonieto, na organizacii i drugi strukturi, od edna strana, od druga strana `ivotot im bil ispolnet so tragi~nost,surovost, maltretirawe i nemilosrdnost. Vo ninxucu veшtinata, profesijata e okarakterizirana na individualna i kolektivna profesija.

Individualna ninxa profesija. Pri izborot na li~nosta za individualna ninxa profesija vrшeni se mnogu strogi selekcii i golemi proverki. Od kandidatot se baralo da bide li~nost so izgradena individualna svest, po`elno e da bide li~nost bez semejstvo i bez moralni obvrski kon nikogo. Isto taka se bara kandidatot da nema druga profesija, da ne bide emocionalno privrzan za bilo kogo , da ne bide opredelen za eden sistem na mislewe, ideja, politika, da ne pripaѓa na niedna organizaacija, klub, ustanova, neformalna grupa. Isto se bara kandidatot da ne poseduva izrazena naklonetost kon li~nostite od sprotivniot pol, nitu da ima porok, da ne e sklon kon alkohol,premnogu hrana ,setilni u`ivawa, mrzlivost ili povrшnost. Na

Page 12: Ninja Teoriia

kraj od kandidatot se bara sestrano obrazovanie i visoka inteligencija, kako i postojana neemocionalnost, ladnokrvnost i racionalnost.

Kolektivnata ninxa profesija pretstavuva formirawe na semejstva na ninxi, kako i zaednici na `eni i deca, smesteni vo posebni sela i oddale~eni planinski delovi, na nepristapni i neposeteni tereni. Voopшto ninxa profesijata pretstavuva zatvoren krug koj teшko mo`e da se probie- ,,ednaш ninxa, do kraj na `ivotot ninxa,,. Vo sklop na toa, za neposluшnost, nedisciplina, ne dobro izvrшena zada~a, prekrшuvawe na zakletvata za mol~ewe, se kaznuvale so smrt. Duri i pri najgolemo ma~ewe tie na smeele da gi izdadat prifatenite tajni i doznaenite informacii.

pedagogija

Pedagogijata e op шtestvena nauka шto istra`uva odredeni procesi i pojavi koi se od poseben interes za mladite generacii, za luѓeto,opшtestvoto i voopшto civilizaciskiot proces. Pedagogijata go prou~uva vospitanieto koe e fenomen za o~ove~uvawe na ~ovekot, go naso~uva, producira i oplemenuva negoviot psiho-fizi~ki potencijal. Mo`e da se konstatira deka pedagogijata kako opшtestveno-edukativna nauka e od posebno zna~ewe bidejќi prou~uva eden opшtestven fenomen i pojava koja pretstavuva nejasnost i potreba na generaciite na opшtestvoto na soznanijata i voopшto osposobenost za `ivot i rabota. Zaradi razvojot na poveќe pedagoшki disciplini doшlo do podelba i toa spored vremeto, spored prostorot, vozrasta, klasnata podelba. Pedagogijata od nejzinoto konstituirawe se razvila vo eden bogat sistem pedagoшki disciplini: pedagogija na slobodno vreme, pedagoшka komunikologija i dijagnosti~ka pedagogija. Vo ninxucu se posvetuva golemo vnimanie vo oblasta na pedagogijata. Pedagogijata pretstavuva va`en proces koj na svojstven na~in ja vodi misterijata, obrazovanieto, naukata, seto toa шto e svrzano so ninxucu tehnikata, od samiot po~etok, pa se do den denes. Istoriski gledano pedagogijata nastanala i opstojuvala na istite principi kako шto bila vo samata ninxucu organizacija. Pedagogijata trpela mnogu izmeni i promeni, se dodeka ne se najdeni unikatni metodi koi samo ninxite gi znaele. Sodr`inata na pedagogijata se sostoela od takvi metodi шto im ovozmo`uvala na ninxite brzo i efikasno u~ewe na tehnikata, so~uvuvawe na tehnikata i nejzino prenesuvawe od generacija na generacija. Site pedagoшki modeli bile tajno ~uvani i prenesuvani i bile nedostapni za sekoj drug, osven za ninxite. Ninxite ja znaele pravata

Page 13: Ninja Teoriia

logika na pedagogijata osobeno majstorite, trenerite, znaele kako da ja koristat za da pravilno, pedagoшki ja prenesat tehnikata.

ideologija

Celta ili ideologijata koja postoi vo ve шtinata ninxucu ne e da sozdade ~udoviшta koi ќe odat po ulica i ќe ubivaat, naprotiv celta e od onie koi ja ve`baat da sozdade vistinski, razumni luѓe, luѓe koi ќe bidat sposobni ponatamu vo `ivotot da gi sovladaat site prepreki, a da ne se po`alat deka im e teшko, luѓe koi ќe se gri`at samo za svojot `ivot, a nema da se meшaat vo tuѓite.So eden zbor sam se raѓa ,sam `ivee i sam umira. Koga nekoj bi ve`bal ninxucu veшtina bi sfatil vsuшnost шto zna~i da se bide `iv, шto zna~i da se bide svoj, da se bide ~ovek. Ne samo шto bi zapoznal eden nov sistem na samoodbrana tuku bi zapoznal sistem koj e nad drugite sistemi vo odnos na se. Inaku samata veшtina ima za cel da mu pomogne na ~ovekot, bez razlika na koja vozrast e, da sfati kolku vredi, da si gi otkrie svoite nedostatoci, a so samoto toa i da gi iskoreni, vsuшnost da si go pronajde vistinskoto mesto vo svetot, a ne da se gubi vo vremeto i prostorot. Veшtinata pomaga poedinecot pravilno da si go oformi negoviot karakter so toa шto uka`uva na ona шto e vredno vo `ivotot, a vredno vo `ivotot e umstvenata sila, koja so samoto ve`bawe doaѓa na prvo mesto. Golem udel vo formiraweto na karakterite na li~nostite ima trenerot, bez ~ija pomoш ne bi se sogledala ideologijata i poedinecot bi mo`el da trgne po pogre[en pat. No, dokolku poedinecot ne saka da si gi sogleda svoite gre[ki, a se ~uvstvuva idealen, ve`baweto na ovaa ve[tina e zaludno. Vo toj slu~aj ninxucu majstorot nema nikakvo vlijanie vrz toj poedinec, a samoto toa doveduva poedinecot da ne napreduva vo odnos na ve[tinata tuku da ostane na edno, po~etno nivo. Ninxucu ideologijata e ednostavno re~eno postignuvawe na sovrшenstvo, koe nikogaш ne bi se postignalo dokolku nema po~ituvawe kon samiot sebe, kon ninxucu majstorot u~itelot na sovrшenstvoto,kon celiot sistem na ninxucu...

organizacija

Vo ninxucu veшtinata organizacijata ili hierarhijata e podelena na tri dela:

Page 14: Ninja Teoriia

-Jo-nin {to zna~i (jo)-goren del, vrv, (nin)-~ovek,li~nost. Jo-nin e edistveniot i praviot gospodar na ninxite , toj e naredbodavatel i bez ograni~uvawe i objasnuvawe , upravuva so se шto ninxite poseduvaat. Jo-ninite go ~uvale svojot identitet i mesto na `iveewe vo tajnost, imale po nekolku identiteti i semejstva vo razli~ni kraiшta. Jo-ninite se naredbodavateli ninxi.

-^u-nin {to zna~i (~u)-sreden,vo sredina, (nin)- ~ovek,li~nost. ^u-ninite pretstavuvale meѓusloj ,tie se prenesuva~i na naredbi i go kontrolirale izvrшuvaweto na zada~ata.^u-ninite se prenesuva~i ninxi.

-Ge-nin {to zna~i (ge)-dolen,podreden,(nin) ~ovek,li~nost. Ge-nin e ninxa bez prava i sloboda na odlu~uvawe, toj vo celiot svoj `ivot gi izvrшuval site zada~i, ne so cel da si go prodol`i `ivotot tuku da ja odbegne smrtta kako od neprijatelot taka i od sopstvenoto bratstvo. Ge-ninite se izvrшni ninxi.

socijalizacija

Ve`baweto na ninxucu veшtinata ima inzvonredno pozitivno zna~ewe vrz socijalizacijata na li~nostite od razli~ni vozrasti. Pred se za nekoj da ja ve`ba ovaa veшtina mora da ima sposobnost soodvetno da se odnesuva vo sekoja sredina t.e. da znae da gi po~ituva pravilata koi vladeat vo taa sredina. Bidejќi ve`baweto na ovaa veшtina po pravilo e vo grupi i kolektivno ne se izveduva samo vo sala tuku i vo priroda pa poradi toa va`no e sposobnosta za adaptacija da se razviva do krajni granici. Osven toa шto ovozmo`uva socijalizacija vo izveduvaweto na nekoja zadadena zada~a, izu~uvaweto na veшtinata ovozmo`uva kaj poedincite da se razvijat site preostanati pozitivni sposobnosti za rabota vo grupa vo sekojdnevniot privaten `ivot. Kompetivnosta kako posebna osobina шto se razviva so ve`baweto na ovaa veшtina e mnogu zna~ajna za da se dobijat pozitivno orientirani li~nosti шto podrazbira psiholoшko uramnote`eni li~nosti, sigurni vo sebe, so ~uvstvo za istrajnost vo ostvaruvaweto na postavenite celi i postignuvawe uspeh. Sekako seto ova mo`e da se postigne dokolku se ve`ba pod rakovodstvo na stru~en trener, trener koj e dovolno socijaliziran i koj znae toa da im go prenese na svoite u~enici. Dokolku se ve`ba kaj nestru~ni treneri, mo`e da se slu~i da se pojavat nesakani efekti ne samo od fizi~ki aspekt, tuku i od psiholoшki aspekt, шto vo krajna linija mo`e da predizvika i negativni efekti vo socijalizacijata na li~nostite.

Page 15: Ninja Teoriia

( osnovni)

Ninxucu nivoata se zbir na vedшtini ~ija primena e utilitarna, toa se veшtini za posebna orientacija. Ninxite gi izu~uvaat isklu~ivo ili skoro isklu~ivo so cel na primena vo odredeni uslovi kade se podrazbiraat i odredeni zada~i, prvenstveno od odredeni pri~ini i sl. Kone~no ovaa grupa na veшtini krajna linija prestavuva usovrшuvawe na ninxucu veшtinata. Tradicionalnite u~iliшta na ninxucu gi sfaќaat i prezentiraat ovie veшtini kako progresiven sistem, kade metodikata na obuka na ninxite podrazbira deka prethodnata veшtina veќe vo dobar del e usvoena i sovladana, da mo`e kandidatot da prejde na izu~uvawe na narednata. Kompleksnata obuka na ninxite podrazbira istovremeno usovrшuvawe na poveќe ili barem na nekolku veшtini, so ogled na golemiot program na ninxucu veшtini ili nivoa koi sekoj poedine~en kandidat gi imal pred sebe kako primarna zada~a.

Mentalno usovrшuvawe (seiшin teki kjojo)

Na po~esno prvo mesto e mentalnoto usovrшuvawe kako i spiritualnata suptilnost. Mentalniot stav e kamen-temelnik na koj se gradi bilo koj vid u~ewe ili usovrшuvawe.So ogled na enormno napornata i obemna obuka na ninxite, jasno e deka nivnata psiholoшka struktura e ona primarnoto od kade treba da se zapo~ne nivnata obuka. Osnovnata ninxa obuka opfaќa prvenstveno introspektivni uvidi i dolgotrajna meditativna praksa so cel na ruшewe i razgraduvawe na la`nata i idealizirana slika za sebe. Mentalnoto usovrшuvawe bara dolgotrajna i seopfatna analiza na crtite na li~nosta, karakterot, temperamentot vo opшt vid, a podocna so dolgotraen rabota se usovrшuva i specijalizira steknatoto znaewe od domenot na psiholoшkata slika so cel za prakti~na primena vo zada~ite i dol`nostite koi ja o~ekuvaat ninxata.

Borba bez oru`je (taixucu)

Taixucu e veшtina na borewe bez upotreba na oru`je,. Ninxa (taixucu) podrazbira tri disciplini:

Page 16: Ninja Teoriia

a)Daken taixucu- klasi~na veшtina na borewe bez upotreba na oru`je, upotreba na udarnite povrшini na racete, nozete i drugite delovi na teloto vo blokira~ki i ofanzivni elementi, шto e dosta sli~no na bore~kite poimi na karate. b)Jutai xucu-podrazbira tehniki na paѓawe, frlawe, zafati, podlogi, borba na zemja, izbegnuvawe na linija na napadot, izvlekuvawe; veшtinata asocira na elementarno xudo i do nekade na xu-xucu. v)Taihen xucu-pretstatvuva specifi~na veшtina na ninxite i opfaќa veшtini na ne~ujno odewe, kriewe, izbegnuvawe na neprijatelot, prikrivawe, kamufla`a, ka~uvawe i sl. Tradicijata tvrdi deka voobi~aenoto znaewe na ninxata bilo da so edna efikasna tehnika precizno upatena vo soodvetna regija i to~ka na protivnikot ninxata mo`e da go onesposobi protivnikot za ponatamoшna borba ili da go ubie.

Borba so me~ ( ninxa-ken)

Ninxa-ken e veшtina na upotreba na posebno konstruiran ,,ninxa me~,, koj imal neшto pokratka ostrica, enormno ostra, kako i pokratka drшka od voobi~aenata, taka da so svojata dol`ina odgovaral na barawata da mo`e da se sokrie vo oblekata, шto za ninxata e vitalno praшawe, so ogled deka dol`inata na klasi~nata sabja(katana) ne dopuшta nejzino efikasno kriewe.

Borba so stap (bo-xucu) Vo ovaa borbena veшtina se koristat tri vida oru`je za borba: (bo) dolg okolu 2m., (han-bo) so dol`ina okolu 1m. i (jo) kratok stap ~ija dol`ina varira, ne e sekogaш ista.Izrabotkata e individualna i so razli~ni srestva,so razli~iti materijal( drveni ,metalni ,plastifucirani) Ninxite koristele posebno konstruirani ({inobi-zue) kako tajno i iznenaduva~ko oru`je koe po svojot nadvoreшen izgled bilo identi~no so drveniot stap i mo`elo i taka da se koristi; meѓutoa vo nego e naj~esto skriena ostrica, koja so ednostavno izvlekuvawe postanuvala smrtonosno oru`je i se upotrebuva vo identi~nata tehnika kako i standarden me~.

Borba so yvezdi~ki ({uriken xucu)

Page 17: Ninja Teoriia

Pretstavuva mali inzvonredno izbalansirani metalni oru`ja naj~esto na ostri ivici ili rabovi({uriken ili {aken). Naj~esto izrabotuvani od cvrst metal so pravilen geometriski oblik. Ovie oru`ja po formi mo`at da bidat kru`ni, yvezdesti, pravoagolni, pa se do izdol`eni pri шto linijata im e aerodinami~na, a tie i po svoite ostanati konstrukciski odliki se idealni za upotreba po pat na frlawe. Kako specifi~no i tajno, nepoznato oru`je na ninxite, ({urikeni) bile prema~kani so postojan i jak, naj~esto nerven otrov, taka da samoto oru`je bide frleno smrtonosno; bilo dovolno samo da ja grebne ko`ata i od minimalna koli~ina na otrovot stigne vo krvta, pa da dojde do smrt. Vo naborite na svojata obleka, ninxite nosele prili~no golem broj na skrieni ({urekeni) so razli~en oblik i so razli~na primena, pripremeni za upotreba vo site okolnosti. Vo tradicijata na ninxucu nieden kandidat za ninxa ne go dobil toa ime bez efikasno i precisno da go koristi ({urikeni) vo site uslovi, dewe, no}e, vo nepovolni atmosferski priliki, na momentalni ili oddale~eni celi. Tradicijata na ninxite tvrdi deka ninxite go koristele ({uriken) po intuicija ili nesvesno, po odredeno uve`ban i usovr{en psiholo{ki avtomatizam, {to im obezbeduvalo nepogre{livost.

Borba so kopje (jari xucu)

Upotreba na kopje ili trizabec (jari) e deskriptivno odredeno, srednovekovno so eden vrv kopje ili trizabec, pri шto ninxite vo tek na obukata, koristele specijalno konstruiran (kama jari) ~ija specifi~nost e dodatok na del sli~en na kuka vo osnova na oru`jeto, so шto mo`nosta za nanesuvawe na povredata dosta se zgolemuva. Koristejќi go ova oru`je prvenstveno kako ubistveno sredstvo, ninxite razvile sistem na odbrana-defanzivni tehniki so upotreba na (jari) kako i sistem na upotreba na (kama jari) protiv poveќe vidovi togaш poznati prvenstveno ladni oru`ja.

Borba so kopje so se~ilo (naginata xucu)

Klasi~no japonsko sredovekovno oru`je (naginata) vleglo vo arsenalot na oru`jeto na ninxite vo izmeneta forma, kako (besen-to) oru`je so enormna te`ina (ostrica), mnogu masivno, taka da ubistvenosta i kineti~kata energija pri silniot zamav se naglaseni. Ninxa (naginata) e konstruiran taka da mo`el da gi prese~e site vidovi poznati vojni~ki oklopi i da probie vojni~ka kaciga.

Page 18: Ninja Teoriia

Borba so lanec so srp (kusari-gama)

Japonskoto oru`je so lanec i srp bilo prisvoeno od {koloto (togakure rju). Lanecot koj bil dolg okolu 6-9 stapki na edniot kraj imal zaka~eno se~ilo(srp). Ova oru`je obi~no se koristelo za da se zavrшi akcijata vrz napaѓa~ot.

Eksplozivi (kajaku xucu)

Zapallivi i eksplozivni materii i sredstva, ~ij sostav i na~in na pripremawe pretstavuval tajna, vo koja kandidatot za ninxa bil upaten, voveden, so poseben(inicijatoren)ritual, posle stroga proverka, polagawe na zakletva na mol~ewe za znaeweto i veшtinite na koi e podu~uvan. Ninxite praktikuvale do perfekcija usovr шeni metodi na palewe ili predizvikuvawe na eksplozija poradi uniшtuvawe, ruшewe na barieri, ili poradi plateno ubistvo ili pak poradi privlekuvawe na vnimanie (na pogreшna strana) predizvikuvawe na panika i zbrka i od sli~ni pri~ini. Polno sovrшenstvo ninxite poka`uvale pri upotreba na ogan ili specijalni dimni bombi, kako bi se pribli`ile do celta ili so cel na begstvo posle zavrшena zada~a.

Veшtina na maskirawe (henson xucu)

Toa e veшtina na preoblekuvawe, maskirawe, i promena na (nadvoreшniot) identitetot i vo tek na obukata ninxite ja uve`buvale i usovrшuvale veшtinata mimikrija i gluma. Ninxite imale standardni modeli na preoblekuvawe, koi bile upotrebuvani spored adekvatni(soodvetni) vidovi na odnesuvawe, i шto e za ninxata presudno, znaewe na faktite, obi~aite, relevantnite odliki na profesijata vo koja se transformirale.Naj~esti klasi~ni tipovi na li~nosti i profesii vo koi se maskirale- preoblekuvale ninxite bile: - Jamabu{i- planinski kaluѓer-borec ili odmetnik - Sarugaki- patuva~ki glumec ili artist - Komuso-patuva~ki ili luta~ki sve{tenik - Ronin-samuraj bez gospodar - Akindo- patuva~ki trgovec - Hoka{i-patuva~ki muzi~ar - [ukke- budisti~ki sve{tenik

Page 19: Ninja Teoriia

Veшtina na kradewe ({inobi iri)

Veшtina na kradewe, provaluvawe, prikraduvawe, neprimeteno vleguvawe vo prostorii, na neprijatelska teritorija ili vo drug odreden prostor. Veшtinata ({inobi iri) opfaќa i posebni metodi na dvi`ewe, tivko(ne~ujno) dvi`ewe, na dolgotrajno tr~awe so cel za pominuvawe na golemi rastojanija za kratko vreme.

Veшtina na javawe (ba xucu)

Veшtina na javawe na kowi, kade posebno vnimanie se posvetuva vo uve`buvawe na dolgotrajno i iscrpuva~ko javawe, po site vremenski uslovi, po neprooden teren i sl. kako i specifi~ni vidovi na javawe, javawe na strana(so cel zala`uvawe na protivnikot deka java~ot e mrtov ili iznemoшten),strani~no javawe do trupot na kowot, taka da e java~ot nevidliv za neprijatelot.

Veшtina vo voda (sui ren)

Ve`bawe vo vodeni uslovi, kade se podrazbira dolgotrajno plivawe, ne~ujno plivawe, dolgotrajno gwurewe, opstojuvawe pod voda ili na povrшina na vodata so ~asovi ili denovi, veшtina na dolgotrajno zadr`uvawe na vozduhot vo voda.(Sui ren)-isto taka opfaќa obuka na veшtina na borewe, so oru`je ili bez, vo voda ili pod voda, a specifi~nost na ovaa veшtina e obuka na opstanok pod isklu~livo nepovolni uslovi vo voda, vo ledena planinska reka, vo razbranuvano more, vo karpesta ili vodopadna vodena sredina.

Strategija (bo rjaki)

Podrazbira izgradena, organizirana i odnapred planirana strategija i taktika na borewe i izvrшuvawe na zada~ata, ama i momentalna adaptacija na postoe~kite ili izmeneti uslovi,okolnosti i situacii.Veшtinata e neophodna za realizacija na sekoj plan i aktivnost na ninxata,bez strategija nema uspeh vo rabotata i akcijata шto ninxite ja sproveduvale.

Veшtina na шpiona`a (~o ho)

Veшtina na шpiona`a, pratewe, pribirawe podatoci ili informacii, pratewe na poedini li~nosti.Sekoja informacija bila neophodna i od golema zna~enie za uspeh do krajnata cel,a so шpiona`a rabotata bila olesneta.

Page 20: Ninja Teoriia

Veшtina na begstvo (inton xucu)

Veшtina na begstvo, prikrivawe na tragite,ili ,, tainstveno is~eznuvawe,, pri шto se ninxite obu~uvani da go koristat izgledot na zemjiшteto, atmosferskite priliki, sneg, magla, senkite na drvata, ne~ujno odewe, kriewe vo neo~ekuvani skrivaliшta, pa duri i zaka~uvawa na krovovi ili gorni delovi na yidovite.

Meteorologija (ten mon)

Elementarno znaewe na meteorologijata, predviduvawe na vremenskite uslovi i nivnite promeni.Atmosverskiot pritisok.vla`nosta na vozduhot,temperaturnite razliki i dr.

Geografija (~i mon)

Elementarno poznavawe na geografskite odliki na terenot.

( sporedni )

Osnovnoto ninxa znaewe se narekuva (taixucu) no ninxite osven osnovnite morale da znaat mnogu drugi veшtini, od tainstvenite i misti~nite pa se do onie veшtini koi pretstavuvale elementarno znaewe.Postojat osnovni i sporedni nivoa шto eden ninxa treba da gi ima i znae. Kako sporedni se naveduvaat nekolku nivoa koi ninxata mora da gi znae,a toa se: Koristewe na prirodata (~i ton)

Pravite ninxi `iveele vo gusti planinski шumi. Prirodata e najgolemiot sojuznik na ninxite, a prirodnite pojavi(noќ, mese~ina, magla, sneg) znaele da gi koristat na najdobar na~in.

Noќ: taa e prirodniot sojuzniik na ninxite. Najva`nite zada~i ninxite gi vrшele noќe, bidejќi vidlivosta e namalena ako ninxata e maskirana (vo crno odelo) a so toa otkrivaweto na ninxata e onevozmo`eno.Noke ninxie moraat da se dvi`at potivko i so visoki stepen na setilata za vid i sluh. Oblaci: ninxata ne ja saka Mese~ina,bidejќi go otkriva negovoto prisustvo i ~esto ~eka oblak da ja pokrie

Page 21: Ninja Teoriia

Mese~inata, pa da stapi vo akcija.Oblakot ja pokriva Mese~inata, so шto se smaluva svetlosta, se zgolemuva temninata, a so toa se zgolemuva nevidlivosta na ninxata. Sevo ova se slu~uva vo odreden vremenski period dodeka oblakot ja pokriva Mese~inata, koj e dovolen za ninxata da dejstvuva.

Nevreme: za begstvo, no i za iznenaden napad ninxata koristel loшi vremenski uslovi.Samoto vreme mu dava golema sloboda na ninxata slobodni i so namalena doza na pretpazlivost na ja izvrшuva svojata zada~a. Nevremeto mu pomaga na ninxata za brzo begstvo, a vo takvi uslovi ninxata mo`e da mu go popre~i vidot na neprijatelot.

Sneg: ako ninxata e dobro maskiran(vo belo odelo) sne`nata pokrivka ќe bide dobra podloga na koja ninxata mo`e da bide neprimeten. Frlaweto na sne`na ,,praшina,, vo o~ite na neprijatelot e dobar na~in ninxata da gi iskoristi sne`nite nanosi vo svoja korist. Na visokite planini ninxata znael da napravi sne`ni lavini. ]e go pre~ekal neprijatelot na nekoe izviшuvawe(ili drvo) i koga ќe go isfrlel sne`niot kup od torbata, toj trkalajќi se pretvoral vo vistinska lavina. Tehnikata za pravewe na lavina se narekuva(nadare otoki).

Magla: gustata magla bila pogodna za ninxite, zatoa {to tie i preku denot mo`ele da ja izvrшuvaat zada~ata.Kolku e gusta maglata tolku e podobro i od vremetraeweto na maglata zaviselo anga`mano na ninxata vo zada~ata. . .

Veшtina na koristewe `ivotni (kaberi naga~i)

Za realniot svet pretvaraweto vo `ivotni zna~i koristewe na trikovi, so koi ninxite gi uveruvale svoite protivnici deka se pretvorile vo `ivotni, a vsuшnost se slu~uvalo drugo, ninxata bi pobegnal, a na negovo mesto bi ostavil `ivotno. Zbunetiot neprijatel ne mo`el da ne veruva na svoite o~i. Sueverenite luѓe go ubivale `ivotnoto(zmija, `aba) veruvajki deka vo toa `ivotno se naoѓa loшiot duh na ninxite i deka nema ninxata nikogaш da se vrati. Osven pri begstvo ninxite gi koristele `ivotnite, obi~no onie od koi luѓeto se plaшat(zmija) za frlawe vo liceto na neprijatelot. Neprijatelot bi ostanal zdrven, i ne bi uspeal da se osvesti, a veќe bi bil ubien. Ninxite vo svoja korist koristele: gluvci, `abi, lisici, ptici, no i insekti i buba~ki. So tehnikata (kaberi naga~i)povikuvawe na buba~ki ninxite znaele da povikaat nekoj vid na buba~ki i da go usmerat kon neprijatelot.. .

Veшtina na letawe

Page 22: Ninja Teoriia

Letawe (ikarov son) ninxite znaele da go ostvarat. Ninxite dobro znaele da se dvi`at niz vozduhot i toa ne samo vo direkten borben duel so protivnikot , tuku i pomeѓu drvja, zgradi i sl. Koristele ja`e so kuka na krajot koe bilo tenko, cvrsto, no i oboeno vo ,,nevidliva,, boja na pr.( crna). Ninxata ja zaka~uval kukata na sigurno mesto i potoa ,,letal,, na dva na~ina: ili bi se zaniшal i bi preskoknal na drugo drvo, ili bidejќi imal cvrsti race bi se ka~uval po ja`eto. Nabquduva~ot imal ~uvstvo deka ninxata leta. Postoel uшte eden mnogu interesen trik koj ninxite go upotrebuvale za da go uverat neprijatelot deka letaat.Od isprepleten bambus pravele kukla i ja oblekuvale vo ninxa odelo. Vo vnatreшnosta na kuklata se naoѓal sad so lesno zapallivi materii koi ne osloboduvaat dim. Koga bi posakal da odleta ninxata bi ja zapalil smesata vo kuklata,koja bi se napolnila so vrel vozduh i bi po~nala da leta. Za toa vreme vistinskiot ninxa bi pobegnal so odewe, plivawe ili na drug na~in. Na patot do domot koj im bil poznat samo na ninxite, postavuvale na ista visina na drvjata sajla po koja se dvi`ele vo grupa. Isto taka za letawe koristele, zmaevi napraveni od materijal i drva po edno postaveno na kraevite i dve prekrsteni vo sredinata, za da gi dr`i drugite.. . .

Veшtina na hipnoza

Hipnoza pretstavuva izmeneta sostojba na ~ove~kata svest, sli~no na son vo koj hipnotiziranite mo`e da izvrшuvaat toa шto im go nareduva onoj koj gi hipnotizira. Nekoi ninxi znaele da gi hipnotiziraat drugite luѓe i taka da gi onesposobat, no hipnotizirale luѓe koi odgovarale za izvrшuvawe na odredena zada~a. Ninxata ne se izlo`uval na opasnost, a obi~no hipnotiziral li~nosti vo koi neprijatelot imal doverba, vo koi ne se somneval deka ќe mu naшtetat. Ninxite gi hipnotizirale luѓeto, togaш koga za izvrшuvawe na nekoja zada~a nemale hrabrost da ja izvrшat pri normalna svest. No, kako i denes, veшtinata na hipnoza e privilegija samo na retki ninxa majstori i se upotrebuva samo vo odredeni slu~ai. Ja koristele kunoi~ite. . . .

Veшtina na ~itawe misli (taшincu)

^itaweto na misli e sli~no na hipnoza i e ve шtina koja ja poznavale samo najdobrite ninxa majstori, tie koi veшtinata ninxucu ne samo шto ja sfatile tuku i ja praktikuvale kako spoj na veшtinata na teloto i usovrшuvawe na duhot. So dolgotrajno ve`bawe, ninxite znaele so gledawe na neprijatelite vo o~i da pogodat шto neprijatelot misli, da mu ja pro~itaat namerata, a so toa i da ja

Page 23: Ninja Teoriia

onevozmo`at realizacijata na taa namera. Veшtinata na ~itawe na misli e povrzana so dolgotrajni i strplivi meditacii, poznavawe na psihologijata na neprijatelot i dr. I ovde (kunoi~ite) imale va`na uloga poznavajќi go dobro neprijatelot. . . .

Veшtina na izvikuvawe (kiai)

Ova e edna od onie veшtini koi ne se lesni za objasnuvawe. Zamislete da nekoj celata svoja vnatreшna energija ja sobere i usmeri vo eden edinstven izvik. Toj izvik ne e od grloto, tuku od vnatreшnosta, od stomakot. Ne samo шto se proizveduva nat~ove~ki zvuk, tuku i se osloboduva i golema koli~ina na energija. Najstraшniot ninxa izvik ispuшten iznenaduva~ki i usmeren na vitalnite to~ki, vo najmala mera predizvikuva шok. Na protivnikot pravi poremetuvawe na nervniot sistem, krvotokot i sl. Mo`no e ako protivnikot e labilna li~nost i so toa da ima zaboleno nekoj organ(srce) posledicata da ne bide шok, tuku smrt. Najgolemite ninxa majstori znaele deka izvicite go onevozmo`uvaat skokot na zmiite i taka se spasuvaat sebe i drugite, no i deka ubivaat sitni `ivotni kako gluшecot. . . .

Veшtina na neranlivost

Treningot koj se grani~el so fantazijata na ninxata dostignuval granica na ~ove~ka izdr`livost i zatoa ninxata stanuval neosetliv na obi~ni udari, bolki od koi sekoj ~ovek bi po~uvstvuval golemi posledici. Sposobnosta da izdr`at silni bolki ovozmo`uvala ninxata da se bori i togaш koga e teшko ranet. No, fizi~kata podgotvenost na ninxite ne bila dovolna da toj bide ,,neranliv,, . Ninxite praktikuvale vo taa smisla, i duhovni, psihi~ki ve`bi(hipnoza, joga, mikjo). Za da bidat neranlivi tie nosele pancir koшuli i koga ќe gi pogodela strela vo srceto tie stanuvale i prodol`uvale da se borat kako niшto da ne se slu~ilo. Sli~en primer e i upotrebata na `elezni rakavici-kanxi (tekagija шuko), koi ninxata gi dr`i skrieni od protivnikot, no so niv mo`e da go zapre udarot na me~ot so raka. Protivnikot mislel deka ninxata so gola raka uspeal da go zapre me~ot. . . .

Bessmrtnost

Site luѓe se smrtni, pa i ninxite, sekako. No, ako nekoj e neranliv, togaш mo`e da bide i bessmrten. Luѓeto koi gledale

Page 24: Ninja Teoriia

kako ninxata ostanuva `iv od otrovnite streli i kako so gola raka spre~uva me~, veruvale deka ne samo шto ninxata e neranliv, tuku i deka e bessmrten. Ninxite, neranlivosta i bessmrtnosta gi ostvaruvale so upotreba na svoite oru`ja. . .

Veшtina na nevidlivost (onшin-xucu)

Zna~aen del od popularnosta na ninxucuto mo`e da se prepiшe na nevidlivosta, koja bila podednakov rezultat na fizi~kite i psihi~kite treninzi. Dobro razvienata veшtina na nevidlivost e edna od glavnite metodi koi gi koristi ninxata, pri шto glavno oru`je e temninata. Luѓeto najmnogu se potpiraat na vidot, dodeka pomala va`nost pridavaat na setilata za miris i sluh. No, vo temnina okoto mnogu slabo gleda, so zgolemuvawe na temninata se namaluva i vidot. Tivkoto i besstraшno dvi`ewe na ninxata vo temnina go iznenaduva neprijatelot i ninxata vo toj moment gi koristi site prednosti na svojata veшtina. Dokolku se nabquduva nekoja okolina podolgo vreme se gubi budnosta i na ~ovekoviot mozok mu e potrebna stimulacija za da deluva efikasno. Pri toa ako se odzeme mozo~nata stimulacija na neprijatelot, negovata psihologija ќe se svrti protiv samiot nego. Za adaptacija na okoto vo temnina potrebni se 20-30 minuti i dokolku vo toj period se izlo`i okoto na jaka svetlina procesot ќe se vrati na po~etokot. Vo taa smisla ninxite gi koristat poznatite ogneni bombi. . . ( Vo korist na seto ova mnogu va`no e poznavaweto na topografijata {to mo`e da zna~i razlika meѓu `ivot i smrt. Ninxite ne samo шto gi izu~uvaat slabite to~ki kaj neprijatelot, tuku se trudat so razvivawe na alternativni sredstva da ja nadminat svojata smalena ili nesovrшena percepcija. Za taa cel osobeno vnimavaat na zvucite, dopirite duri i vkusovite na objektite, zatoa шto ninxata mora da znae nezabele`ano da pomine niz treva, voda, pesok i razli~ni sredini koi ne mu se poznati. Sepak najgolemoto oru`je e budnosta. Jasno e deka samiot ninxa treba da pazi da ne stane `rtva na sopstveniot zamor i stres. Zamorot se izbegnuva so trening i relaksacija pred operacijata, a stresot se pobeduva so razni ve`bi za diшewe i meditativna praksa. Meѓutoa, najzna~aen faktor vo zadr`uvaweto na budnosta e samata volja i sposobnost na ninxata da go pobedi svoite slabosti. . . . )

Povisoko nivo na nevidlivost

Veшtinata na nevidlivost e disciplina koja vo golema mera ja preoѓa primenata na teorijata za zapazuvawe. Kako prvo, ninxite na tehnikata na nevidlivost go dodale u~eweto za pette

Page 25: Ninja Teoriia

elementi i go razvile (gotton po) ,,metodi na kriewe i begawe vrz osnova na filozofijata za pette elementi,, so шto od obi~en fizi~ki aspekt ninxite preшle na duhovno nivo. Prosvetluvajќi ja svojata moќ ninxata postignal edinstvo so prirodata, pette prirodni elementi, a so toa i edinstvo so Univerzumot. (gotton po), metodot na skrieno begawe se bazira na taoisti~ko u~ewe, a (gjojo) ili transformacija na pette elementi se sostoi od Zemja, Voda, Ogan, Metal i Drvo. (Mokutonxucu)ili drveniot metod opfaќa upotreba na drvjata i nivnite kroшni, kako i oprema za ka~uvawe. Va`na e sposobnosta na ninxite da gi snema nad normalnoto vidno nivo i ({otennoxucu) tehnikata ka~uvawe na nebo ovozmo`uva toa da se slu~i mnogu brzo. Treningot na ovaa tehnika zapo~nuva so tr~awe na blagi padini, za da se zavrшi so ka~uvawe na strmni povrшini. Ninxite imaat razni tehniki vo koi koristat specijalni oru`ja vo koi se podrazbiraat: skali od ja`e, od paja`ina, od cevki, vise~ki skali, skoka~ki skali i visoki skali. Toa шto e opfateno ovde e kriewe vo onoj del na prirodata koj e vo kategorija ,,Drvo,, so kreativna upotreba na drveno oru`je, a kreativnosta i dava poseben pe~at na ninxata. ,,Drvoto e energija koja se izdignuva, raste i sili i koja deluva koga ќe se usmeri protiv neprijatelot uporno i cvrsto se dr`i do svojata teritorija. Smislata na ova e deka ninxata treba da deluva odozgora kako bi go sovladal neprijatelot koj ostanuva dole. (Katonxucu) ja vklu~uva upotrebata na Oganot, dimot i eksplozivot za ottrgnuvawe na vnimanieto na neprijatelot шto mu ovozmo`uva begstvo na ninxata. Vo veшtinata na (katonxucu) se upotrebuva i pomalku poznatata (onibinoxucu)ili veшtina na ,,demonskiot ogan,,. Ovde spaѓa upotrebata na maskite za zastraшuvawe i zapallivite hemikalii. Pod ovaa ognena tehnika se klasificira sekoja upotreba na ogneno oru`je-eksploziv: drven minofrla~, ra~en top, skrieno oru`je za edno pukawe, dolga puшka, eksplozivna granata, mini i piшtol.,,Ogan,, pretstavuva energija шto se шiri, izbegnuva, koja e slobodna i e osobeno pogodna koga neprijatelot upotrebuva taktika. (Dotonxucu) gi opfaќa zemjenite metodi na begstvo i nevidlivost. Zemjeniot element e energija koja se sobira, kondenzira i stabilizira i se koristi koga neprijatelot se obiduva da postigne prednost. (kintonxucu) gi opfaќa metalnite tehniki na begawe i izvlekuvawe шto podrazbira koristewe na metalni i ~eli~ni borbeni sredstva, edinstveni za ninxite. Vo tie sredstva spaѓaat шurikenite, alat za buшewe, pila so tenki i debeli zapci, `elezni stegi za zatvorawe na vrata itn. (Suitonxucu) e voden metod na begstvo, kriewe i is~eznuvawe pri шto se koristi edinstvena ninxa oprema za podolgo ostanuvawe pod voda i polesno dvi`ewe po vodata. Tuka spaѓaat i

Page 26: Ninja Teoriia

klasi~nite cev~iwa za diшewe pod voda, a vodenite sredstva se poznati pod opшtiot poim (sui ki). Pomalku poznata oprema e veslo koe potonuva, plovni sredstva, splav koj tone i ~amec koj tone. ,,Vodata,, e energija koja se topi, rastvora i tone i e najdelotvorna protiv ogneniot neprijatel. Na ninxata mu ovozmo`uva da se stopi vo oklinata dodeka neprijatelot besno ja troшi energijata barajќi go. (Onшinxucu )e dlabok, suptilen i intuitiven pristap na nevidlivosta шto mu ovozmo`uva na ninxata efikasno da upadne i vo najbezbednoto mesto i da izleze od nego.

sokrieni

Ovie veшtini imale za cel greшno da go naso~at ili izla`at protivnikot i da go dovedat do zabluda. Veшtinite bila tainstveno krieni i bila dostapni za vistinskite ninxi.

Dvoen ninxa (sonin)

Vo specijalnite zada~i ninxite imale ,,bliznaci,,. Vo izvrшuvaweto se dvi`ele vo par. Edniot go onesposobuval ili odvlekuval neprijatelot, a drugiot nepre~no rabotel i ja izvrшuval brzo i efikasno zada~ata. Vednaш po izvrшuvaweto na zada~ata bi napravile eksplozija so шto bi go zbunile neprijatelot i mu se izgubuvale od vidnoto pole. Sekako ninxa-izvrшuva~ot na zada~ata e dvojniot a prviot e podmetnuva~ot na eksplozijata пo utvrdeno vreme i dogovorenoto mesto ninxite bi se sretnale.

