notranja logistika v podjetju lip …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/mrkela-sasa.pdf · logistika...

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO–POSLOVNA FAKULTETA

MARIBOR

DIPLOMSKO DELO

NOTRANJA LOGISTIKA V PODJETJU LIP POLJČANE D.D.

Internal logistics in the company LIP Poljčane Inc.

Študentka: Saša Mrkela Naslov: Zg. Duplek 16f Številka indeksa. 81492596 Študij: Redni Program visokošolski strokovni Študijska smer: zunanja trgovina Mentor: dr. Anton Ogorelc, izr. prof.

Maribor, november, 2008

Notranja logistika v podjetju LIP Poljčane d.d.

II

PREDGOVOR Diplomska naloga opisuje logistični sistem v podjetju, podrobneje procese notranje logistike. Temeljni namen naloge je bil preučiti teoretična znanja na področju notranje logistike in analizirati notranjo logistiko v izbranem podjetju. Izbrala sem uspešno proizvodno podjetje LIP Poljčane, ki proizvaja leseno pohištvo, posebej pa je znano po programu otroških posteljic. V uvodnem delu naloge predstavim problem, opredelim metode dela in cilje raziskovanja. Posebej izpostavim omejitve raziskave, s katerimi se bom med izdelavo naloge srečala. V teoretičnem delu naloge se osredotočim na literaturo, ki obravnava logistiko v industrijskem podjetju. Predstavim logistične operacije pri vhodni, notranji in izhodni logistiki. Posebej prikažem transportne poti in naprave, ki so potrebne, da logistična operacija nemoteno teče. Orišem tudi zaloge in skladiščenje. Teoretični del naloge končam s stroški logistike in načrtovanjem proizvodne logistike. V tretjem delu obravnavam podjetje LIP Poljčane in njegovo organiziranost. Posebej analiziram logistični sistem podjetja. Poglavje zaključim z ugotovitvami, ki so lahko osnova za racionalizacijo logistike in izboljšave v podjetju. V četrtem delu predlagam konkretne izboljšave na področju logistike. Tudi racionalizacija logistike lahko bistveno vpliva na zniževanje logističnih stroškov v podjetju, po drugi strani pa vpliva tudi na kakovost izdelkov in povečuje zadovoljstvo odjemalcev z izdelki podjetja.


III

KAZALO

PREDGOVOR .................................................................................................................... II

KAZALO........................................................................................................................... III

1 UVOD ................................................................................................................................ 4 1.1 Opredelitev področja in opis problema raziskovanja .................................................. 4 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve ................................................................................... 4 1.3 Predpostavke in omejitve............................................................................................. 4 1.4 Predvidene metode raziskovanja ................................................................................. 5

2 OPREDELITEV LOGISTIČNE DEJAVNOSTI V PODJETJU ................................ 6 2.1 Osnovne logistične operacije....................................................................................... 7

2.1.1 Vhodna logistika: operacije fizičnega toka .......................................................... 7 2.1.2 Vhodna logistika: operacije informacijskega toka ............................................... 8 2.1.3 Izhodna logistika: operacije fizičnega toka .......................................................... 9 2.1.4 Izhodna logistika: operacije informacijskega toka ............................................. 10

2.2 Logistične operacije ter zagotavljanje oskrbe in distribucija storitev ....................... 10 2.3 Transportne poti in naprave....................................................................................... 13 2.4 Zaloge in skladiščenje ............................................................................................... 15 2.5 Stroški logistike ......................................................................................................... 17 2.6 Načrtovanje proizvodne logistike.............................................................................. 22

2.6.1 Ukrepi ................................................................................................................. 22 2.6.2 Splošni potek planiranja ..................................................................................... 24 2.6.3 Logistični indikatorji .......................................................................................... 26

3 LOGISTIČNI SISITEM V PODJETJU LIP POLJČANE, D.D................................ 29 3.1 Predstavitev podjetja ................................................................................................. 29 3.2 Proces proizvodnje v podjetju ................................................................................... 32 3.3 Transportne poti in naprave....................................................................................... 35 3.4 Manipulacije in pakiranje proizvodov v podjetju...................................................... 39 3.5 Skladiščenje in poprodajna logistika v podjetju ........................................................ 42 3.6 Ugotovitve ................................................................................................................. 42

4 SKLEP ............................................................................................................................. 45

POVZETEK....................................................................................................................... 46

LITERATURA IN VIRI ................................................................................................... 48

SEZNAM SLIK ................................................................................................................. 49

SEZNAM TABEL ............................................................................................................. 50


4

1 UVOD 1.1 Opredelitev področja in opis problema raziskovanja Podjetje Lip Poljčane, d.d. se ukvarja s proizvodnjo in prodajo otroških posteljic. Za uspešen potek proizvodnje in prodaje proizvodov je potrebna primerna politika podjetja. Politika podjetja mora veliko vložiti v logistiko podjetja, tako zunanjo, kot notranjo. Ob primerni uporabi logistike je lahko podjetje uspešno še bolj ali pa v nekaterih primerih celo manj. Da je podjetje dobro organizirano in da je delo učinkovito in kakovostno opravljeno, je potrebna prava kombinacija dejavnosti. Zato morajo podjetja nujno spremljati in nenehno uvajati novosti, ki jih na področju logistike nudi tržišče. 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve Namen diplomske naloge je opredeliti in analizirati logistični sistem, ki ga sedaj uporablja podjetje. Začetek naloge je posvečen teoretičnim osnovam logistike in njenega sistema. Cilji dela so naslednji:

- oris logističnega sistema v podjetju - opredelitev notranje logistike v podjetju in njen potek - ugotoviti ozka grla logistike, kje so stroški najvišji in kako jih zmanjšati - predlagati primer izboljšave (ugotovitve) v organiziranosti logistike v podjetju

Osnovne trditve:

- pretočnost notranje logistike je potrebno obravnavati kot celoto v poslovanju podjetja, saj logistični sistemi hkrati povezujejo več nosilcev odločanja

- če je logistika pravilno opredeljena, ima ključni pomen pri zniževanju stroškov in s tem uspešnosti podjetja

- konkurenčnost podjetja nas sili v nenehno izboljševanje logističnega procesa 1.3 Predpostavke in omejitve Predpostavljamo, da bo v prihodnje naraščal pomen in vloga logistike v proizvodnih podjetjih, prav tako pa tudi v izbranem podjetju. Posebna pozornost bo namenjena sodobnim logističnim konceptom, kot so management oskrbne verige in zunanja oskrba v logistiki (outsourcing). Celovit logistični pristop bom predstavila v teoretičnem delu naloge, v aplikativnem delu pa se bom omejila le na proučevanje logistike v nabavi. Omejitve raziskave so predvsem pri možnosti dostopa do podatkov v podjetju. Izhajala bom iz razpoložljivih podatkov v podjetju. Največji problem je v tem, da v podjetju ne spremljajo posebej logističnih operacij, prav tako pa tudi ne vodijo stroškov logistike po posameznih elementih (operacijah) logistike.


5

1.4 Predvidene metode raziskovanja V diplomski nalogi je naša raziskava osredotočena na notranjo logistiko v podjetju. Uporabljali smo statično metodo, saj smo proučevali sedanje stanje logistike v podjetju. V okviru deskriptivnega pristopa smo uporabili naslednje metode:

- metodo deskripcije, kjer smo opisali teorijo, pojme ter ugotovljena dejstva - metodo klasifikacije, kjer smo definirali pojme - metodo kompilacije, kjer smo s povezovanjem stališč drugih avtorjev prišli do

novih stališč V okviru analitičnega pristopa smo uporabili metodo analize, kjer smo razčlenili ugotovitve iz prakse in teorije in jih sestavljali v celoto. Pri raziskovanju smo se oprli na interna gradiva podjetja LIP Poljčane d.o.o. Teoretični del smo proučili s pomočjo domače in tuje literature.


6

2 OPREDELITEV LOGISTIČNE DEJAVNOSTI V PODJETJU Cilj logistike je sestavni del celostnega logističnega upravljanja, saj lahko skrajša čas vzdolž celotne dobavne verige. Ta vključuje ne le zmanjšanje v času dostave pošiljk od dobavitelja surovin, polizdelkov in sestavnih delov do tovarn, ampak tudi razdelitev končnih proizvodov iz tovarn, do trgovcev na debelo, trgovcev na drobno in končnih uporabnikov. Transportna logistika vključuje tudi distribucijo rezervnih delov za popravilo obratov za poprodajne storitve. Informacijska tehnologija povezuje proizvajalca in stranko preko informacijskih tokov in analiz. Logistika lahko zmanjša prevelike zaloge, odpravi ozka grla in drage pošiljke ter zamude pri dobavi in s tem nudi prihranke časa in stroškov za vse udeležence dobavne verige. Logistika dodaja vrednost v obeh pre- in postproizvodnih stopnjah proizvodnje, kar imenujemo vhodna in izhodna logistika. Porter (1990) je v razpravljanjih o konkurenčnih prednostih podjetja opozoril na pomembno vlogo logistike v vrednostni verigi. Cilj vhodne logistike je uskladiti dobavne verige s potrebami proizvodnje, tako da se stroški zalog in javnih naročil zmanjšajo. To pa lahko dosežemo samo z ustreznim upravljanjem. Vhodna logistika vključuje tudi optimalen način izbire in usklajevanje intermodalnih storitev. Nenazadnje moramo sprejeti odločitve v zvezi z distribucijskim omrežjem:

- dobava mora biti neposredno v tovarno - vhodni materiali se shranijo v centralnih ali regionalnih skladiščih

Izhodna logistika je sestavljena iz treh elementov, in sicer:

- pošiljke iz tovarne morajo biti shranjene v skladiščih - pošiljke iz tovarne morajo biti skladiščene v tovornjakih - pošiljke iz tovarne se morajo poslati neposredno kupcem

Če morajo biti artikli shranjeni v skladiščih, je potrebno sprejeti odločitev v zvezi z logistiko v smislu ali jo obdržati v hiši v obliki logistične službe ali te storitve naročiti pri tretjih osebah zunaj podjetja. Skladiščne značilnosti pogojujejo izbor kritičnih transportnih poti in trga. Notranja razporeditev v skladišču vpliva na učinkovitost nakladanja, raztovarjanja in skladiščenja. Popis velikosti proizvodov in čas sta sestavna dela za izbiro velikosti skladišča. Vse te spremenljivke so del strateških odločitev. V zgodnjih fazah prevoza in distribucijske logistike je bil poudarek na lokalni optimizaciji, to je optimizacija vhodne ali izhodne logistike za posamezne pošiljke. Sedanji trend se giblje proti globalni optimizaciji po vsej vrednostni verigi. Ta cilj se uresničuje skozi integrirano logistično dostavo, medtem ko se zmanjšujejo stroški pošiljanja in časovni cikel. To vključuje dodajanje prilagodljivosti in točnosti pošiljk. Pomembno je torej biti prilagodljiv in upoštevati minimalne zaloge, ki jih je treba hraniti, hkrati pa je logističnim podjetjem potrebno omogočiti, da se odzovejo na spreminjajoče se proizvodne potrebe in potrebe strank. Natančnost je pomembna, saj napake pri pošiljanju pomenijo izgubo časa.


