ŠOLSKA KNJIŽNICA OŠ Litija, marec 2011

Noč v knjižnici

Branje za sanje. Noč v knjižnici. Drugič

Dnevni oz. nočni red:

18.00 Zbor in namestitev18.30 Nadenimo si predpasnike19.30 Romantična večerja20.00 Urica klepeta z odraslimi bralci21.00 Ogled filma23.00 Branje za sanje24.00 Polnočni sprehod z baterijami po šoli01.00 Lahko noč, pa eno bolho za pomoč …08.00 Budnica08.30 Njam, čisto sveži rogljički09.00 Mami, ati, domov hočem!

Kaj potrebuješ, da se lahko udeležiš tega projekta?

Najprej rabiš obvestilo za starše, ki ti ga izroči knjižničarka. To obvestilo morajo tvoji starši podpisati, da se strinjajo s potekom dejavnosti. Knjižničarki ga vrni najkasneje v četrtek.Potrebuješ še: predpasnik, kuhinjsko krpo, podlogo za spanje, spalno vrečo, baterijo, knjigo, osnovne higienske pripomočke, copate in udobno trenirko.Zakaj predpasnik? Ja, treba bo narediti večerjo.Zakaj podlogo? Tla v knjižnici, ki bo sicer ogrevana, so trda.Zakaj knjigo? Iz nje boš prebral zanimiv (strašljiv, zabaven, romantičen …) odlomek ostalim udeležencem projekta.Zakaj baterijo? Vsega ti pa ne povem. Poglej, kako smo se imeli lansko leto.Če doma nimate spalne vreče, povprašajte malo pri najbližjih sorodnikih ali znancih. Lansko leto s tem nismo imeli težav.

Knjižničarka Nevenka Mandelj

Dekleta že pripravljajo testo za pice.

Šest pekačev pic bo treba pripraviti, da bomo nahranili vsa lačna usta.

Brez učiteljice Milke se nam ne bi preveč dobro godilo.

Smo nakupili vse potrebno? Ups, kje je kvas?

Tukaj je še smeško:

Tukaj pa smeška ni več.

Učiteljica, pohitite, prosimo, nam se že tako cedijo sline.

Po peki je kuhinjo treba tudi pospraviti.

Učilnica, kjer smo si privoščili večerjo, brez udeležencev.

Dober tek.

Po večerji so nas v knjižnici že čakali gostje.

Mi na odrčku, povabljeni pa na stolih okoli nas.

Rok, ki je bil kot osnovnošolec tudi član knjižničarskega krožka, je zaigral eno poskočno.

Ugotovili smo, da ima knjižničarski krožek na naši šoli že doolgo tradicijo.

Po začetni tremi je pogovor hitro stekel.

Knjižničnemu Medu ni bilo čisto jasno, kaj se dogaja.

Aplavz zate, Rok!

Izvedli smo mini kviz o poznavanju mladinske literature.

Na sliki Medo dela družbo dvema bivšima članicama knjižničarskega krožka Martini in Saši, vabilu pa se je odzvala tudi dr. Komljančeva, konzulentka našega

projekta Vrata v knjižnico – vrata v svet.

Knjižničarka je imela pripravljena neka besedila. Brez branja ona pač ne zna.

Med policami so nas čakale podloge in spalne vreče..

Mojca, Sonja in Rok. Vsak s svojimi spomini na šolsko knjižnico.

Naslednja točka nočnega reda: ogled filma The city Ember.

Branje za spanje. Romantični, strašljivi, zgodovinski, zaljubljeni … odlomki mladinskih knjig.

In klepet. Sproščujoč, preprost, iskren…

Ura je polnoč. Pojdimo pogledat po šoli, kaj počno šolski duhovi. Lansko leto se niso prikazali.

Kdo je prižgal svečko v spodnjem nadstropju?

A slišite, nekaj ropota. Kaj je ta hrup?

Oj, duhec, ti izgledaš čisto prijazen. Pa je tisti, ki te je pripel tjale, tudi?

Tudi s tistega konca prihaja neko ropotanje. A nas je slučajno malo

strah?

Pa pravijo, da je strah votel, okrog ga pa nič ni.

Na nekih vratih se je pojavilo tole besedilo

Knjižničarka bi najraje zbežala nazaj v knjižnico, se z učenci trikrat zaklenila in počakala varnega, svetlega jutra.

Otroci pa so seveda želeli skrivnostim priti do dna. So na delu res šolski duhci … Ne, učiteljici Marjeta in Alenka sta poskrbeli, da je knjižničarka čez noč pridobila še nekaj sivih las

Končno spet na varnem v knjižnici. Čas za spanje. Toda kdo naj po vsem tem razburjenju sploh zatisne oči?

Naju že ni bilo nič strah. No, morda čisto, čisto majčkeno.

Pred spanjem moramo predebatirati še zadnje napete dogodke..

Eni smo si kotiček za spanje poiskali tu, drugi tam. Tla pa so bila povsod enako trda.

Še jutranje dejavnosti, pa sveži rogljički, pa kruh, ki smo ga spekli prejšnji večer…

Ti, duhec, pa nam boš zagotovo ostal za vedno v spominu

Učiteljicam Milki, Petri, Alenki, Marjeti in Karmen se zahvaljujem za njihov prispevek k uspešno izvedenem projektu Noč v knjižnici.

Zahvaljujem se tudi vsem mojim odraslim članom knjižničarskega krožka Mojci, Sonji, Roku, Saši in Tini, da so si vzeli uro časa in prišli med nas.

Hvala tudi dr. Nataliji Komljanc, da se je odzvala našemu povabilu.

Mladi (in malo manj mladi) udeleženci pravijo, da je bilo letos še boljše kot lansko leto in to mi pove, da smo na pravi poti.

Se srečamo v novih projektih, kajne?!

Knjižničarka Nena