Svetle~ki ninxa(hotarubi)

Obi~no koristele (hikari goke) vid na zelen~uk ili morski svetulki- vid `ivotinki. Svetle~kiot zelen~uk se upotrebuval samo koga Mese~inata pravi reflekcija na prirodnata svetlost. Morskite svetulki bi trebalo da se koristat samo koga se mokri zatoa шto samo togaш svetat. Zatoa ninxite gi prskale so voda. Svetulkite mo`ele da se upotrebuvaat nezavisno od koli~inata na svetlosta.Ovie dva vida na svetilki gi lepele po svoeti telo {to za obi~niot neprijatel deluvalo i izgledalo kako svelte~ki ninxa . . .

Ognena topka (katonhoseka)

Naoѓajќi se vo nezgodna situacija, o~i vo o~i so neprijatelot, ninxata znael da posipe maslo okolu sebe, za da zapali

Page 27: Ninja Teoriia

ogan. Ninxata bi oblekol crveno odelo za da izgleda efektno. Neprijatelot bi bil iznenaden, zatoa шto mu se ~inelo deka ninxata gorel. Sekako toa bila veшta podgotovka za begstvoi golema izmama na neprijatelot. Senka (bun~in)

Ninxite naj~esto gi koristele senkite za da go zaplaшat protivnikot. Znaele da napravat ~etiridelna i osumdelna senka. Toa bilo ,,telo koe skoka,, taka bi se prevel terminot koj go ozna~uva ovoj ninxa trik. Senkite bi skokale nasekade tolku brzo шto bi izgledalo deka ima poveќe ninxi otkolku шto gi ima. Neo~ekuvana temnica (jaimjo)

Neo~ekuvana temnica ninxite pravele od meшavina na borova smola, mastilo i crna te~nost od oktopod. Meшavinata bila vo forma na prav koj ninxite go frlale vo o~ite na neprijatelot, togaш nastanuvala potpolna temnica. Za moment, no dovolno da ninxata izvede odlu~en udar ili da pobegne.

Izguben vo magla (komogakire)

Koga vo vla`nite predeli pra шinata ќe se pomeшa so maglata vo vozduhot se pravi nepreodna zavesa. Toa ninxite go koristele koga morale brzo da izbegaat so шto bi se izgubile vo maglata, a nikoj ne bi zabele`al.

Neo~ekuvan tajfun ({un-pu)

Ninxite mo`ele da napravat neo~ekuvan tajfun(vetar), taka шto na poseben na~in so stapaloto triele vo zemja, osloboduvale energija vo vertikalna polo`ba, so шto uspevale da napravat mini-tajfun, so koj go spre~uvale prostorot na neprijatelot. Tunel pod more (kaitei-gakure)

Za izvrшuvaweto na nekoi zada~i ninxite morale da dejstvuvaat na bregot na moreto. Nekoi ninxi kopale mali tuneli pod moreto. Za vreme na plimite vodata go ispolnuvala tunelot, taka da ne se zabele`uval. Vo tunelite kriele i lesni ~amci. Pat vo nebo ({ote-no-xucu)

Page 28: Ninja Teoriia

Bez upotreba na oprema na planinari-alpinisti, ninxite mo`ele da se ka~uvaat na najstrmnite, vertikalni karpi. So skok od odredena visina vrz neprijatelot ,neprijatelot ќe bide zbunet i iznenaden ќe pomisli deka e napad od neboto.

,,Izedna~uvawe,, so okolinata (kan-no-gakure)

Vo mnogu opasni situacii, koga bil progonuvan ili koga moral da ostane nezabele`an vo izvrшuvaweto na zada~ata, ninxata znael da se ,,izedna~i,, so okolinata pripivajќi se do drvo, ograda, karpa, kamen, seno vo livada i sl. Grbot sekogaш se vrtel kon neprijatelot, pri шto ,,uшite postanuvale o~i,,. Se slu~uvalo da neprijatelot ne mo`el da go otkrie maskiraniot ninxa duri i koga gledal pravo vo nego. Nevidliva meta (hapo-cubute)

Ovoj trik e poznat pod imeto ,,osmoagolen kamen,,. Ninxata sekoja sekunda se naoѓal na drugo mesto, odejќi na ,,krakovite,,.pri toa frlal kamewa na neprijatelot zala`uvajќi go za stranite.

Moќ na duhot (aikikanшibari )

Ninxite mo`ele da izviknat taka шto go ,,zamrznuvale,, svojot neprijatel, zaplaшuvajќi go. Uspevale vo toa blagodarejќi na koncentracijata na svojata duhovna moќ. Razgovor so srceto (musei denшin)

Ninxite znaele da se razbiraat i bez zborovi, bez nikakvi glasovi ili dvi`ewa. Sekako ,,razgovor so srceto,, vodele onie ninxi koi apsolutno se poznavale eden so drug. Toa ne treba da se meшa so qubovnite znaci koi ninxite gi davale na svoite devojki i na `enite-kunoi~i. Metodite,,razgovor so srceto,, ninxite gi upotrebuvale vo golema gu`va ili koga bile o~i vo o~i so neprijatelot. Svirka na stomakot (i-no-fue)

Najtalentiranite ninxi znaele so silni pomestuvawa na vozduhot vo stomakot da napravat takvi zvuci koi bi go voznemirile neprijatelot. Uslov za izveduvawe na ovaa tehnika bilo ninxata da ima

Page 29: Ninja Teoriia

prazen `eludnik i da ve}e gi ima izve`bano stoma~nite muskuli da proizveduvaat odreden zvuk kon neprijatelot. Ovaa tehnika slu`ela pri otkrivawe na zamaskiranite protivnici vo zaseda i sl.

Kuklen teatar (kugucu)

Ninxite koristele konec ili tenok konop za dvi`ewe na nekoe oru`je. Bi sedel na granka, bi zavrzal tenko crevo okolu drvoto i bi go pomestuval me~ot. Nabquduva~ot bi mislel deka me~ot sam se dvi`i.

Komarci ( kamaku)

Ne se raboti za bilo kakvi insekti, tuku za trik koj ninxite go koristele da se obezbedat od pratewe ili da gi spre~at zarobenite zatvorenici da pobegnat. Ninxata na trevata staval igli povrzani so svileni konci. Iglite prethodno bile nama~kani so otrov koj go zaшemetuval ~ovekot vo blizina. Skrieni potsetuvale na komarci.

Bambusovo liv~e (majoi-ha)

Ninxite stavale otrov i na bambusovoto liv~e. Otrovot predizvikuval trofija na muskulite. Ninxite gi zaboduvale iglite vo liv~eto na stapot od bambusot. Koga neprijatelot }e go doprel, bambusot bi mu se zalepil za prstite, a potoa bi se raшiril niz teloto.

ishrana

Za da se postigne podvi`nost i brzina koi se neophodni za vrшewe na karakteristi~nata tehnika ninxucu, ninxite se pridr`uvale kon stroga navika na ishrana razli~na od deneшnite dieti,bila bogata so proteini, jagleni hidrati i minimalni masti. Svesta mo`e da ja kontrolira hranata koja se troшi. Mnogu teшka i masna hrana bara dolgo vreme za varewe. Takva hrana pravi ~uvstvo na zamor i pospanost. Toa e vo sprotivnost so ninxucu telesniot i duhovniot trening koj bara konstantna budnost. Osven toa takva hrana pravi karakteristi~en miris na potta koja mo`e da go izdade ninxata.Vo osnova hranata na ninxite sodr`ela 60%-70% jagleni hidrati, 20%-25% belkovini i 10%-15% masti. So pravilna ishrana ninxite gi izbegnuvale bolestite koi denes postojat, a koi se vo direktna vrska so loшite naviki vo ishranata. Osven pravilna ishrana tie ja imale navikata na redovno ~istewe na teloto-purifikacija. Pro~istuvaweto na vnatreшnite organi se vrшelo na dva na~ina: so pomoш na slivini ekstrakti (ome-ju i kon-njaku) kompir, soja i med.Ninxata ne samo шto znael шto da

Page 30: Ninja Teoriia

jade tuku znael koi materii se otrovni za organizmot i toa ~esto go koristel vo svoite misii. So konzumirawe na pravilna ishrana se izbegnuva ~uvstvoto na slabost, zamor, depresija, nesonica, se шto ima negativen efekt na treningot na bore~ki veшtini. Preteranata ishrana, navikata na ,,jadewe dodeka ne pukneш,, ja smaluva vitalnosta na silata i se raѓa ~uvstvo koe spre~uva uspeшno da se deluva. Vo slu~ajot na ninxite ovie posledici od loшa ishrana mo`e da zna~at sigurna smrt. Vo sekoj slu~aj na nas ostanuva da izbereme: pravilna i umerena ishrana, ramnote`a na teloto i duhot, vitalnost i podvi`nost ili tromost, bolest, zamor. Denes vladee opшto prifaten stav deka vie ste ,, toa шto jadete,,.Deneшnot ninxa treba da ima sopstvena programa na ishrana koja e prilagodena na negovata dejnost. Dietata e podednakvo va`en del od negoviot trening kako i sekoj drug aspekt na negovata veшtina. Ninxite bi trebalo da odredat kolkava koli~ina na hrana bi bila vo sostojba da ja nadoknadi potroшenata energija vo tekot na treningot. Dali e koli~inata na hrana dovolna ili ne, najdobro ќe poka`e telesnata te`ina. Dokolku vo tekot na treningot taa opaѓa zna~i deka koli~inata na hranlivi materii e smalena vo odnos na potrebite na organizmot.Dnevniot energetski potencijal na organizmot zavisi od mnogu faktori. Vo prv red od rabotata na muskulite, dol`inata na nejzinoto traewe, treniranosta, atmosferski i drugi uslovi.Isto taka e va`no dali se raboti za po~etnik ili za li~nost koja podolgo vreme se zanimava so ovaa veшtina. Potrebata za kalorii zavisi i od telesnata povrшina, starosta i polot. Pokraj toa, taa e vo tesna vrska so konstrukcijata i rabotata na `lezdite so vnatreшno la~ewe, osobeno шtitnata `lezda i hipofizata.Postoi i t.n. fizioloшka energija koja e potrebna za odr`uvawe na odredeni `ivotni procesi vo organizmot, no e vo sostojba na miruvawe. Pri odreduvaweto na obrocite ne smee da se rakovodi samo po brojot na kaloriite tuku i za zastapenosta na site hranlivi materii: belkovini, masti, jagleni hidrati, soli, voda, vitamini.Dokolku ne se vodi smetka za pravilniot raspored na hranlivite materii vo ishranata mo`e da dojde do preoptovaruvawe so golema koli~ina na `ivotinski belkovini, osobeno meso. Belkovini. I pokraj zna~eweto koe go imaat vo ishranata, isklu~iva upotreba na belkovini doveduva do golemo poremetuvawe vo organizmot. Koga se bara brzina i kratkotraen napor, koli~inata na `ivotinskite belkovini mo`e da se zgolemi.Osven toa koli~inata na belkovinite zavisi i od koli~inata na pot koja se izla~uva. Gubeweto na azot isto taka bara vnesuvawe na dovolna koli~ina na belkovini.Se smeta deka koli~ina od 50-60gr. belkovini, apsolutno e dovolna za odr`uvawe na dobra fizi~ka kondicija.

Page 31: Ninja Teoriia

Jaglenite hidrati isto taka se dobar energetski materijal. Ne se prepora~uva da se vnesuva golema koli~ina vo dolgi vremenski periodi. Golemo vnesuvawe na шeќeri negativno vlijae na `elude~nocrevniot aparat zgolemuvajќi gi procesite na varewe, шto ima za posledica sozdavawe gasovi i drugi tegobi. Kako posledica na nagloto izla~uvawe na insulinot doaѓa do stesnuvawe na srcevata arterija, a so toa i do poremetuvawe na ishranata na srceviot muskul. Preku denot koli~inata na шeќer bi trebalo da iznesuva od 100-150gr.Najva`na uloga vo prometot na jaglenite hidrati ima vitaminot B-1. Osven toa, vitaminot B-1 ja odr`uva ramnote`ata na nervniot sistem. I pokraj toa шto vo meшanata hrana ima dovolna koli~ina na vitamini, vo ishranata treba dodatno da se vnesuvaat vo vid na tableti. Mle~no-rastitelnata hrana, mo`e da zameni meшovita hrana. Odli~ni rezultati se postignuvaat so hrana koja se sostoi od crn leb, sve`o ovoшje, sve` i varen zelen~uk, umerena koli~ina na testo, mali koli~ini na meso. @itaricite i ovoшje so semka: oves, p~enica, r`, integralen oriz, kikiriki, orasi, bademi...mo`e da se koristat vo svojot priroden oblik, nepreraboteni, bez konzervansi, aromati, sol ili шeќer. Isto taka i proizvodi napraveni od ovie namirnici: leb, puter od kikiriki i puter od bademi. Puterot od kikiriki treba da se koristi vo ograni~eni koli~ini, poradi mastite шto gi sodr`i. Pukankite, duri i bez sol, mora da se jadat vo pomali koli~ini poradi pr`eweto so koe se spremaat. Zelen~uk-skoro celiot e prifatliv, osven kompirot i domatot zaшto mo`e da predizvika degeneracija na zglobovite. Ovoшje-retko na kogo mu smeta i zatoa treba da se jade шto poveќe razli~no ovoшje. Osven toa ovoшjeto sodr`i dosta minerali i vitamini. Xusot od grejpfrut sodr`i mnogu poveќe vitamini i pomalku шeќer otkolku xus od portokal, a odli~no ja gasne `edta. Mle~ni proizvodi-Belo, nesoleno sirewe, jogurt i povremeno jogurt so med ili шejk od razli~no ovoшje, se mnogu korisni i zdravi. Nekoi mle~ni proizvodi se teшki za varewe, no ne treba da se isfrlat od menito. Riba i `ivina- sekoj treba da ja koristi onoj vid na riba шto najveќe ja saka i najveќe mu odgovara. Treba da se vodi smetka od kade se nabavuva i dali e sve`a. Pileшko i misirkino meso najdobro e pe~eno, a ne pr`eno. Susamovoto seme, menta vo prav i korewata na rastenijata, ninxite gi upotrebuvale za gasnewe na `edta, i site ovie sostojki se zdravi za stomakot i go potpomognuvaat la~eweto na plunkovite `lezdi. Cimetot ili na japonski (kei~i) isto deluva na osloboduvawe na plunkata. Toj isto taka ja smaluva tromosta za vreme na fizi~kite aktivnosti. Cimetot e isklu~ivo dobar za stomakot na ladno vreme i ja stimulira rabotata na nervniot i vaskularniot sistem.

Page 32: Ninja Teoriia

Masti Koli~inata na masti koja sekojdnevno mora da ja vnesuva vo organizmot iznesuva 80gr. Kako posledica od nedostatok na masti t.n. masni kiselini se javuva poremetuvawe vo apsorpcijata na hranata i premnogu opteretuvawe na srceviot muskul. Mnogu va`en faktor vo ishranata e i steknatata navika.^esto se koristi poedin oblik na ishrana vo razni sredini. Promena na toj oblik doveduva do poremetuvawe vo organizmot.Pokraj zna~eweto koe go ima me{anata hrana, kako i pravilniot odnos na hranlivite materii na fizi~kata kondicija, ne e od mala va`nost ni vremeto na zemawe na obrocite kako i nivniot broj. Nepotrebno e utvrdeno deka fizi~kata sposobnost na luѓeto koi se izlo`eni na golemi fizi~ki napori, vo bliska vrska e so brojot na obroci, vremenskiot period meѓu poedini obroci. Vidot na hrana koja ќe se prima zavisi od godiшnoto vreme, podnebjeto, intenzitetot na naporot i drugi okolnosti. Vodata pretstavuva idealna te~nost za niza svojstva bez koi ne bi mo`ele da se izvrшat mnogu fizi~ko-hemiski procesi, neophodni za `ivot na sekoja ќelija.Vo prilikata na napori se gubi golema koli~ina na te~nosti. Ponekogaш 15l. dnevno. Bidejќi prometot na vodata e vo tesna vrska so prometot na soli, vo isto vreme doaѓa do gubewe na dvata faktori, taka va`ni za organskata funkcija.Prometot na voda vo organizmot zavisi i od na~inot na ishrana. Vnesuvaweto na golema koli~ina i masti i шeќeri vo hranata mo`e da dovede do deficit na voda. Na toj na~in doaѓa do poremetuvawe na ramnote`ata na vnesenata i iznesenata koli~ina na te~nosti, so site svoi posledici. Potrebata na sportistite za voda zavisi od mnogu faktori. Se pretpostavuva deka voda treba da se vnesuva se dodeka postoi ~uvstvo na `ed. Poznat e faktorot deka po golemi sportski napori, doaѓa do gubewe na golema koli~ina na voda i soli. Vnesuvaweto na novi koli~ini doveduva do zgolemuvawe na `edta, potoa povtorno potewe i gubewe na preostanatite koli~ini na soli. Spored toa vnesuvawe na golemi koli~ini na te~nosti vo tekot na treningot samo ja vloшuva situacijata. Soli. Potrebnite koli~ini na mineralni soli se obi~no minimalni, taka da izvesen mineral voglavno se naoѓa vo dovolna koli~ina vo sekojdnevnata ishrana. Meѓutoa postojat minerali koi mu se potrebni mnogu poveќe na organizmot, a nivni nedostatok doveduva do nesakani posledici. Toa se kalcium, jod, `elezo, fosfor i gotvarska sol. -Kalciumot e mnogu va`en vo odvivaweto na mnogu `ivotini procesi: zgrut~uvawe na krvta, odr`uvaweto na normalnata nadrazlivost na muskulite i nervite i sozdavaweto na koskenite tkiva. So obzir na osobinata kalciumot da ne se deponira vo organizmot, otkolku шto e potrebno sekojdnevno da se vnesuva, treba da se konzumira vo zgolemeni dozi.

Page 33: Ninja Teoriia

-Fosforot e mnogu va`en mineral. Vo sportskite napori se sozdavaat vo pogolema ili pomala mera, kiseli soedinenija kako posledica na prometot na hranlivite materii. Ovie soedinenija doveduvaat do zamor. Neorganskite soli na fosforot gi neutraliziraat tie kiseli proizvodi na krvta i go otstranuvaat zamorot. -@elezo. Ako se zeme vo predvid faktorot deka e `elezoto glavna sostojka na hemoglobinot koj ima za zada~a da go vrze i prenese kislorodot do site tkiva, muskuli i organi, ulogata na `elezoto e mnogu jasna. Kaj sportistite sekogaш postoi t.n. ,,glad za kislolrod,,. Dnevnata potreba na sportistite za `elezo iznesuva okolu 30-40mg. -Jodot e postojana sostojka na krvta koja u~estvuva vo sozdavaweto na hormonite na шtitnata `lezda. Koga e zbor za troшeweto na jod na organizmot, treba da se napomene deka e mnogu va`no da se vodi gri`a za koli~inata na jod vo dobata na pubertetot, koga postoi zgolemena potreba za jod. Vo intenzivnite sportski napori, koli~inata na jod vo шtitnata `lezda se namaluva. Zatoa treba da se vodi smetka za vnesuvawe dovolna koli~ina na hrana koja go sodr`i. Toa pred se e kromid, kompir, morska riba. Dnevnata potreba na organizmot za jod iznesuva okolu 0,00020gr. -Gotvarskata sol e mnogu zna~aen faktor vo ishranata. Nejzinata uloga e mnogustrana. Od nejzinoto prisustvo vo organizmot zavisi normalniot promet na vodata, meѓukleto~niot pritisok, reguliraweto na kiselo-baznata ramnote`a vo telesnite te~nosti, sozdavaweto na stoma~nite kiselini, a zaedno so kalciumot i kaliumot deluva na odr`uvaweto na normalnata muskulna nadrazlivost. Vo slu~ai na nedovolno vnesuvawe na soli ili nivno naglo gubewe шto e ~est slu~aj, vo golemo potewe, organizmot se bori na razni na~ini da se zadr`i normalnata koli~ina na soli. Se slu~uva da pri golemi fizi~ki napori se izgubi i do 50gr. soli шto pretstavuva ogromen gubitok. Vo takvi napori doaѓa i do smaluvawe na funkcijata na korata na nadbubre`nata `lezda.Od druga strana, za da se izgasne `edta, se zema pogolema koli~ina na voda koja ni malku ne ja podobruva sostojbata tuku samo ja vloшuva, zatoa шto na toj na~in organizmot ja gubi solta.Kako posledica na vakvata sostojba, ~esto se javuva iscrpenost, fizi~ka i duшevna, sportistite ja gubat voljata, apetitot i stanuvaat maloduшni. Zemajќi gi vo predvid posledicite od nedostatok na gotvarskata sol koi se izrazuvaat so smaluvawe na fizi~kata kondicija, gr~evi vo muskulite kako i razni drugi poremetuvawa, potrebno e da se obrne vnimanie na nejzino pravilno vnesuvawe. Kolku ќe se dava gotvarska sol dnevno zavisi od mnogu faktori. Pred se, od individualnite sposobnosti, ja~inata i dol`inata na traewe na naporite, treniranosta, na~inot na ishrana, atmosferskite priliki i dr.So obi~nata meшana hrana se vnesuva dnevno od 10-30gr. soli, шto vo norma;ni okolnosti gi zadovoluva potrebite. Ovaa koli~ina pri napori mo`e da se zgolemi na 40gr.

Page 34: Ninja Teoriia

dnevno. Zgolemenoto vnesuvawe na soli ne doveduva do zgolemuvawe na nejzinata koncentracija vo krvta, kade obi~no ima od 550 do 650mg. vo procenti. Re`imot na trenirawe ne e kompleten bez programata na ishrana шto odgovara na re`imot. Vnesuvaweto na principite na zdrava ishrana ќe ja zgolemi koli~inata na vaшata energija i sila, dopuшtajќi da maksimalno gi iskoristite svoite potencijali i da gi postignete sakanite rezultati. Vo deneшnoto druшtvo i na~inot na `ivot, va`no e da se ima silno telo, silna svest i silen duh. Toa se postignuva so pomoш na pravilna ishrana, ve`bawe i odmor шto e posebno va`no za ninxite.

otrov

Skoro nema istoriski period vo koj ne se koristel otrov, a toj se upotrebuva i denes. Otrovot e najpodmolno oru`je pred koe paѓa i najsilniot ~ovek. Vo osnova otrovite mo`at da se podelat na : `ivotinski, bilni, metalni, mineralni otrovi. Isto taka mo`at da se podelat na: Otrov so brzo dejstvo. Vo slu~aj koga se koristi otrov so brzo dejstvo smrtta nastapuva po nekolku sekundi ili minuti. Ovie otrovi se upotrebuvaat samo koga ninxa ne e prinudene po izvrшenoto ubistvo uшte izvesno vreme da projde so `rtvata. Otrovite so brzo dejstvo naj~esto se stavaat vo hranata, a se koristat i so streli i so шurikeni. Otrovi so bavno dejstvo.Koga ninxata treba direktno da ja otrue `rtvata naj~esto se koristat otrovite so bavno dejstvo.Dejstvoto na ovie otrovi nastapuva po nekolku ~asovi ili denovi. Eden od tie otrovi e arsenot (metalen otrov). Toj e bel prav bez miris i vkus i lesno mo`e da se stavi vo nekoj pijalok. Dokolku ninxite bile na zada~a, a vo taa zada~a bil vklu~en i otrov, togaш na niedna `rtva i nemalo spas. Ako bilo koe oru`je stoi vo sovrшena harmonija so ninxite, togaш toa e krajno podmolnata rabota- dejstvo, na nivo na farmacevt, a isto taka znae i da gi priprema. Site ninxa-otrovi ne se smrtonosni, nekoi od niv predizvikuvaat samo odzemenost. Sovremeniot ninxa e dobro zapoznaen so otrovite, nivnoto hemisko dejstvo. @ivotinski otrov .Otrovot tetradoksin, dobien od ribata-balon (organsko poteklo) ostanuva vo nea i koga taa e zgotvena, a samo mala koli~ina (8-10 mg.) mo`e da bide fatalna. Go napaѓa diшniot centar vo mozokot i predizvikuva paraliza na organite. Drug `ivotinski izvor na otrov bila bufo marinus, najgolemata `aba na svetot. Ovoj otrov se la~i od `lezdite na o~ite na `abite, a ninxite go upotrebuvale za vrvovite na strelite, kopjata i malite streli~ki. Ekstrakcijata na otrovot se izveduvala taka {to `abata se stavala na

Page 35: Ninja Teoriia

kolec i se pe~ela, pri шto na ko`ata se sozdavale plikovi od koi se vadel otrovot i se sobiral vo posebni sadovi. Ovoj otrov predizvikuva visok krven pritisok, glavobolka i paraliza. Rastitelni otrovi. Ninxite vo minatoto gi koristele i {korpiite kako sredstvo za truewe na neprijatelot, koj ako ne umrel dobival nekoj vid ludilo. Iako cijanidot e sovremen otrov ninxite znaele da go izdvojat od semkite na jabolkata, praskata, creшnata, slivata i bademot. Cijanidot zemen oralno deluva na centralniot nerven sistem i ubiva mnogu brzo.Eden od smrtonosnite otrovi se naoѓa vo listot na obi~niot patlixan i predizvikuva srcevi problemi, pa i infarkt. Ninxite gi koristele i otrovnite pe~urki Amanita faloides koi nemaat protivotrov. Ovoj otrov se sostoi od niza razli~ni otrovi meѓu koi faloidin, ~etiri pati pojak od cijanidot. Samo pedeset milioniti del od gramot e dovolen da ubie gluшec. Duri i ako ovoj otrov ne ja ubie `rtvata tuka se drugite tri otrovi, meѓu koi amnitin posilen od falodinot. Drugite otrovi gi napaѓaat jetrata i bubrezite. Ninxite gi koristele i vlaknata od bambusot kako otrov. Ponekogaш imale zada~a samo da go paraliziraat ili oslepat neprijatelot. Otrov koj predizvikuva povremeno slepilo e Poinseti. Infekcija na neprijatelot se sozdavalo so meшawe na kowska krv i izmet шto se stavalo na no`. Ninxite vo minatoto barale otrov na koj nema protivotrov, a deneшnite ninxi baraat otrov koj pokraj toa nema da se otkrie so autopsija. Vakvi otrovi ima mnogu, no najpoznat e Kurare koj ne e otkrivliv i za najdobrite stru~waci. Naj~esto se vnesuva po oralen pat, no postojat i otrovni igli od koi ne se otkriva ubodot. Iako direktno ne e vrzan za otrovite, ninxa dopirot na smrtta e drug na~in za izvrшuvawe ubistvo. Toa pretstavuva dopirawe na neprijatelot шto predizvikuva momentalna ili odlo`ena smrt so mala koli~ina na sila. Ovoj dopir se izvrшuva vo izvesen period na denot koga krvotokot ili blagiot elektricitet koj vo teloto se sozdava najblisku do ko`ata, so pritiskawe na odredeni delovi na teloto, krvotokot se prekinuva i nastanuva smrt. Ovie delovi na teloto se nare~eni Atemi i gi ima preku 360, a dopiraweto se vrшi na specijalen na~in bidejќi nekoi od niv se pritiskaat, drugi se grabat itn. Napaѓa~ot mora najprvo da gi znae to~no ovie delovi za da mo`e da go koristi ovoj metod. Od ovaa pri~ina potrebno e ninxata da izu~uva anatomija. Dopirot na smrtta ubiva brzo, a mo`e i da predizvika vnatreшno krvarewe ili da sozdade grutka krv koja eden den ќe stigne do srceto. Ima otrovi koi se vnesuvat preku ,respiratoren sistem, organi za varewe, kardio-vaskularen sistem itn..

Page 36: Ninja Teoriia

oprema

obleka

Ninxata nosel odelo samo na zada~a, a preku denot bil normalno oble~en

1.Osnovnoto odelo vo ninxucu ({inobi sozuku) se sostoi od:-kapa- nadvoreшen del (hokamuri)-marama- vnatreшen del (tengugui)-palto-goren nadvoreшen del (jaketsu)-maica-goren vnatre{en del (-rakavici (-podlaktici (-pojas (obi)-pantoloni-dolen nadvoreшen del (hakama)-~orapi (tabi)-~evli (tabi)-torba

oru`je

Vo osnova oru`jata na ninxite se delat na nekolku osnovni grupi i toa:

1. Oru`ja koi se prepoznavaat kako oru`ja;2. Oru`ja koi ne se prepoznavaat kako oru`ja;3. Oru`ja koi se kako hemiski, dimni i eksplozivni sredstva.

No vo ninxucu postoi i podelba na oru`jeto na:

1. Oru`je za blisko rastojanie2. Oru`je za sredno rastojanie 3. Oru`je za dale~no rastojanie

01-AIKU^I-no` koj se nosi zaka~en za pojas.02-AШIKO-no`ni skali, no`na vrvka so kuki, koja mo`e da se koristi i za odbrana od `ivotni.03-BAKUHACU-GAMA-dolg ninxa lanec so se~ilo, obi~no srp na edniot i sad za eksplozivni materii na drugiot kraj.

Page 37: Ninja Teoriia

04-BISENTO- kopje so шiroko se~ilo sli~no na halebard, spaѓa vo Naginata vooru`uvawe.05-BOKEN-me~ od drvo napraven po merka na samurajski me~. Sostaven del vo opremata na aikido i kendo.06-BO(stap)-Drven stap od tvrdo drvo dolg od 80-260 sm. Slu`i za potisnuvawe, zaboduvawe i udirawe.Relativno lesen i so golem domet. 07-BO-ШURIKENI-,,proektili,, za frlawe vo oblik na streli. [ajki, igli za pletewe, no`ici, шnoli, stapovi za jadewe se se toa prira~ni Bo-{urikeni. Za razlika od niv Hira-{urikeni imaat yvezdoviden oblik.08-VAKIZAШI-kratok blago zakriven samurajski me~, koj se koristel za tradicionalnata japonska harikiri ceremonija.09-VATAKURI-vrv na streli~ka vo oblik na kopje, so povratna kuka.10-DAITO-dolg samurajski me~, iskovan od metal. 11-DAIШARIN-trkala so osovina, oru`je koe ninxite go frlaat me|u nozete na protivnikot.12-DAIШO-vo bukvalen prevod zna~i golem-mal, inaku ozna~uva par ma~evi: katana i vakizaшi. 13-JARI-samurajsko kopje.14-JEN-PIAO-kineski ninxa no` za frlawe.15-JIGANE-se~ivo na me~.16-JITE-pomal ,,brat,, na sai-viluшka. Jite e no` so eden krak i dokolku se rakuva dobro so nego uspeшno parira na katana.Vo racete na samuraite bil opasno oru`je, koe mo`e da se nosi pod odeloto poradi negovata golemina.17-JO-stap za udirawe dolg 130 sm. so pre~nik 2,2 sm. Izraboten e od tvrdo drvo i so negova pomoш se uve`buvaat taktikite vo Bo-xucu.18-JOJU-~epkalka, ninxa pribor i pomo{no drveno oru`je.19-JUMI-lak koj pripaѓa na Ja streli~kite. Izraboten e od bambus ili drvo, centarot na pritegnuvawe e na dolnata tretina na lakot.20-KAGINAVA-dolga sajla so trozabec za zaka~uvawe t.e. ka~uvawe po yidovi, mo`e da se koristi i kako oru`je.21-KAIKEN-TANTO-ninxa no`.22-KAMA-azisko odbranbeno oru`je vo oblik na srp. Se smeta deka poteknuva od Nova Gvineja, no ne e doka`ano bidejќi samiot termin poteknuva od kineskiot jazik.23-KATANA-poznat japonski dolg me~, koj pretstavuva najplemenito samurajsko oru`je. So nego se rakuva so dvete race istovremeno. Porano bil izrabotuvan od ~elik, ra~kata i Cuba-zaшtitnikot za raka se ukrasuvani. Denes Katana se izrabotuva od lieno `elezo, ukrasot se narekuva Mitokoromono, a se~iloto Saja. Kaшira pretstavuva kapa na gorniot del na ra~kata na me~ot i svojata celina ja pravi zaedno so Fu~i. Drugo zna~ewe na ovoj termin e dolga lesno zavitkana samurajska sabja so edno se~ivo.24-KJOKECU-ШOGEL-udobno ninxa oru`je so dodadena ostrica zakrivena nagore.

Page 38: Ninja Teoriia

25-KOGAI-igla koja ninxite ja stavale vo futrolata na me~ot i ja upotrebuvale kako Bo-{uriken.26-KOGATANE-eden vid ninxa no`.27-KOZUKA-ninxa no` pridodaden na me~ot smesten pokraj se~ivoto na me~ot, isto taka koristen kako Bo-{uriken.28-KOZUZU-ognena cevka, puшka prvobitno napravena od drvo i bronza. Drugo ime: Arkebuza.29-KUBOTAN-akupunkturen stap.30-KUSARI-GAMA-ninxa oru`je, srp i lanec.31-KUSARI-FUNDO-kratok lanec so tegovi na kraevite, se narekuva i Manriki-kusari.32-MANIUKI-GAMA-ja`e so srp na edniot i metalen teg na drugiot kraj.33-MANRIKI-KUSARI-kinesko oru`je za odbrana i napad, pri шto lanecot koj se zamotuva na racete ima metalni tegovi na kraevite.34-NAGAMAKI-japonsko oru`je, srodno na naginati.35-NAGINATA-golemo drveno kopje so golema dr{ka, obi~no koristeno od ninxa-`enite i `enite-borci. Sli~no na halebard.36-NEKO-TE- zaostren naprstok so prodol`en nokt (metalen prodol`etok)37-NINXA-KEN-kratok ninxa me~.38-NUN^AKU-oru`je so dva ili poveќe oblici na oru`je spoeni so konop, po~esto so lanec. Rekvizit na ninxucu, kung-fu i mnogu drugi bore~ki veшtini.39-OGAMA-golem srp so lanec, kosa. Ninxa oru`je (ra~no sredstvo) za ka~uvawe i odbrana.40-PIAO-kineski yvezdi za frlawe, kuki, no`evi, lete~ki prsteni. 41-JENPIAO-kineski ninxa bode` za frlawe.42-SAI-metalno azisko oru`je vo oblik na trozabna viluшka, se koristat tri vrsti od koi edna e skriena vo pojasot.43-SAJA-se~ivo na me~ ili futrola. 44-SEMBAN-шuriken so ~etiri zapci koj go koristele pripadnicite na Togakure ninxucu шkolata.45-TESEN-metalna lepeza, ninxa odbranbeno oru`je od me~ i шuriken koe mo`e da se koristi za frlawe i se~ewe.46-TECU-BIШI-mali ninxa piramidalni so poveќe kraci oru`ja za frlawe.47-TECU-KEIBO-ninxa stap za udirawe, edniot kraj e opremen so metalen klin.48-TOAMI-ribarska mre`a, ninxa odbranbeno oru`je za poveќe napaѓa~i, koristeno kako vo voda taka i na kopno.49-TONKI-metalno ninxa oru`je sli~no na no`ot.50-TORINOKO-ninxa ognena naprava so jaj~esta forma.51-TOTOKI-NOJA-otrovna ninxa streli~ka.52-FUKIJA-cevka za izduvuvawe na otrovni streli~ki.53-HAN-KJU-kratok ninxa lak.

Page 39: Ninja Teoriia

54-HIJA-ognena ninxa streli~ka.Se sostoi od Kabura kugli napolneti so zapallivi i eksplozivni materijali.55-HIШI-ninxa yvezda so piramidalen oblik.56-HOKO-kopjesta podvrsta na naginata.57-HOШI-vrv na strela idealna za brz napad. Termin za ninxa voena strategija.58-CUKA-ra~ka na me~ izraboten od drvo.59-CUKA-ITO-del od ra~kata na me~ot.60-ШAKEN-metalna ninxa yvezda so nekolku zapci.61-ШOKOMI-ZUE-ninxa me~ maskiran kako obi~en drven stap, koristen od ninxite maskirani kako slepi luѓe.62-ШINAL-drven me~ sostaven od nekolku bambusovi drvca povrzan vo celina so ko`ni kaiшi. Pred po~etokot na ve`bawe ili borba se potopuva vo voda.63-ШINBO-ninxa oru`je koe se nosi vo raka, sli~no na metalen klin so zadebelen sreden del na koj se naoѓa prsten za stavawe na sredniot prst.64-ШINOBI-TANTO-ninxa no`. 65-ШIRAI-vrsta na {uriken.66-ШOGEI-familija na oru`je na ninxite, vid na no` so se~iva od koi ednoto e zakriveno nagore. Slu`i za zaka~uvawe i ka~uvawe koe se vrшi so pomoш na dolgoto ja`e шto se naoѓa na krajot.67-ШOTO-kratok samurajski me~.68-ШURIKEN-ninxa yvezdzdi~ki za frlawe. . . . . .

. . . . . . . . . . . . .

Stap (Bo)

Stapot (Bo)- motka ili kako шto go narekuvale ninxite prodol`ena raka, obi~no e koristen za borba o~i vo o~i so neprijatelot. Izrabotuvan e od bambusovo drvo, so dol`ina kolku шto e visok samiot borec. Toa zna~i deka stapot vsuшnost i nema svoja odredena dimenzija, po koja bi mo`el da se pravi. Za da stapot ja dobie svojata elasti~nost i tvrdost, ninxite po tradicija go provrivale vo ~ista planinska voda, veruvajќi deka nave~er vo ezerskite vodi se bawaat zmejovite, шto vsuшnost dava elasti~nost i tvrdost na bambusovoto drvo. Vo mnogu slu~ai ninxite vo svoite motki kriele na edniot kraj metalen шilec, koj bil prekrien so par~e od ~isto drvo шto onevozmo`uvalo da se primeti deka vo obi~nata motka se krie uшte edno mnogu opasno oru`je. Ninxite go narekuvale Jari шto vo prevod

Page 40: Ninja Teoriia

zna~i kopje. Go koristele isklu~ivo koga neprijatelot dr`el (katana, vakizaшi ili tanto) koj e nosen prikrien vo futrolata na (katana) ili {avovite na pantolonite. Vo stapot mo`elo da se krie u шte edno opasno oru`je, prikrien me~ ~ija ostrica bila dolga okolu 60sm. Taka e napraven da mo`e lesno i brzo da se izvle~e vo sekoj moment ili vo tekot na borbata. ^ovekot koj шto prv go napravil skrieniot me~ vo motkata se vikal (Jo{ida Kava), `iveel vo 19 vek i bil sledbenik na golemata (koga) шkola. Stapot (Bo) ne e koristen samo za borba tuku i kako pomoшno sredstvo za preskoknuvawe, odewe po mraz, ka~uvawe ili pak odewe po tesni yidovi i vise~ki mostovi zaradi oddr`uvawe na ramnote`a. Stapot (Bo) vsuшnost e oru`je koe vo prirodata mo`eme lesno i brzo da go napravime i upotrebime. Ninxite go nosele so sebe pri odewe vo izvidnica ili шpionski preoble~eni vo patuva~ki sveшtenici, glumci, trgovci itn.

Kopje (te-jari)

Kopje (te-jari) e kratko kopje koe se dr`i vo edna raka. Drшkata e dolga od 18-60sm, delot za odbivawe na udarite (ta~iu~i) e napraven od specijalen vid meko drvo nare~eno (honoki). Ostatokot od drшkata e napraven od potvrdo i relativno pogusto drvo kako hrastovina. Drvenite delovi se povrzani so isprepleteni drveni vlakna i bambusovo ja`e. Poveќeto (te-jari) na dnoto na drшkata imaat metalna kapa nare~ena (iшizuku), ~ija zada~a e spre~uvawe da vleze voda vo drшkata so шto ќe dojde do rѓosuvawe na se~iloto. Osven toa mo`e da poslu`i za zadavawe silni udari, a pri toa se izbegnuva proboduvawe na protivnikot. ^eli~noto se~ivo na (te-jari) e dolgo od 50-90sm., koe kako i poznatata (katana) napraveno e od sloevit, kovan ili kalen ~elik. Celta na sloevite e da se smali te`inata na se~iloto, a negovite tri ili ~etiri ivici se ostri kako `ilet. Se~iloto na (te-jari ) slu`i za turkawe i zaboduvawe, a drшkata za udirawe. Ova oru`je mo`elo da se nosi preku grb (kako lak i strela) ili zadenato na pojas. Isto taka mo`e i da se frla, no negovata glavna upotreba e zabivawe i slu`i kako prakti~no sredstvo za borba.