7

2.1 Osnovne logistične operacije Logistične operacije se pogosto združujejo v tri kategorije glede na njihov položaj v proizvodnem procesu:

• operacije vhodne logistike – so operacije, ki se pojavljajo pred proizvodnim procesom (dobaviteljeva stran)

• operacije izhodne logistike – so operacije, ki se pojavljajo po proizvodnem procesu (distribucijska stran)

• operacije proizvodne logistike – so operacije, ki se pojavljajo med proizvodnim procesom

Logistične operacije zajemajo dva tipa tokov: fizični tok in informacijski tok. Operacije, ki se nanašajo na fizični tok zajemajo premike dobrin, medtem ko se operacije, ki zajemajo informacijski tok nanašajo na vse druge operacije, ki jih na področju logistike srečamo, na primer: upravljanje z zalogami, ki se ukvarja s stopnjami zalog in naročili, spada med informacijski tok, medtem ko se fizično prekladanje oziroma shranjevanje, ki pa potrebuje informacije o vhodnih dobrinah, izhodnih dobrinah in lokacijo dobrin, šteje med fizični tok. Slika 1: Proces vhodne logistike (dobavna stran) Vir: UNCTAD (1998, 11) 2.1.1 Vhodna logistika: operacije fizičnega toka Vhodna skladišča Podjetje lahko zahteva od ponudnika storitve, da zanj vzdržuje skladišče surovih materialov, polizdelkov ali komponent (sklopov), ki se uporabljajo v proizvodnem procesu. To je »tipična« skladiščna operacija. Skladiščni objekt mora biti na lokaciji ponudnika, ki pa je seveda primerno oddaljena od proizvajalca oziroma proizvajalčeve enote. Lastnosti takšnega skladišča so odvisne predvsem od narave shranjenih dobrin in vrste pakiranja (težki tovor, kontejnerji, palete, kartonaste škatle in drugo). Takšen objekt potrebuje posebna skladiščna navodila, posebno kar se tiče pretovarjanja in procesov, ki se

INFORMACIJSKI TOK

Izbira ponudnikov storitev Upravljanje zaloge Zbiranje materiala za transport

Vhodno skladišče

Priprava vhodnih surovin

Neposredno oz. bližnje skladišče

Dostava materiala na proizvodno

mesto

Manjše proizvodne operacije

FIZIČNI TOK


8

pri tem uporabljajo. Dodatno se lahko za tak objekt zahteva tudi določena velikost in količina zaloge, ki mora biti vzdrževana. To je pogojeno seveda s tem, ali je skladiščna operacija vključena v JIT (just-in-time) proizvodni proces. V takšnem skladišču lahko zaloga zato izrazito variira ali pa je dokaj konstantna. Integracija ponudnika storitve v JIT proces ima lahko za posledico zmanjšanje zalog za podjetje. Priprava vhodnih surovin Ta operacija se nanaša na pripravo vrste dobrin, ki se nahajajo v neposrednem (bližnjem) skladišču. Naročila so usmerjena v naknadne proizvode, bodisi za proizvodnjo ali sestavljanje končnega proizvoda ali v bližnje (začasno) skladišče. Odvisno od dobavnih zahtev, ki veljajo za posamezne dobrine, se kasnejša vrednost oblikuje glede na povpraševanje, v skladu s programom ali JIT. Ta operacija zajema bodisi majhne količine z visoko stopnjo pogostosti ali velike količine z nizko pogostostjo zahtev. To pomeni zelo različne režime oskrbe glede na število in profil prošenj (količine, teže, prostornine). Neposredna oziroma bližnja (začasna) skladišča Ta vrsta skladišč je na splošno uporabljena, ko proizvodnja oziroma sestavljanje proizvoda zahteva dobavo v realnem času. Količine zalog so varnostno regulirane in tako absorbirajo nihanja v procesu oskrbe. Nahajajo se v neposredni bližini objektov za proizvodnjo, pretežno v avtomobilski industriji. Trend med proizvajalci avtomobilov od dobaviteljev zahteva, da se taka skladišča nahajajo v bližini mesta proizvodnje, zato se zmanjša potreba po objektih te vrste znotraj podjetja. Dobava materiala na proizvodno mesto Ta operacija se nanaša na dobave v bližino ali neposredno v skupine operacij v proizvodni verigi. Zahteva se strogo dejanski čas dobave. Vsak izdelek, kos ali del mora biti ustrezno opredeljen oziroma označen, da se dostavi na mesto vgradnje nekaj trenutkov pred samo potrebo po njem. Manjše proizvodne operacije Te logistične operacije zajemajo pripravo vhodnih surovin na mestu oziroma manjše proizvodne operacije pred glavno proizvodnjo. Takšne operacije so materiala oziroma delov, priprava polizdelkov, preizkušanje kvalitete in sestavljanje podsistemov. 2.1.2 Vhodna logistika: operacije informacijskega toka Izbira ponudnikov storitev Ponudniki logističnih storitev s svojimi strankami določijo pogoje in ceno transportnih storitev in pripravijo ponudbo. Stranke nato izberejo najbolj primerne ponudnike storitev. Te postopke praviloma vodijo naročniki.


9

Upravljanje z zalogami Te operacije zajemajo finančni management količine zalog in signalne vrednosti dobavnih naročil, takoj ko je to potrebno. Te operacije podpirajo klasična skladišča in optimalno delovanje v njih. Zbiranje materiala za transport Ta poslovna operacija se povezuje z operacijo organizacije vhodne transportne logistike. Zbiranje oziroma konsolidacija tovora se lahko vrši z zbiranjem tovora pri enem ali večih dobaviteljih, kakor tudi dostavo k enemu ali večim strankam. Slika 2: Proces izhodne logistike (distribucijska stran) Vir: UNCTAD (1998, 13) 2.1.3 Izhodna logistika: operacije fizičnega toka Končne proizvodne operacije Te operacije so zadnje v proizvodnem procesu, lahko so tudi dodatne oziroma dopolnjevalne operacije kot na primer pakiranje, označevanje, preizkušanje, etiketiranje in izhodna kontrola izdelkov. Končne operacije sestavljanja izdelkov so lahko v skladu z zahtevami strank ter so lahko sestavljene iz konfiguriranja in testiranja proizvodov (npr. računalnikov). Izhodno skladiščenje To so klasične operacije skladiščenja za popolno obdelavo enot proizvodov, ki se vršijo v osrednjih skladiščnih objektih, kjer se pričakujejo visoke rotacije proizvodov (tekočin, manjših izdelkov, velikega blaga) ali delnih enot, ki jih je treba razdeliti oziroma porazdeliti (po regionalnih skladiščnih lokacijah) kot v primeru vhodne operacije skladiščenja. Odvisno od narave blaga in profila dejavnosti se ta operacija zelo razlikuje od drugih (glede vrste skladiščenja, postopkov delovanja, itd.).

INFORMACIJSKI TOK

Upravljanje z zalogami Zbiranje materiala za transport

Končni obračun – izstavljanje računov

Končne proizvodne operacije

Izhodno skladiščenje

Priprava in obdelava naročil

Naročniku specifične operacije

Manjše proizvodne operacije

FIZIČNI TOK


10

Priprava za distribucijo pošiljke Ta operacija vključuje pripravo pošiljke za odpremo, komisioniranje, pakiranje in druge operacije. Glede na zahteve kupcev poznamo še dopolnilne storitve. 2.1.4 Izhodna logistika: operacije informacijskega toka Upravljanje z zalogami Upravljanje z zalogami je podobna operacija kot vhodno upravljanje z zalogami. Izvaja se skupaj s skladiščenjem. Upravljanje zalog lahko krije različna mesta ob istem času v primeru distribucijskih omrežij. Ta operacija je lahko povod za dopolnilne operacije, kot so spremembe in obnavljanje določenega blaga, kot je omenjeno zgoraj pod poglavjem "Izhodna logistika: Operacije fizičnega toka". Zbiranje materiala, transport in obračun Ta operacija se nanaša na organizacijo izhodne logistike prevozov. Zajema fakturiranje blaga do končnega odjemalca, v imenu tistega, ki je izdal naročilo. Elektronska izmenjava podatkov (EDI) igra pomembno vlogo na tem področju, v okviru EDI normativov ali drugih sprejetih standardov. 2.2 Logistične operacije ter zagotavljanje oskrbe in distribucija storitev Odvisno od vrste industrije so nekatere logistične dejavnosti bolj izpopolnjene in zapletene kot druge. Te operacije lahko zahtevajo posebno strokovno znanje in izkušnje, opremo ali naprave, kar pomeni vlaganja v sredstva in posledične stroške poslovanja. Podjetje si mora torej določiti mejo med operacijami, ki so del svojega proizvodnega procesa (tako imenovane osnovne dejavnosti), in tistimi, ki bi jih lahko izvedli navzven, mogoče na bolj stroškovno učinkovit način, kot če bi se izvedle interno. Z drugimi besedami, podjetje se mora odločiti, katere dejavnosti so del svojega prispevka k ustvarjanju vrednosti in katere to niso. Operacije, ki jih lahko opravlja zunanji izvajalec na bolj stroškovno učinkovit način, kot če jih je treba opraviti znotraj podjetja, je treba pogosteje seliti v druge industrijske panoge ali storitve. Glavne prednosti zunanjega izvajanja so:

a) Zmanjšanje ali nadzorovanje stroškov poslovanja. Dostop do zunanjega ponudnika z nižjimi stroški je ena izmed najbolj prepričljivih metod, ki prinaša takojšnje koristi. Posledica je znižanje stroškov, če jih primerjamo s celotnimi stroški vzpostavitve in vzdrževanja notranje zmogljivosti.

b) Ustvarjanje kapitala. Outsourcing zmanjšuje potrebo po naložbah kapitala v poslovnih funkcijah, ki niso ključne (ne-ključne funkcije oz. procesi). To pomeni, da je več kapitala na voljo za ključna področja. Zunanje izvajanje lahko izboljša tudi nekatere finančne obremenitve tako, da se odpravi potreba, po lastniškem kapitalu za kapitalske naložbe v ne-ključnih področjih.


11

c) Ustvarjanje gotovinske infuzije. Zunanje izvajanje lahko vključuje prenos sredstev od odjemalca do ponudnika. Oprema, naprave, vozila in dovoljenja, ki se uporabljajo v sedanjih operacijah podjetja imajo vrednost in se lahko prodajo ponudniku, in s tem se pride do gotovine.

d) Zmanjševanje tveganj. Outsourcing zmanjšuje tveganja v podjetje z delitvijo tveganja na ponudnika in naložbe. Tako se izogne hitro spreminjajočim se tehnologijam in hkrati povečuje prilagodljivost podjetja.

e) Zagotavljanje sredstev, ki niso na voljo interno. Nekatera podjetja, ker nimajo dostopa do potrebnih človeških virov znotraj organizacije, zaupajo izvajanje določenih operacij zunanjim izvajalcem. Če, na primer organizacija širi svoje poslovanje, zlasti v novo geografsko območje, je zunanje izvajanje lahko uspešna in pomembna alternativa za izgradnjo potrebnih zmogljivosti od začetnih osnov.

f) Pridobitev nadzora nad nekontroliranimi funkcijami. Outsourcing je lahko najprimernejši nadomestni način za reševanje problemov na področjih, ki vključujejo neposredne aktivnosti podjetja.

Logistične operacije opisane zgoraj se lahko zunanje izvajajo ter predstavljajo podlago za morebitne fizične dobave in distribucijo storitev. Te storitve zajemajo:

a) pretok blaga in b) z njim povezane storitve (logistika infrastrukture)

Za učinkovito upravljanje z vrsto logističnih operacij mora ponudnik logistične storitve uvesti sistem za stalno in zanesljivo spremljanje podatkov ter spremljanje izvajanja tokov in nalog. Tak sistem omogoča ne samo nemoteno usklajevanje dejavnosti operacij, ampak tudi stalno spremljanje ravnotežja uspešnosti različnih izvajalcev, pri katerih je podjetje naročilo storitev. Informacije morajo biti zlahka dostopne za posvetovanje s strankami. Stranke ponavadi želijo sistem, ki zagotavlja redno in v realnem času informacije o blagu od strank, sistematičen izpisek potrdila o dobavi, v realnem času informacije o morebitnih težavah ter redno posodobljene podatke o kazalnikih uspešnosti. Z zunanjo logistiko ponudnik uspe, če je zajel obsežen niz postopkov in je razvil lastno strokovno znanje. V nekaterih primerih lahko zagotovi pomoč za njegovega odjemalca, preden le-ta sprejme ponudbo.