Se~ilo (kjokecu-шogel)

Za (kjokecu-шogel) se smeta deka nastanal duri otkako (kusari-gama) stanalo шiroko upotrebuvano oru`je. Se sostoi od edno pravo se~ilo i edno zakriveno se~ilo. Se~ilata imaat drшka za koja e privrzano ja`e dolgo 3-6m. Na drugiot kraj na ja`eto se naoѓa ~eli~en prsten so pre~nik 10sm. Ova oru`je inaku bilo ekskluzivno ninxa oru`je so mnogu na~ini na upotreba. Se~ivoto se koristelo za

Page 41: Ninja Teoriia

proboduvawe, za zaka~uvawe i privlekuvawe na protivnikot. Ja`eto, шto ponekogaш bilo pleteno od kowsko vlakno ili `enska kosa za da ima cvrstina i elasti~nost, e koristeno za ka~uvawe, zarobuvawe i vrzuvawe na protivnikot, postavuvawe na zamki, podigawe ili spuшtawe na oru`je i alatki, kako i za vle~ewe na tovar. Metalniot prsten, pomeѓu ostanatoto slu`el da go ote`ne slobodniot kraj na ja`eto i so toa go ovozmo`uva negovoto prefrlawe preku granki i gredi. Sekako, prstenot, drшkata i se~ivata mo`ele da se koristat za zadavawe na udari. Tehniki so (kjokecu-шogel) se: (ten~u-furi): vlezni ili izlezni vertikalni udari. (joko-furi): vnatreшni ili nadvoreшni horizontalni udari. (hapo-furi): vnatreшni ili nadvoreшni dijagonalni udari. (haka-furi): frlawe nanapred. (kjokecu-{ogel) li~i na (kusari-gama), no se sostoi od no` so dve ostrici i ja`e. Za edniot kraj na ja`eto e pricvrsten no`, a za drugiot metalna alka (teken-zu) koja slu`ela za zadavawe udari. Toj isto taka slu`el kako teg pri faќaweto na neprijatelot i negovoto oru`je, ja`eto. Meѓutoa, koga e zbor za ja`e, a ne za lanec, ninxata treba da pazi negoviot neprijatel da ne go prese~e

Lanec i srp (Kusari-gama)

Prethodnica na (kusari-gama) bila (kama) srp, koristen od japonskite selani za berewe oriz koja se sostoela od dva dela: par~e drvo dolgo 50sm., so konusna forma i se~ilo ostro kako deneшniot `ilet. Na (kamata) ninxite pricvrstile lanec dolg 5-6 m., na ~ii kraevi se naoѓala metalna topka so golemina na jajce od guska. (kamata ) t.e. prvata polovina na (kusari-gama) slu`ela za blokadi na ostrite samurajski (katani), a so ostricata se zadavale poslednite smrtonosni udari. Lanecot so topkata kako vtora polovina na (kusari-gama) slu`el za butkawe na kowanikot, za spletkuvawe na kowot. Isto taka se koristi vo odbranbenata tehnika, protiv ladnite oru`ja, no i za guшewe ili davewe na protivnikot, za vrzuvawe ili za poslo`ena odbrana so vrtewe okolu sebe. Metalniot del na krajot na lanecot ima osnovna namena, da so rotaciono dvi`ewe na lanecot, kako specifi~na grupa na tehniki upotrebata na (kusari-gama), so svojata inercija i centrifugalniot aspekt, dobiva silno zabrzuvawe i predizvikuva efekt na probiv na oklopot, nanesuvawe na smrtonosni povredi na glavata, kinewe na ekstremiteti. Za noќni akcii (kusari-gama) ja ma~kale so jaglena praшina, a ostricata so otrov. (kusari-gama) slu`ela i bila upotrebuvana za ka~uvawe taka шto se~ivoto ќe se zaka~elo, frlajќi go na visoki bedemi ili drvo. Deneшnata (kusari-gama) li~i na obi~en stap, no vsuшnost e mehanizirana od koja so pomoш na pru`ina vo stapot od edniot kraj na pritisok na skrienoto kop~e izleguva se~ivo od edniot

Page 42: Ninja Teoriia

kraj, a od drugiot kraj lanecot so topkata, so toa шto lanecot e napola pokratok.

Lanec na ninxite (Kusarifundo)

Kratkiot lanec so tegovi na kraevite se upotrebuval zatoa шto bil lesen za nosewe, kriewe i uspeшno mo`el da se upotrebi protiv samurajskiot me~. Tradicionalniot (kusarifundo) e oru`je so elegantna ednostavnost. (kusarifundo) e kratok lanec so tegovi na kraevite. Dol`inata na lanecot e obi~no od 60-90sm (1m.), a tegovite se razlikuvaat po golemina i oblik. Masata na sekoj teg odgovara na vkupnata masa na lanecot. Tegovite se obi~no oblikuvani, taka da na edniot kraj se proшireni, a na drugiot kade se povrzuvaat so lanecot stesneti шto ovozmo`uva da le`at vo rakata. Za da vo momentot na udarot im se zgolemi koncentracijata na energija, tegovite nekogaш se kovaat so nekolku ramni strani~ni i pomoшni rabovi. Pokraj funkcijata na vrtewe i direktni udari so tegovite, so jak efekt na probivawe, oru`jeto se koristi i za guшewe, davewe, stegawe na protivnikot, no i vo tehnika na blokirawe. Tajnata na sovladuvaweto na ve шtinata na koristewe zavisela od brzinata i pravilnoto dr`ewe. Za blokirawe i zadavawe udari tegovite se dr`at taka шto da yirkaat od dlankata. Ako se prikriva vo ednata dlanka edniot teg treba da se dr`i pod maliot i domaliot prst, lanecot treba da bide sobran vnatre vo dlankata, a drugiot teg treba da se dr`i pomeѓu sredniot i pokazalecot. Od brzinata zavisi uspehot.

Ninxa kopje (Naginata)

Prvite kopja шto gi koristele ninxite bile vsuшnost no`evi zavrzani za dolgite motki. So vreme kopjata na ninxite dobile specifi~en oblik. (naginata) bilo dinami~no, a ne stati~no oru`je i so vreme se menuvalo i vo fizi~ki i vo takti~ki pogled.Najranite tipovi na (naginata) poznati kako (cukuшi naginata), imale le`iшte za drшka pri dolniot kraj na se~ivoto, poznato kako (to-no-saki). Se smeta deka ova oru`je e direkten potomok na (ko-a), drevno kinesko oru`je na motka, koe datira od vremeto koga se~ilata se izrabotuvani od `ad. Deneшnata (naginata) se sostoi od 30-50sm. dolgo se~ivo, zakriveno nagore, namesteno na motka so ovalen presek nare~en (nakae), so dol`ina od 180 i poveќe sm. Za osnoven trening se koristi kratko kopje so ramno se~ivo, ~ija dol`ina e okolu dva do dvaipol metri i e prili~no lesno. Na vtoriot kraj se naoѓa metalen vrv. Blagodarejќi na metalniot vrv i dol`ina kopjeto e dosta smrtonosno. No, negovata dol`ina bara posebno znaewe i trening za negova upotreba.

Page 43: Ninja Teoriia

Ninxite ja modificirale klasi~nata japonska (naginata) vo sklad so svoite potrebi. Taa bila neшto pomala od voobi~aenata, a (tang) trupot na se~iloto vnatre vo drшkata bil podolg.(Naginata) e oru`je so ofanzivna primena, se upotrebuva za tehniki na se~ewe, presekuvawe, zasekuvawe i mnogu e efikasno za toj шto go upotrebuva so ogled na dol`inata na drшkata koja go шtiti.

Stapovi so lanec (nunxaku) Ne se znae to~no koga i kako nastanal (nunxaku) no verojatno kako i site oru`ja od orudijata za rabota.Vo sredniot vek bile vo upotreba dvodelni ili trodelni (nunxaku) so ednakvi ili razli~ni krakovi. Tie se meѓusebno povrzani so lanci ili ispredeno kowsko vlakno. Formata naj~esto bila osmoagolna ili ovalna, a izrabotuvani se od razli~ni vidovi drvo. Ima nekolku vidovi (nunxaku) i toa: drveni, ,,brus li,, , plasti~ni, metalni, trodelni, poveќedelni, so razli~na dol`ina na kracite.Najpogodna obleka za ve`bawe e kimono, a najdobro mesto e otvoren prostor, ako vremenskite uslovi toa go dozvoluvaat. Ako se ve`ba vo zatvoren prostor najpogodno e toa da bide sala za ve`bawe. (Nunxaku) tehnikata ima tri osnovni elementi koi ja pravat potpolna, kvalitetna i polnovredna. Toa se: stav (da~i), gard (gamae) i vrtewe (furi). Spojot na ovie tri elementi dava mo`nost za dobro ve`bawe. Stav (da~i) e baza, pojdovna osnova na sekoja tehnika. Stavovite vo (nunxaku) se identi~ni so stavovite vo karate. Gard (gamae) osnoven element na dobriot gard e ~uvstvuvawe, procenka, veшtina, rastojanie, pogled i kontrola na diшeweto. Vrtewe (furi) e direktno, neposredno prodol`uvawe na gardot. Gardovi: (i~imoni gamae)- dvete race se nad glavata i gi dr`at kraevite na (nunxaku) so шto se formira prava linija. Se koristi i vo napad i vo odbrana. (gedan gamae)- Sli~en e na prethodniot samo шto racete se potpolno ispru`eni, a kracite se malku poveќe razdvoeni. (kane gamae- nunxaku) formira prav agol, a dvete race se delumno ispru`eni. (katate gamae)- ovde (nunxaku) se naoѓa ,,sostaven,, vo ednata raka. (norote gamae)-toa e gard so dva (nunxaku), vo sekoja raka po eden.

Ninxucu trozaba viluшka (Sai)

(Saite) imaat poteklo od Indija, podocna tie se preneseni na tloto na Kina, a ottamu vo Japonija, na Okinava kade шto go dostignuvaat svojot najvisok razvoj. Ovde se modificirani vo oblikot koj se zadr`al do den deneшen. Oblikot na (saite), za razlika od drugite oru`ja, e pospecifi~en i pokompleksen. Tie se sostaveni od edna drшka i tri kraka, od koi sredniot, najdolgiot krak, naj~esto e mnogu podolg od

Page 44: Ninja Teoriia

drugite. Sredniot krak naj~esto se koristi za udirawe, dodeka drugite dva pokratki kraci za blokirawe i za zafati za odzemawe na protivnikovoto oru`je. Dimenziite na (saite) ne se strogo opredeleni i standardizirani i tie variraat vo zavisnost od proporciite na onoj шto ve`ba i do nivnata namena. Va`no e sredniot krak donekade da ja pominuva dol`inata na laktot, zaradi efikasno шtitewe na podlakticata. Postojat borbeni i demonstrativni (sai). Demonstrativnite (sai) se pomali i polesni i se nameneti za demonstracija na tehnikite.Borbenite (sai), pak se pogolemi i poteшki za da mo`e da se ima pogolem domet i poteшki udari, a шirinata meѓu kratkite kraci e pogolema zaradi posigurno blokirawe. Naj~esta dol`ina na sredniot krak e 30sm., a drugite dva kraka se so dol`ina od 7-8sm. Dol`inata na drшkata varira od 10-12sm. Pravilno postaveniot (sai) po dol`ina na podlakticata e najva`niot element, zaшto vo slu~aj na pogreшno dr`ewe mo`e da dojde do ranuvawe na rakata, zatoa шto nema da se fati oru`jeto na protivnikot. Te`inata e najdobra koga e neшto poveќe od polovina kilogram.(saite) naj~esto se izrabotuvaat od metal, po mo`nost ~elik. Zaradi poatraktiven izgled (saite) ~esto se ponikluvaat. Dr[kata na (saite) mo`e da bide metalna ili drvena, a metalnata drшka, za da ne se lizga, se oblo`uva so nekoj materijal (pr. ko`a, konop i sl.) Vrvovite na kracite imaat oblik na prese~en konus, a udarot se zadava so ivicite od vrvot na sredniot krak. Kaj borbenite (sai) kratkite ivici se zaшileni za da mo`e za da mo`e so niv da se izvrшi i bodewe.(Saite) se oru`je koe se upotrebuva vo samoodbrana protiv drugi oru`ja, kako (katana), (bo), (eskrimi) i dr. Se dr`at po edna vo sekoja raka, i ima dve polo`bi za dr`ewe na (saite) zatvorena i otvorena. Pri otvorenata polo`ba (sajata) se dr`i za drшkata, dodeka pri zatvorena polo`ba dlankata vleguva pomeѓu dolgiot i kratkiot krak i ja dr`i (sajata), a dolgiot krak e do podlakticata. Postojat mnogu defanzivni i ofanzivni tehniki so (sai), a tehnikite koi se izveduvaat so niv pretstavuvaat splet od blokovi, udari i zafati so koi se onesposobuva protivnikot. Specifi~no pri blokiraweto so (saite) e prikleшtuvaweto na protivnikovoto oru`je pomeѓu dolgiot i kratkiot krak i eventualno odzemawe na oru`jeto na protivnikot so otrgnuvawe.Tehnikite pri udari se izveduvaat so zglobot na dlankata i laktot, bez golemi razmavnuvawa

Metalna drшka (tessen)

Page 45: Ninja Teoriia

(Tessen) e specifi~no oru`je koe asocira na metalna drшka, so mnogu cvrsta konstrukcija, so шto mo`e da blokira i zapira i mnogu drugi ostri metalni ladni oru`ja. Vtora osnovna upotreba e kako iznenaduva~ko oru`je vo sudir ,,bez oru`je,, protiv golorakiot protivnik, no i kako oru`je za vospostavuvawe kontrola nad protivnikot po pat na podloga i zafat, so blokirawe na potegot, krшewe na koskite ili kako oru`je za ,, eden udar,, koj go onesposobuva protivnikot.

Metalni proektili (tecu-biшi)

Vo skrienite delovi na tunikata na drevniot ninxa, se naoѓal cel niz mali oru`ja so zaedni~ko ime (tonki). (Tonki) se sostoele od metalni objekti pogodni za krшewe, koi ninxite sekogaш gi nosele so sebe i ~ija cel bila da go onevozmo`i neprijatelot. Kako oru`je predmetite bile ofanzivni, no ne i smrtonosni, osven koga bile natopeni vo otrov ili koga namerno se koristele zarѓani. Vo takvite slu~ai zapiraweto na neprijatelot bilo zasekogaш. Bocki, diskovi, streli~ki kako i tipi~en arsenal na igli za frlawe, yvezdi i top~iwa, seto toa pripaѓa vo (tonki). Najrasprostraneti predmeti vo ovaa klasa se mali top~iwa so poveќe шilci nare~eni (tecu-bi{i). (Tecu-biшi) e vid na Japonski kaltrop, oru`je koe se definira kako sredstvo so ~etiri шilci koi se rasporedeni taka da bilo koi tri da se na zemja, ~etvrtiot e izdignat nagore i pretstavuva opasnost za neprijatelite. Ninxite ~esto go upotrebuvale svojot (tecu-bi{i) po kuќite na neprijatelite, po tesnite pateki i hodnicite. Bidejki шilcite na (tecu-biшi) bile opasni i za samiot ninxa, toj obi~no gi nosel vo specijalen ko`en xeb vnatre vo svojata tunika ili vo specijalna cilindri~na cevka napravena od bambus. Nosen na vakov na~in (tecu-biшi) so naglo dvi`ewe na rakata mo`el da se frli pravo vo lice i kako so praшok za zaslepuvawe sosema efikasno da go zapre neprijatelot. Kako defanzivno oru`je ninxata otkako ќe ja zavrшel zada~ata ќe gi isturel, (tecu-bi{i) za da gi zapre eventualnite progoniteli. Koga se koristat ofanzivni (tecu-bi{i) mo`at da bidat nama~kani so nekoj otrov ili natopeni so nekoja ne~istotija za da predizvikaat infekcija.

Okrugli predmeti za frlawe (igadama)

Toa e specifi~no ninxa oru`je koe poteknuva od (Iga) familijata. Oru`jeto ima odredeni sli~nosti so (tecu-biшi), no slu`i za frlawe. Toa se mali i lesni okrugli predmeti, so dosta dolgi bocki koi asociraat na e`. Upotrebata e ednostavna, so frlawe tolku opasno za protivnikot, ova oru`je se upatuva na mekite delovi od teloto, osobeno na o~ite, no e efikasno oru`je bez razlika koj del od teloto ќe se pogodi. ^esto se slu~uvalo da bide nama~kano so otrov.

Page 46: Ninja Teoriia

Sredstva za zaslepuvawe na o~ite (mecubuшi)

(Mecubuшi) opfaќa шirok spektar na sredstva koi se koristat za zaslepuvawe na o~ite. Osven praшesti supstancii koi mo`at da se frlaat vo o~ite kako шto e pesok, pepel, praшina, (mecubuшi) podrazbira i upotreba na kal, kamen~iwa, ~ad, eksploziv i drugi sli~ni materii. Osnovnata odlika e deka se mali i deka po svojata forma ne uka`uvaat na svojata osnovna funkcija, izrabotuvani se vo vid na jajce, minijaturni topki itn. i krieni se vo oblekata. Tehnikata na upotreba e mo`na so ednostavno frlawe, so minirawe ili kombinirano so nekoe oru`je kako streli, kopja za frlawe ili po pat na ispaluvawe na principot na topot ili pak po pat na duvalki.

Tonfa

(Tonfa) ili (tuifa), pri шto prviot naziv e poblizok do originalot, e drevno oru`je na Okinava. Verojatno, osnovnata ideja e deka bazi~niot princip vodi poteklo od Kina, kako i poveќeto (kobudo), a svoeto finalno obele`je go dobila na Okinava. (Tonfa) vo potpolnost se izrabotuva od drvo, a so svojata forma, izgled, gradba i tehnika, taa e kako sozdadena za odbrana. (Tonfata) pominala dve osnovni fazi, na realna, prakti~na primena i faza na akademsko izu~uvawe so nepropmati~ni implikacii. Vo fazata na prakti~na primena koja traela so vekovi, (tonfa) bila univerzalno oru`je za odbrana od pred se podolgite oru`ja kako sabja, kopje ili stap; no po teorija e efikasno i vo odbrana na celoto ladno oru`je, шto e blisku do vistinata. Ovaa (tonfa) e gradena od elasti~no i teшko drvo, a kako шto pretstavuva dodatok za racete odnosno podlakticite, mo`e da zaшtiti od bilo koe oru`je. Vo toa vreme, (tonfa) bila del od sekojdnevnata oprema vo dosta шiroka upotreba, a od toa vreme poteknuva i upotrebata na (tonfa) vo par, za sekoja raka po edna, шto pretstavuvalo efikasna zaшtita.Vo drugiot period za koj mo`e da se re~e deka trae i denes, (tonfa) se vrzuva za bore~kite veшtini.Kako i poveќeto oru`ja na Okinava, (tonfa) e zemjodelsko orudie so dol`ina od 40 sm. pri шto na po~etokot od ednata strana se naoѓa drvena ra~ka dolga 10 sm. Kako zemjodelsko orudie e upotrebeno za melewe oriz. Vo borba (tonfa) se dr`i za pokratkiot del, a podolgiot se stava na podlakticata. So vrtewe na kratkiot del se шtiti podlakticata.

Ninxucu mre`a (toami)

Vo racete na dobro upaten ninxa, eden obi~en i bezopasen predmet kako mre`ata, mo`e da stane opasna i smrtonosna zamka za nevnimatelniot protivnik.Tradicionalno, tehnikata so mre`a

Page 47: Ninja Teoriia

se koristi za da naednaш so naglo dvi`ewe, vo nea se zapletka neprijatelot i se spre~i da posegne po oru`je ili ako veќe e vooru`en da se onesposobi. Mre`ite koi gi koristat ninxite, sli~ni se na ribarskite, no tie sepak se spremni da go zamotaat protivnikot vo tekot na borbata. Mre`ata obi~no se frla od vnatreшna pozicija, no i od nadvoreшnata strana ~esto preku glava. Mre`ata mo`e da se koristi na razli~ni na~ini. Koga e sobrana kako ja`e mo`e da blokira udar ili ubod, a mo`e i da se zadavi protivnikot. Se koristi i kako improvizirani skali, le`alka za spiewe, a koga vo nea }e se zapletkaat rastenija i listovi slu`i kako odli~no prikrieno skrivali{te vo tekot na denot. Vo sporedba so drugite oru`ja mre`ata ne bara golema podvi`nost ili poseben zafat za da bide efikasna. Potrebno e samo dovolno da mu se pribli`i na neprijatelot, da se nafrli mre`ata, da se zapletka protivnikot, a potoa so nekoe drugo oru`je da se prijde i da se zavrшi akcijata. Ako so mre`ata ne se rakuva soodvetno vnimatelno, mo`e da se zamrsi i da bide neupotrebliva. Koga ќe se izvadi od torbata, mre`ata treba da se raшiri za da se razmrsat site ~vorovi. Potoa vnimatelno se spuшta vo ,,branovi,, a koga ќe se podignuva mre`ata se dr`i za aglite na dvata kraja. So desnata raka se povlekuva nanazad, a so levata se zafrla.

Ninxucu no` (tanto)

(Tanto) no` ili skrieniot no` na ninxite e izraboten od ~elik so dol`ina od 30-35 sm. Obi~no e skrien vo vnatreшnata strana na jaknata i mo`e da se koristi za frlawe vo kombinacija so drugo oru`je za se~ewe. Se koristi za se~ewe ili proboduvawe na protivnikot, no i za blokirawe drugo oru`je. Site no`evi mo`at da se podelat vo tri grupi: so edna ostrica, dvojni (kama), i (tanto) no`evi. Se~iloto na (tanto) e svitkano vo lak od 23 so {to e ovozmo`eno dosta lesno se~ewe, i e dolgo okolu 15 sm. Upotreba: meѓu najbrojnite tehniki koi ninxite gi upotrebuvaat, se naoѓaat i posebni tehniki na trkalawe so oru`je. So (tanto) se koristi pad nare~en (mae-ukemi), sli~en na padot vo aikido. Rakata vo koja se dr`i (tanto) se dr`i preku teloto taka da tapata strana na ostricata bide potprena na kolkot, pri [to vrvot na (tanto) e svrten nanazad. Drugata raka se koristi za usmeruvawe na trkalaweto koe se vrшi preku ramenicite. Odbrana: va`no e deka (tanto) pretstavuva prodol`enie na rakata, za ~ija cel postojat dva na~ini na dr`ewe: vnatreшen i nadvoreшen. Vnatreшniot podrazbira dr`ewe na no`ot шto potsetuva na dr`ewe na stap~e za led i teшko mo`e da se odbrani. Prv i najednostaven na~in da se odbegne napad e begstvo. Ako ova ne e mo`no najdobro e da se postavi bariera. Osven begawe, va`ni se i blokadite i zabivaweto. Va`no e blokadata i zabivaweto da bidat vo

Page 48: Ninja Teoriia

pravo vreme i opredelena ja~ina. Bez ogled koj plan ќe se upotrebi, postoi edno pravilo: nema nikakvi pravila. Lak i streli (jumi i ja) (Jumi) e kratok lak za isfrlawe na streli, ~ija шirina i dol`ina e prilagodena za kriewe vo odeloto ili stapot. (Ja) e kratka strela, prilagodena za isfrlawe od (jumi) lakot, dosta dobro izbalansirana, so metalen vrv koj naj~esto e otroven. Oru`jeto e taka konstruirano da mo`e da se smesti vo pokratok bambusov stap na koj vnatreшnosta mu e шupliva.

Ninxucu kanxi (tekabi)

Pokraj mnogubrojnite ninxucu oru`ja, ninxite morale da pravat i pomagala. Edno od takvite pomagala e i ra~nata ka~uvalka so bocki sli~ni na tigrovite kanxi, po koi ovaa naprava go dobila svoeto ime. Kanxite se izrabotuvani vo dva dela: metalen del i delovi koi se izrabotuvani od ko`a. Metalniot del se sostoi od edna metalna plo~ka so dol`ina od 6-8 sm., шirina od 2-3sm. i debelina 3-4 mm. Na takvata plo~ka ninxite }e izbuшele ~etiri dupki na rastojanie od 1,5 sm. vo niv bi gi ,,zaglavile,, kanxite koi od drugata strana cvrsto bi gi napnuvale, taka da kanxata ili metalniot шilec pri ka~uvawe ne bi se iskrivil ili razmrdal, pa duri i otkornal. [ilcite se obi~no izrabotuvani od ~elik, ~ii vrvovi se zakrivuvani vo edna strana, taka da metalniot шilec dobie forma na kanxa. [ilcite obi~no bile kaleni i kovani taka da dobijat inzvoredna tvrdost. Vrvovite na kanxata se ostreni na prirodni kameni to~ila. Drugiot del na kanxite bil izrabotuvan od ko`ni kaiшi. Obi~no toa bile kaiшi od govedska ko`a, bidejќi taa poseduvala dovolno debelina i elasti~nost. Meѓutoa govedskata ko`a bila posebno pripremana za da mo`e da se upotrebi za pravewe va kanxite. Ise~enite kaiшi so шirina od 5mm. prvo bile сtaveni vo sol, za da ko`ata se zaшtiti od crvlosuvawe. Koga ko`ata ќe bila сtavena i isuшena na sonce, bi po~nal posebniot del na priprema na ko`ata. Ninxite obi~no taka isuшenata ko`a ja prema~kuvale so ribino maslo, a podocna ja pe~ele na ogan t.e. ja zagrevale na metalna plo~a, za da ko`ata stane cvrsta i kruta. Taka pripremena ko`ata ja vitkale vo krug okolu dlankata i gi soшivale dvata kraja eden vo drug so cvrst svilen konec. Goleminata na krugot zavisela od goleminata na dlankata. Metalniot del t.e. plo~kata so kanxite sega ja pricvrstuvale za nadvoreшnata strana na ko`ata. Plo~kata za ko`ata bila pricvrstuvana so jaki metalni nitni. Na kanxite bile pricvrstuvani uшte dva kaiшa, eden koj bi odel od sredinata na dlankata do zglobot, a drugiot koj odel vo krug okolu zglobot, za pocvrsto i posigurno dr`ewe na kanxite na racete. Ninxite kanxite gi

Page 49: Ninja Teoriia

nosele na levata i desnata raka ili na levata i desnata noga., a gi koristele za ka~uvawe po drvjata, ka~uvawe niz visoki kameni bedemi, a mnogu pati vo borba za grebewe, davewe ili za udari vo vitalnite to~ki na teloto i organite.

Olovno ja`e

Olovnoto ja`e e oru`je koe bara golema koncentracija zatoa шto so nego mnogu teшko se rakuva. Go nosi ova ime zatoa шto e izraboteno od sitni olovni top~iwa, koi se nani`ani kako biseri na svilen konec, a potoa presle~eni so futrola kru`no pletena. Do edniot i drugiot kraj se vrzuvale ~vorovi za da ne ispadnat olovnite top~iwa. Ja`eto slu`elo isklu~ivo za davewe na protivnikot. Ja`eto pred upotreba se potopuvalo vo voda i taka vla`no se noselo i koristelo vo borba. Koga so silno dvi`ewe vo krug ova ja`e ќe se obvitkalo okolu vratot na protivnikot i silno ќe se povleklo nadole ili na strana doaѓalo do davewe na napaѓa~ot za toa шto olovnite top~iwa i vla`noto ja`e ne dozvoluvaat odmotuvawe ili lizgawe od vratot na protivnikot. Ova ja`e mo`e da se koristi i za spletkuvawe i butkawe na protivnikot, ako se frli vo negovite noze.

\avolski prsten

\avolski prsten ili boks prsten go dobil imeto tokmu poradi svojot izgled. Ovoj prsten bil izrabotuvan od mesing, bidejki mesingot e lesen za obrabotka, a e dovolno tvrd metal. Na svojata gorna strana ovoj prsten ima 3-5 {ilci sli~ni na mali rogovi, po шto se narekuva ѓavolski prsten. Prstenot se nosi na sredniot prst na desnata ili leva raka, vo zavisnost od ~ovekot. Prstenot se koristi isklu~ivo za zadavawe na udari vo vitalnite delovi na teloto kako шto se slepo~nicite, korenot na nosot, nosot, grloto itn. Pri udarot rogovite koi se naoѓaat na prstenot se zaboduvaat vo teloto na protivnikot i seriozno gi oшtetuvaat navedenite delovi na teloto. Prstenot se nosi ili eden ili vo par na ednata i drugata raka, a шilcite se kupesti so dol`ina od 5 mm. ^esto ovie prsteni bile ukrasuvani.

Zmaevi zabi Ova oru`je poteknuva od planinata (Koga). Oru`jeto se sostoi od dva zmiski o~waci koi obi~no bile ostri kako osiloto na p~elata i tenki kako igla. Ninxite za da go napravat ovaa oru`je gi faќale zmiite- najopasnite otrovnici, im gi vadele o~wacite. Drugiot del na zmaevi zabi go nabavuvale od diviot vepard koj go imalo vo toa vreme na planinata (Koga). Od diviot vepard gi zemale dolnite zabi,

Page 50: Ninja Teoriia

o~wacite koi se vikaat kqovi. Ova oru`je slu`elo isklu~ivo za davewe na protivnikot koj na krajot bi go dokraj~ile ostrite zmiski o~waci koi se zaboduvale vo vratnite veni. Ova oru`je ninxite go koristele noќe ~ekajki vo zaseda.

Skali

Glaven alat (kai ki) za neprimetno vleguvawe i ka~uvawe ({inobi-iri) se ko`ni ja`iwa (baшigo) i posebni {шilci za race i stapala. Postojat dva vida (baшigo) ja`iwa : vise~ko ja`e i ja`e za prefrluvawe. Vise~koto ja`e (kuri) e koristeno isklu~ivo za ka~uvawe, dodeka ja`eto za prefrluvawe (tobi) e upotrebuvano za preskoknuvawe i preoѓawe na golemi dupki. Vise~koto ja`e obi~no e ednodelno so kuki za zacvrstuvawe na racete i stapalata, no mo`e da bide i dvodelno, vo vid na skala so bambusovi cevki. Ednodelnoto (baшigo) e poednostavno za nosewe, no ja`eto vo forma na skali e mnogu poefikasno zaшto ovozmo`uva ne~ujno i pobrzo dvi`ewe. [ilcite za race i stapala za ka~uvawe po karpi, drva, yidovi, isto taka se koristat i kako oru`je za odbrana od me~ , no i napad na neprijatelot, nanesuvajki mu teшki povredi na liceto.

Otroven visok

Ninxite koristele mnogu opasno oru`je koe slu`elo za truewe preku noќta, nare~eno (seki), шto vo prevod zna~i visok izraboten od ~isto srebro i ima oblik na prevrtena solza koja vo vnatreшnosta e шupliva za da go zeme otrovot, isklu~ivo za samouniшtuvawe. Do samouniшtuvawe doaѓa koga ninxata ќe bide ranet ili koga ќe bide otkrien negoviot identitet. Na krajot se vrzuval svilen konec so ~ija pomoш se spuшtal visokot, a voedno slu`el i za spuшtawe na otrovot i uni[tuvawe na neprijatelot. Na drugiot kraj se naoѓala mala kugla koja slu`ela za formirawe na otrovnite kapki. Ninxite napaѓale preku noќta dodeka luѓeto spiele, a poznato e koga ~ovek ќe po~uvstvuva vlaga na svojata usta vo son nesvesno so jazikot ja sobira taa vlaga. Ninxite znaejќi go toa go koristele (seki) na toj na~in. Bi se ka~ile na pokriv i preku otvorot шto slu`el za provetruvawe bi go spuшtile visokot do samata usta na neprijatelot. Taka niz svileniot konop bi se spuшtala kapka po kapka od zmiskiot otrov, koj po nekoj pat imal takva razorna moќ da go uniшti neprijatelot za nekolku minuti. Po izvrшenata zada~a bez nikakvi ostaveni tragovi ili oznaki, ninxite brzo bi se izgubile vo noќta. Vakov na~in na napaѓawe se koristel koga kuќata na neprijatelot bila dobro ~uvana i ne postoel drug na~in da neprimetno se izvrшi zadadenata zada~a.

Page 51: Ninja Teoriia

Ninxucu cevka (fukija)

Prviot ~ekor koj im ovozmo`uval na ninxite bez kolebawe da go napadnat svojot neprijatel, se oru`jata so koi ninxata mo`e da bide skrien, bez strav od toa dali protivnikot }e go vidi ili primeti, se cevkite za duvawe so otrovni streli~ki koi ninxite gi spremale vo svoeto шkolo (doxo). Cevkite se obi~no izgradeni od tenki bambusovi trski koi treba da bidat potpolno pravi. Podocna sr`ta od bambusot se vadela so metalni шipki, za da bambusoviot stap ja dobie potrebnata шuplina za izduvuvawe na streli~kite. Dvete strani od bambusoviot stap bile zatvoreni so sirova glina, a vnatreшnosta bila polneta so pesok. Ninxite go potopuvale bambusot vo solena voda kade stoel 12 dena, pri toa bil vrzuvan so svilen konec od dvata kraja za da se rastegnuva. Po odreden period stapot bil ostavan da se suшi na sonce 20 dena. ^epovite bile praveni od glina, a pesokot bil vaden od duvalkata. Raznovidnite streli~ki bile praveni od suvi bambusovi gran~iwa, a vrvovite ili iglite od ribini koski. Vkupnata dol`ina na streli~kite bila 4 in~i (1 in~=2,7 sm). Bambusovite stap~iwa so debelina na moliv, bile se~eni na ~etiri ednakvi dela, a se smaluvale se dodeka nivnata debelina slobodno ne projde niz cevkata. Vrvovite na streli~kite bile prema~kuvani so specijalni otrovi koi ninxite gi pravele od meшavina na planinski otrovni trevi i govedski izmet. Cevkata mo`e da se koristi i bez streli~kite za zaslepuvawe na neprijatelot koj se naoѓa na oddale~enost od 5 m. (ako vo cevkata se stavi prav za zaslepuvawe napraven od prosean pepel i biber). Sledniot na~in za koristewe e mnogu ednostaven, mo`e da se koristi kako (kama) ako na nejziniot vrv se pricvrsti (tanto) ili kako palka ili ednostavno kako cevka za diшewe pod voda. Za da se sovlada tehnikata na duvawe po~etnicite vo prisustvo na svoite u~iteli duvale vo [tavena ov~a ko`a, na ~ij kraj bilo pricvrsteno par~e na cevka niz koja u~enikot so kratki i ostri vdiшuvawa kako da saka niz cevkata da plukne vo ko`ata, vo koja vleguval samo suv i ostar vozduh. Za da pluќata go dobie svojot poln razvoj, se koristele i drugi tehniki na ve`bawe, kako diшewe pod voda so cevkite koi znaele kade gi ostavale i po nekolku ~asovi naporno tr~awe gi zemale i diшele isklu~uvo vo sede~ki stav. Ninxata ovoj na~in na napad ili odbrana go koristel vo prilikite koga vo borbata odel sam ili go ~ekal neprijatelot vo zaseda. Ova oru`je naj~esto go koristele `enite-ninxi (kunoi~i).

Ninxucu no` ({inobi- tanto)

({inobi-tanto) e no` so silno i cvrsto se~ilo ~ija drшka se spojuva so koricata. Toa e lukavo oru`je, so ogled шto od pokratkiot drven predmet mo`e da se izvle~e no`ot. Kako drven predmet za blokirawe se koristi za odbrana od poveќe ladni oru`ja.

Page 52: Ninja Teoriia

Kako i (ninxa-ken) i ova oru`je mo`e da ima dodatna kratka ostrica koja po pat na mehanizam izleguva od vrvot na koricite i pretstavuva iznenaduvawe za protivnikot.

Ninxucu stap (шinobi-zue)

([inobi zue) e ninxucu stap, poznat po razli~ni dol`ini koi naj~esto variraat od 1-2m. Upotrebata i funkcijata na ova oru`je e poveќekratna i kompleksna. Se koristi vo napad i odbrana. Vtora mo`na upotreba e za krшewe predmeti, drugi oru`ja vo шuplinata na stapot, koja e posebno konstruirana da primi edno podolgo ili poveќe pokratki ladni oru`ja, po~nuvajќi od bode`ot, tesni kopja, pa se do lakot i strelata. Treta potencijalna upotreba e za diшewe pod voda ili pod drugi nepovolni uslovi, za шto isto taka se koristi konstruiranata dol`ina na ovoj stap. Vo ova oru`je ninxite vgraduvale i pregradi za kriewe planovi i pisma-piшani dokumenti.

Tigrovi zabi ({uko)

([uko) ili ,,tigrovi zabi,, e kompleksno oru`je so prvenstvena namena za dvi`ewe po tavanite i yidovite na prostoriite, za ka~uvawe na drva, strmni ivici i sli~ni objekti- prepreki. Vtora upotreba e kako odbranbeno oru`je protiv drugi oru`ja, po pat na tehnika na faќawe, zavrtuvawe, svrtuvawe na pravecot na napadot. ([uko) se koristi kako opasno oru`je za bliska borba, no i kako oru`je so koe se nanesuvaat teшki povredi vo mekite delovi na teloto: o~ite, grklanot,....kako i za presekuvawe na prstite, faќawe na racete i nozete vo nevooru`ena borba.

Kanxi za noze (aшiko)

(Aшiko) e oru`je analogno na (шuko) koe se postavuva na stapalata. Pokraj toa шto ovozmo`uva dvi`ewe niz ostri kameni tereni, mnogu topli i ladni sredini (pustina, sneg, mraz) ova e iznenaduva~ko sredstvo za dvi`ewe zatoa шto ostava nekarakteristi~ni tragi: duri i na najostroto oko ne mu e jasno koe suшtestvo ostavilo takva traga koja li~i na `ivotinska, no ne na nekoe poznato `ivotno, a o~igledno pripaѓa na dvono`no suшtestvo. Kako oru`je za bliska borba (aшiko) prvenstveno se koristi za blokirawe, no i vo specifi~nata upotreba vo no`nite tehniki, pri шto nanesuva povredi na protivnikot, odnosno rani na teloto koi predizvikuvaat obilno krvarewe.