12

Slika 3: Proces izhodne logistike (distribucijska stran) Povezane storitve Predtransportne operacije Posttransportne operacije Vir: UNCTAD (1998, 17) Najpogosteje izvajane zunanje logistične operacije so tiste, ki so povezane z distribucijskem procesom (izhodna logistika). Na tem področju je osem osnovnih segmentov distribucijskih storitev:

a) Distribucija velikih skladišč – te storitve se v osnovi nanašajo na živilski sektor. Distribucijski tokovi so bolj razdrobljeni, saj je prostor za shranjevanje manjši, več ga je pretvorjenega v prostor za prodajo. To se kaže v pogostih dobavah pošiljk. Poleg prevoza in skladiščenja, označevanja in pakiranja so potrebne tudi druge dodatne storitve.

b) Specializirana distribucija v skladišča – te storitve se nanašajo na dobrine, ki niso živila, temveč proizvodi (npr. oblačila, pohištvo), ki se prodajajo v specializiranih trgovinah. Pri tej vrsti distribucije je potrebno obvladovati veliko število artiklov od večih dobaviteljev. Storitve, ki jih je treba pri tem opraviti, vključujejo promet, skladiščenje in dopolnilne dejavnosti, ki morajo sovpadati s problemom konsolidacije tovora.

c) Hi-Fi in video distribucija proizvodov – ti proizvodi se soočajo z dvema glavnima ovirama, ki sta velika oddaljenost dobaviteljev ter kratki in sezonski življenjski cikel proizvodov. Za logistiko v teh primerih je običajno potrebna nacionalna mreža namenskih skladišč.

d) Distribucija kozmetičnih izdelkov – te storitve se nanašajo na diferencirana in po vsem svetu razpršena distribucijska omrežja različnih industrijskih skupin. Problemi pri tej logistiki pa so občutljivost in kratka življenjska doba proizvodov, zato se zahtevajo visoke ravni kakovosti distribucijskih storitev.

e) Visoka tehnologija v logistični industriji – te storitve se nanašajo v glavnem na računalniško industrijo. Izdelki so nestalni in dragi, dobavitelji so omejeni, stranke pa so strokovnjaki. Poleg distribucijskih dejavnosti, ki jih zahteva logistika, so

LOGISTIČNA

INFRASTRUKTURA (skladišča, prevozne flote in

drugo)

STORITVE FIZIČNE DISTRIBUCIJE

Proizvodna enota

Proizvodna enota

Proizvodna enota

Prodajno mesto

Prodajno mesto

Prodajno mesto


13

potrebne dopolnilne dejavnosti na koncu proizvodnega procesa in odjemalci storitev se v celoti zavedajo posebnosti te industrijske veje.

f) Logistika avtomobilskih rezervnih delov – te storitve na splošno opravijo ekspresni prevozniki ali hitra pošta. Trend gre v smeri ustvarjanja zalog ob območjih, kjer je več strank in začasnega skladiščenja pred dostavo.

g) Logistika v proizvodni industriji – te storitve se ukvarjajo s sestavnimi deli, končnih proizvodov in polproizvodov, ki jih uporablja industrija ter se dajo integrirati v potrošniški proizvod. Te storitve so sestavni del izmenjave med industrijsko logistiko. Odvisno od proizvodov in velikosti podjetij, se obseg teh storitev razteza od osnovnih pogodb za promet s podizvajalci do zapletenih integriranih sistemov.

h) Logistika v težki industriji – te storitve se ukvarjajo s surovinami, vmesnimi prekladanji težkega blaga ali proizvodov (v razsutem stanju živila, kemični proizvodi, gradbeni materiali). Te storitve so zelo odvisne od fizičnih značilnosti za blago in izbiranja posebnih prevoznih sredstev ter skladiščnih objektov, kot tudi posebne storitve (upravljanje zalog, polnjenje v vreče, paletizacija, distribucija na zahtevo, itd.). V nekaterih primerih se zahtevajo zelo posebne storitve, na primer za nevarno kemično blago.

2.3 Transportne poti in naprave

Transportne poti (Bulat 1985, 179-181) notranjega transporta zajemajo dolžino premikanja materiala in količino materiala za transport. Transportni tok se izkazuje v tonskih metrih. Dolžino premikov materiala je mogoče opazovati iz dveh zornih kotov:

- glavni tokovi materiala, ki so pogojeni z razmestitvijo proizvodnih oddelkov in skladišč

- tokovi materiala v oddelkih proizvodnje, ki so pogojeni z razmestitvijo strojev in delovnih mest, ki so v delovnem procesu

Vsaka posamična naloga notranjega transporta zahteva usklajevanje človeškega in materialnega faktorja. Pod materialnim faktorjem prištevamo surovine in material, embalažo in transportna sredstva. S povečanjem operacij notranjega transporta raste pomembnost organizacije pripadajočih aktivnosti. Dodatno zaostrovanje zahtev o organizaciji notranjega transporta izhaja iz dejstev, da že prenos in manipulacija materiala skozi proizvodnjo dvigujejo stroške proizvodnje. Zaradi tega so naloge notranjega transporta skrajšale čas proizvodnje, s čim manj potrošenimi sredstvi. Proučevanje vplivnih faktorjev na opravljanje transportne dejavnosti mora biti sistematsko postavljeno. Pri tem je osnovno zbrati vse potrebne podatke in oblikovati dokumentacijo o obstoječem stanju. Ta dokumentacija mora vsebovati:

- obstoječe premikanje materiala - količine po transportnih tokovih - števila in načine manipulacije - števila in vrste embalaže - transportna sredstva - lastnosti materiala - stroške notranjega transporta


14

Delovna sredstva (Kaltnekar 1993, 433-437), ki jih uporabljamo v logističnem poslovanju, so predvsem različne transportne in skladiščne naprave. Vsa različna transportna oprema nastopa kot delovno sredstvo, ki omogoča uporabo različnih mehanskih vrst energije, torej mehanizacijo in avtomatizacijo procesov v poslovanju. Stopnje mehanizacije transportnih sredstev so zelo različne od primitivnih naprav do avtomatizacije, se pravi do programsko krmiljenega toka. Transportna tehnika živi od svojega prilagajanja transportnega blaga in je pri tem tako različna, kot je blago samo. Prav zato je težko opisati vse oblike mehanizacije transporta. Delitve transportnih naprav se bodo vedno ravnale po postavljenem namenu oz. stališču, s katerega opravljamo transportno nalogo. Transportne naprave lahko razdelimo glede na različna izhodišča. Slika 4: Transportne naprave glede na različna izhodišča

Vir: Kaltnekar (1993, 433-437) Po načinu delovanja transporta v odnosu do intenzivnosti transporta ločimo:

- neprekinjeno ali kontinuirano delujoče transportne naprave - prekinjeno ali diskontinuirano delujoče transportne naprave

Transportne naprave so lahko:

- vezane na tla, saj zahtevajo svoje delovanje kot trdo podlago (npr. železnice, elektrovozički, tovorni avtomobili,...)

- tal proste transportne naprave, ki se gibljejo nad tlemi (dvigala, viseče proge, žičnice) ali pod tlemi (cevni transporterji, napeljave)

Transportne naprave lahko ločimo tudi po tem, če med opravljanjem transportne naloge same po sebi spreminjajo svojo prostorsko lego. Odločilna je gibljivost med transportom, ne možnost premikanja celotne naprave. Tako imamo transportne naprave:

- popolnoma vezane na prostor, kjer delajo, torej med transportiranjem ne spreminjajo svoje lege (različni kontinuirani transporterji, žičnice, dvigala,...)

smer gibanja transportiranje različnih

oblik materiala

intenzivnost v transportu

vezanost na tla gibljivost transportnih

naprav

pogon


15

- vezano gibljive transportne naprave, ki niso vezane niti na kraj niti na določeno linijo, in se torej gibljejo z lastnim pogonom (vse vrste vozičkov, viličarji, avtomobili)

Glede na pogon ločimo: - transportne naprave z lastnim pogonom - transportne naprave brez lastnega pogona

Ročne transportne naprave so najstarejše med vsemi transportnimi napravami (ročica, lopata, samokolnica, različni ročni vozički ...). Mehanizirana vozila se uporabljajo predvsem za hitro prevažanje materiala po nestalnih poteh, za svoje delovanje ne potrebujejo veliko prostora. 2.4 Zaloge in skladiščenje Zaloga je vsak neizrabljen vir, ki čaka na bodočo uporabo. Če podjetje kupuje sestavne dele in proizvode ali pa jih izdeluje, je soočeno z odločanjem o zalogah. Zaloga nastane, kadar se vhodi (surovine) ali izhodi (izdelki) podjetja ne porabijo takoj, ko so na razpolago (Čižman 2002, 53). Slabosti nizkih zalog:

- ni mogoče vedno zadovoljiti potreb uporabnikov (proizvodnje ali prodaje) in zato lahko pride do zastojev v drugih procesih ter s tem povezanih poslovnih izgub

- potrebno je večkratno naročanje, kar povečuje nabavne stroške - težko je natančno planirati proizvodni proces ali sklepati fiksne pogodbe s kupci,

kar je velika nevarnost izpadov - pogosto je potrebno spremljati proizvodne naloge ali različne plane, kar povzroča

težave in dodatne stroške - zaradi zamujanj podjetje izgublja dobro ime na tržišču, lahko tudi kupce in drugo

Slabosti visokih zalog:

- visoki skladiščni stroški, ki jih te zaloge povzročajo - v zalogah vezana sredstva, ki ne povzročajo le večjih stroškov, ampak tudi

pomanjkanje obratnih sredstev - potrebne investicije v skladiščni prostor in mehanizacijo z vsemi posledicami v

stroških in pomanjkanju sredstev - nevarnost kvarjenja in poškodb materiala - včasih je ob visokih zalogah celo večja poraba materiala - večja verjetnost za pojav nekurantnosti zalog in drugo

Tako visoke kot prenizke zaloge imajo svoje slabosti. Optimalna zaloga mora biti nekje vmes. To je tista višina zaloge, pri kateri dosežemo največjo gospodarnost ob čim manjšem riziku izpada. Treba je torej upoštevati oboje: stroške samega skladiščenja in stroške, ki jih lahko povzročijo izpadi. Šele na osnovi skupne rezultante vseh teh stroškov, lahko ugotovimo kakšna naj bo optimalna višina zalog v dani situaciji (Kaltnekar 1993, 254-275).