Yvezdi za frlawe ({urikeni)

Page 53: Ninja Teoriia

([uriken), yvezda za frlawe bez koja ne mo`el da se zamisli ninxata. Se deli na dve grupi: ({uriken) so eden vrv (kratok no`, `elezni vrvovi) i ({uriken) so poveќe vrvovi (yvezdi za frlawe so razli~en oblik-dolgnavest, izdol`en, kru`en, yvezdest, pravoagolen). Poradi malite dimenzii ova oru`je mo`elo neprimetno da se nosi i molskavi~no da se upotrebi. Malata te`ina dozvoluvala upotreba od 10m. od kade ninxata bil sposoben da pogodi sekakva cel. Za specijalni priliki na ivicite na ({uriken) se stavale i otrovi. Tehnikata na frlawe na ({uriken) e prepu{tena na voljata na sekoj poedinec, no klasi~nite metodi nalagaat vakvi tehniki: -polo`ba na frlawe pod agol -polo`ba na ,,kowsko,, frlawe -polo`ba na frlawe vo forma na bukvata T -polo`ba na frlawe pod noze Vo osnova frlaweto ({urikeni) e mo`no i izvodlivo vo site ovie polo`bi, no sepak tie suшtinski se vraќaat vo horizontalni odnosno vertikalni tehniki na frlawe. Cvrst i siguren zafat na ({uriken) pri frlaweto, igra i toa kako va`na uloga isto kako i cvrstiot telesen stav. Polo`ba na teloto pri frlawe.Za frlawe na ({uriken) se idealni dve polo`bi koi ovozmo`uvaat ({urikenot) da se frla horizontalno i vertikalno. 1.(I~imonxi-no-kamae). Ovaa polo`ba se koristi vo (taixucu) koga teloto se povlekuva za da go izbegne udarot. Levata noga ja dr`i te`inata na teloto, a desnata ovozmo`uva teloto da stoi ispraveno i podgotveno da reagira, dokolku dojde do dodaten napor. 2.(Doko-no-kamae).Ovaa polo`ba se zazema koga teloto se lizga nanazad i vo ovoj slu~aj vovle~enata noga ja odr`uva te`inata na teloto. Polo`bata ovozmo`uva tehnika na frlawe so (hira-шuriken), a isto taka i so (bo-шuriken). Pri sekoja polo`ba va`no e frla~ot da vodi smetka telesniot stav da odgovara na prirodnata polo`ba. Site tehniki i dvi`ewa vo (шuriken-xucu) se izvedeni od (tai-xucu) шto pretstavuva neophodna osnova na vladeewe so sopstvenoto telo se nadgraduva celosnata struktura na ninxucu. Ninxucu dava prednost na ednostavnite i preodni dvi`ewa, dodeka otskoknuva od dolgotrajnite, komplicirani dvi`ewa. Frlawe na yvezdite. Klasi~nite varijanti na frlawe se horizontalna i vertikalna tehnika, na ~ii osnovi se nadgraduvaat site drugi. So spomenatite tehniki (шuriken) mo`e da se frli od site mo`ni polo`bi, pri шto za dale~ni meti se prepora~uva vertikalna, a za pobliski horizontalna tehnika. Vertikalna tehnika na frlawe. Ovaa tehnika e namemeta za dale~ni meti (10-15m), a se sproveduva na sledniot na~in: ({uriken) se dr`i ispraveno pomeѓu palecot i pokazalecot od desnata strana na glavata, pri шto se prepora~uva telesen stav

Page 54: Ninja Teoriia

(i~imonxi-no-kamae). Pri frlaweto teloto se dvi`i eden ~ekor napred, a ({urikenot) se dr`i cvrsto se dodeka se najde vo nivo na celta. Duri togaш se osloboduva, a dvi`eweto pri frlaweto ne odgovara na lak tuku ({urikenot) pravilno se usmeruva kon celta. Na toj na~in se izbegnuvaat golemite kolebawa na patekata na ({uriken), a mo`no e poprecizno da se frli vo edna to~ka. Frla~ot treba da vnimava ({uriken) da ne poleta pri dvi`ewe nastanato od ra~niot zglob. Ako vo toj slu~aj ({uriken) se frli prerano, }e se zabode nad celta, a ako se frli podocna pod celta. Ako e frlena na vreme yvezdata ќe ja pogodi celta. Vednaш po frlaweto teloto se vraќa vo po~etnata polo`ba, zemajќi nov ({uriken) spremen za frlawe. Pri toa o~ite na frla~ot sekogaш mora da bidat vpereni vo celta, za da mo`e vednaш da ja zabele`i reakcijata na neprijatelot i na vreme da reagira. Pokraj vertikalnata tehnika na frlawe ({uriken) mo`e da se frli i od dijagonalen pravec, od gornata desna kon dolnata leva strana i obratno. Ova frlawe se primenuva vo bliski meti, bidejќi ne e mnogu precizno шto proizleguva od nepovolnata polo`ba. Zatoa se prepora~uvaat horizontalnata i vertikalnata tehnika na frlawe. Ninxata poseduva bogat arsenal na oru`je, koe go upotrebuva vo zavisnost od situacijata. Bore~ki veшtini so oru`je:

-Ken-xucu-borba so me~. -Jari-xucu-borba so kopje-Bo-xucu-borba so stapovi -Jo-xucu-borba so motki-[uriken-xucu-vladeewe so yvezdi~ki -Kju-xucu-ga|awe so lak-Kusari-gama-xucu-vladeewe so kusari- gama -Tanto-xucu-borba so no`-Kjokecu-{ogi-xucu-vladeewe so Kjokecu-{ogi-^igiriki-xucu-borbeni ve{tini so stap i lanec-Naginata-xucu-vladeewe so naginata -Ho-xucu-vladeewe so ogneno oru`je.-Lai-xucu-ve{tina na izvlekuvawe na me~ot -Fuki-bari-tehnika so koja mali igli se isfrlaat od usta

pirotehnika

Veшtinata na koristewe na pirotehni~kite sredstva ninxite ja narekuvaat Kajaku-xucu (veшtina na upotreba na oganot i eksplozijata). Taa vklu~uva poznavawe na na~inot na primena i postavuvawe na eksplozivni i dimni sredstva i tempirawe na nivnoto

Page 55: Ninja Teoriia

dejstvo. Postojat шest vidovi na pirotehni~ki sredstva: signalen ogan, fakeli, dimni bombi, zaslepuva~ki bombi, zvu~ni bombi i zapallivi bombi. Sekoja imala mnogubrojna i takti~ka primena. Signalen ogan- bile prenosni napravi so ,,ve~en plamen,,. Ponekogaш e koristen i privremen ogan, koj bi se zapalil samo tolku dolgo kolku шto bilo potrebno da se isprati nekoja poraka. Nekoi od prenosnite signalni ognovi se odr`uvale vnatre vo metalni ili drveni kutii so otvori, koi mo`ele da se otvaraat i zatvaraat zaradi praќawe na шifrirani poraki. Ova se nekoi od spravite sli~no na fener i signalen ogan koi se koristeni vo vremeto na ninxite: (noroшi-xucu)-top~iwa napraveni od meшavina na pepel i sulfur koi se stavani vo cevka. Slu`ele za signalizirawe. (dobi-posada) -za prenesuvawe na za`aren jaglen koj e koristen za palewe na golemi signalni ognovi ili za palewe na eksploziv vo operacii na sabota`i. (rosoku-tate) -poveќenamenska sveќa, koristena za palewe na eksplozivot i ogneno oru`je, za signalizirawe, i ponekogaш kako fakel za osvetluvawe na patot. Postoele razni vidovi i golemini na fakeli, koi se koristeni vo ninxa erata: (mizo-taimacu)-fakel napraven od rastitelni sokovi i vlakna, koja gorela na sneg, do`d i veter. (tanakogoro-taimacu) -mal fakel koj mo`el da se prikrie vo dlankata. Ovie minijaturni fakeli se konstruirani taka da gorele na emituva~ka svetlina, za da ne gi primeti neprijatelot. Fakelite ne davale samo svetlina, tuku se koristeni i za palewe na ogan i eksploziv kako i sozdavawe na dimni zavesi. Ninxite na toa pridavale golema va`nost taka da razvile prefineti strategii za koristewe na fakelite, meѓu koi najpoznati se: (hoka-no-xucu)-veшtina na podmetnuvawe na po`ar vo neprijatelskite tvrdini i logori, poradi predizvikuvawe haos vo nivnite redovi. Po`arite mo`ele da se podmetnat vo barakite, шtalite (za da se rasteraat kowite), spremaliшtata za hrana i vo spremaliшtata za eksploziv. Za vreme na operacijata na podmetnuvawe na po`arite, ninxata ~esto ja koristi dimnata zavesa, kako polesno bi pobegnal. (katagatae-no-xucu)-palewe na konstrukcijata na nekoja gradba, шto ponekogaш vklu~uva upotreba na eksploziv. (katon-xucu)-termin so koj se ozna~uvaat site zapallivi napravi i materii koi se koristeni poradi olesnuvawe na begstvoto od neprijatelskata teritorija. Tretata kategorija na pirotehni~ki sredstva na ninxite bile dimni bombi i sli~ni napravi. Tie obi~no se koristele za da neprimeteno se vleze vo neprijatelskata teritorija i od nea da se izleze, da se izbegne zarobuvawe, da se zaplaшi stokata poradi zbunuvawe na neprijatelot i za da vo vozduhot se rasprska ninxa sredstva koi gi iritiraat o~ite (mecu-buшi). Eve nekoi sredstva шto gi upotrebuvale ninxite za da go postignat toa:

Page 56: Ninja Teoriia

(hjakuraixu)-prethodnik na moderniot eksploziv. Ovaa eksplozivna smesa, pomeшana so drugi zapallivi materii ili so (mecu-buшi), stavena e vo metalni ili bambusovi cevki zatvoreni na dvata kraja. Taka se dobivale bombi so razli~no dejstvo. Vo zavisnost od smesata, bombite predizvikuvale silen zvuk, golema koli~ina na dim ili pak imale razurnuva~ko eksplozivno dejstvo. (nage tepo)-minijaturni verzii na (hjakuraicu), sli~ni na ra~ni granati. Zavisno od smesata, proizveduvale eksplozija ili golema koli~ina dim. Bidejќi bile mali, mo`ele da se lansiraat so pomoш na pra~ki ili streli~ki. (dokuen-xucu) -toa e varijacija na (nage tepo) koja proizveduvala otroven ~ad. Ninxite go koristele ovoj vid koga sakale da uniшtat dobro skrien neprijatel. Koga vo trinaesetiot vek vo Japonija e donesen barutot, ninxite i nego go vnele vo svojot pirotehni~ki arsenal. Toj proizveduval golema koli~ina na ~ad i kratok blesok na svetlina, no ne i sekogaш jaka eksplozija. Taa osobina im ovozmo`ila na ninxite da proizvedat mnogu posovrшeni eksplozivni efekti otkolku шto bilo mo`no so pomoш na elementite koi gi imale porano luѓeto na raspolagawe. Meѓu napravite шto koristele barut bile: (torinoku)-petardi, naj~esto vo forma na jajce so fitil. Ovie mini-bombi se ufrlani vo logorski ogan na neprijatelot ili vo oxak poradi sozdavawe na zbunetost. Koga nekolku ninxi bi sakale da go uverat neprijatelot deka gi ima poveќe otkolku шto se vistinski, okolu logorot na neprijatelot, ninxite ќe postavele pogolem broj na (torinoku) petardi i ќe gi povrzele so zaedni~ki fitil. (onibi no xucu)-veшtina na upotreba na eksplozivnite napravi, ~ad i drugi pirotehni~ki sredstva poradi psiholoшko dejstvo. Ninxite obi~no koristele (onibi no xucu), шto bukvalno zna~i ,,veшtina na |avolski ogan,, za da gi preplaшat praznovernite neprijateli, taka шto niz ustata i nozdrite na drvenite maski na demonite isfrlale zapallivi te~nosti i praшkovi. Mnogu neprijatelski vojnici begale koga ќe vidat ninxa шto nosi nekoja straшna maska koja pluka ~ad i ogan. Klanovite na ninxite otkrile i podobri napravi za isfrlawe na eksplozivi i proektili. Meѓu niv se slednite: (ohucu) -zajaknat metalen ili bambusov top koj isfrlal metalni proektili ili eksploziv. Ovie topovi sli~ni na bazuka, bila vo razli~na golemina i forma, no principot kaj site bil ist. (kakae ohzu)-drvena cevka zavitkana so fini sloevi na cvrsto nabiena hartija. Ovie topovi, koi se noseni vo racete, isfrlale mali metalni proektili ili eksplozivni napravi. Nivniot dofat bil okolu 30m. (tahxu) -ra~na naprava za isfrlawe na proektili, koja ne se odlikuvala so posebna preciznost. Taa, meѓutoa sozdava

Page 57: Ninja Teoriia

silna eksplozija, propratena so jaka svetlina, {to bilo dovolno za da se preplaшat kowite i neprijatelot da se ubedi deka mu pretstoi opasnost. Barutot isto taka im ovozmo`il na ninxite da sozdadat ,,zvu~ni bombi,, ~ija silna detonacija go zbunuvala i dezorientirala neprijatelot. Nekoi vidovi zvu~ni bombi se slednive: (baku~i ire)- par~e tenok bambus so fitil, ispolnet samo so barut. Iako efektot od ~ad i eksplozija bil minimalen, zvukot шto se sozdaval bil zagluшuva~ki. Ovie ,,zvu~ni bombi,, koristeni se vo tunelite, hodnicite i drugi zatvoreni prostorii, za da neprijatelot privremeno se zagluшi i шokira. Ninxite pred koristewe na ovie napravi stavale vo uшite ~epovi za da go zaшtitat svojot sluh. Zvu~nite bombi se koristele za zbunuvawe na stra`arite, koga ninxata sakal da se vovle~e vo nekoja tvrdina ili za pla{ewe na neprijatelskite kowi. (kajaki ire)-kutii so fitil ispolneti so barut. Obi~no se koristeni kako dimni ili zvu~ni bombi poradi zbunuvawe na neprijatelot pri begawe. Poslednata pirotehni~ka kategorija se odnesuva na veшtinata na pravewe na zapallivi bombi. Ninxata go upotrebaval svoeto znaewe za eksplozivot i hemiskite reakcii za da napravi supstancii koi bi eksplodirale koga }e se udrat. Bidejќi ninxata ne mo`el lesno da dojde do barut, bil primoran sam da gi sostavuva sopstvenite ,,maѓi~ni,, praшkovi, na osnova na poznavawe na farmakologija (jagen). Osnovnata meшavina se sostoela od ednakvi delovi na sulfur, jaglen i шalitra- forma na kalium nitrat koj e dobien od izmetot na domaшnite `ivotni, osobeno sviwite. So suшeweto na izmetot i so negovo meшawe so jaglenot i sulfurot, mo`elo da se proizvede dosta koli~ini na eksploziven praшok.

lozinki

Ninxite ~esto upotrebuvale tajni lozinki. Toa bile obi~no ednostavni, dvoslo`ni zborovi na pr. kako ,,jama,,- so odgovor ,,kate,,. I prviot zbor, a i odgovorot morale da se ka`at so zapovedni~ki ton. Na sekoja zada~a se koristele razli~ni zborovi i zna~enija. Lozinkite bile od golemo zna~enie, zatoa шto na toj na~in ninxata doznaval koj e pozadi nego. Koga ќe ja ka`el lozinkata, od odgovorot znael dali e prijatel ili neprijatel zad nego. Lozinkite vo forma na re~enici se upotrebuvaat pri vraќawe na ninxite vo logorite. Celta na ova e da mu se ovozmo`i na (jonin) efikasno da go otkrie bilo koj шpion koj bi se vovlekol vo grupata шto se vraќa od zada~a. Piшanite poraki pokraj toa шto bile шifrirani, imale dvojno obezbeduvawe blagodarejќi na specijalniot vid na mastilo, dobieno od razli~ni bilni ekstrakti. Toa mastilo vo te~na forma e vidlivo, a po suшeweto ne se gleda na hartijata, a mo`e da se pro~ita po zagrevawe.

Page 58: Ninja Teoriia

Ninxite ~esto upotrebuvale i glasovi vo svojata meѓusebna komunikacija. Golemite шkolki (hora-gai) vo taa smisla ~esto se od pomoш. So duvawe vo niv se dobivaat 40-50 razli~ni tonovi sli~ni na flejta. Se upotrebuvalo imitirawe na glasovi na `ivotni i ptici. Se upotrebuvale i samite ptici i `ivotni za prenesuvawe na poraki, kako i so signali od ogledalo, so upotreba na svoite ma~ovi za otsjajuvawe na son~evite zraci i taka praќale poraki. Ponekogaш se upotrebuvalo duri i cveќeto i listovi za ispraќawe na poraki, plivajќi po povrшinite na potocite i rekite.

{ifri

Uspeшnosta na anga`iraweto na ninxite vo opasnite misii, direktno zavisela od pravilna navremena upotreba na tajnite шifri ili lozinki, znaci i signali. Razli~nite ninxa stilovi imale razli~ni vidovi govorni (шifrirani) i vizuelni komunikacii: dimni signali, dimni zavesi, oboen oriz, svetlosni signali (so ogledalo na pr.), so imitirawe na glasovi na `ivotni, gran~iwa na drvo, listovi, kamewa, pa duri i cvetni aran`mani. Azbukata koja im se pripiшuva na ninxite poteknuva od Iga-Rju sistemot. Ja vodel Fumakotaro koj bil шkoluvan i vo Iga-Rju i vo Koga-Rju sistemot. Azbukata na ninxite ({inobi iroha) sodr`ela 49 razli~ni bukvi. Tie bukvi se izvedeni od kineskoto pismo i se narekuvale (Kanxi). Sovremenite japonski karakteri (znaci za bukvi) koi im odgovaraat na starite kineski znaci se narekuvaat (hiragama). Karakterite na levata strana na sekoe pismo gi opiшuvaat elementite (Voda, Ogan, Zemja, Metal, Drvo, ^ove~ki duh, ^ove~ko telo). Karakterite na desnata strana gi opiшuvaat boite (purpurna, crna, bela, crvena, `olta, sina i opшtiot termin za boja) i se odnesuvaat na sistemot na шifri so pomoш na oboeniot oriz. Koga dva znaka od ovie pisma ќe se spojat, se dobiva specifi~en izgovor na slogovi, sli~en na abeceda. Nekoi od tie bukvi denes se upotrebuvaat, dodeka nekoi bile izmisleni samo od ninxite koi gi upotrebuvale samo za sebe. (Go-{iki-mai)-ja definira шifrata na upotreba na oboeniot oriz. Osven standarnata bela boja na orizot, se upotrebuvala `olta, crvena, sina, purpurna i crna boja. Farbite se izdvojuvani od razni vidovi na cveќe, ovoшje i zelen~uk. Za da se spre~i drugite da ja deшifriraat porakata, zna~enieto na poedini boi sekogaш se menuvalo. (Go-{iki-mai)-obi~no se postavuvale vo kujnite vnatre vo (xizo), vo dupki vo drvo ili na nekoi sli~ni mesta. Na toj na~in tie za istreniranite ninxi bile vidlivi, dodeka istovremeno bile zaшtiteni od oшtetuvawe ili is~eznuvawe. Poradi veшta~kata boja na orizot, pticite i drugite `ivotni ne sakale da go izedat orizot (go-{iki-mai). Vo situacii koga barale itna obvrska i itno da se prati poraka doaѓale vo pomoш trka~i. Koga toa bilo nevozmo`no, poradi oddale~enost; se upotrebuvale dimni signali dobieni so eksplozivi ili palewe na seno. Toa bila lesna i brza

Page 59: Ninja Teoriia

metoda. Razli~nata boja na dimot vo kombinacija so negovata gustina i udarite (na pr. edna podolga dimna struja po koja sleduvaat tri kratki obla~iwa) slu`ela za definirawe razli~ni zna~ewa. Naj~esto ova bilo sli~no na sovremenata Morzeova azbuka i na indijanskite dimni signali. Koga osnovniot zapalen element bila slama se sozdaval bel dim. So razli~ni dodatoci se dobivale varijacii na boi: seno kombinirano so uqe (crna boja); kombinirano so specijalna smesa na kre~, morska sol, sulfur, fosfati i kalcium- portokalova boja; a so spojuvawe na odredeni hemikalii koi denes se upotrebuvaat mo`e da se sozdadat i ostanatite boi. Pokraj dimnite signali (noroшi) dimot e upotrebuvan i vo forma na dimni zavesi (enmaki). Kako i vo slu~ajot na (noroшi) i (enmaki) opfaќa upotreba na senoto kako element za gorewe. Se vnimavalo da dimot deluva vo pravecot so veterot; taka шto odel vo sakaniot pravec. Celta na dimnata zavesa bila da go iznenadi, zbuni i neutralizira neprijatelot dovolno dolgo da mo`e ninxata da go izvede napadot. ^esto se upotrebuvani sekojdnevni elementi od prirodata- kamewa, gran~iwa i sl. Posebno namestenite kam~iwa ne go privlekuvale vnimanieto na minuva~ite, zaшto bile voobi~aeni. No, za ninxite bile jasni signali koi prenesuvale mnogu va`ni poraki. Edna obi~na ise~ena granka go poka`uvala pravecot koj treba da se sledi, ili razli~ni bukvi na specijalnoto pismo na ninxite bilo kako neonsko svetlo za ninxite.

psihologija

Pred se obukata na ~ovekot bara-cel ~ovek- i poedinec koj }e ja prifati obukata, go prifa}a svoeto ninxa usovrшuvawe, ne samo kako najva`na, tuku i kako edistvena pateka vo `ivotot. Ninxata e vo obuka 24 ~asa na den so svojot instruktor i grupno. Elementarnite ve`bi se podu~uvaat grupno. Individalnata obuka i pouka na u~itelot pretstavuva vtor sloj na metodologijata na obukata. Psiholoшkata obuka bara denovi, nedeli, meseci, pominati potpolno sam vo шuma ili na planina bez da se vidi ~ove~ko suшtestvo ili da se prozbori zbor, so шto psihata se vpuшta vo dlaboki meditativni ili vnatreшni avanturi, vo psiholoшka individualizacija na egoto, spoznavawe na Univerzumot na koj mu pripaѓa. Vo dolgite periodi na osamenost ninxata stanuva samoma~enik so dolgi periodi na glad, `ed, naporni ve`bi, ~ija posledica e iscrpenost, slabost, rastrojstvo, razdvojuvawe na li~nosta. Ninxata pominuva denovi i noќi neprestajno odewe, lazewe, plivawe ili tr~awe. Spojot pomeѓu duhovnata so fizi~kata sila ovozmo`uva neverojatni podvizi. Koristeweto na psihi~kata sila le`i vo metodite na meditacija i diшewe. So diшeweto se smiruvaat nervite, a ako borecot

Page 60: Ninja Teoriia

pomisli na pobeda diшeweto stanuva povrшno, шto doveduva do gr~ewe na muskulite. Za borecot najva`en e mirot, trpenieto i sovladuvaweto na stravot. So osloboduvaweto od mislata za pobeda se osloboduvaat sposobnostite i taka mo`at da se pobedat poveќe od 12 protivnici. (kiai-xucu)- veшtina so koja so glasot se paralizira ili usmrtuva protivnikot. Psiholoшki gledano (kiai) e veшtina so koja celosnoto psiholoшko (ki) se koncentrira na odreden predmet, fizioloшki gledano, toa e veшtina na dlaboko prodol`eno diшewe, koe zavrшuva so izvik. Za u~ewe na (kiai-xucu) ninxite gi koristelt 9-te gestovi. 1.({a) -ovaa mutra-gest se koristela za da se izdr`i bolka predizvikana pri bolest ili ranuvawe. 2.(to)-ovaa mutra-gest se koristela za jaknewe na silata na ninxite vo site postapki. 3.(haj)-ovaa mutra-gest dozvoluvala na borecot brzo da ozdravi. 4.(rin)-ovaa mutra-gest gi odbivala ninxite od site postapki koi barale golemo gubewe na energija. 5.(zai)-ovaa mutra-gest dozvoluvala kontrola nad pette elementi od materijata (^i-Zemja), (Sui-Voda), (Ka-Ogan), (Fu-Vetar), (Ki-Praznina). 6.(retsu) -ovaa mutra-gest se koristela pred se pri oddale~eni kontrolni ve`bi. 7.(jin)-ovaa mutra-gest dozvoluvala da se registrira zvuk koj ne e vo sluшnata moќ na uvoto. 8.(kai)-ovaa mutra dozvoluvala da se razvie intiucijata. 9.(zen)-ovaa mutra e vsuшnost klu~ za rabota so drugite mutri. So nea ninxata dobiva potpoln mir i koncentrcija. Kolku i da izgleda neverojatno site znaeme deka (kitai)-zbir na silata i energijata na ~ove~koto telo i (nikutai)- organskoto telo, mo`e da pomrdne i planina.

harakiri(sve~ena smrt na ninxite)

Ovoj na~in na umirawe vrzan e za vojni~kata klasa na srednovekovna Japonija. Ninxite samo vo dva slu~ai vreшele Harakiri. Prvo vo slu~aj koga ninxata bil vo beznade`na pozicija, soo~en so poraz, so smrt od neprijatelskata raka, pa umira svoevolno rasparuvaj}i si go stomakot i ako go o~ekuva brza smrt so se~ewe na glava.

Page 61: Ninja Teoriia

Drug slu~aj koga ninxata primenuval Harakiri e koga od strana na svojot pretpostaven vo vojskata ili od gospodarot bil osuden na smrt. Kako pripadnik na vojni~kata klasa togaш mu se dava mo`nost da umre od sopstvenata raka. Vo po~etokot Harakiri bil samo na~in da rabotnik svoevolno umre, no od vremeto na {ogunot Aшikata doшlo i do prvite hara-kiri koi bile vrшeni po naredba. Bile sozdadeni strogi pravila vo taa doba vo odnos na hara-kiri. Edna od najva`nite odredbi bila zabranata ritualnoto ninxite da se vrшi vo palatite na {ogunite ili vo nivna blizina. Vo po~etokot Harakiri bil vrшen isklu~ivo vo hramovite, a podocna e izvedena praksa da ovoj ritual se vrшi i vo plemi~kite rezidencii. Pravilata bile prilagodeni spored rangot na ninxite. Postoelo uшte edno pravilo koe odreduvalo Harakiri da se vrшi isklu~ivo noќe, no toa pravilo e podocna napuшteno. Ako trebalo ritualot da se vrшi vo dvor vo po~etokot bila prostirana golema ko`a na koja se se vrшelo, a podocna bile iznesuvani ramki so koi se prikrieni podovite vo japonskite kuќi. Pred samuraite bilo postavuvano postolje vo koe se staval kratok me~ so koj bi trebalo da se raspara stomakot. Tuka bila postavuvana stomna so voda i kutla~a so koja bi mo`el asistentot ili samoubicata da pijat voda, a i da se izmie od krvta me~ot so koj bi se otsekla glavata. Okolu mestoto na koe kle~el ninxite bile postavuvani skrivaliшta od hartija rastegnati na drveni ramki, a postoelo i pravilo vo koe pravecot trebal da bide zavrten. Presudata, ako hara-kiri bila kazna se ~itala obi~no vo vnatreшnosta na zgradata, a potoa liceto oble~eno vo belo vleguval vo dvorot zaedno so svoite luѓe. Vo po~etokot ninxite moral da napravi barem tri dlaboki zaseci preku stomakot, a potoa asistentot mu ja se~el glavata za da go oslobodi duhot vo prostorot. Da umreш! So drugi zborovi koga imaш izbor pomeѓu `ivotot i smrtta, biraj smrt. Ako umreш pred da ja pogodiш celta, smrtta ќe ti bide ku~e{ka. No treba da imaш na um deka ako si prinuden na neшto, tuka nema sloboden izbor pomeѓu `ivotot i smrtta. Sekoj poveќe bi `iveel nego da umre. No se шto luѓeto pravat e samo izbor na `ivotot nad smrtta. No ako izbereш `ivot, pa pak ne ja pogodiш svojata cel, luѓeto ќe te narekuvaat kukavica. Pred da go napraviш svojot izbor moraш da sfatiш vo kakva nezgodna situacija si. Ako pak izbereш smrt i pak ne ja pogodiш svojata cel, teloto ќe ti umre no na tebe nema da imaш sramota. Nema da ima nikakov sram pa makar i nekoj da smeta deka si umrel kako ku~e. Za da ova se sovlada moraш da umiraш sekoe utro i sekoja ve~er. Ako postojano uspeeш da ja odr`iш taa sostojba na smrtta vo sekojdnevniot `ivot ќe postigneш sloboda vo nego. Togaш ќe bideш vo sostojba da ispravno ja izvrшuvaш svojata dol`nost.

Page 62: Ninja Teoriia

Ninjutus

Presmetka so mintoto.postavuvawe na celTo~na cel . patot na celta

setila

(organski)

Setilata prestavuvat vidi~ na sekoj ~ovek vo `ivotot . I vo ninxucu setilata se od golemo zna~ewe,go vodat ninxata vo site iskuшenija i pobedi goi vodi vo `ivotot na opstanok .

-setilo za vid. Setiloto za vid prestavuvaat okoto koj e prozorec na mozokot kon svetot,preku okoto poto~no preku zenicata-malata crna to~ka vo sredinata na okoto se gleda i vleguuva svetlinata.Bojadisaniot del na okoto se narekuva шarenica (iris),taa prestavuva par~e muskul koj ja kontrolira goleminata na zenicata,zad zenicata e proyirnata leka koja e elasti~na i go menuva oblikot za da ja naso~i svetlinata kon zadniot del na okoto-mre`nicata.Mre`ata e sostavena od kletki nare~eni stap~iwa i ~ep~iwa.Stap~iwata sodr`at hemiski supstanci i ovizmo`uvat da gi gledat predmetite vo temnica,~ep~iwata sodr`at pigment so koi mo`at da gledat spektar na razni boi, a so toa se ispraka slika i poraka do mozokot.Muskulite vo шarenicata pri silna svetlina ili pri namalena svetlina ja menuvaat goleminata na zenicata a so toa propuшtaat dovolno svetlina. Okoto e taka prisposobeno шto mo`e da glrda vo razni uslovi. Ako ne funkcionira nekol del od organot setilo za vid togaш doaѓa do delumno ili celosno slepilo ili gubewe na vidot. Ninxite na ovaa setilo mu davale golema va`nost i imale specijalna tehniki nameneta za i protiv organot za vid. Imale metod kako da se sokrijat, kako da se izgubat od vidnoto pole na okoto , kako da go napadnat setiloto za vod, kakvi srestva da koristat vo napadot i kako da napaѓa . No istovrema kako da vrшi i odbrana , sokrivawe,zala`uva . .

-setilo za sluh.

Page 63: Ninja Teoriia

Setiloto za sluh pretstavuva uvoto .Uvoto e sostaveno od nadvoreшen i vnatreшen del. Uvoto e sostaveno od uшna шkolka koja gi sobira zvucite i gi prenesuva vo uшniot kakal,od uшniot kanal ovie zvuci se dvi`at vo srednoto uvo i se do vnatreшnoto uvo kade se snimat i se prenesuva do mozokot.Otvorot na srednoto uvo se protega tenka membrana nare~ena uшno tapan~e.Zvukot vleguva vo uvoto i predizvikuva treperewe na uшnoto tapan~ea ovaa treperewe se prenesuva na tri sitni kov~iwe vo vnatreшnoto uvo nare~eni (~ekan~e,nakovalna,stremen).Trepereweto se prenesuva do cevka vo oblik na kuki~ka na pol`av,ispolneta so te~nost.vo pol`av~eto se naoѓa membrana prekriena so iljadnici vlakna, a ovie vlakna se povrzani so golem jazol od nervni vlakna nare~e sluшen nerv koj e povrzan so mozokota preko porakitem шto se prenesuvat.Ovie poraki mo`at da bidat so visoki i niski zvuci. Nefunkcioniraweto nanekoj del od setiloto za sluh doaѓa do namaleno ili celosno da se izgubi sluhot. Ninxite imale svoj metod kako mozokot da gi prima site zvuci, kako da gi obrabotuba i kako da bide buden i aktiven.Imale svoja tehnika za napad na ovaa setilo, no istovreme i imal odbrana protiv ova setilo.Odbranata e da nebide ~uen primeten ,da bide tivok vo izvrшuvaweto na zada~ite od edna strana a da mo`e da gi prima i ~ue site dvi`ewa okolu nego da mo`e da go prepoznava i razlikuva, da nebide izla`an i naditren. . . .

-setilo za miris. Setiloto za miris pretstavuva nosot .Nosot go zagreva i pro~istvuva vozduhot,mu pomaga na mozokot da ja otkrie sredinata шto te opkru`uva,vnesuvaш i te predupreduva.Nosot e oblo`en so kletki koi ja so~inuva sluznicata koja slu`i za naval`nuvawe i pro`istuvawe.Mirisot od vozduhot se rastvaraat vo sluznicata i gi nadraznuva vlaknecata na povrшinata na mirisnite kletkikoi imatreceptori za miris vo tesniot del na nosot,a ovaa vlakno e povrzano so nerv koi prenesuva poraki do kontrolniot centar za miris,smesten blisku do predniot del na mozakot. Nekoi kletki otkrivaati razlikuvaat mnogu mirisi.Koga e zabolena li~nosta vozduhot voopшto nemo`e da stigne do kletkite togaш celosno nemo`e da go ~ustvuva mirisot. Ninxite go koristela setiloto za miris kako za odbrambena taka i za napaѓa~ka cel.Kolku dobro go poznavale setiloto tolku podobro i dominantno ke ja izvrшuvale zada~ata.Sekoja ninxa ima svoj miris koj treba da se namali ili celosno da se oslobodi od sopstveniot miris.Ninxite veшto go prikrivale svojot miris a mirisot na neprijatelot mnogu dobro gi locirale i koristele. . . .

Page 64: Ninja Teoriia

-setilo za vkus

Setiloto za vkus e jazikot.Jazikot e smesten vo usnata praznina i pri varewe na hranata ima za cel da ja prepoznava i ~ustvuva razni vkusuvi.Vkusot go opredeluva so sitni mkletki nare~eni jazol~iwa za vkus,koi se smesteni po dol`inata na stranite i na zadniot del na jazikot.Razlikuvame gor~livo,kiselo,soleno.sletko. Site ovije jazol~iwa za vkus se povrzani so nervi do centarot za vkus vo mozokot. Ninxite se specijalizirale I za ovaa setilo so razni metodi i so razni elementi vo borba protiv ovaa setilo.Pravite majstori dobro ja poznavale tehnikata za borba i koristewe na setiloto za vkus.. . . . . .

-setilo za dopir. Setiloto za dopir pretstavuva ki`ata.Iako ko`ata ima zaшtitan funkcija od nadvoreшnata sredina ,vo ko`ata ima smesteno i setilni receptori.Postojat tri glavni vida na receptori-za dopir,za bolka,koi se smesteni vo ko`ata i za pritisok koi se smesteni pod ko`ata.Receptorite za dopir se smesteni na povrшinata i okolu vlaknoto na ko`ata,mo`at da po~ustvuvaat duri i najmal dopir.Za bilka mu soopшtuvat na mozokot brzo da dejstvuva i na toj na~in da izbegneme oшtetuvawe na teloto.Receptorite za pritisok se naoѓaat vo podlabokite sloevi na ko`ata vo zglobovite и tetivite и mu soopшtuvaat na mozokot koga neшto e vo dopir so ko`ata.Sita receptiri preko svoi nervi se povrzani do mozokot i zaedni funkciopniraat. Ninxite se specijalizirale i go uzu~uvale ovoj setilen organ,kako za odbranben i za napaѓa~ki sistem . Imale poseben metod za napad po setilito za dopir , a isto izgradile i svoj metod za odbrana od nego.

. . . .. . . . . . . . . . . .

-setilo za intuicija (kuxi )

Mozokot na ninxite e nevro-psiholoшki razli~en od obi~niot. Osnovata na koja ninxite se oslonuvaat poradi sovladuvawe na intuicijata radikalno e razli~na od obi~nata, koja poveќe odgovara na razvojot na logi~nite misli, racionalnosta i naukata. Poznato e deka mozokot e podelen na dve polovini i deka sekoja izvrшuva razli~na funkcija. Levata polovina ili hemisfera na mozokot e zadol`ena za jazikot i matemati~koto mislewe. Taa svesta za sfaќawe ja deli na pomali delovi koi podocna poedine~no gi

Page 65: Ninja Teoriia

analizira. Taa bi mo`ela da se nare~e ,,intelektualna,, ili ,,nau~na,, polovina na mozokot. Za razlika od nea, desnata hemisfera ja gleda svesta kako ,,шablonizirana celina,, Taa simultano gi prerabotuva informaciite. Toa e namerno o~igledno koga ~ovekot se orientira vo prostorot (na pr. vo prilika na ve`bawe na bore~kite veшtini ili koga se bori). Togaш telesnite dvi`ewa, svesta vo polo`bata na telototo i vizuelnite informacii moraat mnogu brzo da se obrabotat vo mozokot i toa kako celina, za analizirawe na site informacii posebno treba poveќe vreme. Poradi toa desnata polovina na mozokot ~esto se smeta za ,,prostorna,, ili ,,intuitivna,, polovina. Edni lu ѓe smetaat deka mislovniot proces kaj poedincite zavisi od toa koja polovina na mozokot ima prevlast. Po nivno mislewe dominantnata hemisfera odreduva шto percepirame, kako se odnesuvame, шto mislime i шto ~uvstvuvame. Mozokot na ninxite se odnesuva sprema intuicijata i ,,kreativnoto koristewe na prostorot i zvukot,, na istiot na~in na koj drugite luѓe se odnesuvaat sprema logikata. Poradi toa ninxite imaat ~uvstvo za mnogu nivoa na komunikacija, verojatno poveќe od drugite luѓe. Toa im ovozmo`uva donesuvawe na sudovi za luѓeto i pogoduvawa koi gi otkrivaat sposobnostite i razbirawata na luѓeto koi se oslonuvaat isklu~ivo na logikata. Kaj mozokot na ninxite dominantna e desnata polovina i poradi toa neverbalnata, prostorna i simultanata obrabotka na podatocite ima prvenstvo nad logi~kite, linearni mislewa. No, mozokot na ninxite isto taka gi obrabotuva zvukovite i emociite vo oblastite na mozokot bliski do onie koi se zanimavaat so jazikot. Toa dava dvoen naglasok na intuicijata i na toa e zasnovana neverojatnata intuitivna moќ na ninxite. Sostojbata na svesta (kuxi-kiri i kuxi-in) e mnogu retka i za da se razvie toa nivo na intuicija neophodno e vredno ve`bawe na (taixucu). Na toj na~in mo`e da se postigne (kocu), suшtinata na `ivotot na ninxite. Spored podelbata na mozokot neophodnite sposobnosti za da se sovlada (taixucu) se naoѓaat vo desnata strana. Neophodno e da se usmeri ogromna energija na funkcijata na desnata hemisfera. Toa ne e lesno. Ne treba samo da se glumi napuшtawe na logi~koto mislewe tuku da se osloni na ,,telesnoto znaewe. Umot i teloto se smetaat za odvoeni delovi, a umot e toj koj ima prevlast. Neophodno e da se uva`i telesnoto znaewe i intuitivnata moќ- a dvete ќe ja kontroliraat desnata strana na mozokot.

-setilo za energija

Ovaa setilo za mnogumina e nepoznato i prestavuva nejasnotija. .Nincite mnogu dobro go poznavale energetskoto nivo ,u~ele i mu posvetuvale golemo vnimanie na setiloto na

Page 66: Ninja Teoriia

energija.Se dodeka ~ovekot e `iv vo sebe sodr`i energetsko nivo ili energija, a po smrtta energetskoto nivo se gubi, poto~no ~ovekot nema energija koja dava `ivot. Postoi pozitivna energija, negativna energija i neutralna energija. Energetskoto nivo zavisi od samata ninxa kakva energetsko nivo ke poseduva i kako mo`e da se spravi so vnatreшnoto i nadvoreшnoto vlijanie i dali energetskoto nivo e pod kontrola ili ne e pod kontrola na ninxata. Pravite ninxucu majstori dobro ja koristele i ja naso~uvale energijata nezavisno dali se raboti za sopstvena ili nadvoreшna, od drugo lice.

-setilo za duh

Duhovniot sistem e posledna rabota ili posledno u~ewe vo ninxucu veшtinata.Pretstavuva vrv na sekoe u~ewe i za mnogumina ovaa setilo e nedostapno bez razlika kolku sakal ninxata da go poseduva i znae. Duhovnoto setili e privilegija na vrvnite majstori vo ninxucu veшtinata. Duhovnoto setilo

meditacija

Meditacija pretstavuva dlaboko, koncentrirano razmisluvawe, oblik na mentalna aktivnost. Meditacijata e objektiven vid na mentalna aktivnost i sekogaш e usmerena na celta. Osnovnite soznajni sredstva na meditativen pristap na vnatreшnata realnost se intuicija i asocijacija, a metodata na transcendetalna logika, zatoa шto delovite na meditativnata praksa ne se usloveni, so koluzalitet, nitu na formite na silogisti~kata logika. Meditacijata mo`e da bide aktivna ili pasivna, intenzivna ili prodol`ena, integralna, kratkotrajna (nekolku minuti) ili dolgotrajna (poveќe dnevna), usmerena, a spored predmetnosta mo`e da bide:aperceptivna, transubjektivna, subpredmetno zasnovana. Postojat poveќe ve`bi za ,,upotreba,, na meditacija. -Introspektivno meditativno ve`bawe- pretstavuva del na ,,psiholoшki trening,, ninxata se priklu~uva vo tek na treningot i ima cikli~no ureduvawe- periodi na osamenost i intezivna meditacija bazirana na uvid vo svoite slabosti, strasti, somnevawa, egoizam. -Kostarzi~na meditacija- se koristi pri potreba vo momenti na somnevawe, nemoќ, nedoverba, maloduшnost, slabost

Page 67: Ninja Teoriia

kako pat na ,,pro~istuvawe,, dlabinski, psiholoшki strukturi na bitieto na ninxata. -Noeti~ka meditacija- utilitaren tip na meditacija koj se praktikuva kako pat za reшavawe na problemite vo realnosta, bilo vo nadvoreшnata (okolnostite), bilo vo vnatreшnata realnost na ninxata. -Meditacija na odlo`uvawe ili ~ekawe- isto taka vid na utilitarna meditacija koja ninxata ja primenuva vo posebni situacii- koga na raspolagawe ima dosta vreme, koga ne smee da se dvi`i po neprijatelskata teritorija, za da ne privle~e vnimanie ili koga ~eka reшenie vo koe toj samiot ne u~estvuva. Ve`baweto na meditacija e kanonizirano vo tek na treningot: se koristat (asani) fizi~ki polo`bi na protok na energijata, kako i ve`bi za diшewe kako prate~ki i inicijativen element so meditacijata.Odeweto po ogan (ivatari), kako i meditacija pod voda (takiшugio) go pravata zaedni~kiot del (Sugendo).