16

Zaloge podjetij niso homogena kategorija, saj se razlikujejo glede na stopnjo dokončanosti v proizvodnem procesu. Bolten (1997, 4) navaja naslednje delitve zalog:

- produkcijski material: ves material, ki ga vsako proizvodno podjetje potrebuje za izdelavo svojih produktov

- potrošni material: v podjetju se uporablja kot pomoč pri delu, vendar ni sestavni del produkta

- material v obdelavi in polproizvodi: odvisno od stopnje obdelave v proizvodnem procesu in še niso pripravljeni za končno prodajo

- pakirni material: material ali potrošni material, s katerim blago pripravimo in ščitimo pred poškodbami pri prevozu, začasnem skladiščenju in prodaji

- gotovi izdelki: pripravljeni za prodajo - rezervni deli in tehnični material: namenjeni za popravilo in vzdrževanje strojev ter

orodij, ki jih podjetje uporablja pri izdelavi izdelkov za končno prodajo

Razloge, zakaj držati zaloge v posameznih fazah poslovnega procesa, navaja Schmenner (1993, 247). Zaloge materialov in surovin:

- ščitijo pred nezanesljivo dobavo materialov - ob večji količini naročil znižajo stroške

Zaloge polproizvodov:

- ščitijo pred nezanesljivo dobavo med posameznimi fazami proizvodnega procesa - omogočajo segment v proizvodnem procesu delovanja po različnih proizvodnih

načrtih - omogočajo delovnim enotam večje proizvodne serije, neodvisne od naslednjega

delovnega mesta v procesu Zaloge gotovih proizvodov:

- ščitijo hitro oskrbo kupcev - ščitijo pred nepredvidenimi spremembami v obsegu povpraševanja - izravnavajo neenakomerno povpraševanje

Pri proučevanju skladiščnega poslovanja je treba upoštevati tudi zaloge. Njihov obseg namreč določajo skladiščni prostor in njegova opremljenost, pa tudi število zaposlenih v skladiščih. V sodobno organiziranih proizvodnih sistemih se skušajo zalogam izogibati, vendar se kljub temu pojavljajo v različnih oblikah na nekaj mestih v logistični verigi, in sicer (Logožar 2004, 81):

- zaloge materialov na vhodu v transformacijski proces - zaloge pomožnih in režijskih materialov - zaloge rezervnih delov za delovna sredstva - zaloge rezervnih delov za proizvode iz lastne proizvodnje itd.

Cilji skladiščenja izhajajo iz osnovnega cilja celotne logistične dejavnosti v podjetju, ki zahteva zagotovitev planske preskrbe vseh uporabnikov s potrebnim materialom ob čim večji ekonomičnosti te preskrbe.


17

Nekatere od zahtev, ki jih mora izpolnjevati smotrno zgrajeno in urejeno skladišče: a) skladiščni tip in njegova notranja ureditev mora zagotoviti čim manj

manipulacij v skladišču, čim krajše transportne poti, čim manj premeščanj, nobenih zastojev v transportu, torej opravljanje transportne naloge s čim manjšim obsegom dela

b) material mora biti uskladiščen pregledno in dosegljivo, tok materiala od prevzema do izdaje mora biti jasen in nedvoumen, že pri uskladiščevanju je treba misliti na izdajo materiala, ves sistem skladiščenja je treba postaviti tako, da ga lahko nadziramo

c) skladišče mora omogočiti uskladiščevanje celih transportnih enot brez razformiranja, material naj po možnosti ostane v embalaži

d) skladišče naj bo ustrezno priključeno na prometnice zunanjega in notranjega transporta, kar bo omogočalo neoviran dovoz in odvoz materiala

e) skladišče naj omogoča čim enakomernejšo razporeditev dela, čim manj konic v delu in kratke čakalne dobe

f) zagotavlja naj ohranjanje kvalitete uskladiščenega materiala z organizacijskimi (FIFO sistem) ali tehničnimi rešitvami (razna specialna skladišča in naprave)

g) zgrajeno naj bo tako, da omogoča fleksibilnost ob različnih spremenjenih pogojih zunaj in znotraj podjetja

h) omogoča naj smotrno organizacijo celotnega skladiščenega in materialnega poslovanja z ustrezno pripravo skladiščnega dela

2.5 Stroški logistike Logistika povzroča relativno in absolutno zelo visoke stroške. V teoriji analiziramo logistične stroške glede na področje, kjer se porajajo. Ločimo nabavne stroške, stroške skladiščenja in stroške zalog, transportne stroške in ostale stroške, ki nastajajo pri izvajanju logističnih dejavnosti. V praksi pa je logistične stroške zelo težko zajemati. Največja ovira je samo določanje okvirov za te stroške (Perišič 1990, 9). Na trgih z zelo obsežno izmenjavo proizvodov predstavlja logistična storitev člen povezave kupcev in ima ključno vlogo za doseganje konkurenčnih prednosti. Do tega rezultata je prišla študija stanja in razvojnih trendov na področju logistike pri vodilnih industrijskih nacijah (Evropa, ZDA, in Japonska). 80% anketiranih podjetij je navedlo, da logistiko v primerjavi z drugimi funkcijami v podjetju vedno v večji meri postavljajo v prioritetni razred (Staube 2001,178-181). K temu prištevamo ciljno usmerjeno načrtovanje, upravljanje in nadzor logističnih storitev ter povzročenih stroškov, ki imajo vedno večji pomen. Stroški logistike predstavljajo v povprečnem industrijskem podjetju med 6 in 8% celotnega prometa podjetja. Nekateri izvori navajajo celo povprečno 10% celotnega prometa. Čeprav imajo logistični stroški danes dejansko pomemben vpliv na dobičkonosnost izdelka in kupčevo donosnost, se približno 20% povprašanih podjetij odpoveduje posebnemu izračunu logističnih stroškov in izkazujejo namesto tega te stroške kot del stroškov nabave, proizvodnje, upravnih in prodajnih stroškov (Staube 2001, 181). Transparentnost stroškov logistike ni samo posledica pomanjkljivosti pri izračunu klasičnih stroškov in stroškov storitev, temveč malomarnost pri obravnavanju stroškov logistike industrijskih podjetij. Pri tem ločujemo med sistemom in uporabnostjo pogojenih


18

napak in sistemske slabosti obračunskih skupnih logističnih stroškov. Iz teh spoznanj sta posebej Weber in Reichman oblikovala predloge za izračune klasičnih stroškov in storitev. Logistični stroški in izračun stroškovne učinkovitosti vključuje zajemanje, shranjevanje, obdelavo, sortiranje in zagotavljanje vseh ustreznih informacij, stroškov in donosnosti za uspešno logistično vodenje podjetja (Göpfert 2000, 294). V nadaljevanju se posvečamo kalkulacijam logističnih stroškov. Kot primer vzamemo kombinirane celotne in delne logistične stroške. Na ta način bodo dodane prednosti od Webra in Reichmanna, druga z drugo povezane. Tabela 1: Slabosti tradicionalnega izračuna stroškov pri obravnavi logističnih stroškov Sistem šibkih točk Uporaba sistema šibkih točk

Nezadovoljiva diferenciacija logističnih stroškovnih elementov

Stroškovno računovodstvo

Obravnava logističnih stroškov v tradicionalni delitvi stroškov

Nezadovoljiva delitev drugih logističnih stroškov po stroškovnih mestih

Delitev logističnih stroškovnih mest na predstroškovna mesta Uporaba enovitih kalkulacij za obračunavanje naročil in izhodne logistike – končna stroškovna mesta

Računovodstvo stroškovnih mest

Uporaba in razporejanje indirektnih stroškov na končna stroškovna mesta pri kalkulacijah

Neustrezna izobrazba izvajalcev Stroškovna mesta za logistiko znotraj podjetja Omejitev logistike na proizvodnjo

Neopravičeno zaračunavanje logističnih stroškov na stroškovne nosilce

Računovodstvo stroškovnih nosilcev

Neeksplicitno določeni logistični stroški na stroškovnih nosilcih

Računovodstvo na podlagi resursov

Nezadovoljiva delitev logističnih resursov

Vir: Reichmann (1997, 343)


19

Slika 5: Obračun logističnih stroškov v klasičnem izračunu stroškov

Vir: Weber (1997, 599) Tabela 2 Naloge logističnih stroškov in učinkov

Naloge stroškovnega računovodstva v logistiki

Stroškovno računovodstvo v logistiki Obračun uporabe logističnih resursov Načrtovanje in kontroling logističnih stroškov

Dostava izračunov in kontrolnih informacij

Kalkulacija logističnih stroškov Načrtovanje potreb po resursih v logistiki Podpora postopkom odločanja v logistiki Financiranje in kontroliranje izvajanja

odločitev v logistiki Vzpostavitev relevantnih informacij za odločanje o investicijah v logistiko

Priprava sistemov za načrtovanje, kontrolo in obračunavanje logističnih stroškov

Vir: Weber (2002b, 114) Vrste stroškov Klasični izračun stroškov je osnova proizvodnega procesa in informacij potrebnih za proizvodnjo. Logistični stroški igrajo pri tem podrejeno vlogo in niso eksplicitno obdelani. Tako so logistični stroški v tradicionalnih načrtih stroškov industrijskih podjetij zelo razpršeni (Weber 1995, 99). Od tod je v okviru izračuna stroškov sprva vpeljana sistematičnost logističnih stroškov, da bi dobili vpogled na logistične stroške, ki nastanejo v podjetju in s tem zagotovimo popolno upoštevanje teh stroškov. Pri tem gre za temeljno razliko med:

- stroški za zunanje logistične storitve (stroški kupljenih logističnih storitev) in - stroški internih logističnih storitev (lastni logistični stroški ustvarjeni znotraj

podjetja)


20

Pri lastnih stroških je potrebna in smiselna usmeritev na »etablirane« stroškovne strukture, ki sestavljajo logistično storitev potrebnih produkcijskih faktorjev (osebje, oprema, materiali, energija, itd.) in niso potrebni samo na področju logistike, temveč tudi na ostalih področjih podjetja. Od tod se ponuja za strukturiranje logističnih in lastnih stroškov prevzem običajnih stroškovnih načinov po zahtevah vzetih pri proizvodnih dejavnikih. Pri stroških zunanjih storitev obstaja proti temu oblikovni prostor oziroma široka prilagodljivost glede strukturiranja. Kot primer za sistemiziranje se ponuja po različnih načinih odvisna logistična storitev prikazana v tabeli 2 (Weber 202b, 179-182). Tabela 3 prikazuje možen razmislek rezultirajočih strukturnih načinov logističnih stroškov. Zahteva za ureditev lastne stroškovne skupine za logistične stroške v stroškovnem planu delovnih mest, mora zagotoviti neposredno možnost odčitavanja teh stroškov. Tabela 3: Sistematiziranje logističnih stroškov

Vrste stroškov Sestava Primeri Stroški plač delavcev Plače za voznike tovornjakov in

delavcev v skladišču Stroški osebja

Stroški plač vodstva Plače režijskih delavcev v transportu in skladiščih

Stroški porabe Stroški naprav Odpisi, najemnine, vzdrževanje vozil, vzdrževanje objektov

Stroški licenc in drugih pravic

Programske licence, povračila za uporabo cest, cestnine

Stroški amortizacije

Stroški materiala Material za embalažo, maziva

Stroški energije Elektrika, pogonska goriva Davki Davek na motorna vozila, carine Zavarovanja Premoženjska zavarovanja,

transportna zavarovanja, zavarovanja avtomobilov

Vkalkulirane obresti oz. stroški lastništva kapitala

Stroški vzpostavitve in ureditve objektov (skladišč)

Kalkulirani stroški kazni Škode na tovorih, konvencionalne kazni, izmet

Stro

ški l

astn

ih r

esur

sov

Drugi logistični stroški

Stroški storitev v obsegu zagotavljanja logistične dejavnosti

Čiščenje vozil, varovanje skladišč

Cestni promet Železniški promet Ladijski promet

Stroški transporta

Zračni promet

Surovi, pomožni in obratovalni material Vmesni proizvodi – polizdelki

Stro

ški

zuna

njih

st

orite

v

Stroški skladiščenja

Končni proizvodi

Vir: Lorenzen (1998, 158-162); Bloech (1997, 603-606)