Meditacija vo voda Meditacijata pod ledena voda mo`e ponekogaш da bide smrtonosna zatoa шto ledenata voda i zimskiot period (od 2 do -15 stepeni) povlekuva so sebe fizioloшki reakcii. Mozokot la~i eden hormon, vazopresin, koj шto ima dejstvo na vazosprovodnikot. Arteriite vo mozokot se sobiraat za nekolku desetina sekundi, шto doveduva do sinkopi. Ve`bite za diшewe koi se izveduvaat pred da se zastane pod ledenata voda proizveduvaat viшok na kislorod vo krvta i mozokot. ^ovekot koj se smrznuva mo`e da ostane 20-30 minuti pod ledenata voda i da izleze od nea so zagreano telo.

Meditacija vo ogan

So odeweto po ogan ne mo`eш da se izgoriш. Odeweto po ogan e sostojba na duhot koja e rezultat na razvivaweto na vnatreшnata energija. Toa e nekoj vid na ~istewe. Prvo treba da se izvrшi usmerena meditacija koja trae okolu ~etiri ~asa. Odeweto po ogan nema nikakva vrska so avtohipnoza, a ne se pojavuvaat izgorenici na nozete. Toa e vozmo`no poradi harmonijata na vibraciite na energijata na ognot i vibraciite na energijata na ~ovekot koj odi preku ognot. So meditacija od ~etiri ~asa tie po~nuvaat da se harmoniziraat. Koga ~ovekot ќe go spuшti svoeto stapalo na v`arenite `ar~iwa mo`e da se ka`e deka toj i ognot se harmonija t.e. edna celina. Ako li~nosta ne napravila meditacija, odeweto po ogan ќe zavrшi so izgorenici od vtor ili tret stepen. Ponekogaш doaѓa i do nesreќa.

Page 68: Ninja Teoriia

Meditacija Joga Se definira kako ,,razli~en sistem na ve`bi i psiholoшko usovrшuvawe,,. Rabotata na jogata se bazira na psihi~ki ve`bi, (hata) joga na energijata na teloto, a (kundalini) joga ja razbuduva posebnata energija skriena vo ~ovekot. Praktikuvaweto na joga ve`bite, na samo шto koristi za zdravjeto na ~ovekot, tuku i mu dava sposobnosti na ~ovekot koi bez ve`bawe ne mo`e da gi ima. Nekoi od tie sposobnosti imale i ninxite. Mo`ele na primer da go usporat diшeweto do taa mera da izgleda kako voopшto da ne diшat, da ja usporat rabotata na srceto. Ne treba posebno objasnuvawe kolku e toa zna~ajno vo momentite koga ninxata izvrшuva opasna zada~a, a vo koja mora da bide apsolutno tivok, skoncentriran. Toa e neophodno i koga ninxata mora da bide skrien vo neprirodna polo`ba i nepristapno mesto na pr. vo gorniot agol na sobata, na tavanot, vo mnogu mal prostor kade nema mesto za priroden stav (stoe~ki, le`e~ki, sede~ki), vo koj nedostasuva vozduh i sl.

Meditacija mikjo

Koncepcijata Mikjo ili ,,tajno znaewe,, koja poteknuva od tibetanskoto tantri~no znaewe, u~i deka site fizi~ki aspekti na egzistencijata poteknuvaat od ist izvor i deka mo`at da bidat podredeni vo edna od pette primarni manifestacii na elementite.Toa e na~in na koj se pretstavuva vselenata, i preku nego duri mo`e da se pretstavi i nastanokot na svetot. Imeno Mikjo u~i deka najnapred postoela Ku, praznina, vo koja doшlo do polarizacija na energijata i nejzino transformirawe vo razli~ni stepeni na elektromegneten naboj. Ovie naboi gi sozdale ztomite koi gi oformile hemiskite gasovi (Fu sostojba), a so nivno meшawe se proizvele reakcii na Ka nivoto (ogan). So zgusnuvawe na atomite na gasovite preminale vo te~na sostojba (Sui nivo), za na kraj da se oformi i cvrstata materija (Ki). Procesot na umiraweto nastanuva po obraten redosled. Prv element koj шto is~eznuva e Ku, svesta i mo`nosta za komunikacija so drugite.Vtora funkcija koja шto is~eznuva e diшeweto (Fu). Sledna elementarna manifestacija koja шto se gubi e ognot, (Ka), zoшto mrtvoto telo ja gubi toplinata. Potoa otpaѓaat elementot na vodata (Sui) i mrtvoto telo se suшi, za na kraj da is~ezne i elementot na zemjata (Ki), zoшto koskite i zabite stanuvaat praшina ili kamen. (Mikjo) e pospecifi~en vid na ninxa veшtina vo jogata. (Mikjo) veшtinata e usmerena na podobruvawe na vnatreшnata energija na li~nosta, na usovrшuvawe na psihi~kata konstitucija. (Mikjo) vklu~uva kombinirana upotreba na (mandri), (mandala), (mudri).

Page 69: Ninja Teoriia

(Mantra) se nizi od sveti zborovi, (mandala) se шematski i slikoviti prikazi na Univerzumot, se postignuva koncentracija, a (mudri) se posebni kombinacii na polo`bite na prstite i racete za potpolna koordinacija na site vidovi energija vo ~ovekot. Mislite, zborovite i delata vo harmonija se najva`ni za deluvawe na ~ovekovata volja, za samiot ~ovek.

meditacija (kanji)

Vo klasikata na ninxucu se devet osnovni (kanji) vo sekojdnevnata praksa na izvrшuvawe na utilitarnite zada~i. Brojot devet e primarno magiski-numeriski nadsimbol, koj dosledno se emanira vo elementite na metodata i praksata na ninxite: Postojat devet stepeni na obuka na ninxite, devet osnovni Kanji, devet tajni ~ekori, devet ~ekori na energijata vo egzoteri~nata energetska teorija na ninxite, devet osnovni na~ini na шpiona`a, devet osnovni metodi na kriewe, devet patiшta na begstvo. Zna~i da rezimirame- kako centralen numeri~ki i numeroloшki aksiom. Devet e mno`ewe tri po tri, dodeka tri e od kontekstot is~istena trihotomija, enermno svojstvena filozofija na ezoterija i hermetika na Dale~niot Istok: Nebo, Zemja, ^ovek, Goren Svet, Ovoj Svet, Dolen Svet, Podsvest, Svest i Nadsvest.

Kanji kako meditativen model

Meditacijata kako osnoven princip za nastanuvawe na desetina isto~ni ve`bi i metodoloшki edinici vo obukata na ninxata pretstavuva eden od kamewata temelnici na psiholoшkata ili mentalnata realnost na ninxata. Centralno praшawe e kakvo vlijanie ima polo`bata na rakata i osobeno na prstite шto e nadvoreшen model na (Kanji), na tipot i vidot na meditacija, nejzinata dlabo~ina i trajnost, postojanost: kone~no so avtosugestija ili poniшtuvawe na ~uvstvoto za glad, `ed, bolka.. elementarnite setilni i fizi~ki manifestacii na ~ovekovata organska priroda.

Kanji kako komunikaciski sistem

Osnovnata odlika na komunikaciskiot sistem na (kanji-te) e kripti~nost- mnogu mal broj luѓe srazmerno na populacijata na druшtvoto, gi poznava znacite na (kanji) i nivnoto zna~ewe koe se podu~uva samo vo tek na obukata na ninxite i se prima samo pod zakletva. Se postavuva praшawe, шto e (kanji) vo svojata osnova: znak, simbol, signal, osnovna edinica na zna~ewe, edinica na osnovno zna~ewe.. шto go podrazbira praшaweto: dali e zbirot na (kanji) sistem ili struktura zatoa шto (kanji) ne podrazbira nadvoreшna asocijativna, morfoloшka analogija: polo`bata na (kanji-te) ne e vizuelno nitu smisleno identi~na so sodr`inata na zna~eweto

Page 70: Ninja Teoriia

na koe se uka`uva. Poradi za~esteniot, dinami~en i namerno kriti~no povle~eno zna~enie, stepen i nivo na potencijalna i vistinska komunikativnost i hermeti~nost na taa komunikacija upatuva na zaklu~ok deka poedini (kanji) prvenstveno se signal-prenosnik na zna~eweto koe samo ne sodr`i nikakvo zna~enie. Zakonomernata izmena na strukturata i rasporedot na odredeni (kanji) uka`uva deka prvenstveno se raboti za znak- nositel na zna~eweto koj sam po sebe podrazbira barem osnova na zna~ewe na asocijativniot model na soznanie na poimot, da pretstavuva poveќe od obi~na oznaka. (kanji) e i elementaren simbol, so ogled deka nastanal po analogija so idiomatsko pismo na eden razvien jazik od sinteti~ki tip- podrazbira apstraktno zna~enie kako nadgradba na primerno asocijativno za kakov vid meditacija se raboti- dali e toa pasivna ili aktivna, volna ili nevolna, so cel na sekoja poedina edinica za ve`bawe ili praksata na meditacija se pribli`uva na nesmetanite slobodni asocijacii, ili mo`ebi na naplivot na sodr`inite na podlabokite strukturi vo poleto na svesta? Mo`ni se dva osnovni vida vlijanie na osnovnite polo`bi na (kanji-te) na meditativnata forma: direkten pat na indukcija na odredena mentalna (шto zna~i meditativno impregnirana) sostojba na svest na edinkata, ili posreduvan, indirekten pat, po pat na energetsko usovrшuvawe ili usoglasuvawe. (kanji) vo tekot na obukata na ninxite e egzoteri~en i prate~ki metod na obnovuvawe na psihi~kata energija i pat vo шirok spektar na raznorodni i razli~ni introspektivni uvidi vo duhovnata komponenta na li~nosta na ninxata, no i soznaen metod na iracionalnata vokacija. Vo tekot na praksata na ninxata (kanji) e metoda na dolgotrajno ~ekawe ili is~ekuvawe, zadr`uvawe na vremeto, pat da ne se izgubi trpenieto i da ne se reagira prerano, nerazumno, impulsivno. (kanji) zna~i i dlabokoumen uvid, meditativno iniciran i ostvaren, uvid vo prirodata na iskrsnatiot problem ili uvid vo suшtinata na promenata na situacijata.(kanji) e i metoda na brzo i efikasno regenerirawe na psihi~kata energija, nejzino usmeruvawe i fokusirawe vo optimalen pravec-kon reшenie na zada~ata. (kanji) pretstavuva i reducirana psihoanaliti~ka postapka i istovremeno introspektiven uvid, taka da ja osloboduva psihi~kata struktura na ninxata od tenzijata ili stresna reakcija, bidejќi brzata i drasti~na postapka, ostvaruva i katarizi~ni konotacii. Kone~no (kanji) vlijae na volnata struktura na svesta, impregnacija na svesta. Vo sekoj slu~aj poseriozniot tretman na ovaa tema bi pretstavuval semanti~ko i semioti~ko praшawe, шto zna~i znakovnata komunikacija na (kanji) vo ninxucu? Zna~i siguren, doverliv, proveren i efikasen sistem na prenesuvawe na osnovnite poraki, idei, smisol, misli, sistem na kanoniziran, unificiran i konvencionaliziran do sistem na koherentnost vo smisol na monolitnost-specifi~na substruktura na poleto na predmetnoto soznanie na ninxata.

Kanji kako sistem i metod na energetsko usovrшuvawe

Page 71: Ninja Teoriia

Tretoto bazalno nivo na zna~ewe na (kanji) e od prakti~no- filozovsko poteklo, istoimenoto u~ewe e poznato vo joga- sistemite, lamaizmot, taoizmot, ezoteri~niot budizam, Zen vo forma na bore~kite veшtini ili marcijalni umetnosti, a posebno vo Kjodo, Laido i karateto, vo ~ajnata ceremonija. . . Devette modeli na usoglasuvawe na energijata vo ninxucu imaat dosta polimorfna pretpostavena upotreba:usoglasuvawe na energetskite tekovi na nivo na edinkata, usoglasuvawe na energetskiot tek na edinkata i nejzinata okolina i edinkata i Univerzumot, usoglasuvawe na fizioloшkata i psiholoшkata komponenta na ~ove~koto suшtestvo, negacija i neutralizacija na energetskite manifestacii: bolka, glad, `ed, zamor, nervoza, netrpenie...no i bolest, razdrazlivost, mentalna iscrpenost kako i efekt na enormno brza regeneracija, bilo na fizi~ka, bilo na psihi~ka energija, efekt na vospostavuvawe na dominanten princip na volja, indukovana promena na sostojbata i strukturata na svesta, vpivuvawe vo alternativnite svetovi i do`ivuvawe na iracionalen-imaginativen karakter. Tradicijata na ninxucu podrazbira dosta obemna i iscrpna polimorfna struktura na energetski manifestacii koi se usoglasuvaat i usovrшuvaat so ve`bawe i praktikuvawe na (kanji). ]e spomeneme devet osnovni (kanji) i nivnite analogni energetski centri: 1.(^u) prviot (kanji) koj po svoeto akupunkturno nastrojstvo energetski e usmeren na t.n. sreden stolb (poznat na poupatenite poznava~i na zapadnata ezoterija i hermetika:Kabali, tarot, alhemija). Osnovnoto ve`bawe podrazbira 81 ciklus vdiшuvawa- izdiшuvawa so upotrebata na vibratornata formula ili (mantra) (81 proizleguva od 9 po 9). Ovaa (kanja) slu`i za akumulacija na energijata, a se koristi pred teloto da se izlo`i na pogolem napor i troшewe na energijata. Ovoj (kuji) pripaѓa na elementot ,,zemja,,. Opuшtete se i koncentrirajte se na (Hara), taka da ovoj predel go zamislite topol. Vdiшete poleka i na nos. Izdiшi 2/3 od vozduhot, a ostanatata 1/3 poleka se pritiska so kontrakcija na abdominalnata muskulatura vo (Hara). Povtorete go ciklusot diшewe 9 pati, a potoa zadr`ete go vozduhot (od 6-9 pulsirawa na srceto). Ovaa ve`ba mo`e maksimalno da se raboti 81 pat. Koga go zadr`uvate vozduhot, glavata svitkajte ja poleka prema napred, taka da bradata skoro gi dopira gradite. Ne zadr`uvajte go vozduhot taka da se po~uvstvuva pritisok vo grloto, vozduhot mora da bide fiksiran i kontroliran vo (Hara). Ovaa ve`ba za diшewe deluva preventivno protiv mnogu bolesti. Za vreme na ve`baweto mo`e da se po~uvstvuva toplina vo (Hara) i vibracija vo grbot, koja se ka~uva do bazata na ~erepot kade se naoѓa to~kata (medulla oblongata) koja gi kontrolira avtonomnite refleksi na teloto (vklu~uva diшewe i cirkulacija). Ovaa (kanja) e simbol na snagata na harmonijata na umot i teloto.

Page 72: Ninja Teoriia

2.([en) (kanji) koj e vo energetska povrzanost so energetskoto nastrojstvo na teloto odnosno ,,most na smrtnost,,. Isto taka, gi podrazbira prate`nite ve`bawa na vizuelizacija i ritmovi na diшewe (81 ciklus). Ovaa (kanja) se koristi za posle naporot brzo se regenerira energijata na teloto so mo`nost za upravuvawe na vnatreшniot tek na energijata. Ovoj (kuji) pripaѓa na elementot ,,voda,,. Koncentracijata povtorno mora da bide na (Hara). Po~nete so izdiшuvawe na usta, taka da so brzi i kratki izdiшuvawa, a sekoj pat koga ќe se izdiшi mora da se po~uvstvuva blag vnatreшen udar vo (Hara) (vo edna sekunda potrebno e da se izvrшat dve brzi izdiшuvawa). Zatoa шto taka se izdiшuva celiot vozduh vednaш sledi poleka vdiшuvawe so maksimalno opuшtawe na abdominalnata muskulatura. Ovaa ve`ba povtorete ja 9 pati, a kaj devetoto vdiшuvawe zadr`ete go vozduhot (od 6-9 pulsirawa na srceto), a glavata malku navalete ja nanazad-kontroliraj}i go vozduhot vo (Hara). Ovaa ve`ba mo`e da se pravi maksimalno 81 pat, a se upotrebuva po nekoja akcija, borba i pri sekoe golemo gubewe na energijata. Ako pravilno se ve`ba so vreme ќe se pojavi vibracija vo teloto. Ovaa ve`ba ja razviva koncentracijata. Isto taka slu`i da go ,,pro~isti,, umot i teloto od loшi misli. 3.(Kai) tretiot (kanji) e asocijativna geneza na cvrstina ili otvorenost, polo`ba koja asimilira i gi transcedira dvata prethodni gradejќi ja so niv prvata trijada. Podrazbira i vizuelizacija i 81 ciklus na vdiшuvawa- izdiшuvawa po specifi~na tehnika. Ovaa (kanja) e klu~ za razvivawe na pret~uvstvuvawe na opasnosti (haragei). Isto taka gi smiruvala i gi opuшtala ninxite za vreme na opasnostite. Legendite ka`uvaat deka ninxite so ovaa ve`ba mo`ele da gi osetat mislite i emociite na drugite luѓe. Nixite mo`ele so ovaa tehnika da gi smalat `ivotnite funkcii na minimum, a isto taka da izdr`at bez problemi ekstremno ladno i toplo. Ovoj (kuji) pripaѓa na elementot ,,voda,, Diшeweto treba da se spuшti vo (Hara), zamisluvajќi go toj del topol. Prvo poleka se izdiшuva taka da pluќata e potpolno isprazneta, potoa glavata se svrtuva na levo i se vdiшuva gledajќi preku levoto ramo. Jazikot treba da se prilepi za nepceto. Koga vdiшuvaweto e gotovo (8-9 sek) glavata se isprava i se izdiшuva. Istoto treba da se povtori i na desnata strana. Ovaa ve`ba se raboti 9 pati vo levo i 9 pati vo desno, a po kompleten ciklus se zadr`uva diшeweto (6-9 ot~ukuvawa na srceto). Ako vo ovaa ve`ba dovolno se opuшti umot i teloto se doaѓa do sostojba na dlaboka meditacija koga ~ovekot se ~uvstvuva kako del od univerzumot. 4.(Tai) ~etvrtiot (kanji) odgovara na ~etvrtiot energetski centar-pojas. Ve`bawata se od ista priroda i analogen ritam na diшewe kako i kaj prethodnite tri. Na materijalen plan ovaa (kanja) slu`i da ja zasili snagata vo (kiai) (vibracionen zvuk). Prikaznite ka`uvaat deka ninxite

Page 73: Ninja Teoriia

mo`ele da proшetaat vo dupka polna so zmii otrovnici, a da niedna ne gi izede. Ovaa (kuji) pripaѓa na elementot ,,ogan,, a vo ninxniot um postanuva edno so objektot na meditacija, a vo borba silata na duhot ,,se izvlekuva,, od ovoj izvor (okolina, priroda). Trebate da gi zatvorite o~ite, ustata da ja dr`ite poluotvorena, a vrvot na jazikot poleka polo`ete go pomeѓu usnite. Vdiшete poleka i шumno na usta. Koga e vdiшuvaweto gotovo, zatvorete ja ustata, a glavata nalegnete ja na desnoto ramo, i zadr`ete go diшeweto (od 6-9 ot~ukuvawa na srceto) potoa glavata se isprava i poleka vdiшete na nos. Potoa vednaш sledi vdiшuvawe na usta i istoto se povtoruva na levata strana. Ovaa ve`ba povtorete ja 9 pati na desnata i 9 pati na levata strana.Ovaa (kanja) zapo~nuva druga faza na tehnnika na diшewe. Tri (kanji) (~u, шen i kai) go doveduvaat sistemot za cirkulacija (krv) na teloto da bide poveќe kisel i se bazira na akumulirawe na energijata. Slednite tri (kanji) (tai, шa i jen) go doveduvaat sistemot za cirkulacija na teloto da bide poveќe masen, a koncentrirani se na pravecot na energijata. Poslednite tri (kanji) se najteшki i se koncentrirani na prenosot na energijata. 5.([a) pettiot (kanji) korespondira asocijativno so ,,stranata na smrtta,, koja ninxite ja tolkuvaat kako racionalna energetska manifestacija. (kanji) e so spomenatoto ve`bawe naglaseno spiritualno orientiran. Ovaa (kuji) pripaѓa na elementot ,,ogan,, a ovoj golem centar na energija smesten e vo solarniot pleksus, tuka slu`i da go konrolira diшeweto i pravecot na energijata. Onoj koj nau~il kontrola na diшeweto ima sila da energijata ja dovede vo sostojba na vibracija, koja mo`e da se prenesuva. Vdiшuvaweto i izdiшuvaweto na nos se шto e mo`no pobrzi ( 9 pati). Po 9 ciklusi zadr`ete go diшeweto (6-9 ot~ukuvawa na srceto). Kontrolirajte go ritamot na diшewe, nepravilno diшewe i kruto telo mo`e da dovedat do vrtoglavica i nesvestica. Ovaa ve`ba mo`e maksimalno da se pravi 81 pat. Vo diшeweto dr`ete go jazikot prilepen za nepceto. Vo zadr`uvaweto na vozduhot, kontrolirajte go vozduhot vo (Hara). Ovaa (kanja) ozna~uva poznavawe na energijata na teloto i nejzino usmeruvawe za le~ewe na bolesti i povredi. 6.(Jen) energetski i asocijativno, ova e (kanji) na ~ovekot kako diferencirana specifika- negovata suшtina e dualitet ~ovek- `ivotno i ~ovek- bog, so naglasok na antropoloшkata dimenzija. Vizuelizacija i 81 ciklus na diшewe, kako i vibratorna formula- (mantra), se istorodni kako kaj prethodnite (kanji). Ovaa pozicija na racete go ozna~uva vnatreшnoto znaewe na ninxite i negovata moќ da ,,~ita,, misli na drugite luѓe. Toa e ,,Saiminxucu,,-simbol za telepatija. Ninxite znaele da napravat bariera na umot, da gi maskiraat svoite vistinski nameri i da go navedat protivnikot na pogreшni pokreti. Ova (kuji) pripaѓa na elementot ,,vozduh,, a ovoj шesti centar na energija e smesten pozadi

Page 74: Ninja Teoriia

grklanot, ja kontrolira funkcijata na govorot i sluhot. Vdiшete poleka na nos. Izdiшuvaweto poleka na nos so mentalno povtoruvawe (vo sebe) na vibracioni zvuci ,,hang,, taka da ja ~uvstvuvate vibracijata vo grloto.

7.(Tung) (kanji) analogen na principot na razbirawe, soznanie, dodeka kako vrvna cel podrazbira prosvetluvawe (satori). Po~nuvajќi ja tretata zavrшna trijada, (tung) podrazbira visoko nivo na majstorstvo na ninxucu. Sedmiot centar na moќta e smesten vo predelot pomeѓu veѓite (t.n. treto oko). Ovoj centar pretstavuva najvisoko nivo na svesta (umot). Meditacija na ovoj centar se koncentrira na vidovitost i kontrola na funkcijata na nervniot centar. Vo ~asot na smrtta ninxite svojata energija (ki) ja usmeruvale vo ovaa to~ka. Ovoj (kuji) ozna~uva majstorstvo na vremeto i prostorot vo pre~nik od 1-5 m. pa i poveќe,шto zaviselo od sposobnosata na ninxite. Ovoj (kuji) mo`el da se upotrebi da protivnikot psihi~ki ,, se zamrzne ,, (proekcija na stravot). Poveќe protivnici ninxata mo`el da gi zaplaшi dodeka ne pobegne. Legendite ka`uvaat deka ninxite na povisoko nivo mo`ele so ova (kuji) da blokiraat vrata, taka da ja usporat akcijata na otrovot ili ognot. Vo starite zapisi piшuva deka so ovaa ve`ba ninxite mo`ele da se oslobodat od vremeto i prostorot i da se usmerat vo drugo vreme i izvori na znaewe. 8.(Hua) asocijant na neograni~enost, a negovoto ve`bawe e obvieno vo velot na tajnost i misterioznost. Po tradicijata na ve`bawe, sodr`inata na ve`bawe ne smee da se soopшti, nitu na bilo koj na~in da se prenese na drug ponapreden kandidat za ninxa; zabraneto e spomnuvawe na ovaa (kanji) i sodr`inata za ve`bawe vo opiшana formula, so ogled ,,na budewe na vnatreшnoto soznanie,, ne samo na individualnata tuku i individualizirana priroda, шto e imanentno za ovaa (kanji). Ovaa (kanja) slu`i za kontrola i harmonija na pette elementi na prirodata, a negoviot centar e smesten na temeto na glavata. Na toa nivo se postignuvala harmonija so univerzumot i vistinska moќ na nevidlivosta. 9.(Tao) posledniot devetti (kanji) ima dobro poznato kinesko ime (tao)- toa e pat ili pateka na individualizacija koja pretstavuva osnovna paradigma na hermeti~kite i okultni u~ewa, raznorodni i razli~ni, po~nuvajќi od taoizmot koj dobil ime po krucijalniot poim (tao), preku budizmot (zen), (kabala), pa se do jungovata pateka na individualizacija. Modificiranite formi opfaќaat zatvoreni dlanki na otvoreni svojstveni sekako, ezoteri~niot budizam (mudra na Edinstvo, Soedinuvawe, Stabilnost, Smiruvawe na ekstremitetite), pa se do bore~kite veшtini ili marcijalni umetnosti. Ovaa (kanja) go ozna~uva vrvot. Taa e kontrola nad ostanatite (kuji) tehniki. Finalnoto razbirawe sebe si i drugite, do

Page 75: Ninja Teoriia

koe se doaѓa po dolgi godini kriti~no gledawe vo ogledalo svoeto li~no naprednuvawe i realno ocenuvawe na sopstvenite mo`nosti i greшki. Vo ovaa (kuji) se postignuvala potpolna energetska vibracija na teloto i okolinata. Devettiot centar na moќta ja pretstavuva aurata na teloto. Ninxite svojata tainstvena tehnika na isprepletuvawe na prstite ja narekuvale (kanji). So razni pozicii na spojuvawe na racete ninxite mislele deka mo`at da ja primat (ki) od univerzumot i da ja usmeruvaat vo svoeto telo i nadvor od nego. Sekoe ~ove~ko suшtestvo (i bilkite) neprestano emitiraat signali za vnatreшnata sostojba na organizmot, koi se manifestiraat vo jasnost i boja so koronarno zra~ewe. Taa energija (aura) koja go opkru`uva naшeto telo mo`e so razni mentalni ve`bi da se zasili i aktivira, taka da fizi~koto telo mo`e od aurata da dobie silna upotrebliva energija. Koga energijata (ki) ќe se sobere i aktivira vo (Hara), taa od (Hara) mo`e mentalno da se dovede do racete. Pozitiven pol vo desnata raka, a negativen pol vo levata raka. Racete togaш po~nuvaat da se great i da vibriraat . Koga ќe se sostavat racete vo nekoja pozicija, se zatvora strujniot krug i (ki) po~nuva da kru`i, pa mo`e da se usmeri vnatre vo teloto ili nadvor. Vo ninxucu ima vkupno 81 pozicija na ,,sostavuvawe na racete,, od koi vo situacii se koristat 9. Metodite na ninxite im go zgolemuvale samoizdignuvaweto na silata, sposobnosta za ~uvstvuvawe na opasnost i smrt, brzo zazdravuvawe na ranite, kontrola nad protivnikot. Ninxite znaele da elektropolarnite kanali ili telesni meridijani (akupunktura), se najosetlivi vo predelot na dlankite i stapalata. -Vo ovoj sistem, palecot go pretstavuval izvorot na moќta i kreativnosta (ku praznina, na fizi~ki plan, ima vlijanie na mozokot i neutralnata polarizacija). -Pokazalecot e izvor na mudrosta i dobrinata ( fu element vozduh, na fizi~ki plan ima vlijanie na pluќata i negativnata polarizacija). -Sredniot prst go ozna~uva intelektot i agresivnosta (ka elementot ogan, organi za varewe i pozitivna polarizacija). -^etvrtiot prst deluva na emociite i prilagodlivosta (sui e element voda na fizi~ki plan, bubrezi i negativna polarizacija). -Maliot prst e simbol na stabilnosta (ki element zemja na fizi~ki plan srce i krvotok i pozitivna polarizacija).Vo ninxucu ovie tehniki se podu~uvale po mnogu godini uporno ve`bawe i pozitivno usmeruvawe na u~enicite od strana na u~itelite. Vo ovie ve`bi, u~enikot prvo moral da se pobedi sebe i svoite negativni instikti, negativni `elbi i ambicii koi se prisutni vo sekoj ~ovek. Koga u~enikot ќe uspeel ,,da se pobedi samiot sebe,, togaш mu se otvaral ,,patot na znaewe,,. Ve`baweto na ovaa tehnika so tehnikata na diшewe i koncentracija ne e prepora~livo na onie koi nemaat 18 godini zatoa шto organizmot uшte se razviva.

Page 76: Ninja Teoriia

9.3.Meditacijata vo (Jing-Jang)

Ninxata e vo sostojba da go kontrolira sopstvenoto telo, da predizvika sostojba na namaleno diшewe i usporeni srcevi ot~ukuvawa i da simulira smrt. So meditativni sredstva ninxata steknuva sposobnost da si gi le~i svoite rani. Ninxata se zdobiva so moќ za povrzuvawe so drugi luѓe i so domaшni i divi `ivotni. Kone~no, ninxata u~i kako da ja usmeruva energijata na zemjata i da predizvikuva slu~ki vo soglasnost so svojata volja. Toa e nivo na ,, dlanka шto vibrira,, na koe nivo obi~no pomestuvawe na rakata mo`e da bide dovolno da predizvika smrt, bilo momentalno ili po odredeno vreme. Toa e osnova na (dim-maka) smrtonosen dopir. Steknuvajќi razbirawe na kosmi~kite sili, ninxata avtomatski steknuva mirno i dostoinstveno dr`ewe. Nema potreba da se doka`uva nitu vo bitkite, nitu vo qubovta. Se dotogaш misteriite na Univerzumot izgledaat deka se skrieni pozadi misti~na zavesa. Podocna stanuva o~igledno deka sekoe suшtestvo gi poseduva site latentni elementi na seksualnost vo ovoj ili onoj oblik. Toa se ( jang i jing). Jang e pozitiven, od maшki rod i e bel, a ja pretstavuva levata strana i silata odozgora; jing e negativen, od `enski rod i crn, a ja pretstavuva desnata strana i dvi`eweto odozdola. Jang isto taka mo`e da se opiшe kako ,,moќ,, nemirna i vo postojano tragawe; jing mo`e da se opiшe kako ,,qubov,, pasivna. Jing postojano kru`i okolu jang koj te`nee da odi napred. Od takvoto dvi`ewe nastanuva zavitkanoto skalilo na Univerzumot. Sekoj poedinec vo sebe gi sodr`i dvata aspekta (jang i jing), pozitivno i negativno. Koga dominira elektri~nata energija osobata e pomaшka, koga e pojak magnetizmot osobata e po`enstvena. Retki se tie koi mo`at da odr`at sovrшena ramnote`a.

energija (nei king)

Podolgo ve`bawe na vnatreшnata energija ovozmo`uva poedinecot da stekne izvesna kontrola nad negovoto fizi~ko telo. Koga toa ќe se postigne ,,Genin,, ili ,,nisko jas,, e smireno шto ovozmo`iva osloboduvawe na povisokite nivoa na bitieto (individuata). Kontrolata na teloto ja vodi kontrolata na duhot. Koga ~ovek ќe spoznae kako da go kontrolira sopstveniot duh, nevozmo`noto za nego ne postoi. Nema nikakva potreba sopstvenata

Page 77: Ninja Teoriia

moќ da se poka`uva na sekogo tuku samo na sebe. Tie шto ja imaat toa go znaat, tie шto ja nemaat nikogaш ne mo`at da ja prepoznaat. Kontrola nad teloto, so koncentracija na diшeweto duhot stanuva svesen za vnatreшnite zvuci. So vreme toa se razviva vo sposobnost na povlekuvawe na svesta od fizi~koto bitie vo vnatreшnata tvrdina na duhot. Vo takva sostojba na meditativna ramnote`a, teloto go шtiti energetska i elektromagnetna aura (obvivka). Toa na nejziniot korisnik mu ovozmo`uva da izdr`i ekstremna toplina i stud, koj e nepodnosliv na drugi luѓe, da diшi pod voda, da bide `iv zakopan i nepovredliv da odi po ogan. Zavisno od stepenot na znaeweto taa sostojba mo`e da se odr`uva se dodeka trae koncentracijata. So steknuvawe na iskustvo, u~enikot mo`e da razvie povisoko nivo na ramnote`a, koja mu ovozmo`uva da go prilagodi razmestuvaweto na te`inata so pomoш na muskulna tenzija (pritisok). Toa mu ovozmo`uva da odi po ja`e, da se ka~uva po yid, tivko da se dvi`i i da paѓa bez povredi. Veшtinata (ukemi) paѓawe se bazira na toa, kako i na tehnikata na zgolemuvawe ili namaluvawe na goleminata na teloto. So pomoш na mozo~na (mentalna) kontrola, sekoj del na teloto mo`e da izdr`i povreda bez шteta i isto taka mo`e da se upotrebi kako oru`je.Ovie tehniki baraat (kime) sreduvawe i (gensin) ramnote`a. Se razbira toa bara troшewe na energija. Vo isto~nite zemji e visoko oceneta sposobnosta da bez hrana i voda kontinuirano se raboti na nekoja zada~a se do nejzinoto zavrшuvawe. Meditacijata ovozmo`uva da tie potrebi povremeno da se zaprat. No e potrebno ednakvo vreme da potroшeno se nadoknadi. Taa sposobnost ovozmo`uva da se isklu~i sekoj nadvoreшen znak na `ivot se do odbraniot moment ili znak na budewe.

nergija (~i- kung)

(~i-kung) e veшtina na kontrola na diшeweto. Site (~i-king) i (kuxi-kiri) tehniki pretstavuvaat metodi na usmeruvawe na protokot na energija vnatre vo teloto do odredeni delovi, organi ili to~ki. Tie tehniki proizleguvaat od anti~kata joga i tantra tradicijata. Sekoj stav e predviden da vlijae na teloto na to~no opredelen na~in poradi podobruvawe na krvotokot. Tie mo`at da se koristat poradi odr`uvawe na dobro zdravje, le~ewe na povredi i bolesti.(Kju {o) Vitalni to~ki na teloto

Ninxite bile golemi poznava~i na anatomijata na ~ove~koto telo i na energijata koja kru`i va teloto. Svoeto znaewe go koristele da se izle~at od mnogu bolesti i povredi, a isto taka efikasno da gi eliminiraat protivnicite. Napadot na vitalnite to~ki na teloto mo`e da se izvrшi na tri na~ini:

Page 78: Ninja Teoriia

1. -Napadot na to~kite za cirkulirawe na krvta ( dim hsuen) 2. -Napad na to~kite na nervniot sistem (razni paralizirawa i nesvestici)-(dim ~ing) 3. -Napad na to~kite na energijata (ki-dim mak).

Tehnikata ,,udirawe po to~ki,, ( dim mak) e mnogu teшko da se nau~i. Koga u~enikot ќe ja nau~el tehnikata ,,udirawe,, bil podu~uvan kako da ja koristi vnatreшnata energija (ki). Koga u~enikot se toa dobro ќe nau~el i niz treningot ќe poka`el upornost, strplivost i kontrola nad svoite postapki duri togaш mu bile poka`uvani vitalnite to~ki na teloto, i toa vremeto za udirawe (koga e to~kata najosetliva). Za vreme na topliot period se koristele usmereni udari, zatoa шto energijata strui blisku na povrшinata na teloto (ko`ata). Vo zima energijata se povlekuva podlaboko i udarot treba da ima pogolema sila. Sekoj ~ovek ima nekolku stotina to~ki na svoeto telo. Vo tehnikata (Kju {o) se koristat 36 to~ki so koi mo`e da se ubie.

-24 to~ki na prednata strana na teloto, -12 to~ki na zadnata strana na teloto -72 to~ki so koi se paralizira ili se predizvikuva nesvestica, se naoѓaat po celoto telo.

Starite majstori na bore~kite veшtini ja poznavale opasnosta od ,,ki,, udarite i zatoa so sebe sekogaш nosele lekoviti trevi.Napomena: (Kju {o) to~kite nikogaш ne se ve`baat na `iv partner.

(Kju {o) na glava.

To~ka 2-Umeren udar predizvikuva zaшemetenost i nesvestica. To~ka 3-Umeren udar predizvikuva nesvestica, cerebralen шok, vizuelni problemi.To~ka 4-Umeren udar predizvikuva nesvestica.To~ka 5-Umeren udar predizvikuva nesvestica i nerven шok.To~ka 6-Silen udar predizvikuva gubewe na kontrolata na racete na stranata na koja e izveden udarot. To~ka 7-Umeren udar ili silno pritiskawe predizvikuva nesvestica.To~ka 9-Umeren udar predizvikuva bolka vo vratot i nesvestica.To~ka 10-Umeren udar predizvikuva kolaps i nemo`nost za pomestuvawe.To~ka 11-Umeren udar ili pritiskawe doveduva do kontrakcija na muskulaturata i nervite okolu grklanot шto se rezultira so nesvestica.To~ka 12-Umeren udar predizvikuva nesvestica.

Page 79: Ninja Teoriia

(Kju {o) na prednata strana na teloto

To~ka 1-Lesen udar predizvikuva kontrakcija na muskulaturata i nervite okolu vratot шto se rezultira so nesvestica. Kaj udar vo grlo treba vednaш da mu se pomogne na povredeniot zatoa шto mo`e da dojde do guшewe. Potrebno e poleka da se izmasiraat muskulite na vratot, kako bi popuшtila kontrakcijata na vratnite muskuli. Vratot se masira sprema glavata, potoa se tretiraat to~kite za reanimacija. To~ka 2-Umeren udar vo ovoj splet od nervi predizvikuva bolka, zaшemetenost, paraliza i nesvestica. Isto taka na ovaa to~ka mo`e da se deluva so zafat ili pritiskawe. To~ka 3-Silen udar predizvikuva vko~anetost vo ramenata i gubewe na kontrolata na rakata. To~ka 4-Silen udar vo ovaa to~ka (splet od nervi) predizvikuva kontrakcija na muskulaturata na belite drobovi, potoa zaшemetuvawe. Mo`na e postojana kaшlica, bledilo na liceto i paraliza. To~ka 5-Umeren udar ili silno pritiskawe predizvikuva bolka, gubewe na kontrolata na rakata i nesvestica. Silen udar mo`e da go oшteti srceto. To~ka 6-Umeren udar predizvikuva nesvestica. Silen udar mo`e da go oшteti srceto. Silen udar na desnata strana mo`e da gi oшteti nervite na pluќata шto mo`e da predizvika problemi so diшeweto i konstantno kaшlawe. Vo slu~aj na kontrakcija na muskulite na pluќata (poradi udar) treba so lesni udari da se udira po to~kata koja se naoѓa na grbot na sprotivnata strana od udrenoto mesto, kako bi doшlo do opuшtawe na muskulaturata. To~ka 9-Silen udar vo ovoj predel mo`e da predizvika momentalna paraliza na dlankata i podlakticata, iato taka e mo`na paraliza na celoto telo. To~ka 10-Umeren udar predizvikuva nesvestica. Silen udar mo`e da go oшteti srceto. To~ka 11-Silen udar ili fat vo predelot na strukot mo`e da predizvika silna kontrakcija na muskulaturata okolu vnatreшnite organi шto mo`e da dovede do opasni zdravstveni problemi. Umeren udar predizvikuva nesvestica i slabost na teloto. To~ka12-Umeren udar predizvikuva zaшemetenost, tuka se mo`ni razni energetski poremetuvawa (centar na Hara). To~ka 13-Umeren udar predizvikuva golema bolka, mo`na e nesvestica. To~ka 14-Silen udar predizvikuva paralizirawe na nogata, ako e udarot pravilno izveden mo`e da dojde do krшewe na butnata koska. To~ka 15-Kolenoto e mnogu osetlivo, taka da umeren udar mo`e da predizvika povreda i da go sobori protivnikot.

Page 80: Ninja Teoriia

To~ka16-Silen udar predizvikuva silen bol, povreda na podkolenicata pa i nesvestica. To~ka 17-Silen udar mo`e da predizvika nesvestica. Umeren predizvikuva vko~anuvawe na nogata. To~ka 18-Ako e udrena to~ka na desnata strana (jetra) umeren udar mo`e da predizvika nesvestica. Ako e udrena to~ka na levata strana isto taka e mo`no postojano kaшlawe.