21

Drug problem je pogosto pomanjkanje razlikovanja vrste logističnih stroškov. Pri tem lahko smiselno razločevanje bistveno doprinese k transparentnosti logističnih stroškov in izvedbi posebnih nadzornih ukrepov. Kot primer možnega razlikovanja logističnih stroškov navajamo ločitev zavarovanja transporta in pošiljke, ločevanje hitrih in normalnih pošiljk ali poseben izkaz konvencionalnih kazni pri prekoračitvi rokov za dostavo (Weber 2002b, 173). Primernost pogojev za razločevanje vrst stroškovnih struktur se lahko izračuna glede na delež logističnih stroškov v skupnem številu stroškov. Temu ustreza približno delež logističnih stroškov (izračunanih kot skupni strošek logistike) v skupnih stroških. Tako lahko pričakujemo primernost razločevanja v smislu ravnovesja med napori (delom) in plačo (Weber 1995, 100). Pri tvorjenju dodatnih logističnih stroškov so osnovna načela preglednost, jasnost in transparentnost. To pomeni, da mora biti členjenje stroškov oblikovano tako, da so vsi logistični stroški jasni in nedvomni. Prekrivanje logističnih stroškov moramo brezpogojno preprečiti. Stroškovno računovodstvo V klasičnem stroškovnem računovodstvu obstaja ločeno stroškovno mesto za logistična območja pretežno kupcev in bližnjih dobaviteljev (npr. naročniška dispozicija, naslovno skladišče, vozni park, itd.), posebno stroškovno mesto za notranjo logistiko običajno manjka ali pa jih je zelo malo zajetih. Posebej v proizvodnji je potrebno ločiti med logistiko in izdelavo (Weber 2002b, 190). Tukaj prevladujejo mešana stroškovna mesta pri katerih so stroški za logistiko pomešani z ostalimi stroški. Zato je potrebno pri postavitvi stroškovnega računovodstva razločevanje stroškov stroškovnih struktur, s prepoznavanjem stroškov logistike, posebno na področju proizvodne logistike. Odpiranje stroškovnih mest logistike je smiselno le, če:

- upoštevamo skladiščenje, transport in stroške pakiranja, ki so bili doslej podani pavšalno, kontrolirani in obračunani

- opazovani logistični stroški se obravnavajo ločeno (Weber 2002b, 194) Pri oblikovanju dodatnih stroškovnih mest moramo paziti na naslednje osnovno načelo (Lorenzen 1998, 168):

• stroškovno mesto mora biti tako oblikovano, da med opravljenimi storitvami in izhajajočimi stroški obstajajo direktne povezave (idealni način je sorazmerno), to je pomembna predpostavka za določanje povzročitelja stroška in s tem obračuna za kalkulacijo

• z obzirom na učinkovito kontrolo ekonomičnosti naj bi bila prepoznavnost med stroškovnim mestom in odgovornim nosilcem, torej za vsako stroškovno mesto mora biti nedvoumno določeno, kdo je odgovorni nosilec stroška

• stroškovna mesta morajo biti drug od drugega jasno ločena, da lahko v vsakem trenutku vse stroške vnesemo na ustrezna stroškovna mesta

• stroškovna struktura naj bo samo toliko diferencirana, kolikor je potrebno s stališča ekonomičnosti in ne preprečuje preglednosti

Z ureditvijo zagotavljanja stroškov za logistiko v področju notranje logistike kot predstroškovno mesto, ne bo velik delež stroškov logistike direkten, temveč indirekten. Izražal se bo preko končnega stroškovnega mesta in bo obračunan na nosilca stroška. Tudi obračun stroškov končnega stroškovnega mesta za materiale in prodajno področje ne sledi


22

pri klasičnem izračunu stroškom diferenciranih kalkulacij, temveč režijskim stroškom distribucije. Weber zato predlaga za pomembne ali celo vse logistične stroške ureditev končnega stroškovnega mesta. Z analizo razmerja med odvisnimi logističnimi stroški in logističnimi storitvami ugotovimo ustrezno merilo uspešnosti primerno za načrtovanje in nadaljnje obračunavanje stroškov za identifikacijo (Weber 2002b, 248-263). Podoben predlog, ki prav tako podrobneje obravnava klasični obračun stroškov in ga izboljšuje, je predložil Reichman (Reichmann 1997, 335-343). Primer možnih neposrednih logističnih meril so število premikajočih se palet, transportna teža, volumen, prevoženi kilometri, tonski-kilometer itd. Za smiselno uporabo neposredne referenčne ravni za načrtovanje in obračun stroškov logistike je obširno in detajlno zajetje vseh logističnih storitev (izračun logističnih storitev). Možnosti oblikovanja stroškov logistike in izračun logističnih storitev Izhodiščna situacija v podjetjih je glede na posamezne elemente zelo različna. Ti elementi so:

- delež logističnih stroškov v skupnih stroških - strateški pomen logistike - potrebo po točni identifikaciji stroškov logistike v proizvodu - točnost in natančnost kalkulacij in njihove uporabnosti - struktura proizvodnega programa - dojemljivost do sprememb vašega sistema izračuna stroškov - zajemanje logističnih storitev

2.6 Načrtovanje proizvodne logistike 2.6.1 Ukrepi Potreba k bistvenemu izboljšanju proizvodne logistike se pokaže večinoma skozi številne motnje v procesu proizvodnje. Značilni pokazatelji so dolgi pretočni in dobavni roki, velike zaloge in majhna prilagodljivost pri obdelavi naročil. V prihodnje bi bil lahko povod za načrtovanje logistike npr.:

• razširitev in/ali sprememba asortimenta artiklov • sprememba strukture pri izdelavi in s tem tudi strukture materialnega pretoka • sprememba kraja proizvodnje

Tovrstna sprememba učinkuje neposredno na stroške logistike, kot npr.:

• povečan obtok in zaloge • majhne površine in uporaba prostora • slaba organizacija

Z dinamičnimi spremembami na tržišču se bodo proizvodi trajno na novo razvijali, na novo konstruirali ali prilagajali specifičnim zahtevam kupcev. Struktura podjetja in proizvodnje pa se ne bosta v zadovoljivem obsegu prilagodila razmeram. Spremenjeni proizvodi in številne variante bodo vplivali praktično na vsa funkcionalna področja v podjetju. To bo povzročilo naraščajočo nezadovoljstvo, hektika-nered v dnevnih opravilih in zamere med udeleženci procesa. Spremembe na trgu in naraščajoče strukture zahtevajo potemtakem


23

permanentno ukrepanje, reorganizacijo, načrtovane proizvodnje in logistike. S tem bo načrtovanje proizvodne logistike stalna naloga v podjetju. Logistika kot središčna funkcija se mora soočati z različnimi zahtevami posameznih funkcionalnih področij v podjetju in delovati skupno. Kot npr. nabava stremi da si pridobi boljše pogoje pri naročilu večjih količin, medtem ko finančna služba stremi za minimalnimi zalogami, ki posledično vežejo sredstva (kapital). Tako je očitno, da zato prihaja do številnih ciljnih konfliktov. Glavni cilj je servisiranje in izpolnjevanje zahtev trga. To bomo lahko dosegli samo z ustrezno strategijo in strukturo v proizvodnji. V ta namen je za podjetje načrtovan poseben koncept logistike in realizacije. Pri tem pazimo na naslednja osnovna načela:

• vodstvo se mora v logistiki prepoznati in pospeševati razvoj • nadaljevanje načrtovanja v podjetju mora potekati od zgoraj navzdol (Top Down);

spodaj navzgor (Bottom up) bodo ustrezne rešitve oziroma postopki preverjeni skozi ustrezno kontrolo postopkov

• servisiranje kupcev je prioritetni cilj koncepta logistike in mora zato biti postavljen v ospredje; celoten projekt s podprojekti se mora rešiti na način, kot ga vidijo kupci

• udeležba zaposlenih in vodilnih delavcev že v začetni fazi projekta pomaga k motivaciji in akceptiranju, kakor tudi možni izločitvi nasprotnikov, ki projektu nasprotujejo

• zunanji svetovalci predstavljajo prednost, ker poznajo ustrezne metode in razpolagajo z izkušnjami, kar prispeva k hitremu reševanju in visoko kvalitetnemu planiranju

• čas, ki je na razpolago ne sme biti prekratek, ker številni problemi in rešitve na področju organizacije potrebujejo čas, da jih lahko ustrezno rešimo

Na osnovi osnovnih načel upoštevamo naslednje vodilne misli pri razvoju koncepta proizvodne logistike:

• prednostni cilj je, ponuditi materiale glede na količino, termin, kraj, kvaliteto, stroške in informacije pravilno ponuditi

• pri tem je v prvi vrsti odločilna potreba – povpraševanje, ključnega pomena je, kaj trg zahteva – potrebuje, to je možnost prilagodljive potrebam krmiljene proizvodnje in materialnih tokov

• odgovornost za zalogo materiala mora biti določena, in sicer tam, kjer lahko zaloge tudi vplivajo na pretočnost

• realizacija kratkega pretočnega časa je osnova za dosego zahtevane prilagodljivosti v primerjavi s tržiščem; samo s kratkimi pretočnimi časi lahko realiziramo kratke dobavne roke; pretočni čas je pomemben indikator za logistično sposobnost podjetja

• z načrtovanimi ukrepi naj bi gospodarne rešitve smiselno zagotavljale varnost in konkurenčnost podjetju

• logistični koncept naj bi se realiziral postopoma, in sicer v korakih, ki prinašajo že konkretno uporabo


24

2.6.2 Splošni potek planiranja Splošni logistični načrt se orientira na ravnanje celotnega planiranja, uspešnost pa po posameznih fazah planiranja (tehnike oziroma organizacije):

• strateško planiranje • strukturno planiranje oziroma konceptualno planiranje • sistemsko planiranje oziroma podrobno planiranje • izvedbeni plan oziroma implementacija

V nadaljevanju bodo vsebinsko prikazane faze planiranja na kratko definirane (slika 6). Slika 6: Faze celostnega načrtovanja v logistiki

Vir: Pawellek (2007, 145) Strateško planiranje se ukvarja s cilji in ukrepi zaradi sprememb. Sprva bo napravljen ciljni sistem. Gre za položaj problema definiranega v globalnem cilju in preusmerjanja posameznih ciljev za spreminjajoče oblikovano področje. K temu je potrebno zajeti podatke podjetja, ovrednotiti šibke točke in potenciale. Ukrepe oziroma pomembne točke ukrepov preusmerjati v prioritete za obdelavo naslednjih projektnih faz, kapacitet, časa, načrtovanja stroškov. Vzporedno lahko planiramo takojšne ukrepe in njihovo izpeljavo.


25

Strukturno planiranje se ukvarja z izdelavo idealne in realne strukture. Tu se delni koncepti celotne strukture optimirajo ter zlasti se zmanjša kompleksnost razvoja to je, za proizvodno logistiko oziroma:

• proizvodno strukturo • pretočno strukturo materiala • pretočno strukturo informacij • organizacijsko strukturo

Sistem in izvedbeno planiranje vsebujejo konkretne tehniške parametre za posamezne logistične sisteme oz. obrate. Realizacija in vzdrževanje načrtovanega sistema je končni korak k izvedbenemu planiranju. Logistično planiranje mora v popolnosti slediti in preprečiti znotraj logističnega sistema. Značilnosti celostnega planiranja so:

• strokovno vrednotenje vsakega posameznega plana • enakovredno obravnavanje vseh delnih rešitev in njihova integracija v celoten

sistem • sestava tima načrtovalcev iz različnih strokovnih področij • izkušnje vseh udeleženih načrtovalcev v:

o delu v skupini, pravočasnem prepoznavanju vmesnih korakov o sodelovanju pri snovanju kompleksnih projektov

Celotno podjetniško in logistično planiranje je v današnjem času podvrženo permanentnim strukturnim in organizacijskim spremembam. Pogosto ne dosežemo projektnih ciljev, prav tako tudi ukrepi niso realizirani v popolnosti. Razlog je v ne dovolj dobro izpeljani pripravi predprojekta ko še ni dovolj analiz in konceptualnih faz. Slika spodaj prikazuje faze planiranja logističnega koncepta s posameznimi koraki in metodami, ki pridejo v poštev pri planiranju koncepta za proizvodno logistiko. Preden podjetje načrtuje koncept logistike mora najprej poznali bistvene podatke, kot osnovo za planiranje proizvodne logistike.