(Kju {o) na grbot

To~ka 1-Umeren udar ili silno pritiskawe na predelot pozadi uvoto predizvikuva nesvestica i kolaps. To~ka 2-Umeren udar mo`e da predizvika bolka vo vratot ili nesvestica (teloto paѓa pri napad od gr~evi). To~ka 3-So silen udar rakata stanuva nepokretna. To~ka 4-Silen udar predizvikuva vko~anetost na ramenata. To~ka 5-Umeren udar predizvikuva nesvestica, deluva na pluќata. To~ka 6-Umeren udar predizvikuva nesvestica. To~ka 7-Silen udar predizvikuva nesvestica, po udarot doaѓa do silna kontrakcija na muskulaturata okolu pluќata. Umeren udar predizvikuva silno kaшlawe, taka da doaѓa do paraliza, teloto se ~uvstvuva bez sila i vitalnost. To~ka 8-Silen udar predizvikuva vko~anetost i paraliza na rakata. Sleduvaat silni bolki, mo`no e udreniot da padne na zemja. To~ka 9-Umeren udar predizvikuva nesvestica. To~ka 10-Umeren udar predizvikuva silna bolka. To~ka 11-Silen udar predizvikuva vko~anetost i ja paralizira rakata. To~ka 12-Silen udar ja paralizira rakata. To~ka 13-Silen udar predizvikuva paraliza. To~ka 14-Silen udar predizvikuva momentalna paraliza na nogata i slabost na teloto. Udar vo vnatreшnata strana na butot predizvikuva nesvestica. To~ka 15-Silen udar vo ovaa to~ka predizvikuva vko~anetost na nogata i go soboruva neprijatelot na zemja. To~ka 16-Silen udar vo ovoj predel predizvikuva vko~anetost i teloto po~nuva da se ~uvstvuva slabo, bez vitalnost. To~ka 17-Silen udar so vrvot na ~evlite predizvikuva vko~anetost na nogata, tuka napaѓa~ot paѓa na zemja.Koga pravite udari so noga, koristete vrv (na ~evlite) i bridot na stapaloto zatoa шto se mnogu efikasni i prodorni. Ninxite za udari i pritiskawe na nervi go koristele centarot na palecot na rakata, toa e najjakiot prst od site prsti. Specijalna tehnika na svitkuvawe i ispru`awe na palecot se narekuva (Boшiken).

Page 81: Ninja Teoriia

Pod umeren udar se podrazbira udar koj ne e izveden so cela sila. Ako protivnikot e mnogu jak togaш mora da se udri silno, a ne umereno. Toa se odnesuva na udarite vo telo, dodeka kaj udarite vo glava segde va`i isto pravilo, taa ostanuva najosetliv del na ~ove~koto talo. Vo predelot na glavata i vratot dovolen e umeren udar za da se postigne nekakov efekt. Najdobro e bez nekoja pogolema potreba da gi izbegnuvate udarite vo glava.

sobirawe na (~i)

Prviot ~ekor e ispolnuvawe na (hara) so (~i). Polo`bata pri meditirawe e da se sedi nepodvi`no. Ako se oseti skokotkawe vo racete ili ~eшawe vo dlankite se svitkuvaat prstite okolu palcite za da se spre~i da (~i) izleze od niv. Ve`baweto se pravi na mirno mesto, no i tamu mo`e da se sluшne шuшkaweto na lisjata koi paѓaat. Koga takvite raboti ќe prestanat da go odvlekuvaat vnimanieto, tuku samo objektivno ќe se primetat mo`no e da e postignato nivoto poznato kako ,,smirenost,,. Diшeweto e vrska pomeѓu svesnoto i nesvesnoto. Toa e edno od retkite fizi~ki dejstva nad koi site nie imame kontrola. Diшeweto e ~esto znak na raspolo`enie. Brzoto i kratko diшewe e znak na strav, a dlabokoto i sporo diшewe e karakteristi~no za spiewe. Vdiшuvaweto i izdiшuvaweto ne se samo avtomatska rabota za zemawe i ispuшtawe na vozduhot. Za da se ima pogolema korist od diшeweto potrebno e da mu se dade mentalna dimenzija t.e. da vo mislite se napravi slika kako univerzalna energija go polni teloto. Nepoznavaweto na nepravilno diшewe i nepravilen `ivot mo`e da dovedat do blokirawe na cirkulacijata na energijata, шto ako se povtoruva mo`e da dovede do poremetuvawe i bolesti na vnatreшnite organi. So pravilno diшewe celoto telo se polni so energija, a so toa i organizmot pravilno funkcionira. Vo ve`baweto treba da se sedi ili kle~i so prav grb, da se bide opuшten, a pritoa poleka da se zema vozduh niz nos (kako neшto da mirisate) da se spuшti vozduhot vo (Hara). Vdiшuvaweto mo`e da trae okolu 8 sekundi vo zavisnost od kapacitetot. Izdiшuvaweto na nos mora da bide poleka i da bide kompletno. Diшeweto se raboti bez prestanuvawe i deluva povolno na relaksacijata i zdravjeto na celiot organizam. Za da ve`bate pravilno diшewe i koncentracija, za da uspeete da ja soberete energijata, potrebno e da najdete nekoe ~isto mesto kade ima dsovolno ~ist vozduh (ne promaja) i kade nikoj nema da ve voznemiruva za vreme na ve`baweto. Isto taka e potrebno da se ve`ba redovno (20min nautro i 20 min nave~er). Pred po~etokot na ve`bite za diшewe i koncentracija potrebno e da se opuшti celoto telo. Sednete i po~nete da diшete prirodno, poleka. Pri sekoe izdiшuvawe vo sebe povtoruvajte go

Page 82: Ninja Teoriia

zborot ,,relaks,, i pritoa zamislete kako celoto telo od glava, lice, vrat, ramena, race, pa se do stapalata se opuшta. Fokusirajte go umot na sekoj del od teloto i nekolku pati diшete povtoruvajќi go zborot relaks. Isto taka mo`ete da go koncentrirate umot i da go relaksirate mestoto kade imate nekoi bolki ili problemi. Pravilnoto diшewe deluva povolno na rabotata na simpati~kite i parasimpati~kite nervni sistemi. No bez pravilen na~in na `ivot (odmor i pravilna ishrana) ve`bite za diшewe nema da imaat nikakov efekt. Ako si nervozen, ima ш poviшen pritisok ili patiш od nesvestica za vreme na ve`bite za diшewe mo`e energijata iznenadno bez kontrola da vi udri vo glava i da napravi uшte pogolemi problemi. Ako si takov ne treba da obrnuvaш vnimanie na vdiшuvaweto, a pri izdiшuvaweto da ja usmeriш energijata vo to~kata (Ming men) preku sakralniot del, butovite, kolenata vo sredniot del na stapaloto (jung ~uan). Visok pritsok e rezultat na nepravilno funkcionirawe na centralniot nerven sиstem. Li~nostite koi imaat visok pritisok ne smeat da go zadr`uvaat (Hara), no dodeka stojat koncentracijata treba da bide usmerena vo srediшteto na stapaloto. Abdominalnoto diшewe povolno deluva na luѓe koi imaat visok pritisok, opstipacija, ~ir, gastritis. Nizok pritisok e voglavno posledica na loшo funkcionirawe na avtonomniot nerven system. Li~nosti so nizok pritisok treba da obrnat vnimanie na vdiшuvaweto i da rabotat koncentracija na (Hara) 10min, a potoa na (Ming men) 10 min. Stari luѓe i onie koi imaat tuberkoloza mo`e da ve`baat normalno dlaboko diшewe (bez zadr`uvawe na vozduhot). @enite za vreme na menstruacijata mo`e da gi rabotat ve`bite za diшewe ako nemaat dolga i obilna menstruacija. Treba da diшat prirodno i ne da go usmeruvaat diшeweto vo (Hara) nitu da go zadr`uvaat vozduhot. Koncentracijata mo`e da bide na no`nite prsti (palec) ili na sredinata na stapaloto. Vo slu~aj na dolga menstruacija mo`e da se ve`ba diшewe so prekin od nekolku dena. Vo zadr`uvaweto na vozduhot morate vnimanieto (umot) i vozduhot da go fiksirate vo (Hara). Ne dozvoluvajte vozduhot da vi ,,pobegne,, i da po~ne da pritiska na duшnikot i vratot, mo`e da dojde do pritiskawe vo glavata, vrtoglavica, nesvestica, a vo ekstremitetite i do prskawe na kapilari. Sekogaш e potrebno da ve`bite za diшewe se rabotat postepeno i kontinuirano. Sekoe forsirawe mo`e ponekogaш da deluva loшo i da ima nepredvideni posledici. Vo ve`bite za diшewe morate da se ~uvstvuvate prijatno, a ako po~nete da ~uvstvuvate vrtoglavica prestanete vednaш so ve`baweto. ^ovek koj poseduva kontrola nad (Hara) e smiren i stalo`en. Koga se kontrolira (Hara) mo`no e da se otvori ,,vnatreшna vrata,, i da se oslobodite od vnatreшnite napregnatosti, stravot, seksualnata `elba. Ako uspeete da ja kontrolirate (Hara) }e imate 24

Page 83: Ninja Teoriia

~asa harmonija na umot i teloto шto ќe doprinese da po~uvstvuvate promeni vo vaшiot `ivot na podobro.

Osnovni ve`bi za sobirawe na (~i)

1.Vdiшuvawe poleka i dlaboko vizuelizirajќi ja (~i) i usmeruvajќi ja vo (Hara). Izdiшuvawe-Vuzuelizirajќi ja (ki) kako od (Hara) niz ustata izleguva nadvor. 2.Vdiшuvawe poleka na nos, koncentracija na (Hara), zadr`ete go malku vozduhot. Izdiшuvaweto poleka na nos. 3.Vdiшete poleka na nos. Izdiшete poleka na nos, ostanete nekolku sekundi bez vozduh. 4.Vdiшuvaweto mora da bide mnogu poleka na nos, a trae 8 sekundi. Vizuelizirajќi go diшeweto kako tenka svetlosna srebrena niшka koja se spuшta vo to~kata (Kikai). Potoa sledi zadr`uvawe na vozduhot (4 sek). Za vreme na zadr`uvaweto na vozduhot zamislete vo to~kata (Kikai) svetlosna topka so energija. Sleduva poleka izdiшuvawe na usta (8 sekundi). Na kraj na izdiшuvaweto, malku se navaluvame napred i malku kontrirame na dijafragmata izdiшuvajќi go cel preostanat vozduh nadvor. Po izdiшuvaweto ostanuvame bez vozduh (4 sek). Potoa sleduva vdiшuvawe i se se povtoruva. Ovaa ve`ba ja obnovuva i zasiluva energijata vo teloto. 5.Isto taka dobar metod na diшewe e da energijata se zamisli kako fluid od bela boja, kako vleguva vo nosniot kanal, sinusite, bronhiite i belite drobovi. Vo izdiшuvaweto se zamisluva kako energijata se шiri niz teloto, kako gi napolnuva site organi, tkiva, koski, ќelii itn. 6.Stanete i opuшtete se, a stapalata razdvojte gi vo шirina na vaшite ramena. Vdiшete poleka i dlaboko, a racete so otvoreni dlanki stavete gi na strana vo visina na gradite. Vo izdiшuvaweto po~nete poleka da pravite kontrakcii niz celoto telo, gurajќi gi dlankite poleka napred. Izdiшuvaweto trae 8-10 sek. Koncentracijata vo vdiшuvaweto i izdiшuvaweto treba da bide na (Hara). Koga turkate so racete napred treba da imate ~uvstvo kako da turkate neшto teшko. Po nekoe vreme vo dlankite ќe po~uvstvuvate toplina i vibracija. Ovaa veшtina pomaga da bez opasnosti gi podnesete silnite udari vo teloto. Isto taka ovaa ve`ba pomaga na li~nostite koi ja gubat vitalnata energija (strav, stress). Tie li~nosti koi imaat nedostatok na energija (ladni race i noze), mo`at so ovaa ve`ba brzo da ja nadoknadat energijata. Ovaa ve`ba e dovolno da se raboti 5 min. dnevno.

-Ve`bi za usmeruvawe na (ki) vo borewe i masa`i.

Page 84: Ninja Teoriia

1.Vo izdiшuvawe.vizuelizirajќi usmerete go (ki) od (Hara) preku prvata praznina (energetski centar na teloto) preku butot, kolenoto i nogata vo srediшteto na stapalata. Vdiшuvajќi vizuelizirajќi go (ki) od srediшteto na stapalata kako poleka se ka~uva nazad vo (Hara) ili to~kata (Ming men). 2.Vdiшuvawe-zamislete kako (ki) od sredinata na stapaloto poleka se ka~uva vo (Hara). Koga e vdiшuvaweto gotovo, vo izdiшuvaweto vizuelizirajte go (ki) kako od (Hara) preku centralnata linija na teloto poleka se ka~uva do sredinata na gradite, a potoa se razdvojuva i odi vo levata i desnata raka, kade niz prstite i dlankite izleguva nadvor.Ovaa ve`ba e va`na da se po~ne (ki) uspeшno da se primenuva vo masa`a i borewe. Vnatreшnata energija preku izdiшuvaweto se usmeruva preku to~kite na kontaktot ,, preku racete i nozete,, ili nekoe oru`je.Inzvonreden metod za odr`uvawe na dobro zdravje, fizi~ko i mentalno e da vo diшeweto vo sebe se povtoruvaat nekoi sugestivni naredbi na vaшata podsvest.Mentalno povtoruvawe na naredbite vo sebe od po~etokot na vdiшuvaweto do krajot na izdiшuvaweto. Koga se usmeruva (ki) na nekoe odredeno mesto, nemojte sami da gi zamisluvate preminite na energijata. Vie samo zamislete si go mestoto vo koe odi (ki), a toj sam ќe si go najde patot. So toa ќe osetite sami toplina na poedini mesta, шto ozna~uva po koj pat se dvi`i (ki). Sekoe ~ove~ko telo neli poseduva (ki), koja za vreme na sonot podsvesno se razmenuva so sve`ata energija na univerzumot, koja samo teloto ja bara da ja obnovi silata. Koga nekoj pat ќe se razbudite umorni i neraspolo`eni, zna~i deka razmenata ne energijata ne se izvrшila dobro, zna~i negde vo teloto postoi blokada na teloto. Vo ve`baweto na (ki) treba da se zapomni deka cirkulacijata na (ki) sekogaш po~nuva i zavrшuva vo to~kata (Kikai). Koga se aktivira (Hara) mo`no e svesno da se vrшi razmena na (ki). Togaш ~ovek mo`e svesno da upravuva so energijata, da mo`e da go le~i racete. Takov ~ovek mo`e da ja kontrolira i ~uvstvuva svojata energija, kako i energijata шto go opkru`uva. Legendite ka`uvaat, deka na toa nivo ninxite mo`ele vednaш da postignat sostojba na dlaboka meditacija i togaш gi isklu~uvaat site setila, a negoviot um gi registrira samo vibraciite na onoj шto se naoѓa okolu nego i od onoj шto doaѓa. Ako dolgo ste se koncentrirale na (Hara), a toa e bez rezultat, promenete go vaшiot focus na koncentracija na to~kata (Ming Man), koja se naoѓa na grbot (pomeѓu vtoriot i tretiot lumbalen prшlen). To~kata (Ming Men) e isto taka mnogu jak energetski centar koja se narekuva ,,vrata na `ivotot,,.Se naoѓa na sredinata pomeѓu dvata bubrega, taa e istovremeno centralna to~ka za balansirawe na energijata na dvata bubrega. Pokraj jetrata, slezinata i pluќata, bubrezite se mnogu va`ni za pravilna distribucija na (ki) vo organizmot. Ako nekoi od ovie organi ne funkcioniraat pravilno, doaѓa do golemo poremetuvawe na energijata i do mnogu teшki bolesi.

Page 85: Ninja Teoriia

Koncentracijata na to~kata (Ming Men) gi spre~uva nesakanite efekti, koi mo`e da se pojavat ako (ki) iznenadno se krene sprema glavata.Ako premnogu dolgo i nekontrolirano se koncentrirate na (Hara), (ki) mo`e iznenadno da se krene nagore prema gradite, toa mo`e da deluva na srceto i pluќata (problemi so diшeweto i naglo udirawe na srceto). Ako toa se slu~i prefrlete ja koncentracijata na to~kata (Ming Men) i ovie simptomi ќe is~eznat. Po ve`baweto na energijata bi bilo dobro da se vrati i ,,da se sobere,, energijata nazad vo (Hara). -Sobiraweto na energijata se izveduva na sledniot na~in: Se stava desnata raka na (Hara) i se koncentrira. Potoa so kru`ni dvi`ewa vo pravecot na dvi`eweto na strelkite na ~asovnikot, 36 pati se masira stomakot, a potoa 24 pati se masira vo sprotiven pravec. @enite poradi drugata polarizacija pravat obratno. Vo sprotiven pravec na dvi`eweto na ~asovnikot se masira 36 pati, a potoa 24 pati vo pravecot na dvi`eweto na strelkite. Koncentriraweto na diшeweto doveduva do usoglasuvawe na avtonomniot i svesniot nerven system, a duhot i teloto postignuvaat harmonija. So ve`bawe mo`e da se postigne visok stepen na kontrola nad teloto. Osven toa, toa vodi kon razbirawe na samiot sebe, spokojstvo i vnatreшen mir vo sekojdnevniot `ivot. Zborot (ki) na japonski (~i) na kineski i (gi) na korejski ima mnogu zna~ewa, (ki) vo razni tekstovi e definiran kako : a)duh, tiшina i mir b)koordinacija na duhot i teloto v)vnatreшna energija g)vitalna energija d)osnovna komponenta na univerzumot |)sila koja nas ne odr`uva vo `ivot e)duhovna moќ koja site ja poseduvame no, koja samo retko ja koristime `)volja za uspeh.(ki) vsuшnost e metafizi~ka-nadfizi~ka. (ki) e nad mentalnoto. (ki) ne e ideja koja razumot bi mo`el da ja razbere so pomoш na zborovi, toa e pojava koja duhot mora da ja do`ivee ili po~uvstvuva vo akcija. Taitskite isposnici smetale deka ~ovekot mo`e da nau~i da ja motivira i kontrolira (ki) ve`bajќi specijalni ve`bi za diшewe i bore~ki veшtini. Tie isto taka veruvale deka poznavaweto na (ki) vodi drug `ivot. (ki) se koristi za le~ewe ne samo na polesni zaboluvawa kako шto se glavobolka, bolki vo stomakot i bolki vo muskulite, tuku i za poseriozni zaboluvawa kako шto se ~irevi, nervosa, depresija i rak. Razvojot i jakneweto na (ki) i svesta za moќta mo`e da se postignat so specijalni ve`bi na meditacija i koncentracija vo voobi~aeniot fizi~ki trening. Za bore~kite majstori mnogu e va`en vpe~atokot na (ki) na teloto. Na pr. (ki) ja podobruva cirkulacijata na krvta, шto

Page 86: Ninja Teoriia

ovozmo`uva maksimalno iskoristuvawe na silata na muskulite. (ki) isto taka ovozmo`uva da se izdr`at naporite i da se blokira bolkata. Uшte eden efekt na (ki) e za~uvuvawe na energijata, poznato e deka luteweto ja rasipuva (ki) i deka predizvikuva poremetuvawe vo teloto, drasti~no namaluvajќi ja postoe~kata psihi~ka energija. Za razvoj, jaknewe i razvivawe na svesta vo (ki) kako i za nejzina kontrola i koristewe na nejzinata energija, potrebni se ponekogaш godini. No, nikoj ne mo`e da negira deka rezultatite nastanuvaat so rabota.

prepletuvawe na prstite (mikjo)

Kako filozofski sistem, ({ingon)- opfaќa dve glavni doktrini: (mikjo) tajna, okultna metafizika i (kengjo) jasno u~ewe bazirano na iskustvoto i ~uvstvata. Prema (шingon), vo trojstvotto zbor-telo-duh -um se krijat site tajni, so pomoш na koi mo`e da se postigne najvisokiot stadium na svesta budavstvo. Misterijata na teloto opfaќa bezbrojni na~ini na dr`ewe na racete (poznati kako mudri) koi direktno se povrzani so ninxa- praksata (inzo) i razli~ni meditativni polo`bi. Misterijata na zborot probiva vo ,,vistinski zborovi,, povrzani se so tajnite formuli, misti~nite molitvi koi ninxite gi usvoile i upotrebuvale. (Misteriite na umot, duhot ili svesta ja vklu~uvaat misti~nata praksa (mikjo). Vo (mikjo) (шingon) budizmot, kako vo slu~ajot na najva`nite vistinii na ninxucu, u~ewata se prenesuvaat usmeno, od u~itel na u~enik. Tie u~ewa nikogaш ne bile zapiшani vo knigi ili vo bilo koja literaturna forma, koja bi bila dostapna na sekogo. To~no toa ja pravi edna od glavnite razliki ,,ezoteri~niot,, i ,,egzoteri~niot aspekt na ninxucu. Dodeka ,,ezoteri~nata,, praksa kako шto e (mikjo), e nameneta samo na prosvetenite ,,egzoteri~nata,, praksa definirana niz borbenata tehnika i veшtina, mo`e da bide dostapna, do nekoja merka na шirokata javnost. (mikjo) ~esto e narekuvan (humicu bukjo) tajno druшtvo na budizmot se odnesuva na tajnata praksa na tajnite organizacii vnatre vo (шingon) sektata. Slu`ejќi se so okultni teorii i praksa, a da bi na osnovite na ~ove~kite `ivotni mo`nosti se dostigne edinstvo so mo`nostite koi se natprirodni, sledbenicite na (шingon) gi primenuvale tajnite molitvi (djumon) kombinirani so prepletuvawe na prstite (inzo). So ova ~ovekot postignal edinstvo so samiot sebe i so univerzumot koj go opkru`uva ~ove~kiot svet. Poimot na `ivotna sila, koj go so~inuva jadroto na (mikjo) ideologijata, se definira kako svetlost od vnatreшnosta na teloto. ,,Za ovaa sila ili moќ se veli deka prosijuva od (tandena)- mesto koe se naoѓa 3sm. pod papokot i koe se smeta za izvor na energijata od koj se crpi vnatreшnata sila (Ki ili ^i).

Page 87: Ninja Teoriia

(Ki ili ^i) e termin koj e dobro poznat vo isto~nite bore~ki veшtini. Prenosot na energija- kako ,,sporeden proizvod,, na (mikjo), povrzan e so zgolemena sposobnost na svesta da se sredi, koncentrira i reagira na neшto. Sprema definicijata na ninxite kako vistinski (шinobi), toj e ~ovek na istrajnost, toj mora da go razvie teloto i duhot do najvisok mo`en stepen. Da bi se osposobil za uspeшno sovladuvawe na site predizvici na naporni pobaruvawa na dolgotrajnite treninzi, ninxata mora so pomoш na specijalen (mikjo) trening vo tolkava merka da go razvie teloto i duhot, da mo`e 100% da gi koristi svoite mo`nosti, a ne samo 10% kako шto toa go pravat poveќeto sovremeni luѓe. Kako potpolna sistematska celina, (mikjo) opfaќa tri komponenti: (rokudaj), (шimon) i (sanmicu). Prvata od niv (rokudaj) (misticizam) se sveduva na odnosot na poedinecot i univerzumot preku шest fizi~ki i metafizi~ki faktori: Ogan (ka): Voda (sui): Zemja (~i); Veter (fu); Prostor (ki): i svesta ({iki). Na ovie zemeni poedine~no ili vo kombinacija, se zasnivaat sedum vidovi nixucu tehniki; (Katon-no-xucu) (tehnika povrzana so Ogan t.e. eksplozivni i gore~ki streli); (Suiton-no-xucu) (tehnika povrzana so Voda, te~ni otrovi); (Kinton-no-xucu) (kombinirawe na Ogan i Zemja da bi se povrzala metalna materija t.e. ma~evi i no`evi); (Xinton-no-xucu) (povrzanost so jazikot, kombinirawe na svesta i prostorot t.e. tajni шifri); (Doton-no-xucu) (povrzanost Zemjata, kamewa kako oru`je i tajni simbolni poraki); (Tenton-no-xucu) (povrzanost so veterot, koristewe na vremeto vo svoja prednost na pr. pravecot na dimot kako pomoш vo krieweto) i (Mokuton-no-xucu) (izdatok Zemja-Drvo; oru`je od drvo). Vtorata komponenta ({imon) (simbolizam) gi spojuva tie vnatre vo ~etiri vida- (mandala):

1. (dai-mandala)-koj go naglasuva poimot na prazninata kako preduslov za zapazuvawe na kone~nata vistina.

2. (sanmaja-mandala)-koja se primenuva za ispolnuvawe na ne~ii `elbi.

3. (ho-mandala)-koja se primenuva za postignuvawe na duhovna prosvetlenost po pat na podobro razbirawe na religiskiot i filozovskiot jazik.

4. (kacuma-mandala)-koja se koristi za zgolemena podvi`nost na mislite (pobrz intelektualen proces) i telesna brzina.

Tretata komponenta, (san-micu) (tri tajni vnatre vo obredite) gi kombinira шeste faktori koi se sodr`at vo (mandalata) vklu~uvajќi go i samiot poim (mandala) vo korelacija so (xumonom) i (inzoom). Duri, (san-micu) ponatamu mo`e da se podeli na: (шin-micu) (polo`bi i dejstva na teloto pri ritual na meditacija); (ku-micu) (jazik na govorni molitvi) i (i-micu) (misti~no zna~enie na suшtinata na seto toa). Site ovie komponenti (rokudaj, шimon i san-micu) bile sodr`ani vnatre vo ~etirite glavni (mikjo) ceremonii; (sokusaiko)-koja e napravena za da se spre~at prirodnite nesre}i (poplavi,

Page 88: Ninja Teoriia

zemjotresi, po`ari, vojni i glad). Za da se zgolemat pozitivnite faktori kako шto se dolgove~nosta, sreќata, uspeшnosta i vnatreшnata harmonija, se raboti (zojakuho). (gopokuho) slu`el za da se vospostavi vlast nad neprijatelot. (zaiho) se ve`bal za da se postigne qubov i prijatelstva. Na u~eweto na (mandalata) ninxata ~esto se oslonuval koga obavuval praksa na ritual na meditacija na (mikjo), kako grafi~ki prikaz na univerzumot i pomoш vo otkrivawe na misterijata na sopstvenata duшa, univerzumot i nivniot meѓuseben odnos. Silnata vnatreшna moќ (za koja ninxata znael deka e sodr`ana vnatre vo (mikjo) i koja se postignuvala so upotreba na mandala) bila povrzana so (nenriki); natpriroden, super- (Ki), koj se postignuva so razvivawe na (Ki) do negoviot maksimalen stepen. Duri i terminot ,,mandala,, (manda-,,najfiniot od super-kvaleteti,, i la-onoj koj poseduva) odgovara na najva`nata cel na ninxata, da stane blizok na nad~ove~kata bo`estvena (Buda) priroda. (Mikjo)- ritualna meditacija bila sekogaш pratena so tivki, monotoni molitvi poznati kako (xumon) i ezoteri~nite prepletuvawa na prstite, nare~eno (inzo). Vidot na molitvata zavisel od tipot na (mikjo)- ceremonijata koja se izveduva. Vo osnova sekogaш se prilagoduval na eden od slednive govorni izrazi: ,,Ham-njarasovaka-bodi-njara-sovaka,, ili ,, Rinbjo-to-шa-kai-zin-recu-zai-zem,, Ponekogaш poluglasnite molitvi potpolno se izostaveni, kako vo slu~aite koga ninxata ne smee da go otkrie svoeto prisustvo ili prisustvoto na svoite drugari. Procesot na prepletuvawe na prstite, koj e izveden od ({ingon-Mikjo) ima poveќe imiwa: Inzo-ingej; Micu-in-gein-in; ili ednostavno In. Postojat vkupno 18 na~ini na prepletuvawe na prstite i site se ozna~uvaat so terminot (inmo). Koga tie 18 na~ina }e se kombiniraat so mnogubrojnite varijacii, se dobiva broj od 99 razli~ni polo`bi. Celta na ovie prepletuvawa na prstite e smiruvawe na teloto i duhot. Za ninxata e najva`no da bide vo harmonija so samiot sebe, i so svojata okolina, osobeno koga se naoѓa na teшki zada~i. Pokraj toa, blagodarejќi na veшtinata na ,,nad~ove~koto,, zapazuvawe koe go razvil so pomoш na okultnata (mikjo -praksa, toj mo`el da predvidi pravilna reakcija na odredena situacija i da spored toa ja planira svojata aktivnost. Meѓutoa, za da toa ,,шesto setilo,, se razvie, nad sveta na ninxata mora da vladee pravilno kanalizirawe na energijata. Ako na svesta i se dozvoli da slobodno luta, }e preovladaat negativni emocii kako шto se: netrpenie, strav, somnevawe, neodlu~nost шto eden ninxa mo`e da go ~ini `ivot. Kombinacijata na (xumon) i (inzo) mu pomagala da go sobere duhot i teloto, da go upotrebi celiot kapacitet na svojata inteligencija za objektivna procenka na nekoja situacija i da pronajde najdobro reшenie za problemot. Poradi ovaa cel ninxata mo`el da go praktikuva (mikjo)

Page 89: Ninja Teoriia

bilo kade i vo bilo koe vreme; na pokriv, na drvo, vo grupa, vo logor i sl. Ve`bite (inzo) mo`e da traat 10-15min. vo zavisnost od brzinata so koja se vrшat i od toa dali se vrшat celosno ili vo delovi. Primenetite polo`bi, nare~eni (seiza), ja definiraat polo`bata na teloto od poimot triagolnik. Toa doaѓa od tamu шto sprema geometriskite zakoni se e izvedveno od triagolnikot: i kvadratot, i pravoagolnikot, pa duri i krugot- site sodr`at truagolnik. Triagolnikot se smeta za najstabilen postoe~ki oblik. Specifi~ni polo`bi koi se koristeni za vreme na izveduvawe na (inzo) bile:

a) Kle~ewe- so razdeleni kolena vo шirina na ramenicite, spoeni no`ni palci i grb naklonet na petite.

b) Sedewe so prekrsteni noze vo ,,lotosova pozicija,,.v) Sedewe so шto poveќe raшireni stapala.g) Stoewe so raшireni noze do шirina na ramenata.

Sede~kite i kle~e~kite pozicii bile poomileni od stoe~kite. Toa e zaradi toa шto zamislenata slika na osobata koja te`nee da sozdade ~uvstvo na nesigurnost. Sedeweto i kle~eweto se poudobni polo`bi, a osven toa se stav na posvetenost, i go olesnuvaat smiruvaweto na duhot i teloto. Koga duhot ќe se smiri poedinecot koj ja primenuva ovaa (mikjo) tradicija go obzema sostojba sli~na na transot, fizioloзkite promeni koi nastanuvaat vo vakva predizvikana sostojba se: smaluvawe na krvniot pritisok, usporuvawe na rabotata na srceto i vareweto. So zatvoreni o~i, smiren, no sepak mnogu funkcionalen vo nekoja druga dimenzija, na slo`enata ~ove~ka svest, ninxata vo vakvata izmeneta sostojba mo`e da bide neposredno vklopen vo situacijata koja e pred nego i da ostane so nea vo harmonija se dodeka ne najde najdobro reшenie. Praksata na (mikjo) bila povrzana so voenata strategija na ninxite10.5. Energetska kontrola

Ninxite koristat ve`bi za duhovna kontrola. Vo staro vreme luѓeto go razbirale (tao)- princip na univerzumot. Tie vodele smetka za zakonite na (jing i jang), bile svesni i vodele ednostaven `ivot i harmonija so prirodata. Od tie pri~ini imale zdrav duh i telo i do`ivuvale zdrela starost. Denes luѓeto pijat alkohol i preteruvaat vo se. Tie ne znaat kako da go najdat zadovolstvoto vo sebe i zatoa ne ja poznavaat veшtinata na samokontrola. Zatoa luѓeto ne mo`at da `iveat poveќe od pedeset. Vodeweto ednostaven i miren `ivot ovozmo`uva ~uvawe na energijata шto spre~uva bolesti, so ~uvawe od `elba srceto ostanuva mirno, na toj na~in teloto mo`e ќe se zamori ama duhot nema. ^ovek taka mo`e da do`ivee starost od 100 godini. (Jing) vo vnatreшnosta e ~uvar na (Jang), (Jang) vo nadvoreшnosta go motivira (Jing). (Jing i Jang) se nebo i zemja na (tao), zakoni za edinstvo i sprotivstavenost,

Page 90: Ninja Teoriia

fundamentalen princip na 10.000 raboti koj ja sozdava celata materija i nejzinata promena, po~etokot na raѓaweto i smrtta, uniшtuvawe na site raboti i iskoristuvawe na se шto e misteriozno i prirodno vo svetot. Koga e zbor za teloto na ~ovekot, grbot e (Jang), stomakot e (Jing), koga se zbori za polni i шuplivi organi, jetra, srce, slezina, beli drobovi se polni i se (Jing), `ol~noto ќese, stomak, debelo crevo, tenko crevo, mo~niot meur.. site se шuplivi i se (Jang). Grbot e (Jang), a (Jang) vnatre vo (Jang) e srceto, a (Jing) vnatre vo (Jang) se belite drobovi, stomakot e (Jing) a (Jing) vnatre vo (Jing) se bubrezi. (Jang) vnatre vo stomakot se jetra i slezina. (Jing i Jang) mo`at da se zgolemuvaat i namaluvaat. Funkcionalnite dvi`ewa pripaѓaat na (Jang) koj e elektri~en, dodeka hranlivite supstancii se (Jing) i magnetni; ednoto ne mo`e da postoi bez drugoto. (Jing i Jang) deluvaat edno na drugo sozdavajќi promeni. Vo akupunkturata postoi postapka poznata kako ,,utvrduvawe na (~i),, so koja lekarot utvrduva dali nekoja to~ka mo`e da se upotrebi za le~ewe i dali odgovara na pacientot. Toa se pravi so nadraznuvawe ili {tipewe. Ako toa ja predizvika sakanata reakcija odbranata to~ka pretstavuva mesto za le~ewe. Ovoj metod se bazira na cirkulacijata i meridijanite vo teloto. Nei king veli: ,,^ovekot ima ~etiri moriwa i dvanaeset meridijani koi se kako reki koi te~at kon okesnot. Moreto na ishrana e stomakot. Vo kolku ima poveќe energija doaѓa do naduvuvawe na stomakot; ako ja ima nedovolno pacientot ne mo`e da jade. Moreto na krvta e mesto na sreќavawe na 12 reki. Koga postoi viшok ~ovekot se ~uvstvuva te`ok; koga postoi nedostatok se ~uvstvuva neprijatno. Moreto na energijata proaѓa niz ,,kapijata od `ada,, koja se naoѓa vo osnova na ~erepot ; koga e toa poremeteno ~ovekot ~uvstvuva bolka vo gradite, ima zacrvenet izgled, ~uvstvuva kako da e bez zdiv. Koga nema dovolno energija ne mo`e da zboruva. Kone~no tuka e ,,moreto na sr`ta,,. Koga e prepolno, ~ovekot ~uvstvuva viшok na energija; koga e prazno ~uvstvuva vrtoglavica, bolka vo listovite i nesvestica. Na sli~en na~in sekoj organ sodr`i `ivotna energija (osven onie koi ja transformiraat i ja prenesuvaat). Od tie rezervoari ninxata mo`e da crpi dovolno energija vo forma na (~i) za da ja sprovede svojata volja. Toa bara razbirawe na prirodnata energija, kako i znaewe kako taa cirkulira vo teloto. Vo (tameшivari) krшeweto na cigli ili kamewa so gola raka, (~i) sozdava zaшtitna rakavica koja gi spre~uva poteшkite povredi. Ne postojat golem broj na na~ini so koi mo`e da se povika (~i). Site tie se vo sklad so zakonite od akupunkturata

elementi

Pette elementi

Page 91: Ninja Teoriia

Sekoj prst pretstavuva nekoj organ. Sekoj prst e povrzan so nekoj organ preku mre`ata na nervi, krvni sadovi, akupunkturni meridijani i psihi~ki kanali. Osven toa sekoj organ odgovara na eden od pette elementi (vozduh, voda, zemja, ogan i drvo-praznina). Vsuшnost zatoa i postojat pette prsti za povrzuvawe so pette elementi. Na sekoj element odgovara nekoja ve`ba ili odredena tehnika na diшewe ~ija cel e jaknewe ili smiruvawe na odredeniot vid na energijata vo teloto. Toa se ve`bite na pette elementi. Dve baraat dvi`ewe, dve se stati~ni, a ednata e kombinirana. Pette elementi se nao|aat vo site pojavi vo prirodata. Taa simbolika se odnesuva i na ~ovekot. Kako шto site raboti se klasificiraat spored svoite (Jing i Jang) aspekti, tie mo`at ponatamu da se delat i spored sodr`inata na elementite. Oganot ja sozdava Zemjata (pepelta), taa go sozdava Vozduhot (dimot), koj ja sozdava Vodata (kondenzacija), koja go sozdava Drvoto (`ivotot) koe go sozdava Ognot (energija). Toa e ciklus na sozdavawe. Drvoto ja uni{шtuva Zemjata (pokrivawe), Ognot go uniшtuva Vozduhot (so sogoruvawe), Zemjata ja uniшtuva Vodata (so vpivawe), Vozduhot go uniшtuva Drvoto (so pretvorawe vo praшina), Vodata go uniшtuva Ognot (so gasnewe). Toa e ciklusot na uniшtuvawe, neizbe`niot zakon na promena. Dokolku vo nekoj organ, ima viшok na energija, taa mo`e da se oslobodi vo to~kata na smiruvawe na toj organ. Viшokot na energija ќe go primi sledniot organ vo energetskiot ciklus, a prethodniot ќe se smiri. To~kata za smiruvawe na eden organ zna~i e voedno to~ka za zakrepnuvawe na sledniot vo nizata. So meridijanot na sekoj organ vladee gospodarska to~ka, poznata kako izvor; edna to~ka koja deluva na sparenite organi; edna to~ka za vrska so drugite meridijani; edna to~ka na odobruvawe na meridijanot na beшika; edna to~ka za uzbuna na stomakot i edna zabraneta to~ka. 1.Zemja (~i)- O~igledno pod direktno vlijanie na kineskata filozofija e deka ,, Zemjata e izvor na `ivotot ,,kako i prv princip na stvarnosta, prv Element. Zemja vo ninxucu tradicijata ja sugerira osnovata, stabilnosta, po~etokot. Vo praksa na tradicijata na ninxucu, Zemja se smeta kako stabilen stav, nepodvi`nost i cvrstina, zadr`uvawe na ista polo`ba vo podolgi vremenski periodi, na plan na psiholoшka praksa. Zemja e nepomaten mir, nevoznemirenost i primarna postojanost. Elementot na Zemja e povrzan so slezinata. Toa e centar na fizi~koto i duшevno telo. Koga ќe se koncentrirame na toa nivo ќe imame do`ivuvawe na vkusot i osetot. Zagri`enosta ja povreduva slezinata, koja upravuva so crniot drob vo energetskiot ciklus, predolgoto sedewe isto taka predizvikuva napregawe. Na nivoto na zemjata, najniskata elementarna manifestacija, svesni sme za svojata cvrsta telesnost i postojanost. Postoi otpor kon bilo kakva promena ili dvi`ewe i `elba rabotite da ostanat onakvi kakvi шto se: Koga naшata li~nost e pod vlijanie na elementot na Zemjata

Page 92: Ninja Teoriia

sakame se da ostane na svoeto mesto, i svesni sme za cvrstite delovi na naшeto telo. Centarot na (~i), zemjeniot element, se naoѓa pri dnoto na rbetot i crvenata boja e povrzana so negovoto fizi~ko vlijanie. Za da steknete stabilnost vo ,,zemja,, spoite go vrvot na maliot prst so palecot formirajќi prsten. Istot napravete go so drugata raka, potoa ovie prsteni isprepletete gi, a ostanatite prsti pritisnete gi eden na drug. Potoa ninxata se koncentriral na probuduvawe na mentalnata i psihi~kata energija. Koga se ~uvstvuvate premnogu izgubeni emocionalno (qubov, taga) treba da go ve`bate metodot na elementot ,,zemja,,.Vdiшete poleka i napolnete go (hara) i pluќata so vozduh. Izdiшuvaweto trae 8 sek. Ova diшewe rabotete go 3-5min, a za toa vreme vizuelizirajte go simbolot na elementot zemja-`olt kvadrat.Potoa zatvorete gi o~ite i zamislete planinski venec. Usmerete go vaшeto vnimanie na najvisokiot vrv. Zamislete se sebe kako sedite na najvisokiot vrv i da vaшite noze visat na dvete strani (kako da sedite vo sedlo). Zamislete ~uvstvo kako da vi e planinata vnatre vo vaшite butovi i da postanuvate osnova na planinata, da niz izdiшuvaweto site vaшi problmi is~eznuvaat vo zemjata.Potoa prepletete gi prstite, a vrvovite na palcite da se dopiraat. Vo kompletno izdiшuvawe ispraznete ja pluќata i malku stegnete go predelot okolu (Hara). Vdiшete poleka i dlaboko vizuelizirajќi go (ki) kako vitalna energija шto go polni vaшeto talo, vo isto vreme isprepletete gi prstite se pogore do visinata na grloto. Potoa niz izdiшuvawe zamislete kako od vas izleguva ,,valkaniot vozduh,, so koj od vas gi isfrlate site toksini. Vo isto vreme podignete gi racete nad glava i vo kontinuirano izdiшuvawe vratete gi racete vo po~etna pozicija. Povtorete ja ovaa ve`ba 9 pati. 2.Voda (sui)- Vodata e simbol, eden pasiven princip na nemeшawe, nereagirawe, pomagawe na slu~aj na nemeшawe, promena (agregatna sostojba). Pokraj prviot simboli~ki plan- pasivnost i antiformna orientacija, vtoriot simboli~ki plan pretstavuva beskrajno trpenie, tek i protok na vodata, koja oblikuva, kreira, oformuva, no dinami~kata kreacija ne e vidliva i gi nadminuva ~ove~kite mo`nosti na soznanie. Tretiot mo`en vid na principot na ispolnuvawe na Voda e ,,ogledalsko znewe,,. Principot ,,umot kako povrшina na mirnata voda,, asocira na stabilnost so nesmetana, nesvesna i preumna dinamika momentalna aktuelizacija koja umot na poedinecot ja dozvoluva, no ne inicira, prati ama ne i vodi, zadr`uva vo potencijalnoto znaewe, no svesnoto ne go soznava. Vo praksa na ninxucu, Voda simbolizira trajnost i adaptiranost vo isto vreme, prilagoduvawe na situacijata, okolnostite, mo`nostite, momentalna promena. Element na Voda se bubrezite. Vodata e symbol na qubovta; stravot i predolgoto stoewe deluvaat шtetno. Na nivoto na Vodata na naшata fizi~ka li~nost svesni sme za svoite emocii i te~nite elementi na teloto. Nivoto reagira

Page 93: Ninja Teoriia

na fizi~kite promeni i te~no e prilagodliv na okolinata. Koga naшata li~nost e pod vlijanie na vodeniot element, reagirame na ona so шto se sretnuvame i orientirani sme kon posilni emocii. Centarot na (sui) se naoѓa vo dolniot del na stomakot i portokalovata boja e povrzana so emotivnoto vlijanie.Za da steknete stabilnost vo ,,voda,, sostavete go ~etvrtiot prst i palecot i spoite go so istiot prsten od drugata raka. Ostanatite prsti spoite gi. Vdiшete poleka (8 sek), a potoa koga ќe po~uvstvuvate mal pritisok vo abdomenot, zadr`ete go vozduhot ~etiri sekundi. Izdiшete, totalno relaksirajќi ja pluќata i abdomenot. Ostanete bez vozduh nekolku sekundi, potoa sledi poleka vdiшuvawe. Rabotite 3-5min. Zatvorete gi o~ite i zamislete karpa pred okeanot. Zamislete se sebe kako sedite na karpata, a vodata deka vi doaѓa do kolkovite. Po~uvstvuvajte kako branovite poleka ve niшaat, desno- levo. Opuшtete se i stanete del od prirodniot ritam na branovite, po~uvstvuvajte kako celata vaшa krutost i napnatost zaminuva so izdiшuvawe vo vodata.Potoa postavete gi racete na kolena, potoa so dlaboko vdiшuvawe potpolno opuшteni podignete gi do visina na ramenata. Niz izdiшuvaweto racete spuшtete gi vo po~etna pozicija (zglobovite potpolno opuшtete gi). Povtorete ja ve`bata 9 pati. Ovaa ve`ba ja osve`uva krvta so kislorod i ja stimulira rabotata na bubrezite шto pobolno vlijae na mozokot. Isto taka so ovaa ve`ba se poja~uva imunoloшkiot sиstem na teloto. Tie koi imaat alergija mo`e od ovaa ve`ba da imaat korist. 3.Veter-vozduh (fu)- Veterot e simboli~ki odraz na principot na nestabilnost ili promenlivost. Veter asocira na `ivotot na ninxata, Veterot pominuva vo site шuplini, vo site pori, nevidliv e i nedofaten, veterot poveќe odnesuva otkolku шto donesuva, primarniot princip mu e destrukcija, destabilizacija, naruшuvawe, negirawe. Elementot na Vozduhot e pretstaven so pluќata i debeloto crevo. Pluќata e (Jing) ili praznata strana, a debeloto crevo e (Jang) ili polnata strana. Na nivoto na Vetrot svesni sme za svojot intelekt i ~ovekoqubie, i ova vlijanie se manifestira kako ~uvstvo na mudrost i qubov. Koga naшata li~nost e pod vlijanie na elementot na Vetrot ~uvstvuvame so`aluvawe, priem~ivost i svesno go razgleduvame meѓusebnoto vlijanie so drugite individui. Centarot na (fu) e na sredina na gradite i zelenata boja go izrazuva negovoto dobro vlijanie. Ako ~uvstvuvate intelektualen pritisok ili premnogu emocionalno ste se vrzale, ve`bajte ja metodata (fu). Sostavete gi pokazalcite so palcite i spoite gi dvata prsteni zaedno. Ostanatite prsti sostavete gi.Opuшtete gi gradite, vdiшete brzo, butkajќi go (Hara) na nadvor, zadr`ete go diшeweto 4sek. Potoa poleka izdiшete ~uvstvuvajќi blaga napregnatost vo centarot na gradite. Izdiшuvaweto treba da bide poleka (trae 10 sek). Vizuelizirajte go simbolot na

Page 94: Ninja Teoriia

vozduhot (sin krug). Zatvorete gi o~ite i zamislete prostrana шuma so visoki drva. Zamislete se sebe kako stoite pomeѓu drvata i ~uvstvuvajte veterot kako se dvi`i okolu vas. Probajte da po~uvstvuvate kako vaшeto diшewe dava svoj udel na veterot okolu vas. Koga ќe uspeete da postignete jasna mentalna slika, so site detali i boi, niz specifi~no diшewe, vaшata svest i intelekt ќe dojdat do nivo koga ќe mo`ete pravilno da reagirate vo sekoja siruacija, koristejќi ja energijata od pette elementi. Prstite vo ovaa pozicija (Mudra) gi pritiskaat va`nite akupunkturni to~ki na debeloto crevo. Racete ne se pomestuvaat. Vdiшuvaweto i izdiшuvaweto e poleka i dlaboko na nos. Vizuelizirajte kako vaшata energija od to~kata (Hara) se kreva preku grbot, nagore preku glavata, na prednata strana na teloto se vraќa nadole nazad vo (Hara). Ovaa ve`ba povtorete ja 7 pati (7 kru`ewa na energijata). Ovaa ve`ba go smiruva umot i go stimulira diшeweto. 4.Ogan (ka)- Oganot e dinami~en element prvenstveno od astroloшka konotacija. Na simboli~ki plan Ogan e samata Geneza, bitie na kreacijata. Na nivoto na ~ovekot, toa se intenzivni emocii. Vo praksata na ninxucu Ogan e umstveno soznanie, proces na intuitivno soznavawe na site okolnosti i slu~uvawa, koj rezultira so uvid, ideja, soanavawe na patot ili metodot na izvrшuvawe, reшenie ili razreшuvawe. Oganot vladee so soznanieto, upatuva na dejstvuvawe, no ne podrazbira zavrшuvawe, kraj, efikasno reшenie, podrazbira ~in na sozdavawe, no ne proces na ostvaruvawe. Srceto go pretstavuva elementot na Oganot. Toa e mesto na celata psihi~ka energija. Na nivoto na Ognot svesni sme za svojata agresivna priroda. Agresijata vo ovoj smisol se odnesuva na dinami~kata i ekspanzivnata energija i nema negativen ni nasilen smisol. Na ova nivo na svesta imame ~uvstvo na toplina, u`ivawe i direktna kontrola nad svojata sredina. Svesni sme za svojata ekspanzivnost, dinami~ka moќ i mo`nostite na naшiot razum. Centarot na (ka) e vo dolniot kraj na gradnata koska i `oltata boja go izrazuva toa ekspanzivno, agresivno vlijanie. Koga ~uvstvuvate gubewe na energijata, шto mo`e da bide poradi nekoj stres, kosmi~ko energetsko vlijanie ili manipulacija od nekoja druga li~nost, sostavete go sredniot prst i palecot vo prsten spoite go so isto takov prsten od drugata raka, a ostanatite prsti spoite gi. Opuшtete ja gradnata muskulatura i po~nete so brzi vdiшuvawa ,,da go spuшtate,, vo (Hara), ~uvstvuvajќi pritisok vo solarniot pleksus. Vednaш ostro izdiшete stegajќi gi muskulite od solarniot pleksus. Vizuelizirajte go simbolot ogan (crven triagolnik). Zamislete deka se naoѓate negde vo priroda, a pred vas se naoѓa kup od v`areni `ar~iwa. Zamislete ~uvstvo deka so sekoe vaшe izdiшuvawe go raspaluvate

Page 95: Ninja Teoriia

oganot i deka plamen~iwata igraat nad agolot, i deka intenzivna toplina zra~i niz vaшiot solaren pleksus za vreme na sekoe vdiшuvawe. Potoa prstite postavete gi svrteni kon gradite, so odvoeni palci. Vdiшete i zamislete kako energijata vleguva niz prstite od desnata raka, proa|a preku srceto i niz izdiшuvaweto izleguva niz prstite od levata raka. Ovaa ve`ba povtorete ja 3 pati. 5,Drvo-praznina (ku)- Pettiot element, Praznina, pretstavuva asimilacija, negacija i nadminuvawe na prethodnite ~etiri. Praznina ja odbele`uva niшto`nosta na egzistencijata. Vo praksata na ninxucu, Praznina e mentalen princip-pomiruvawe, negacija na fenomenot na `iveewe ili umirawe, ponisko odreden princip na stvarnosta, realnosta. Vrven princip ili psiholoшka manipulacija e ninxata da trgne na bilo koja zada~a bez da misli na pri~inata, celta. Jetrata e telesen izraz za drveniot element. Zemjata i Oganot vo prirodata se linearni; a Vodata i Vozduhot se kru`ni; drvoto koe ponekogaш se narekuva praznina go simbolizira kru`niot rast okolu linearnata oska, soedinuvajќi gi taka dvata vida na energija. Drvoto e povrzano so planetata Jupiter, koja e izvor na duhot i sediшte na povisokoto Jas. Taa energija mo`e da se koristi vo bilo koja cel, zatoa шto koga ќe se postigne toa nivo, sekoja pomisla na sebe i na li~nata korist ja snemuva. Jetrata e povrzana so o~ite; ~esto se vika deka tie koi ja imaat taa moќ mo`at da ubijat so pogled. Stilot na tigar vo Kung-fu koj se bazira na drveniot element, mo`e kaj u~enikot da predizvika vizuelni do`ivuvawa. Na ova nivo treba da imaш silna volja da ne podlegneш na halucinaciite.Vo li~nosta Prazninata predizvikuva kreativna sposobnost da se naso~i potencijalot za javuvawe na bilo koja od ~etirite poniski elementarni manifestacii. (ku), izvorot na site elementi, e smesten vo grloto, a sinata boja se povrzuva so kreativnoto vlijanie.Za da go aktivirate ovoj element vo vdiшuvaweto podignete gi dvete race nad glava. Potoa niz izdiшuvaweto zamislete linija (bel svetol zrak so шirina od 10 sm), direktno po centralnata linija na teloto. Zastanete gi racete na nivo na grloto. Zadr`ete bez napregawe 1/2 od kompletnoto vdiшuvawe. Poglednete pomeѓu racete i zamislete deka meѓu racete se naoѓa topka od bela svetlina (energija). Mo`no e togaш da se po~uvstvuva kako vibriraat dlankite, a posle dolgo ve`bawe mo`e da se vidi energijata. Posle malo zadr`uvawe na vozduhot (6-8 sek maksimum ) izdiшete go celiot vozduh i racete vratete gi vo po~etnata polo`ba. Ve`bata se raboti 9 pati. Vdiшuvaweto odi niz nos, a izdiшuvaweto na usta.

Na tabelata se prika`uva intenzitetot na percepcija na ~ove~kite setila na edna vibracija na kosmi~ko nivo. Tabelata ja poka`uva mo`nosta na upotreba na ~ove~kite setila na poedini vibracioni nivoa, no za `al luѓeto koristat pomalku od 1% od svoite sposobnosti. Faktor: Procent na intenzitet:

Page 96: Ninja Teoriia

KU-veter- zvuk (samo vibracija) 100% FU-vozduh zvuk 50%-dopir 50%KA-svetlosni zvuk 33,3%-dopir 33,3%-oblik33,3%SUI-te~ni zvuk 25%-dopir 25%-oblik 25%-vkus 25%KI-cvrst zvuk 20%-dopir 20%-oblik 20%-vkus 20%-miris 20%Ninxite vo svoite mentalni tehniki koristele ogrimna mo`nost na vibraciite koi segde okolu nas.

Pette slabosti

(~i)- Na nivoto na Zemja, potencijalna slabost na poedinecot e na fizi~koto, fizioloшkoto vsuшnost bioloшkoto nivo- toa se nestabilnost, nedostatok na sila, nedostatok na `ivotna energija (na fizi~ki plan), neusoglasenost na bazi~nite fizi~ki komponenti. (sui)-grupa na slabosti koja pripaѓa na znakot Voda se odnesuva na naglaseni afektivni sostojbi predizvikani so disharmonija na fizi~ki plan, nedostatok ili nepostojanost na fluidnite tekovi (meridijani) i fluidna energija (ki) na fizi~ki osnovi, pojava na neobjasneti i nerazumni emocii poradi zamor, nenaspienost, glad, `ed, bolka. (ka) -Slabosti na ogneniot simbol se voglavno vo delot na nepromislenost, nedostatok na umerenost, otsustvo na kontrola. Tuka pripaѓaat agresivnost, nasilstvo, `elba za uspeh po sekoja cena bez ogled na preprekite, `elba za brzo i lesno postignuvawe, otsustvo na emocionalna kontrola, te`neewe kon ekspanzija, pogolemo posvojuvawe, osvojuvawe. (fu)-Slabost na simbolot Veter pretstavuva vrvni psihi~ki emanacii usloveni prvenstveno so fizi~ki faktori ili podredeni na nekoj drug vid na fizi~ka uslovenost. Slabosti na ovoj element se vo delot na intelektot, afirmativni emocii, `elba i `ed za soznanie. Slabosti se vo odnosite so drugite lu|e, druшtveni ~uvstvuvawa, `elba za pripaѓawe. (ki)-Na nivo na simbolot Praznina, slabostite se prvenstveno od vrvna mentalna i energetska priroda; toa e neusoglasena kreativnost, naruшuvawe na sovrшeniot i apsoluten tek i poteklo na energijata, otsustvo i naruшuvawe na potpolnata spremnost da bez `elba i emocionalni do`ivuvawa ubiva, osakati ili da ma~i drugi luѓe.

Na pette slabosti po teorijata na ninxucu im odgovaraat pet psiholoшki sostojbi. Mrzlivost-Se naoѓa vo sferata na simbolot Zemja i asocira na inertnost, nepodvi`nost, otsustvo na volja za promena, akcija, nedostatok na dinami~ki impuls.

Page 97: Ninja Teoriia

Lutina- Kako voden simbol na soodvetni emocii, lutinata ja ima taa osobina da go menuva ili poniшtuva osnovniot tek na mislite, ovozmo`uva nepre~eno mislewe, odlu~uvawe, vrednuvawe. Strav-Slabost na ogneniot sиmbol, strav, e osnoven fenomen koj gi sopira mislovnite potencijali na ninxata, go ograni~uva vo dejstvoto, i vo nepogoden moment mo`e da bide fatalen, zatoa шto tera na kolebawe, na pregolema agresivnost, otsustvo na odlu~nost da se deluva brzo i efikasno, bez ogled na posledicite. Stravot e ego- slabost vo teorijata na ninxucu. Simpatija- Manifestacija na simbolot Veter, simpatija, pozitiven emocionalen odnos, navleguva vo sr`ta na kvalitetno vrшewe na ninxa profesijata: bez kompromisno, bez osetlivost, okrutnost sprema sekogo i se bez isklu~ok. Ninxucu teorijata smeta deka simpatijata ja slabee i naruшuva volnata dimenzija na li~nosta i negativno vlijae na utilitarnata motivacija, koja e pravilo vo praksata na ninxata. Sueta (inaet)- Pripaѓa na Praznina, ninxucu teorijata gi smeta za ,,prazni,, bez sodr`ajni. Emociite na suetata ja slabeat psiholoшkata sila na ninxata dotolku шto proizveduva inverzija na motivacijata- namesto ladno da ja izvrшi zada~ata, ninxata se koncentrira na uspeh za li~no postignuvawe, na sporeduvawe so drugite.

Pette potrebi

Za razlika od slabostite koi se graduirani po sistemot pet elementi, a koi praksata na ninxucu gi eliminira i iskorenuva kaj kandidatite za ninxi, so potrebite metodoloшkata postapka e poinakva: niv im se priznava avteti~nost i postojanost vo ~ove~kata priroda i svesnosta za niv konstituiven element vo psiholoшkata obuka na ninxite. Taa obuka vo ovoj domen ima se razbira vo oblasta na metodologijata, hipokriziski odnos, gi uva`uva potrebite, gi doveduva do nivo na svesnost, gi analizira, asimilira, gi tera na razmisluvawe, podrazbira dlabinski vnatreшni uvidi; vo samata praksa na ninxucu, ninxata e obu~en da prifaќa dvojna situacija: koga e vo sostojba i koga okolnostite mu dozvoluvaat, vo potpolnost da gi zadovoli potrebite na elementarniot poredok; koga zada~ata ili okolnostite ne mu dozvoluvaat t.e. koga zadovoluvaweto na potrebite bi mo`elo da ja zagrozi misijata, ili kaj ninxa koj ne e na zada~a- ninxucu obukata mu sugerira na ninxata i go uve`buva da potrebite gi odlo`i za podolgo ili pokratko vreme ili bez da se misli ili razmisluva-da gi negira svoite potrebi i da se otka`e od nivnoto zadovoluvawe.Meѓutoa pak od druga strana ninxite bile konstantno podu~uvani kako da slabostite i potrebite na drugite luѓe- potencijalni protivnici da gi

Page 98: Ninja Teoriia

iskoristat na najdobar mo`en na~in- za izvrшuvawe na svojata zada~a, {to ninxite niz istorijata go pravele. Sigurnost- Ninxite ja poznavale i precizno ja odredile ~ove~kata potreba- potreba za sigurnost, koja (vo ninxa teorijata) odgovara na simbolot Zemja, prviot ili primaren simbol. Sigurnosta podrazbira barem nekolku nivoa na zna~ewe, li~na sigurnost, za ~uvawe na fizi~kiot integritet, druшtvena sigurnost i stabilnost na profesijata i socijalniot status i polo`ba, elementarna sigurnost. Vo odnos na klimatskite uslovi, upatenost na druga li~nost ili drugi li~nosti kako izvori na emocionalnata sigurnost. Seks- Vitalna ~ove~ka potreba za zadovoluvawe so li~nosti od sprotivniot pol, odgovara na simbolot Voda. Kunoi~ite- ninxi od `enskiot pol ~esto i mirno, naviknato ja upotrebuvale- zloupotrebuvale ovaa potreba, so umetni~ko nivo i beskrupulozen na~in na izveduvawe na zada~ata. Bogatstvo-Utilitarnosta na odnesuvaweto na ninxite e vo odnos na ,,ognenoto,, nivo na potrebi, barem dvojna: ninxata sekogaш ima svoja cena, za nea e obvrzan da trgne da ja zavrшi svojata zada~a; a od druga strana ninnxata so radost go koristi polesnoto sredstvo da dojde do celta- informacii, soznanija za protivnikot, uslugi vo neprijatelskiot tabor, a toa polesno sredstvo se pari, zatoa шto ninxata go poznava zloto i lakomstvoto dlaboko vkoreneto vo ~ove~koto bitie. Prokletstvoto na ~ove~kiot rod- za pari, ili nekoja sli~na materijalna ili nematerijalna dobivka: vlast, moќ, imot, da go izdade ili prodade gospodarot, tatkovinata, ~lenovi na semejstvoto, u~itelot, ~esta i samopo~ituvaweto- ninxite go koristele kako pat i na~in (od nivna to~ka na gledawe) za pobrzo, polesno i direktno ostvaruvawe na celta ili izvrшuvawe na zada~ata. Gordost- gordosta pripaѓa na simbolot na Veter i e nepoverliv i nepostojan, kako i samiot veter. Ninxa- samiot nema gordost, no toa afirmativno druшtveno ~uvstvo ~esto go koristi i zloupotrebuva kaj drugite, po pat na pritisok, obvrska za ispolnuvawe na dadeniot zbor za da ja izvrшi zada~ata.

anatomija

Kosken sistem

Koskeniot sistem na ~ovekot ovozmo`uva potpora i zaшtitan na vnatreшnite organi na teloto.Koskite se najcvrsta materija od teloto. Skeletot na ~ovekot e sostaven od 206 koski koe se meѓusebe povrzani .Funkcijata na koskite ovozmo`uvat sekojdnevna motori~ka aktivnost na ~ovekovoto telo.Spored formatra razlikuvame

Page 99: Ninja Teoriia

dolgi.kratki i plo~esti koski .Spored sostavot koskite se sostaveni od vnatreшen i nadvoreшen del.Sekoja koska ima telo (dijafiza)i dva kraja(epifiza). Vnatreшniot del na kopskata e sostaveno od pokosnica, kompaktno tkivo,sungeresto tkivo,koskena sr`. Dolgitekoski(klavikula.humerus.ulna.radius.femur.tibuja)se nao|aat vo gornite i dolnite ekstremiteti na teloto. Tie prestavuvaat najdolgite koski vo teloto. Dolgite koski imat lokomotori~ka funkcija. Kratkite koski se naoѓaat na rbetniot stolb, na stapalata na nogata i dlankata na rakata.Tie se kratki i imaat funkcija na amortizacija od udaren impuls kaj stapaloto,podvi`nost i zaшtita kaj rbetniot stolb. Plo~esti koski se naoѓaat na ~erepot,na karlicata i gradnata koska.Tie se mehani~ka zaшtita na osetlivite organi na teloto. Mehani~kata osobina na koskite e prestavena vo lostovi i oski koi pod dejstvo na nekoja sila vrшat nekoja mehani~ka funkcija.Povredite na koskite zavisnost od te`inata na povredasta mo`e da se podelat na prosti i slo`eni, otvoreni i zatvoreni. Osven bolkata se javuva povreda na drugi organi (krvarewe i otok). Vo zavisnost od individualnite karakteristiki site skrшenici na koskite nemaat istovremenski interval na zarasnuvawe. Le~eweto mo`e da bide konzervativno i so pomoш na hiruшka intervencija. Konzervativnoto le~ewe se primenuva kja pomalite rupturi, kade po izvr{ena repozicija se pravi gipsana imobilizacija koja se nosi 4-6 sedmici. Vo hiruшkata intervencija se koristi popravka na meniskusot-menikopeksi, vadewe namenoskisot-menisektomija, artroskopska hirurgija i elektrohirurgija. Vo zavisnost od te`inata na povredite so primena na terapijata treba da se zapo~ne шto e mo`no porano. Vo ninxucu veшtinata golemo vnimanie se posvetuva na anatomijata na koskite.Ninxite gi izu~uvale i dobro gi poznavaati funkciite i slabostite na sekoja koska.Dobro znaele sekoja koska kade ima slabost i kako da se napadne , so kakov udar doaѓalo do delumna ili celosna ruptura na koskata.Treba da se ka`e deka ninxite go izu~uvale napadot po koskeniot sistem, no istovremeno i dobro se podgotvuvale za odbrana od mo`en takov napad naso~en kon niv . Vo povreda ninxite brzo i uspeшno se oporovavuvale. Rehabilitacioniot tretman kaj ninxite bil brz precizen i konkteten so prava terapija bidejni vremeto za ninxata bilo vredno i skapoceno..

Zgloben sistem

Zglobovite pretstavuvat spoj na koska so koska a funkcijata na zglobovite pretstavuva dvi`ewe.Nivnata gradba e takva шto razlikuvame podvi`ni i nepodvi`ni zglobovi.

Page 100: Ninja Teoriia

Nepodvi`nite zglobovi se srasnati meѓu koskite i se stati~ni povrzani i vrшat pricvrstuvawe na teloto.Nepodvi`nite zglobovi mo`at da bidat koskeni(srasnuvawe na krsnite prшleni)rskavi~ni(rebrata so gradnata)шevovi(na~erepot). Podvi`ni zglobovi prestavuvaat spoevi na kraevi na najmalku dve koski koi se dinami~ki i se spoeni so mazni rskavi~ni povrшini,obvitkani so zglobna ~aura,ligamenti i muskulni tetivi.Pasivniuot stabilizator na zglobot ja obezbeduva zglobnata ~aurea i ligamentot,aktivnata komponenta ja obezbeduva muskulot.Ubla`uvaweto na trieweto vo zglobovite ovozmo`uva sinovijalnata te~nost koja se la~i vo zglobovite.Spored pravcite na dvi`ewei oskite mo`eme da razlikuvame zglobovi: -Bezosovinski zglob se formirani od kratki koski na rakata(metakarpalnite i karpalnite dela) i stapaloto(tarzalnite i metatarzalnite)Vo ovie zglobovi podvi`nosta e minimalna. - Ednoosovinski zglobovi se vo vid na cilindri. Edniot del e ispup~en vo vid na cilinder a drugiot vdlabnat.Podviшnosta se odviva po edna oska.Takvi se zglobot na laktot ,goren sko~en zglob,prstite na rakata i stapaloto. - Dvosovinski zglob ima forma na sedlovo vo dlabnata i jajce vo ispup~eniot del.Dvi`eweto vo ovie zglobovi se izveduva vo dve ramnini.takvi zglobovi ima kaj korenot na rakata (metakarpalnofalangelnite)zglobovi. - Triosovinski zglobovi se vo okrugla forma.Dvi`ewetose izveduva vo tri oski.Takvi zglobovi srekavame kaj ramoto i kolkot. Mehani~kata osobina na zglobot mi`eme da ja podelime na pasivna i aktivn komponenta.Pasivnosta e zglobnata povrшina,~aurata,vrskata,ligamentot i negativniot pritisok vo zglobot.Aktivnata kompohehta se muskulite.Site povredi na podvi`nite zglobovi mo`eme da gi podelime vo tri grupi : kontuzii, disporzii i luksacii,frakturi na zglobnite povrшini. Kaj vakvite povredi istovremeno doaѓa i do ruptura ili oшtetuvawe na poveќe strukturi vo zafateniot zglob. Nagme~uvawe (kontuzija) nastanuva kako posledica na udirawe na zglobot vo nekoj predmet ili pad.[inuvawe (distorzija) nastanuva poradi dejstvoto na nadvoreшni sili koi imaat tendencija da gi pomestat i is~an~at zglobot. Sekoja distorzija e prosledena so silna bolka, se javuva otok i zgolemena lokalna hiperemija.Is~an~uvawe (luksacija) se javuva kako rezultat na nekoja zgolemena nadvoreшna sila koja go sovladuva otporot na zglobnite strukturi. Dokolku koskite ostanat vo takva pozicija togaш toa e potpolna ili celosna luksacija, a dokolku delumno ostanat vo kontakt togaш toa e subluksacija. Pri luksaciite, po~esto se izmestuva ednata, a poretko dvete koski, doaѓa i do oшtetuvawe na drugite strukturi vo zglobot, a mo`e da dojde i do frakturi. Naprsnuvawe i skrшenica na zglobovite i koskite doaѓa koga

Page 101: Ninja Teoriia

nekoja nadvoreшna sila deluva na koskata so takvi razmeri da ja nadminuva nejzinata anatomska cvrstina i elasti~ost. Ninxite dobro ja poznavale suшtinata ,svojstvoto i sostavot na zglobot kako i samata zglobna povrшina.Znaele kako se doaѓa do delumna ili celosna povreda.

Povredi na ligamentite

Ligamnetite pretstavuvaat pasivni sili na lokomotorniot aparat, koi gi obezbeduvaat site podvi`ni zglobovi na ~ove~kiot organizam. Za da ja obezbedat stabilnosta tie se pripojuvaat proksimalno i distalno za dve ili poveќe sosedni koski koi meѓu sebe se povrzani so zglob. Site ligamenti, glavno se naoѓaat na lateralnata i medijalnata strana iako nekoi se locirani na prednata i zadnata strana na zglobot. Tie pri lokomocija obezbeduvaat cvrstina i stabilnost vo zglobovite. Dokolku dojde do prekumerno istegnuvawe na ligamentite, avtomatski se zgolemuva i tonusot na muskulite i dokolku muskulot ne e vo sostojba da prezeme del od optovaruvaweto doaѓa do povreda na ligamentite (delumna ii celosna ruptura). ^esto pati pri povreda na ligamentot doaѓa i do povreda na drugite strukturi na zglobot. Vo zavisnost od te`inata povredite na ligamentiote se delat na tri stadiumi: -Vo prviot stadium doaѓa do razvlekuvawe na ligamentite I gubewe na nivniot tonus, no celovitosta na ligamentot e so`uvana. -Vo vtoriot stadium doa ѓa do prekinuvawe na pogolem broj vlakna I skinatiot del ne funcionira. Dokolku ne se sanira povredata, zglobot gubi od svojata funkcija, a toa negativno se odrazuva I na drugite strukturi na zglobot. -Vo tretiot stadium doaѓa do celosno kinewe na ligamentot I izliv na krv I limfa vo zglobot. Ova doveduva do celosno gubewe na funkcijata na zglobot. Kaj polesnite povredi na ligamentite, kade se oшtetuvaat mal broj na ligamentozni vlakna, vednaш se stava mraz и oblogite se stavaat vo narednite 48 ~asa. Po prviot den se zapo~nuva so lesni kineziterapiski ve`bi, a po dve sedmici se zgolemuva brojot na ve`bite. Topli oblogi se koristat za smiruvawe na sostojbata, 7-10 dena po povredata. Se kopristi I hidrokineziterapija vo kada ili bazen. Otkako ќe se podobri silata, se zapo~nuva so ve`bi protiv otpor. Kaj poteшkite povredi na ligamentite (parcijalna ili celosna ruptura), kade шto e potrebna hiruшka intervencija imobilizacijata trae 3-4 sedmici. Potoa se zapo`nuva so kineziterapija. Sekoja povreda na ligamentite na kolenskiot zglob (istegnuvawe, parcijalna ili celosna ruptura) poradi toa шto kolenoto zadol`itelno se imobilizira, doveduva do oшtetuvawe na site strukturi vo zglobot, a osobeno do atrofija na muskulite. Kaj polesnite povredi na ligamentite na kolenoto naj~esto se primenuva

Page 102: Ninja Teoriia

imobilizacija so zavoj ili gips, a potoa se zapo~nuva so kineziterapija. Prvite sedum dena aplitudata treba da iznesuva 20-40*, a slednite deset dena 40-60*. Kaj poteшkite povredi, kolenoto se stava vo gips vo vremetraewe od okolku 30 dena, a po vadeweto se zapo~nuva so kineziterapiski ve`bi protiv otpor. Od osobeno golemo zna~ewe e и primenata na hidrokineziterapijata. Vo plasti~nata rekonstrukcija na ligamentite na kolenoto, primenatat na kineziterapijata ima golemo zna~ewe. Vo po~etokot ampitudata na dvi`ewata ne treba da minuva 60*. Otkako operacijata ќе zarasne treba intenzivno da se primenuva hidrokineziterapija. Povredi na meniskusite

Vo kolenoto postojat dva meniskusa. Edniot se nao ѓa na medijalniot, a drugiot na lateralniot del na zglobot. Tie imaat forma na polumese~ina. Medijalniot meniscus ima forma na bukvata O, a lateralniot meniscus ima poveќe ovalna forma. Meniskusite imaat zna~ajna uloga kako amortizeri i vo obezbeduvaweto na stabilnosta vo zglobot, bidejќi se javuvaat vo uloga na modifikator. Isto taka, ja imaat ulogata na stabilizator pri rotatorniyr dvi`ewa, osobeno kaj ekstenzijata i rotacijata vo zglobot. Od dvata meniskusa, medijalniot zna~itelno po~eato se povreduva i oшtetuva vo odnos na lateralniot koj шto e neшto pogolem. Pritisokot na medijalniot e pomal vo odnos na lateralniot meniskus. Dokolku od bilo koi pri~ini dojde do feksija, ekstenzija, abdukcija, addukcija, rotacija, kompresija, osobeno pri rotacionite dvi`ewa, naj~esto doaѓa do povredi na meniskusite. Dokolku dojde do ukleшtuvawe ili kinewe na meniskusot, se ~uvstvuva silna bolka koja predizvikuva blokada na kolenoto, a ~esto pati doa|a i do izliv. Povredite na meniskusite naj~esto se so ruptura od nadol`ena tip, a zna~itelno pomalku se transverzalni. Vo praktikata naj~esto se povreduva eden meniscus, iako ne e isklu~eno povreda na dvata meniskusa. Kaj povredite na meniskusite dokolku dojde do periferna ili perikapelarna ruptura, postoi realna mo`nost za negovo postepeno zarasnuvawe ako se imobilizira za 4-6 sedmici.

Muskulen sistem

Muskulite go so~inuvaat aktivniot del na aparatot za dvi`ewe kaj ~ovekot (logomotorniot sistem). Za dvi`ewe na muskulite neophodno e u~eatvoto na nervniot sistem. Gradbata muskulite se delat na mazni muskuli (vleguvaat vo sostav na vnatreшnite organi), napre~no-prugasti (ja gradat skeletnata muskulatura) i srceviot muskul. Spored oblikot muskulite se vretenovidni (skoro site muskuli na gornite i dolnite ekstremiteti), lepezasti (slepoo~niot), spleskani

Page 103: Ninja Teoriia

(шirokiot grben muskul i dijafragmata) i kru`nite muskuli (okolu okoto i ustata). Muskulite mo`at da bidat dvoglav (biceps), troglav (triceps) i ~etiriglav (kvadriceps), kade na istata tetiva se svrzuvaat poveќe glavi. Spored funkcijata se razlikuvaat muskuli fleksori (previtkuva~i) i ekstenzori (ispru`uva~i). Vo telotot na ~ovekot se naoѓaat nad 600 muskuli koi se grupirani vo tri grupi: muskuli na glavata, na trupot i na ekstremitetite. Spored ulogata muskuli se delat na agonisti (site muskuli koi go izvrшuvaat dvi`eweto), sinergisti (site muskuli koi ja pomagaat rabotata na glavnite), antagonisti (muskulite koi so svojata aktivnost se sprotivsyavuvaat na agonistite i sinergistite), fiksatori (muskuli koi imaat za cel da fiksiraat poedini delovi na teloto) i neutralizatori (muskuli koi gi neutraliziraat nepotrebnite dopolnitelni dvi`ewa). Sekoja dolgotrajna zgolemena muskulna aktivnost doveduva do hipertrofija (zgolemuvawe na muskulnata masa), a sekoe dolgotrajno namaluvawe na muskulnata aktivnost doveduva do atrofija (namaluvawe na muskulnata masa). Sekoj muskulen disbalans pomeѓu agonistite i antagonistite od predna-zadna ili leva-desna strana na trupot, doveduva do otstapuvawe na rbetot od normalnite vrednosti, a sekoj muskulen disbalans pomeѓu agonistite и antagonistite na teloto, negativno se odrazuva vrz statikata I dinamikata na celiot lokomotoren aparat. Naj~esti tegobi na muskulite se: 1.Bolka vo muskulot nastanuva poradi zamorot koj se javuva od zgolemena sportska aktivnost и poradi vospalitelniot process bolkata mo`e da trae od nekolku ~asa do nekolku dena. 2.Gr~evi vo muskulite naj~esto se predizvikani od zgolemen gubitok na mineralni soli и namalena cirkulacija na krvta vo muskulite, mo`e da nastanat и pri zgolemena aktivnost ili enrmno zgolemen zamor. 3.Istegnuvawe na muskulite mo`e da nastane poradi zgolemena kontrakcija na agonistite, poradi nekontrolirano dvi`ewe predizvikano od nekoja nadvoreшna sila itn, a se rezultira so silna bolka koja ja namaluva funkijata na muskulot. Poradi ras~ekor meѓu `elbite i mo`nostite na organimot, nesoodvetno optovaruvawe, loшa procenka, doaѓa do optovaruvawe na lokomotorniot aparat i do povreda. Vo zavisnost od toa dali pokraj muskulnoto tkivo e oшtetena i ko`ata povredite mo`at da bidat otvoreni i zatvoreni.Naj~esti povredi na muskulite se: 1.kontuzii na muskulite nastanuvaat po udar so predmet ili udar od protivnikot so шto doaѓa do oшtetuvawe na muskulnite и nervnite vlakna, kako и krvnite и limfnite sadovi шto predizvikuva krvarewe na muskulot ili okolu nego и pojava na hematom. Toa predizvikuva ote`neta funkcija na muskulot, so шto sportistot otsustvuva od trening nekolku dena ili 1-2 sedmici.

Page 104: Ninja Teoriia

2.Mikrotraumite (delumna ruptura) na muskulite nastanuvaat od zgolemena muskulna kontrakcija so шto doaѓa do kinewe na oddelni muskulni vlakna и mali krvni и limfni sadovi шto predizvikuva krvarewe и sozdavawe na intramuskularen hematom.vo zavisnost od oшtetuvaeto, do celosno zazdravuvawe na muskulot potrebno e od 10-14 dena. 3.Celosna ruptura na muskulite nastanuva poradi grub nadvoreшen kontakt so protivnik, udar so predmet, a mo`e da bide и posledica na t~esti, napregawa и maksimalni kontrakcii na muskulite. Kaj ovie povredi doaѓa do pojava na hematom od intramuskularen karakter, koj vo zavisnost od povredata postepeno se resorbira od 1-3 sedmici ili pojava na otok (edem) koj dokolku ne se presemat soodvetni merki mo`e kontinuirano da se zgolemuva 2-3 dena. Kako posledica na bavnoto resorbirawe, ponekoga[ doaѓa do skleroti`ni promeni na muskulite koi negativno se odrazuvaat vrz muskulnata kontrakcija.Vo praktikata, celosna ruptura na muskulot kaj vrvnite sportisti relativno retko se javuva, po~esto se javuva parcijalna ruptura. Vo zavisnost od zafatenosta na muskulot, vozrasta, polot и dr, vremeto na celosno oporavuvawe (rehabilitacija) mo`e da trae od nekolku dena do nekolku sedmici. 4.Povreda na muskulnata fascija (obvivka na muskulot) nastanuva pri povreda, udar ili zgolemen napor pri шto taa popuшta ili prsnuva и togaш muskulot pri kontrakcija sozdava kila (ispap~uvawe). Dokolku rupturata na fascijata zafaќa pogolema povrшina и e prosledena do bolka, togaш se primenuva hiruшka intervencija.Kaj celosna ruptura na muskulot, najsoodvetna e hiruшka intervencija и taa dava dobri rezultati dokolku se izvrши vo prvite 24 ~asa od povredata. Po operacijata segmentot se imobilizira okolu tri sedmici. Za razlika od totalnata, parcijalnata ruptura na muskulot, glavno se le~и konzrvativno, a hiruшki zafat se primenuva samo vo isklu~itelni slu~ai. Vo zavisnost od zafatenosta na parcijalnata ruptura, imobilizacijata obi~no trae 8-14 dena, a potoa se primenuvaat razni fizioterapevdski proceduri.Mestoto na trenerot vo procesot na rehabilitacijata e vo podignuvawe na psihofizi~kite kvaliteti na sportistot. Primena na terapija vo rehabilitacijata na povredite na muskulite vo zavisnost od intenzitetot i obemot na povredata, so primena na terapija treba da se zapo~ne po 48 ~asa. Paralelno so primenata na fizioterapevdskite proceduri na suvo zadol`itelno (dokolku ima uslovi) se koristat i specifi~ni ve`bi vo voda (hidrokineziterapija).