26

Slika 7: Koraki in metode planiranja logističnega koncepta

Vir: Pawellek (2007, 146) 2.6.3 Logistični indikatorji Kot osnovo za prikazovanje dejanskih razmer, bomo vzeli izhodiščne planske podatke. Pri uporabi in vrednotenju logističnih podatkov pazimo, da različne faze planiranja vsebujejo specifične informacijske potrebe. Na strateški in strukturni ravni oz. na ravni konceptualnega planiranja se upoštevajo podjetniške odločitve, ki v povezavi z določeno stopnjo vednosti upoštevajo negotovost, kompleksnost in nestrukturiranost. Pomembni podatki so:

• v strateškem planiranju oz. pred- raziskavi npr. rentabilnost, stopnja uslug, logistični stroški, zaloge v prihodkih, srednji čas obdelave naročila

• v strukturnem oziroma konceptualnem planiranju npr. pretočni in dobavni čas, zaloge, stopnjo izdelave, zahtevnost

Logistika je sestavljena iz močnih med seboj povezanih procesov in struktur, tako da posamezne vrednosti vedno dopuščajo samo omejene korekture. Skozi integracijo posameznih podatkov in njihovo upoštevanje v podatkovnem sistemu, lahko podjetniška prepletenost nosi ciljne konflikte.


27

Tabela 4: Indikatorji logistike

TIPIČNI LOGISTIČNI INDIKATORJI Pripravljenost za dobavo Cena transporta ROI – Povračilo vložka Skladiščne kapacitete Likvidnost Izkoriščenost prostora v skladišču Denarni tok Stopnja napolnjenosti skladišča Obratni čas Pretočnost Stroški logistike Razpoložljivost Stroški prostora v skladišču Čas obratnega ciklusa Zadovoljevanje terminov Varnost proti izpadu Izhodni rezultati Nakladalna in razkladalna kapaciteta Vir: Pawellek (2007, 147) Podatkovni sistem naj zadosti naslednjim zahtevam:

• velikosti informacijskih zmožnosti • ekonomičnosti dobičkonosnih informacij • preglednosti podatkovnega sistema • popolnosti poročanja • fleksibilnosti podatkovnega sistema

Razvoj logistično – podatkovnega sistema »delanega po meri« zahteva strukturno ravnanje, da se logistični podatki vključijo v kompleten sistem podjetja. Uporaba logističnih podatkov zajema vse hierarhične ravni logistike. Zajemanje logističnih podatkov danes predstavlja za podjetja večinoma velik problem. Podatki o običajnih stroških in izračunih rentabilnosti ne zadoščajo, da bi jih lahko diferencirali – razmejili in prepoznali kot logistične stroške. Zato v ta namen logistično nalogo praktično razdelimo na več odgovornih funkcionalnih področij in med drugimi je stroškovna razpredelnica vključena v logistiko. V interesu ureditve stroškov naj bi bili obratni stroški in ekonomičnost logističnih stroškov upoštevani v kompletnem strošku. Dodatki v podatkih naj bi se dopolnjevali in naj ne bi zavirali potekov ter podatkov za planiranje, krmiljenje in kontrolo logističnih aktivnosti. Urejanje podatkovnih številk:

• analiza dejanskega stanja logistike v podjetju s pokrivanjem šibkih mest • dodelava dejanskega stanja s primerjavo ugotovitev dejanskih razmer • podvzemanje ustreznih ukrepov in nadzor nad realizacijo le-teh • kontrola logističnega sistema z ohranjanjem želenega stanja oz. nadzor močnih in

šibkih mest oziroma točk pri spremembah V okviru dejanskega opazovanja je smotrno izbrane dejanske podatke primerjati s primerjalnimi vrednostmi ter vnesti v podatkovno polje. Proizvodno logistiko podjetja lahko z različnimi določilnimi vrednostmi (npr. izdelane strukture, kapacitete, pretočni časi) opišemo, kar učinkuje skupaj na prikaz dejanskega stanja.


28

Slika 8: Profil izbranih podatkov

Vir: Pawellek (2007, 148) Sedaj bomo določilne vrednosti razdelili po načrtovanih področjih

• produktna struktura • procesna struktura

Definirajo se podatki, ki imajo pomen za potencialno analizo in šibka mesta. Za to analizo so pogosto zahtevane primerjalne vrednost npr. povprečje panoge. Pri podatkih za potencial gre za to, da ekonomičnost oz. znižanje stroškov kolikor je mogoče ocenimo. Razumljivo je, da obstoja številčna medsebojna odvisnost med podatki.


29

3 LOGISTIČNI SISITEM V PODJETJU LIP POLJČANE, D.D. 3.1 Predstavitev podjetja Začetki lesne proizvodnje pa segajo že v leto 1880, ko je tedanji lastnik žage v Poljčanah Peter Magerl pričel z razrezom hlodovine ter sam s konji vozil in prodajal les po širni Dravski dolini. Nekdanjo razrezovalnico hlodovine v Poljčanah je Magerl že razširil v skromno tovarno pohištva. Razcvet gospodarstva po prvi svetovni vojni je vplival tudi na izpolnjevanje lesne proizvodnje z večjo finalizacijo izdelkov. Zaradi bližine mesta Rogaška Slatina, kjer so polnili mineralno vodo, so v »Žagi Magerl« v Poljčanah pričeli izdelovati lesene zaboje za embalažo steklenic. Razvoj industrije v bližnjih krajih (steklarstvo v Rogaški Slatini, tekstil Huter in milo Zlatorog Maribor, sladkor v Belem Manastirju na Hrvaškem, ...) je proizvodnjo zabojev še dodatno razširil ter jo vse do reorganizacije leta 1952 ohranil kot osnovno dejavnost podjetja. Po drugi svetovni vojni se je proizvodnja še širila (program embalaže + pohištva po naročilu), združila se je s proizvodnjo lesnega pohištva LIP Slovenske Konjice ter leta 1953 priključila v svoj obrat še Mizarstvo Poljčane. Z združitvijo Mizarstva in Žage se je na današnji lokaciji podjetja izdelovala še oprema za trgovine, šolsko pohištvo, kuhinjske mize in stoli, spalnice ter prevladujoča proizvodnja embalažnih zabojev. Pohištvo je bilo narejeno iz masivnega bukovega lesa in s svojo kvalitetno izdelavo pridobivalo na ugledu. Veliko število delavcev se je moralo voziti na delo v Slovenske Konjice, kjer so obdelovali posamezne elemente za posteljice in zibelke. Vse sestavne dele so pripeljali v Poljčane, jih sestavili, površinsko dokončali in jih prodali na tržišču. Leta 1955 je tovarna pričela z izdelavo otroških posteljic, kar še danes predstavlja osnovni program proizvodnje. Usodni požar leta 1966 je uničil prostore strojne delavnice, ni pa popolnoma zatrl celotne proizvodnje. V povojnem času pa usodo podjetja ni izoblikoval le požar, ampak tudi politični dogodki oz. stališča vladajočih struktur gospodarstva, zlasti odnos do manjših proizvodnih enot v državi. Tedanja oblast je spodbujala rast velikih gospodarskih sistemov, najpogosteje težke industrije. Poštenemu in vztrajnemu delu ter upornosti zaposlenih do takšnih interesov se lahko zahvalimo, da je podjetje ostalo donosno in še danes gospodari na lastnih temeljih z rezultati svojega dela.


30

Slika 9: Zgodovinski prerez podjetja

Vir: lastni prikaz Vsa ta različna imena ter lastništva, ki so se pogosto spreminjala so imela negativne posledice na razvoj in delo zaposlenih, saj so finančni viri pogosto odtekali iz podjetja za druge interese. Kljub ponavljajočim se zahtevam v 50-tih letih po ukinitvi dejavnosti v Poljčanah se je podjetje LIP uspešno razvijal in še danes velja za perspektivno, tržno naravnano družbo s svojo 100-letno tradicijo predelave lesa.

LIP Slovenske Konjice – TOZD Otroško pohištvo Poljčane LIP Slovenske Konjice – TOZD Poljčane LIP Slovenske Konjice Obrat Poljčane

(od 31.03.1959 do 01.07.1991)

Medzadružno lesno podjetje Maribor

(od 01.08.1955 do 31.05.1959)

Lesna industrija Poljčane (od 01.05.1953 do 31.07.1955)

Zadružno podjetje Slovenska Bistrica (od 20.02.1952 do 30.04.1953)

LIP Konjice (od 01.01.1950 do 19.02.1952)

LIP Celje (od 01.01.1947 do 31.12.1949)

Savinjsko gozdno gospodarstvo ( od 1946 do 01.01.1947)

last Petra Magerla (od 1880 do podržavljenja)

LIP Otroško pohištvo Poljčane d.d.

(od 01.07.1991 dalje)


31

Asortiman podjetja dandanes sestavljajo otroške posteljice, previjalne komode, omare za oblačila, igralne mizice in stolčki, stolčki za hranjenje in stenski predalniki. Oblike in strategije trženja podjetja na tuje trge se razlikujejo glede na izbrano državo in njihove specifične posebnosti. Podjetje LIP Poljčane uporablja različne strategije vstopa na tuje trge – od obeh oblik izvoza (posredni in neposredni) do različnih alternativ pogodbenega vstopa na tuji trg (licenčna proizvodnja v tujini, franchising, oblike kooperacijskih poslov, ...). Posredni izvoz je v podjetju LIP Poljčane najpogosteje uporabljeno in uveljavljena oblika vstopa na tuje trge. Posredniki so domača izvozna trgovska podjetja (Slovenijales) in največji tuji posredniški partner (Exportdrvo Zagreb). Veliko izvozno podjetje iz sosednje države Hrvaške sodeluje z našim podjetjem še iz časov nekdanje skupne države Jugoslavije, zato šele od časa osamosvojitve Slovenije velja za tujega posrednika podjetja LIP Poljčane. Posrednosti sodelovanja s partnerjem se nanašajo na njegov mednarodni ugled, uspešno partnerstvo s tujimi distributerji in njihovo ekskluzivnost prodaje na angleškem trgu. Dolgoročno sodelovanje LIP-a Poljčane s hrvaškim posrednikom izvoza za angleški trg omogoča enostavnejše komuniciranje slovenskega proizvajalca otroškega pohištva za zahtevne angleške kupce ter obvladovanje njihovih posebnih zahtev in pričakovanj brez večjih vlaganj v trajnejše marketinške raziskave. Neposredni izvoz podjetja LIP Poljčane d.d. se je iz leta v leto spreminjal, odvisno od stroškovnih prednosti med drugimi tujimi državami. Stroškovna postavka delovne sile predstavlja v lesno-predelovalni industriji pomemben delež v skupnih stroških proizvodnje, kar pa oblikuje lastno in prodajno ceno končnih izdelkov ter s tem kroji cenovno konkurenčnost na trgu. Z višanjem delovne sile in porasta življenjskih stroškov v Sloveniji se je skladno zniževala tudi nekdanja konkurenčnost podjetja LIP Poljčane na zahodnoevropskih trgih. Cenovno prednost je podjetje LIP Poljčane na nekaterih manj zahtevnih trgih (Hrvaška, Bih, Madžarska in Češka), ohranjala nekaj časa tudi s ponudbo drugorazredne, cenejše in preprostejše otroške opreme. Danes podjetje LIP Poljčane d.d. večinoma izvaža prvorazredne in najkvalitetnejše izdelke, ki se lahko merijo z ostalimi proizvajalci opreme otroškega pohištva v razvitih državah zahodne Evrope in ZDA. Svojo konkurenčno prednost ohranja z večjimi naročili (ekonomija obsega) in s tem nižjo ceno ter stalno kvaliteto izdelkov in zanesljivostjo dobav. Sicer pa je za razliko od nekoč večji poudarek na varnosti uporabljenih materialov, predvsem barv in zaščitnih lakov ter dizajnu otroškega pohištva, pri katerem so zahteve še posebej stroge.