Povredi na tetivite

Page 105: Ninja Teoriia

Sekoj skeleten muskul vo `ove~kiot organizam (osobeno na ekstremitetite), se pricvrstuva za koskata so tetiva ili aponeuroza (proksimalen и diastalen pripoj) и so toa silata koja se sozdava pri kontrakcija, preku tetivite se prenesuva na koskite so шto se ovozmo`uva lokomocija vo zglobovite. Kalibarot na sekoja tetiva e razli~en vo zavisnost od silata шto mo`e da ja sozdade muskulot. Isto taka и dol`inata na tetivite kaj site muskuli ne e ednakva. Najdolgi tetivi imaat fleksorite и ekstenzorite na prstite na nozete и racete. Poradi prekumerno optovaruvawe doaѓa do zaboluvawe na pripojt na tetivata za koskata na akuten и hroni~en vospalitelen proces. Dokolku ova ne se spre~и na vreme mo`e da dojde do osifikacija na pripoite. Kaj o[tetuvawata na tetivite osven bolka pri palpacija se javuva crvenilo na ko`ata, poka~ena lokalna temperatura и pojava na ~vorovi koi mo`e da bidat so razli~na golemina. Zdrava tetiba e otporna na zgo;emeni optovaruvawa, no ako tetivata bila prethodno mikrotraumatizirana mo`e da dojde do parcijalno ili totalno kinewe na tetivnite vlakna, a mo`e и tetivnata obvivka da bide delumno ili celosno oшtetena. Kaj parcijalnite и kaj celosnite rupturi na tetivite patoanatomskite promeni vo odnos na zarasnuvaweto re~isi se ednakvi, a po zarasnuvaweto poradi sozdadenata luzna muskulot и tetivata gubat del od elasti`nosta и funkcijata. Primena na kineziterapijata vo rehabilitacijata kaj povredite na tetiviteVo zavisnost od povredata (parcijalna ili celosna ruptura), kako и od toa dali e primeneta hiru[ka intervencija ili ne, vremeto na imobilizacija e razli~no, a analogno na toa и primenata na kineziterapevdski proceduri. Kaj pogolemi tetivi-3-4 sedmici mo`e da se zapo~ne so polesni kontrakcii koi podocna treba progresivno da se zgolemuvaat, a kaj pomalite tetivi, so lesni kontrakcii mo`e da se zapo~ne po 2-3 sedmici. Ako po ova amplitudata na dvi`ewata se vrati vo normalnite vrednosti ne se potrebni ve`bi za pasivno istegnuvawe. Otkako ќe se vrati pribli`nata funkcija na tetivata (okolu 90%) se pristapuva kon ve`bi za razvoj na sila (po 4-6 sedmici koja polesnite, 6-8 sedmici kaj poteшkite povredi kaj tetivite). Po imobilizacijata na tetivata potrebna e и hidrokineziterapija za da se podogri cirkulacijata na tetivata. Celosna rehabilitacija kaj celosna ruptura na tetiva mo`e da trae I 3-4 meseci. Nerven sistem

masa`a= (opшto )

Masa`ata pretstavuva specifi~na metoda so ~ija pomoш mehani~ki se dejstvuva na teloto vo celina, no i vo odelni negovi segmenti. Vo zavisnost od toa, dali masa`ata se primenuva na nekogo ili na samiot sebe, mo`e da bide masa`a na drugo lice ili

Page 106: Ninja Teoriia

samomasaa`a. Samomasa`ata ima ograni~eno vlijanie i taa vo princip mo`e da se primenuva, meѓutoa samo na relativno mali segmenti(muskulite i zglobovite na gornite i dolnite ekstremiteti i predniot i zadniot del na trupot). Vo zavisnost od toa, so kakva cel se primenuva, masa`ata mo`e da se podeli vo tri grupi: higienska, borbena i terapevtska ili medicinska.

12.2.Vlijanie na masa`ata

Vlijanieto na masa`ata e pozitivno. Me ѓutoa vo zavisnost od toa dali vlijanieto se odnesuva na odredeni segmenti ili e od opшta priroda, se razlikuva opшto-indirektno i lokalno-direktno vlijanie. Vlijanie na ko`ata Preku masa`ata na ko`ata direktno se stimulira krvniot i limfniot sistem, osobeno kapilarite od arteriskiot i venskiot sistem. Se predizvikuva hiperemija so шto ko`ata po masa`ata stanuva poelasti~na, pomeka, a so toa i pootporna na nadvoreшnite vlijanija. Za vreme na masa`ata lokalnata temoeratura se zgolemuva za dva do tri stepeni, a se stimuliraat i lojnite i potnite `lezdi, so шto im se podobruva funkcijata.

Vlijanie na muskulite Bidejki lokomotorniot aparat pokraj muskulite i zglobovite go so~inuvaat i drugi delovi ne e mo`no da se izvrшi izolirana masa`a samo na muskuli.Muskulite koi po izvrшen napor se masiraat, pobrzo se opravuvaat od onie koi ne se masiraat, odnosno za istoto vreme se odmaraat.

Vlijanie na zglobovite Nasobranata sinovijalna te~nost vo zgloboviye mnogu pobrzo se resorbira, dokolku zglobot soodvetno se masira. Pri masiraweto na povredeni zglobovi sekogaш treba da se zapo~ne so negovata oklina, a potoa se masira povredeniot zglob. Pritoa, masa`ata na povredeniot zglob treba da zapo~ne okolu tretiot den po povredata.

12.3.Na~in na masirawe

Maznewe Vo zavisnost od delot na koj se primenuva, mo`e da se primenuva so dlanka, prsti(volarnai dorzalna strana) и kombinirano. Mo`e da se primenuva so edna ili dvete race istovremeno ili naizmeni~no, a mo`e da se pritiska so ednata vrz drugata raka. Mazneweto sekogaш se izveduva od periferijata kon srceto, a dvi`ewata mo`at da bidat kru`ni, pravoliniski, cik-cak и

Page 107: Ninja Teoriia

kombinirano. So mazneweto se zabrzuva cirkulacijata na krvtra I limfata.

Triewe So triewto se pritiska istovremeno и ko`ata и potko`noto tkivo. Dvi`ewata istotaka mo`at da bidat pravoliniski и kru`ni ili pak naizmeni~ni, se izveduvaata so edna ili dve race и toa: so vrvovite ne prstite, so korenot na dlankata, so tupanici ili so bo~nata strana na dlankite. So trieweto, pokraj ko`ata и potko`noto tkivo se opfateno re~isi site delovi na lokomotorniot aparat.

Gme~ewe Gme~eweto obi~no vlijae na skeletnata muskulatura. Osnoven princip kaj ovoj zafat e otkako ќe se fati muskulot ili grupata muskuli dvi`ewata da se vrшat vo kontinuitet (od periferijata kon srceto). Se izveduva na sledniov na~in: muskulot nbaizmeni~no se pritiska so l;evata и desnata raka vo sprotivna nasoka gme~i. Dvi`ewata treba da bidat izvedeni (od periferijata kon srceto) da vo zavisnost od dol`inata na muskulot, za opredeleno vreme bide izle~en celiot muskul. Dvi`ewata mo`at da se izveduvaat so edna raka, so prostorot pomeѓu palecot и pokazalecot koj e sostaven so drugite prsti. So ovoj zafat pozitivno se vlijae na venskiot krvotok и pobrziot transport na raspadnatite produkti na teloto, kako и alimfotokot. Udirawe Pokraj ograni~enoto vlijanie na ovoj zafat sepak se primenuva bidejќи prijatno se do`ivuva. Se izveduva so ednata ili dvete race, poedine~no ili naizmeni~no. Udiraweto mo`e da bide so bo~niot del na dlenkata, so tupanici ili pak so formirawe na dlabnatinite na dlankata. Ovoj zafat pred se vlijae na ko`ata, meѓutoa poradi vibraciite koi nastanuvaat, tie se prenesuvaat и na podko`noto tkivo, a vo nekoi slu~ai и na poplitkite muskulni grupi.

Vibracija Vibracijata glavno se koristi vo medicinskata rehabilitacija и se vrши so specijalni aparati и vo posebni uslovi.

Energetska masa`a.

Razni stari metodi na le~ewe se baziraat voglavno na prirodnoto vospostavuvawe na ramnote`a na (Jang) energijata na univerzumot i (Jing) energijata na zemjata. Sekoe `ivo suшtestvo poseduva (ki) energija, bez nea ne bi postoel `ivot. Univerzalniot (ki) teloto go dobiva preku diшeweto, a (ki) od zemjata preku hranata i vodata. Dodeka vo teloto ovie dve sili se uramnote`eni teloto e zdravo. Koga ќe dojde do debalans togaш vo teloto doaѓa do poremetuvawe na cirkulacijata na energijata шto podocna se manifistira so bolest.

Page 108: Ninja Teoriia

(ki) vitalnata energija strui pod samata povrшina na teloto, a podlaboko preku tkivata i vnatreшnite organi do samite ќelii, vitalizirajќi go celoto telo i funkcijata na organizmot.Prvo mora da se aktivira (Hara), bavno i dlaboko vdiшuvawe (5-8 sek,) zadr`ete go vozduhot (4 sek.) so akumulacija na (ki) vo (Hara). Poleka izdiшuvawe na usta. Vo izdiшuvaweto zamislete kako (ki) preku srediшnata linija na teloto izleguva nadvor preku racete. Ova diшewe rabotete go pred masa`a ( edno 5 min), potoa dobro protrijte gi racete. Po masa`ata dobro nekolku pati istresete gi racete (zamislete deka isfrlate se lo{o i negativno ,,шto se fatilo,, na vaшite race).Vo princip pritiskaweto na to~kite se vrшi so pokazalecot, sredniot prst ili palecot vo traewe od edna do dve minuti. Potoa od to~kite se podignuva prstot, se ~eka nekolku sekundi i povtorno se pritiska to~kata. Tretmanot na edna to~ka mo`e da trae od 5-10 min. Ja~inata na pritiskawe se razlikuva kaj (Jing) osobi (poslabo gradeni), pritisokot e pomal, a kaj (Jang) osobi ( sna`no gradeni) pritisokot moral da bide silen. Onoj шto ste go masirale mora da se ~uvstvuva udobno. Morate da bidete opuшteni i da puшtite vaшata (ki) da izleze niz prstite nadvor. Koga e postignat dobar efekt so masa`ata na to~kite, se ~uvstvuva pulsacija na energijata vo to~kata. Pulsacijata vo to~kata obi~no se ~uvstvuva koga imalo blokada na energijata vo to~kata, a so masa`ata (ki) se oslobodila i protekla normalno. Metod za balansirawe na energijata se sostoi od tri metodi: harmonija na energijata, so koja se regulira energijata prema portreba od organizmot. Potoa tonifikacija na energijata (jaknewe na energijata na organizmot) i disperzija (smiruvawe) na energijata. -Metod broj 1-Harmonija na energijata so sredniot prst poleka se pritiska to~kata so brzi dvi`ewa (dve rotacii vo sekunda) rotirame vo pravec na dvi`ewe na strelkite na ~asovnikot, okolu 100 rotacii za 1 min. a potoa istoto se pravi na sprotivnata nasoka. -Metod broj 2-Tonifikacija na energijata (jaknewe). So vrvot na sredniot prst brzo i opuшteno udirame (2 udari vo sek) vo izbranata to~ka za vreme od 1 min. Dr`ete go zglobot i celata raka opuшteni, ne udirajte vo to~kata so sila. Tretiranoto mesto mo`e malku da pocrveni i da se nadue, шto poka`uva deka krvta i energijata se stimulirani. -Metod broj 3 Disperzija (smiruvawe na energijata). Ovaa metoda e mnogu ednostavna. Palecot se pritiska na to~kata i se dr`i so pritisok 20 sek, potoa se podignuva rakata i povtorno se pritiska. Ovaa masa`a se povtoruva tri pati. Pritisokot se vrшi so vrvot na palecot. -Vreme na tretma.Kaj pomali problemi so zdravjeto tretmanot mo`e da trae 5 dena, dva pati dnavno. Kaj hroni~ni problemi tretmanot mo`e da trae 10 dena, dva pati dnevno. Potoa se pravi pauza od 10 dena i tretmanot mo`e da se povtori.

Page 109: Ninja Teoriia

-Stimulacija na energija vo teloto. Vitalnosta na celiot organizam zavisi od ramnote`ata i normalnoto snabduvawe na teloto so vitalna energija. Pomalku energija se rezultira so slabeewe na celiot organizam i hroni~en zamor. Isto taka mo`e da dojde do slabeewe na apetitot, hroni~ni problemi so respiratirniot sistem, potoa proliv, slabeewe na vidot, sluhot itn. Pomalku energija isto taka doveduva do slabeewe na krvta (anemija) шto predizvikuva vrtoglavica, slabost, kaj `ena neredovna menstruacija itn. Pomalku (Jang) energija doveduva do: zamor, slabost vo nozete i kolenata, ladni race i noze, osetlivost na ladno. Slabost na muskulaturata itn. Pomalku (Jing) energija doveduva do : hroni~na kijavica, razna mentalna depresija, zamor, ~uvstvo na `ed, noќno potewe. Za da se odr`i i pravilno da funkcionira energijata potrebna e masa`a. Masa`ata treba da se raboti ednaш nedelno i za vrema na prvite sedum dena na mladata mese~ina.

Akupunkturni masa`a

To~ka 1 (GB 30)- Za zgolemuvawe na brzinata i izdr`livosta na nogata. Masirajte so cvrst pritisok od 1-2 minuti. Pravete na dvete noze. To~ka 2 (LU 1)-Go otvora i stimulira diшeweto. Pomognuva koga paѓa kondicijata vo promena na razni klimatski uslovi. Masa`a, cvrsto pritiskawe i da se dr`i 1-2 min. To~ka 3-Ja zgolemuva izdr`livosta, ja osve`uva i poja~uva muskulaturata. Masa`a, cvrsto pritiskajte i dr`ete kratko , potoa podignete ja rakata i povtorete ja 9 pati. To~ka 22 (GB 20)-Tradicionalna to~ka va`na kaj glavobolkata, nastinka i zapuшen nos, mentalni stresovi (go opuшta umot). To~ka 20 (GB 21)-Ovaa to~ka e barometar za sostojbata na napnatosta na teloto. Stimulacijata na ovaa to~ka pomaga za relaksacija i smaluvawe na stresovite. To~ka (LI-4 dolina na tigarot). Mnogu silna to~ka protiv site sostojbi na iscrpenost i napnatost, glavobolka, bolki vo vratot i ramenata, se koristi za regulirawe na bioritamot na teloto. To~ka 27 (P-6)-Se naoѓa na vnatreшnata strana na rakata dva prsta od dlankata. Ovaa to~ka deluva na cirkulacijata na energijata. Pomaga da se stabilizira energijata vo teloto vo slu~aj na napnatost, nastinka, kaшlawe, шok, nesvestica i letni ,,toplotni problemi,, Ovaa to~ka mo`e da se pritiska zaedno so to~kata 26 koja se naoѓa na istoto mesto samo na sprotivnata raka. To~ka 26 (TV-5)-Se naoѓa na nadvoreшnata strana na rakata dva prsta nad dlankata. Ovaa to~ka pomaga za ramnote`a na

Page 110: Ninja Teoriia

(Jang) regulatorite. Tradicionalno se koristi vo nastinka, glavobolka, reumatizam i strav. To~ka (TV 15)-Ja zgolemuva otpornosta na ladno. Pomaga isto taka vo emocionalnite problemi, frustracija, bes. To~ka LU-9-Masirawe na ovaa to~ka ja smiruva energijata. To~ka H-7-Glavna to~ka vo site sostojbi na slabosti. Stimulacija na taa to~ka pomaga vo smiruvaweto, smaluvaweto na nervozite i pomaga vo balansirawe na ramnote`a na energijata na srceto. Masa`a: Dr`ete umeren pritisok 30 sek. do 1 min. To~ka 25 (LI 11) Ovaa to~ka stimulira proizveduvawe na anti tela. Tradicionalno se koristi vo groznica (visoka temperatura), visok pritisok, opstipacija (zatvor), razni bolesti na ko`ata, isto taka pomaga vo depresija. To~ka 13 (GB 34) specijalna to~ka za stimulacija na muskulaturata. Ovaa to~ka se nao|a na nadvore{nata strana na nogata. So stimulacija na ovaa to~ka se doveduva do brzo opu{tawe na napnatosta i muskulaturata, brzo is~eznuva zamorot i bolkite posle nekoj zamoren trening. Ovaa to~ka isto taka pomaga vo relaksacija na site (Jang) sostojbi vo teloto. To~ka 12 (B 62) pomaga vo ramnote`ata na (Jang) energijata. Tradicionalno se koristi vo nesvestica, visok pritisok i kontrolka na bolkite. To~ka 8 (SP 9) Se naoѓa na vnatreшnata strana na nogata. Ovaa to~ka pomaga vo regulacija na site sostojbi na (Jing) vo organizmot. Tradicionalno se koristi vo bolki vo dolniot del na grbot. To~ka 16 (B 47) Silna to~ka koja stimulira rezervna energija, probuduva ~uvstvo i odlu~nost. Ovaa to~ka pomaga koga vo dolgi peшa~ewa dojde do zamor na nogata. Masirajte ja ovaa to~ka okolu 5min. a mo`e i podolgo. Ovaa to~ka se naoѓa na nadvoreшnata strana na potkolenicata negde na sredina pomeѓu zglobovite i kolenata. Ovaa to~ka se koristi za zagrevawe na to~kite.

veшtina na ( krшewe)

Veшtinata na krшewe e razviena od (taixucu) (telesen metod), od aspekt na ovaa veшtina ovaa tehnika se primenuva vo borbata na odredeni delovi na teloto, kako шto se zglobovi, koski, muskuli i nervi. Krшeweto zna~i i pomoш vo u~eweto ama e mnogu va`no za razvivawe brzina, sila i koncentracija, kako i za postignuvawe samodoverba. Mnogu prirodni faktori se vklu~eni vo uspeшnost vo krшeweto, ama e mnogu va`no da ninxata mo`e da gi prepoznae

Page 111: Ninja Teoriia

najslabite to~ki na sekoj predmet. Sekako, taa to~ka e vo centarot na masata. Koga se krшat predmeti mnogu e va`no da se udri vo ,,svrznoto tkivo,, na materijalot. Mnogu karpi imaat ,,vlakna,, sli~ni na drvoto. Udarot bi trebalo da bide paralelen so nasokata na ~esticite. Kamewata i karpite se edni od najteшkite materijali za krшewe, bidejќi nivnata debelina i golemina go ote`nuvaat krшeweto. Daska koja se koristi za krшewe e 2,5sm. debela, 30mm. dolga i 30sm. шiroka. Za krшewe najva`na e brzinata. Ako se zgolemi brojot na daskite se smaluva шansata da se razbijat. Stravot od povreda e eden od najgolemite pri~ini za neuspeшno krшewe. Treba da se bide opuшten i skoncentriran, a so zbunuvawe mo`e da se promaшi centarot i toa da dovede do povreda.Vo po~etokot se ve`baat osnovni pokreti i na~ini na krшewe. Na toj na~in se sovladuva stravot i se razviva samodoverba. Pred da se po~ne so krшewe mora da se veruva deka rakata ќe projde niz predmetot. Ako vo toa ne se veruva, nema da se uspee. Ninxucu krшewe (kopoxucu) e veшtina na krшewe na koski. Izrazot (kopo) e izveden od zborot (kocu), koj zna~i koska. (po) ili (ho) ozna~uva metod ili na~in, dodeka (xucu) e veшtina ili umeшnost. Ofanzivnata tehnika opfaќa is~aшuvawe, oddeluvawe, krшewe, gme~ewe i razbivawe na neprijatelskite koski. Defanzivnata tehnika se zasnova na (tai-sabaki-vaza) (telesno dvi`ewe). Pristapot na koj ninxite gi krшat koskite na neprijatelot se zasnova na (in-jo) princip (jing-jang ramnote`a). (in) (`enski pol) opfaќa meki, pasivni, defanzivni i zakrepuva~ki elementi. (jo) (maшki pol) vtemeluva tvrdi, aktivni ofanzivni i ubistveni faktori. Mnogu e va`no da se prou~i anatomijata i filozofijata za da se sfati primenata i efektite na (kopoxucu). Anatomijata u~i na strukturata i smestuvaweto na site koski koi go gradat ~ove~kiot skeleten sistem. Skeletot pru`a cvrstina na teloto i pretstavuva osnova na koja se smesteni muskulite. Toj gi шtiti vnatreшnite organi od povredi. Fiziologijata se zanimava so funkcionirawe na ~ove~koto telo (koski, muskuli, organi, krvni sadovi) kako slo`en spoj na meѓusebno povrzani delovi. Znaeweto za toa koi vitalvi delovi se smesteni blizu nekoi koski i ligamenti mo`e da pomogne vo birawe na mestata za napad, kako i za postignuvawe na maksimalni efekti od udarite. Napadot na (kopoxucu) vo golema mera se oslonuva na (tai-sabaki-vaza). Vo (kopoxucu) ne se primenuvaat direktni blokadi. Se po~nuva so pokretite (sizen-no-kamae) ili (hora-no-kamae), potoa sledi (tai-sabaki-vaza), za potoa rakata ili nogata koja napaѓa da se fati ili udri. Vo toa se sostoi (kopoxucu). Ra~niot aglob pretstavuva meta koga se parira so udarci na шaka, koleno ili no`niot zglob se koristi koga napaѓa~ot udira so noga. Celta na (kopoxucu) e vednaш, na po~etokot na protivnikot da mu se

Page 112: Ninja Teoriia

nanese povreda i da se onevozmo`i sekoj negov nareden napad. Udarite vo (kopoxucu) se sostojat od slednite polo`bi na rakata: (nakadaka-iponken) (feniksovo oko), ({uto) ({aka-no`), (nukite) ({aka-kopje), (~oko-zuki) (direkten udar). Dva glavni udari so noga шto se primenuvaat vo (kopoxucu) se: (sukuto-geri) (bo~en udar so noga) i (somen-ken). Golemite povrшini od koski kako шto e ~elo, bara proшiren udar t.n. (~oku-zuki). Glavnite meti vo (kopoxucu) se: vrat, klu~nite koski, laktot, zglobovite, prstite, kolkovite, no`niot zglob ili palecot. Razli~nite koski i zglobovi imaat razni na~ini na dvi`ewe. Silen udar sprotivno od prirodnoto dvi`ewe doveduva do is~aшuvawe ili krшewe. Nekoi koski lesno se krшаt frontalno, prstite i palecot se krшat so svitkuvawe nanazad. Kolenoto pak polesno se krшi so bo~en otkolku so direkten udar. Udiraweto na kolenoto od napred ili pozadi mo`e da napravi ~ovekot da padne, a potoa mo`e da sledi krшewe. Golemite koski baraat pogolema sila na pritisok otkolku malite, a treba da se ima predvid i sposobnosta na nekoi koski, da se шirat (gradniot koш)., dodeka drugi nemaat takva sposobnost, kolk. Stabilnata no sepak vitliva ki~ma e edna od omilenita meti na ninxite. Koga ќe se povredi raka ili noga protivnikot e seuшte vo mo`nost da se bori, no so povreda na ki~mata protivnikot se onesposobuva za podocne`na odbrana.Vratnite prшleni (keicu) bile druga omilena meta na ninxite. Poveќeto ~ove~ki koski se krшat pod pritisok od 30kg., no butnata koska mo`e da izdr`i pritisok i od 2 tona. Odbranata ili poto~no re~eno preventivnite merki vo (kopoxucu) se sostojat od tehnikata na (tai-sabaki-vaza). Ninxite ne se pridr`uvale na principot ,,sila protiv sila,, Poznavaweto na site tehniki na (kopoxucu), kako ofanzivni, taka i defanzivni, ovozmo`uva poedinecot da se snajde vo site situacii. Nema na~in koskite da se poja~aat. Bez obzir na telesnata golemina sekoj ~ovek ima isti prednosti i nedostatoci koi se svojstveni za ~ove~koto telo. Mo`e samo da se praktikuvaat ve`bi za istegnuvawe koi ќe ja podobrat sposobnosta na (tai-sabaki-vaza).

Ninxucu terapija (saicu) (anti~ka veшtina na akupunkturna masa`a), opfaќa ra~ni manipulacii na brojnite povredi. Postojat vkupno 365 tsuboa, meѓutoa (saicu) vo praktikata koristi 92 od niv. Tie tsuboa se smesteni vo dol`ina na 14 meridijanski linii koi slu`at kako kanali preku koi te~e telesnata energija. Za razlika od stimulacijata so igla koja se koristi vo akupunkturata, (saicu) se obavuva samo so race (prsti, dlanki, palci) ivici na шakata, laktovi i stapala. Toa ima za cel osloboduvawe na blokiranata energija na nekoe odredeno mesto. Toa spored stru~wacite od (saicu) i akupunktura e osnova na site vidovi na le~ewe. (saicu) ne mo`e ~udotvorno da spoi skrшeni koski ili skinati ligamenti, no mo`e da go zabrza prirodniot tek na zazdravuvawe. Edinstven prav na~in da se popravi ortopedskata povreda e: namestuvawe na koskite i imobilizacija na izvesen

Page 113: Ninja Teoriia

vremenski period. Meѓutoa procesot na zazdravuvawe mo`e da se zabrza so masa`a na podra~jeto okolu povredata ili pak masa`a na istoto mesto na sprotivnata strana na teloto. Polesno mo`e da se izle~i ~ista povreda otkolku zdrobeni koski. Vo specijalnite ve`bi koi ja poka~uvaat energijata (saicu) mo`e da pomogne da telesnata reakcija na povredite od udarite gi svede na minimum. Postojat mnogu ve`bi koi mo`at da sozdadat povredi koi obi~no pravat golema bolka. Na pr. laktot e podlo`en na povredi zaradi negoviot ograni~en kapacitet na dvi`ewe. Izvesni ve`bi mo`at da ja zgolemat normalnata sposobnost za dvi`ewe i rotirawe. Slekovite isto taka pomagaat ako se pravat na vrvot na prstite, na zglobovite ili na zglobovite na rakata. Dodeka nekoi zglobovi mo`at da se poja~aat (ra~niot zglob) drugi, kolena, ne mo`at da se podobrat. Edinstvena mo`nost da se poja~aat e zajaknuvawe na muskulite okolu niv. Toa mo`e da se postigne so pomoш na kombinacija na (saicu) i nekoi vrsti na ve`bi kako na pr. balansirawe na edna noga, skokawe na edna noga i sl. Vo (saicu) samata svest mo`e da odigra zna~ajna uloga vo procesot na zazdravuvaweto. Mozokot upravuva so teloto, od vaшata svest zavisi efikasnosta vo zazdravuvaweto. Kukawe i samoso`aluvawe ne mo`e da bide produktinno. Toa e ubistveniot pesimizam. Pozitivnoto mislewe e od golema va`nost. Toa mo`e da postigne golem uspeh, namesto poraz so veruvawe ,, jas toa go mo`am,, namesto ,,ne mo`am,,. Postojat mnogu prikazni za toa, poznata e prikaznata kako eden yidar ja povratil celosno izgubenata raka taka шto postojano mislel kako taa i ponatamu yida.Smrtonosnata ofanzivna tehnika kako шto e (kopoxucu) ima i metodi na le~ewe, kako шto e (saicu). Tuka ima i samole~ewe kako {to e (mikjo) i optimizam. Se toa se zasnova na filozofijata (jing i jang) (kopoxucu) e edna od najefikasnite goloraki tehniki vw ninxucuto, a so toa i negovata primena e mnogu opasna.

GOTTON-PO

(gotton-po)se oslonuval na pette principi na koi ninxata gi zasnoval svoite znaewa za prirodata. Razvivajќi se na sfaќaweto za pette osnovni prirodni elementi- toa se zemja (~i), voda (sui), ogan (ka), drvo (moka), i metal (kui),(gotton-po) gi usovrшil metodite na begstvo. Svoeto znaewe na (gotton-po) go pravel uшte poefikasno doplnuvajќi go so primenuvawe na tehnikata na izdr`livost i (kuxi-in). Telesnata i mentalnata izdr`livost i kontrolata na diшewe, koi gi razvival so godini, mu ovozmo`uvale dolgo da ostane nepodvi`en ili navidum, vo nevozmo`na polo`ba, smaluvajќi ja taka mo`nosta da bide otkrien.

Page 114: Ninja Teoriia

Za da ostane neprimeten ninxata ja koristel prirodnata i veшta~kata kamufla`a za da go prikrie svoeto telo i oru`je (mokuton-xucu); istovremeno koristejќi gi pogodnostite na terenot za da podobro se zaшtiti od iznenadeen napad (~itom xucu). Se po~nuvajќi od silnoto eksplozivno oru`je (katon xucu), do ma~evi i borbeni no`evi (kinton xucu)- mu slu`elo da pobrzo, polesno pobegne , da se skrie ili da izvede uspeшen napad. Ova se pette principi na koi ninxata se potpiral: Princip na zemjata (~iton xucu) pretstavuval koristewe na prirodnite konturi na zemjiшteto (vdlabnatini, zaseci i dr.) zaradi brzo privremeno prikrivawe. Ninxata duri i no}e ne gi zanemaruval pogodnostite koi mu gi pru`ale formite i senkite na ovie i drugi prirodni objekti, kako шto se karpi i kupiшta kamewa. Ninxata bil vo sostojba da za moment go snema od vidnoto pole, taka шto bi, napr. Legnal na zemja pomeѓu dev karpi ili se prilepuval kon nekoja senka. Ako sakal da pogledne okolu sebe, vnimaval na neprijatelot da ne mu poka`e silueta i da bi mo`ela da bide prepoznaena kako ~ove~ka. Bil spremen dolgo da ~eka vo polo`ba koja ne li~ela na ~ove~ka. Ninxata znael deka potsvesta polesno go primetuva prikrieniot ~ove~ki oblik, okolu neшto шto ima nepravilen oblik. Ninxata znael da se obezbedi duri i od posmatrawe odblizu taka шto delumno i sosema se zakopuval vo praшina ili pesok. Neprijatelot bi proшol pokraj nego,a togaш toj tivko bi otiшol vo drug pravec. Ako bilo potrebno, ninxata odnapred iskopuval dupki vo koi mo`el brzo da se sokrie i vo niv dolgo da ostane. Koga toa okolnostite mu dozvoluvale, dupkata bi ja iskoral na obalata na rekata, so izlez sprema vodata i prema kopnoto. Ni edna upotreba na principot na zemja ne bila otfrlena poradi nejzinata ednostavnost. Naprotiv, frlaweto na pesok ili praшina vo liceto na protivnikot, pru`alo mo`nost za begstvo od neprijatelot. Princip na voda (suiton xucu)-vklu~uvalo i begstvo so koristewe na rekite i potocite. Ninxata, pritoa, ja koristel svojata veшtina za da si go olesni proaѓaweto preku voda, so konstruirawe na splavovi ili obezbeduvawe na nekoj drug predmet koj pliva, na pr. meшina ispolneta so vozduh. Situacijata ne sekogaш dozvoluvala primana na takvi sredstva, no zatoa ninxata bil i odli~en pliva~.Za da se sokrie od neprijatelot, ninxata ne samo шto ќe zaѓnurel pod voda, tuku ja koristel sekoja prerodna kamufla`a na koja ќe naidel, napr. Drvce vo voda i vodenata vegetacija. Toj isto taka ja koristel i senkata na obalata za da neprimeten prejde od edno na drugo mesto.Vo (suitonxucu) isto taka se koristel uшte eden izvor na voda-do`dot. Poznavaweto na meteorologijata mu ovozmo`uvala na nixata da gi planira svoite akcii vo soglasnost so vremenskite preliki. Toj isklu~ivo gi koristel prednostite шto mu gi pru`al do`dot. Silniot do`d i nevreme ne samo шto bi gi obeshrabrilo negovite progoniteli, tuku i gi briшelo tragite шto eventualno bi gi ostavil zad sebe. Nevremeto go

Page 115: Ninja Teoriia

priguшuvalo zvukot na negovite dvi`ewa, pa pobrzo mo`el da stigne do celta i nazad. Efikasen na~in na koristewe na vodata za zapirawe na neprijatelot bil, na pr. da mu frli vriena voda vo lice ili da go poprska so voda pomeшana so otrov ili so nekoe zaslepuva~ko sredstvo. Princip na ogan(katon xucu), opfaќal mnogu na~ini na upotreba na ognot. Meѓu najprostite na~ini na upotreba na ognot bilopaleweto na trevata ili suvite lisja za da se uspori ili duri zbrza poterata. Za da vakva postapka bide efikasna, ninxata moral da vodi smetka za pravecot na veterot. Naj~esto ninxata ќe otr~al na vrv na planinata i dokolku primetil dvi`ewe na suviot vozduh prema podno`jeto, ќe zapalel ogan koj ќe se proшiri kon padinata prema progonitelite. Vo zemjite kade kuќite se pravat voglavno od drvo i hartija, ognot bil odli~no sredstvo za sozdavawe na zbrka i panika. Blagodarejќi na po`arot i panikata koja se sozdavala so edna zapalena strela, ninxata mo`el da pomine potpolno neprimeten.^adot go prikrival prisustvoto na ninxata i mu pomagal da go snema od neprijatelskoto vidno pole. Poznavaweto na ninxata na osnovnite narkotici, mu ovozmo`uvalo da proizvede ~ad шto uspiva, taka da mo`el mnogu pobezbedno da se dvi`i meѓu zaspanite stra`ari i samurai. Ninxata znael da konstruira razni vidovi ,,ogneni alatki,,. Toj znael da napravi eden vid granata koja ja koristel protiv grupa na neprijateli vo voenite situacii, gi naveduval svoite progoniteli na minsko pole ili kon eksplozivnite zamki. Zapalivite trikivi gi koristel za da go zaslepi naprijatelot. Ponekogaш go upotrebuval i ,, satanskiot ogan,, koga na liceto staval nekoja demonska maska so straшen izraz, predizvikuvajќi strav. Princip na drvoto (mokuton xucu) koristel drvo, grmuшki i listovi, kako i drveni predmeti. Ninxata znael za moment da se sokrie vo niskite grmuшki ili potpolno da se stopi so nekoja grmuшka. Kako i so upotrebata na principot zemja,zaradi kriewe pod praшina ili pesok, ninxata so primena na principot drvo, bi se pokril so mrtva rastitelna materija, pazejќi pritoa da zazeme takva forma koja nema da se prepoznae kako ~ove~ka. Noќe koga ~ove~kiot vid e ograni~en samo na percepcija na temni i posvetli nijansi nasivo, bilo dovolno da se navedne i da ostane nepodvi`en za da ostane neprimeten. Namesto ninxa, posmatra~ot vo temninata ]e gleda samo nepodvi`na grmuшka. Ninxata ponekogaш bi se ka~il i na drvo, zazemajќi polo`ba vo koja ќe gi imitira prirodnite formi na drvoto i grankite da ostane neprimeten. Ninxiniot (toki)pribor za ka~uvawe, naj~esto bil napraven od drvo i bambus. Toj koristel ja`e i skali za da se ka~uva vo prostorii koi inaku bile nedostapni. Se razbira, poveќeto lekovi, otrovi, zaslepuva~ki materii, kako i hranata i pijalokot ninxata gi dobival od bilkite. Hartijata, pepelot bile samo nekoi od proizvodite na drvoto koi

Page 116: Ninja Teoriia

ninxata gi koristel za zaslepuvawe na neprijatelot. Prirodnite (tecu-buшi) t.e. zaostreni top~iwa, bile vsuшnost isuшeni plodovi na edna bilka. Ninxata ovie top~iwa koi isto taka se praveni od metal, gi frlal zad sebe za da ja uspori i zapre poterata, bidejќi tie sekogaш paѓale na zemja taka da eden od шilcite ostanuva svrten nagore. Na progonitelite vo stapalata im se zabivale шilcite, koi ponekogaш bile nama~kani so otrov. Treba da se spomene deka ninxata gi upotrebuval spomnatite pet pricipi bez golem mentalen napor. Tie bile tolku ednostavni, tolku vre`ani vo negovata potsvest, da nivnata upotreba bila del od negovoto prirodno odnesuvawe. Vistinskiot ninxa `iveel vo sovrшen spoj so svojata okolina i blagodarejќi na toa sekogaш ja naoѓal neophodnata pomoш i spas.Transformacija na energijata Ninxite go sfaќale (gotton po) i kako prirodna transformacija na energijata za da go kontroliraat i spre~at napadot na neprijatelite ili da se napravi la`na, no sepak naizgled verodostojna slika na realnosta vo percepcijata na neprijatelite. Vo teorijata na elementite, raste~kata energija ( drvo) vodi kan slobodna, ekspanzivna energija (ogan) osven dokolku ne se soo~i so faktorite za tvrdnuvawe (metal) koi inhibriraat ili go spre~uvaat rasteweto. Topeweto, novata te~na energija (voda) vodi kon raste~kata energija (drvo), osven dokolku ne ja inhibiraat zatvrdnuva~kite tendencii (zemja). Primeneto vo borbenite situacii, toa zna~i deka slobodnata ekspanzivna energija (ogan), koja se manifestira kako brzina i moќ, postepeno da se istroшi-шto vodi kon potrebata za usporuvawe (zemja) i smisleno pru`awe na otpor osven dokolku oslonuvaweto na brzinata ne e inhibirano so tendencii za za~uvuvawe na energijata koi ja pretvoraat borbenata akcija vo relaksirano, te~no dvi`ewe (voda).

TAJHENXUCU

Veшtinata na trkalawe e nu`en del na programata na treningot, zatoa шto trkalaweto ne samo шto ovozmo`uva izbegnuvawe na udarot, tuku e i metod vo premestuvawe vo kompaktna forma, шto mo`e da se upotrebi kako ofanzivna tehnika. Kolukot napred so normalna brzina na tvrda povrшina, e da pri toa ni edna koska ne udri na podlogata i da ne se oseti nikakva bolka.So vrema kolukot ne treba da napravi nikakov шum, no za toa trebaat godini ve`bawe.Dobar metod na usovrшuvawe na kolukot e da na podot prethodno se stavi novina. Pri prevrtuvaweto na nekoi mesta se gu`va novinata. Toa se mesta kade pri dopir so podot doaќa do lizgawe. Kolukot treba da se zapo~ne na ist na~in kako koga se zazema stav t.e. prvo se podigaat bedrata. Dokolku teloto se otturne so noze doaѓa do lizgawe neposredno na po~etokot. Lizgawe ne smee da ima ni na po~etokot, ni vo sredinata, ni na kraj na

Page 117: Ninja Teoriia

kolukot. Dodeka se vrti teloto treba da bide kako topka шto se trkala po podot. Momentot na preminuvawe na kolukot vo stav va`en e za pravilno izveduvawe na kolukot. ^esto se slu~uva da dobar koluk se zavrшuva so udar na stapalata po podot vo momentot koga probuvame da staneme. Vo momentot koga kolukot se zavrшuva, vode~koto stapalo treba da se ispru`i i da se postavi vednaш vo zavrшna polo`ba. Dokolku toa pravilno se izvede, ќe izgleda kako da li~nosta koja go napravila kolukot preшla vo stav. Zadnoto stapalo treba da bide svitkano i svrteno nagore se do momentot koga te`inata na teloto ne prejde na vtorata noga. ^esto se slu~uva u~enikot vo posleden moment da go zavrti zadnoto stapalo i da se osloni na nego za da stane. Teloto togaш se pomestuva ili pravi mal skok, za da ja povrati ramnote`ata. Toa ostava tragi na hartijata koja se gu`va ili kine. Na mraz toa ~esto doveduva do gubewe na ramnote`ata i pa|awe. Istite metodi na trening mo`e da se primenat zaradi analiza i podobrat skoro site oblici na (taihen xucu), od koluk nanazad do yvezda. Poklonuvaweto na vnimanie na zvukovite, mestata na koi ~uvstvuvame bolka i tragite na novinskata hartija, }e ni pru`at neprocenliva pomoш vo usovrшuvawe na (taihen xucu).