32

3.2 Proces proizvodnje v podjetju Za lažjo predstavo logistike obravnavanega podjetja najprej predstavljamo proizvodnjo podjetja, nato pa njeno notranjo logistiko. Slika 10: Proces proizvodnje v podjetju LIP Poljčane

Vir: lastni prikaz Nabavna logistika skrbi, da ob naročilu, ki ga podjetje dobi, priskrbi nemudoma surovino (debla-les), ki je potrebna za proizvodnjo, če le-ta ni na voljo. Z zato primernimi dvopriklopnimi tovornjaki pripeljejo na dvorišče podjetja prikolice in z lastno napravo za prelaganje debel preložijo debla s tovornjaka na hrambni prostor za debla. Dokumentacija in listine so ob tej točki prevzema lesa obvezne tako za podjetje kot za dobavitelja. Podjetje uporablja notranje listine na podlagi določene faze obdelave izdelka. Ko surovina prispe v podjetje na podlagi prejemne dobavnice prevzamejo blago. Razrez na deske ni tako specifičen. Prevzemnice in predajnice se kasneje večkrat pojavijo v podjetju v določenih obratih. Skladišča prevzamejo blago na podlagi prevzemnice oz. predajnice iz proizvodnje. Izdajnice se v skladišču izdajo za izdano naročilo. Slika 11: Hramba surovine (hlodovine) za proizvodnjo

Vir: lastni prikaz

prevzem surovine žaganje sortiranje zunanja hramba surovine

notranja hramba sušilnica prirezovalnica strojna obdelava

lakirnica montaža skladišče


33

S transportno napravo, kolesnim nakladalcem Volvom 621 BM, preložijo debla na pomožni stroj, ki prepelje debla do žage, kjer jih razžagajo na potrebno debelino. Dolžina deske je od 2,20 do 4 metre. V sortirnici zložijo sveže razrezane deske in jih z viličarjem prestavijo v odprti prostor, ki je namenjen hrambi desk. Ta prostor, ki je namenjen skladiščenju razrezanih desk za proizvodnjo, obsega približno 60% prostorske kapacitete zemljišča, ki ga ima podjetje v lasti. Slika 12: Žaga za razrez debel Slika 13: Hramba razrezanega lesa

na odprtem

Vir: lastni prikaz

Vir: lastni prikaz

Les prestavijo v sušilnico lesa šele, ko ga potrebujejo za naročilo. Sušilnica lesa je prostor, kjer z grelnimi ploščami (radiatorji) na stenah in ventilatorji na stropu hitreje posušijo les, ki ga potrebujejo. Sušen les prepeljejo v prirezovalnico, kjer ga na večih strojih razrežejo na primerne dimenzije, potrebne za naročilo in kjer v skladišču prirezanih elementov počaka na nadaljnjo uporabo. Slika 14: Sušilnica lesa Slika 15: Stroji v prirezovalnici

Vir: lastni prikaz

Vir: lastni prikaz


34

V obratu strojne obdelave lesa se sklenejo vsi procesi razreza lesa za proizvode. V tem obratu imajo veliko število različnih strojev za najrazličnejši razrez potrebnih likov in dimenzij za končne proizvode, stroje za vrtanje lukenj, stroje za obrezovanje palic in stroje za brušenje, ki dajejo celoto in že vidno končno podobo izdelka. Slika 16: Stroj za obrezovanje Slika 17: Stroj za vrtanje lukenj

Vir: lastni prikaz

Vir: lastni prikaz

Stroj, ki daje najbolj vidni končni izdelek, je že zelo star, a še vedno odlično opravlja svojo funkcijo. Palice in okvirje zloži oz. združi v celoto, tako da nastane stranica posteljice. Kako to zgleda, vidite na spodnjih dveh slikah. Slika 18: Stroj za zlaganje v okvir

Slika 19: Nastala stranica postelje

Vir: lastni prikaz

Vir: lastni prikaz

Izdelek, ki nastane v tem obratu, se prestavi v obrat za lakiranje. V lakirnici zaposleni delavci v primernih oblačilih in maskah na obrazih polakirajo dele, ki jih dajo v barve, ki so na razpolago. V posebni komori lakirajo z lakirnimi pištolami in kasneje sušijo v za to prirejeni sušilnici laka.


35

Slika 20: Komora za lakiranje in barvanje

Slika 21: Sušilnica lakiranih polizdelkov

Vir: lastni prikaz

Vir: lastni prikaz

Po večih urah oz. po dnevu polakirane polizdelke zložijo in jih prepeljejo v obrat za montažo. V tem obratu zaključijo in dodajo vse, kar mora ta izdelek še vsebovati, od drugega materiala, ki je potreben za sestavo izdelka, ga previdno zavijejo, zložijo, položijo v kartonaste škatle in prepeljejo v skladišče za gotove izdelke. Slika 22: Montaža in pakiranje izdelkov

Slika 23: Skladišče gotovih izdelkov

Vir: lastni prikaz

Vir: lastni prikaz

3.3 Transportne poti in naprave Transportne poti so poti, ki so potrebne, da surovina, polproizvod ali material pride z enega mesta na drugega, kjer je potreben. Na notranji transport je potrebno misliti (če je mogoče) že pri sami postavitvi skladišč. Potrebno je upoštevati, da so transportne poti čim krajše, ravne, nepoškodovane in dovolj široke za manipulacijo s transportnimi sredstvi. Transportne poti v notranji logistiki se začnejo že na samem začetku proizvodnje.


36

Slika 24: Transportna pot v podjetju

1. VHOD IN IZHOD IZ PODJETJA 2. SKLADIŠČENJE SUROVINE (HLODOV) 3. ŽAGANJE HLODOV 4. SORTIRANJE RAZREZANIH DESK 5. ZUNANJE SKLADIŠČENJE DESK 6. SKLADIŠČENJE V SKLADIŠČU DKOL

SUHEGA LESA 7. SUŠENJE V RAZPOLOŽLJIVIFGFGGG

SUŠILNICI

8. PRIREZOVANJE DESK NA DEŠČICE 9. SKLADIŠČE PRIREZANIH DEŠČIC 10. STROJNA OBDELAVA DESK 11. LAKIRANJE OBDELANIH DESK 12. MONTAŽA 13. SKLADIŠČENJE GOT. IZDELKOV

Vir: lastni prikaz Debla, ki jih tovornjaki pripeljejo, je potrebno preložiti na pomožno napravo za dodajanje debel na žago. Stroj, ki je primeren za takšno opravilo je najmočnejša prevozna transportna naprava v procesu proizvodnje izdelka v podjetju LIP Poljčane. Kolesni nakladalec Volvo je prepoznaven po svoji produktivnosti in zelo nizki porabi goriva. Njegova skupna masa je 7200 kg in ima zaprto kabino zaradi varnosti. Ta lastnost mu zagotavlja položaj enega najbolj učinkovitih nakladalcev na svetu z minimalnimi stroški delovanja.

zunanja hramba desk za

proizvodnjo

skladišče suhega

lesa

sušilnica lesa

skladišče plošč

limalnica

vzdrž. delavnic

skladišče prirezanih elementov

depo za lesne odpadke

sušilnica

prirezovalnica

sortirnica

žaga

brusilnica za žago

kotlovnica

sušilnica silos skladišče

pomožnega m

ateriala

Strojna obdelava

montaža

lakirnica

skladišče gotovih izdelkov

uprava

Prostor za hrambo surovine

1

3

67

2

4

5

89

10 12

11

13


proizvodnjo

557

7


proizvodnjo


37

Slika 25: Kolesni nakladalec (Volvo) 621 BM

Slika 26: Viličar na naftne derivate

Vir: lastni prikaz

Vir: lastni prikaz

V procesu proizvodnje je potrebno mnogo prevoza oz. transporta, ki se dogaja v podjetju, saj gre za velike kose surovine, ki jih je potrebno prevažati iz enega obrata do drugega. Za razrezan les, ki ga na žagi zložijo v 2,20 do 4,0 m visoke kupe, uporabljajo viličarje na naftni pogon, ki z vilicami, ki jih ima pritrjene spredaj prevažajo les in vse kar je na paletah. Ta transport se uporabi za polizdelke, ki jih prepeljejo iz prirezovalnice v obrat za strojno obdelavo in še marsikje. Viličar je postal kot sestavni del sistema transportne mehanizacije nujno potreben in nepogrešljiv. Upravljanje viličarja ni posebno zahtevna naloga, vendar je pri delu potrebna spretnost, natančnost in predvsem poznavanje njegovih tehničnih lastnosti Slika 27: Akumulatorski viličar Slika 28: Električni paletni viličar

Vir: lastni prikaz

Vir: lastni prikaz

Viličar na akumulator uporabljajo v obratih, ko je potreben hiter in močan premik materiala, polproizvoda ali končnega izdelka. Primeren je za notranje delo v obratih zato, ker ne spušča strupenih izpušnih plinov. Električni paletni viličar, nosilnosti 1000 kg, dolžine 1852 mm in širine 800 mm, se uporablja za premik polizdelkov in končnih izdelkov po obratih, za odvoz palet in


38

odpadnega materiala. Njegova slabost je, da ga ne moremo uporabljati na odprtem, če to ne dopuščajo vremenski pogoji. Slika 29: Voziček za različne namene Slika 30: Univerzalni ročni viličar

Vir: lastni prikaz

Vir: lastni prikaz

Ker je bistvo transportnih poti olajšanje dela, večja hitrost in prihranek časa pri opravilih, se tudi v obravnavanem podjetju znajdejo na različne načine in si olajšajo delo. Na sliki prikazujemo voziček, ki je namenjen zbiranju smeti oz. odpadnega materiala, ampak tudi smeti je potrebno pospravljati in za to v proizvodnem podjetju porabijo veliko časa, saj ne gre za nedolžne odpadke, ampak odpadke iz lesa, ki se kasneje uporabijo ali koristijo na različne načine, ki jih bomo obravnavali kasneje. Ročni viličar (nosilnosti 2000 kg) se uporablja predvsem za notranji transport, kjer se prestavljajo palete in kontejnerji, sploh na mestih, kjer viličar na more. Vilice na sliki se uporabljajo v največji meri za kontejnerje, kjer se prevaža les ali odpadni les, za kar je kontejner namenjen. Zelo uporabne pa se vilice lahko izkažejo v prostorih in na mestih, kjer akumulatorski ali naftni viličar ne more zraven. To je med delovnimi stroji, v majhnih prostorih, kjer lahko zaposlen v podjetju sam manevrira za vilicami in poskrbi, da delo teče tekoče. Težava viličarjev in naprav za transportiranje surovin, polizdelkov in izdelkov je v tem, da jih ne sme voziti kdorkoli, ampak le oseba, ki je naredila tečaj oz. ima dovoljenje za vožnjo z viličarjem, kar pa pomeni, da mora biti voznik viličarja nenehno na preži, kaj zaposleni potrebujejo, prav tako pa mora delavec za strojem čakati, ker nobeden od viličarjev v tistem trenutku ni na razpolago.


39

Slika 31: Voziček za prevoz polizdelkov

Slika 32: Večnamenski nastavek za prevoze

Vir: lastni prikaz

Vir: lastni prikaz

Naprava je namenjena prevozu iz sestavljalnice oz. strojne obdelave v lakirnico. Njena prednost je v tem, da se lahko na tem vozičku polizdelek tudi suši kar je priporočljivo oziroma, ko ga pobarvajo ali samo prelakirajo. Zanimiv je tudi v podjetju narejen večnamenski nastavek s kolesi za razne prevoze lesa ali palet. V obratu strojne obdelave je res potrebna hitrost in s tem vozičkom zelo pridobijo na času, ko sami zaposleni s svojo silo prestavljajo voziček na želena mesta. 3.4 Manipulacije in pakiranje proizvodov v podjetju Več elementov skupaj tvori proces manipuliranja z blagom. Prvi element je transport surovin, polproizvodov in proizvodov v, skozi in iz skladišča ali proizvodnega obrata. Učinkovit transport znotraj podjetja pomaga kontrolirati stroške in izboljšuje oskrbo podjetja ter kupcev. Drugi element je čas. Deli, surovine in proizvodi morajo biti na voljo, ko nastane potreba po njih v proizvodnji ali na izhodih iz podjetja. Imeti proizvod v podjetju in ne na pravem mestu ob pravem času povzroča vodstvenim kadrom nočne more. Tretji element je količina. Blago mora potovati v pravi količini tako med proizvodnimi obrati kot tudi proti končnim porabnikom. Zadnji od elementov manipuliranja z blagom je prostor. Sistem manipuliranja z blagom mora učinkovito izrabljati razpoložljiv prostor, tako v skladišču kot tudi v proizvodnih obratih. Prostor je drag in mora biti zato čim bolj optimalno izkoriščen (Bloomberg, LeMay, Hanna 2002, 187).


40

Slika 33: Manipuliranje z blagom

Vir: Bloomberg, LeMay in Hanna (2002,187) V podjetju se trudijo izpolnjevati in upoštevati proces manipuliranja z blagom zaradi pridobivanja na času in nenazadnje zaradi manjših stroškov, ki jih le-to povzroča.

• Transport v podjetju je organiziran glede na potrebe posameznih obratov. Ker obravnavano podjetje ni tipično podjetje, ampak za končni proizvod potrebuje surovino (les), ki je primerno razrezana, shranjena in nenazadnje sušena, je shranjevanje surovine pomembno že dosti prej, preden pride do naročila. Ker ima podjetje na razpolago kar velike razpoložljive kapacitete za skladiščenje razrezanega lesa, se trudijo nabavljati surovino ob najugodnejših prodajnih pogojih in v času, ko je cena najnižja. Ob naročilu vsak v podjetju ve, kaj je njegova naloga. Manjši problem se pojavi, ko je treba razrezan les sušiti v notranjih pokritih prostorih, da les ni izpostavljen vlagi in dežju, saj so kapacitete omejene le na eno podstrešno poslopje. Za transport lesa v sušilnice je zadolžena oseba, ki v podjetju vozi samo in pretežno viličarja, saj lahko le on varno in pravočasno poskrbi za prevoz lesa v sušilnice in spremlja, kdaj je potrebno nadaljnje urgiranje ob pomanjkanju zaloge surovine. Zaenkrat imajo v podjetju šest zaposlenih oseb, ki imajo izpit o varnostni vožnji z delovnim strojem – viličarjem. V eni delovni izmeni, saj podjetje dela v treh izmenah, pravzaprav vozi viličarja samo ena oseba. To pomeni, da nenehno skrbi za prevoze palet, za prevoze iz skladišč, za prestavljanje debel, za prevoze v stojno obdelavo. Največ pa prestavljajo ostali zaposleni z ročnim viličarjem.

• Čas je za podjetje prav tako ena izmed pomembnih funkcij v manipuliranju z blagom. Najbolj je pomembno to, da imajo zaposleni, ki so zadolženi za dele in surovine, ki so potrebne, da se proizvod brez motenj pripravi za naročilo, na razpolago. Da v najbolj efektivnem obdobju izdelave proizvoda ni potrebno čakati na kakšen polizdelek, ki je potreben za sestavo proizvoda.

• Količina pomeni, da med obrati potuje zadostna količina surovin in polizdelkov, da ne povzroča ozkega grla, kar pomeni čakanje surovin, da pride do obdelovanja oz. da ne manjka surovine ali polizdelka za obdelavo. V primeru, da ima zaposleni v obratu okoli sebe dovolj prostora, da lahko polizdelek čaka na nadaljnjo obdelavo,

Manipuliranje z blagom

Transport v podjetju

Čas

Količina

Prostor


41

si ga priskrbijo več, saj jim to ne predstavlja oviro v samem procesu proizvodnje. Za to vrsto manipulacije skrbijo zaposleni v obratih sami, saj najbolje vedo, ali jih ovira ali koristi.

• Prostor za shranjevanje oz. skladiščenje surovin v podjetju ne predstavlja oviro. Ker imajo že veliko razpoložljivih kapacitet prostora, imajo na razpolago tudi dva velika skladišča za končne izdelke in polizdelke oz. rezervne dele. Vsak obrat pa ima tudi svoje skladišče izdelkov, ki jih obdeluje. Za samo podjetje to ne predstavlja velik strošek, saj je vse to v danih zmožnostih in razpoložljivih prostorih, ki bi drugače samevali in bi povzročali stroške ne glede na neuporabo.

Odpravno pakiranje blaga je pakiranje oz. embaliranje, ki je bilo razvito v skladu z zahtevami odprave, transporta, pretovora in skladiščenja blaga. Odpravno in prodajno pakiranje morata upoštevati v osnovi enake funkcije, zaščito proti zahtevkom, informacijo in racionalizacijo. Ločita se po izvedbi, ker zavzemajo funkcije različno težo. Izvozno pakiranje mora biti bolj zaščitno in trajnejše. Pakirna sredstva (embalaža), ki ublažujejo sunke in preprečujejo nihanje oz. tresljaje blaga, ščitijo blago pred vibracijami. Slika 34: Funkcija embalaže

Vir: Snoj (1981, 12) V podjetju je funkcija pakiranja izdelkov vrhunec v proizvodnji. Vsi polizdelki pridejo dokončno izdelani v pakirnico, kjer jih po redu, načrtu in pravilih zapakirajo v kartonasto embalažo. Na embalažo nalepijo etiketo in proces pakiranja izdelka je končan.

Funkcije embalaže

Funkcija nošenja oziroma vsebovanja proizvoda

Funkcija zaščite proizvodov in ohranjevanja njegove vrednosti

Funkcija primernosti uporabe proizvoda

Funkcija identificiranja proizvoda in proizvajalca

Funkcija informiranja o proizvodu

Funkcija motiviranja o nakupu proizvoda


42

Slika 35: Embalaža za posteljice Slika 36: Deklaracija za previjalno

komodo

Vir: lastni prikaz

Vir: lastni prikaz

3.5 Skladiščenje in poprodajna logistika v podjetju V podjetju proizvajajo izdelke po naročilih kupcev. Dejstvo je, da se izgled posteljic vsako leto malce spremeni in gre v korak s trendom in konkurenco. Skladiščijo pretežno vzorčne posteljice, ki jih uporabijo pri obiskih na sejmih. Skladiščijo se polizdelki, ki čakajo na nadaljnjo obdelavo, in sicer v zato primernih prostorih v neposredni bližini proizvodnje. Ker je podjetje usmerjeno k temu, da ima čim manjše stroške z odpadnim materialom, na različne načine rešuje svojo težavo. Tako v podjetju LIP Poljčane d.d., odpadni les, ki ostane od razrezovanja nadalje prodajajo uporabnikom, ki doma uporabljajo kurjavo na les. Delničarji podjetja imajo določene cenovne ugodnosti, medtem ko lahko odpadni les dobi vsak, če je le na razpolago. Pred leti je bilo odpadnega lesa veliko več. A so si v podjetju iz Avstrije, naročili svetovalca za večji izkoristek odpadnega materiala. Ta je podjetju svetoval, da lepše kose razrežejo, jih zlepijo in ponovno razrežejo na dimenzije, ki jih potrebujejo. Ta tehnika se je obnesla in podjetje je razbremenilno logistiko obrnilo v svoj prid. Ostali odpadni les, ki ga potencialni odjemalci ne odstranijo, podjetje uporabi za kurjavo in za sušenje lesa, potrebnega za proizvodnjo. Zanimivo je tudi, da žagovina, ki ostane pri žaganju v obratih žage in prirezovalnice, zelo prav pride okoliškim kmetijam, saj z njo posipavajo hleve. Les je naraven material in se razkroji, tako da to ni škodljivo niti za naravo. V podjetju imajo tudi stroj za stiskanje praznih posod za lakiranje in barvanje. To je še eden pozitiven dejavnik v razbremenilni logistiki, saj je nestisnjena embalaža bolj nepraktična pri odstranjevanju. 3.6 Ugotovitve Logistični sistem v podjetju je sodobno naravnan. Podjetje proizvaja z razpoložljivimi infrastrukturnimi kapacitetami, ki so obstajale že prej. Transportno logistiko oziroma logistiko nasploh so prilagodili obstoječi infrastrukturi. Ker podjetje veliko večino ponuja


43

na tujem trgu, ki je zahtevnejši in bolj konkurenčen kot na našem domačem trgu, menim, da nabavna logistika v podjetju deluje odlično. Zavedati se moramo, da to ni le zasluga enega človeka ali nekaj posameznikov. Da funkcije logistike v podjetju delujejo je potrebno sodelovanje prav vseh zaposlenih v podjetju, ki kakor koli sodelujejo v procesu proizvodnje. Da je funkcija notranje logistike najbolj pomembna, vidimo tekom diplomske naloge. Sinhroniziranost delovanja te logistike je neverjetna. Pri tem se moramo zavedati, da se je ta funkcija oblikovala leta in leta, saj ima podjetje dolgo tradicijo proizvodnje z lesom nasploh. Transportne poti v podjetju so izkoriščene, križanja prevoznih poti skorajda ni. Za zaposlene v proizvodnji je primerno poskrbljeno, saj morajo upoštevati pravila o varstvu pri delu, zaščitnih oblačilih in pripomočkih za varno delo. Zaposleni v lakirnicah imajo posebne maske, ki jih ščitijo pred vdihovanjem nevarnih hlapov. Res pa je, da je tega vedno manj, saj uporabljajo človeštvu in okolju prijazne lake in barve. Skladiščenje končnih izdelkov začasno, dokler ne gredo v prodajo, koristijo v razpoložljivih skladiščih. Seveda pa skrbijo, da se končni izdelki ne skladiščijo dolgo, saj imajo večino želene ponudbe vezano na proizvodnjo. Tako da se v skladiščih nahajajo največ rezervni deli, ki so ostali po obratih in vzorčne posteljice oziroma pohištvo, ki ga potrebujejo za oglede. Na podlagi zbranih podatkov in informacij v podjetju LIP Poljčane smo proces logističnega sistema analizirali organizacijsko. Posledica te analize je kritična ocena in možnosti izboljšave. V predhodnem delu naloge smo opisali teoretični proces logističnega sistema in dejanski logistični sistem, ki poteka v obravnavanem podjetju. Možnosti izboljšave in kritičnih ocen je kar nekaj. Dejstvo pa je, da se podjetje kar trudi in izkorišča možnosti, ki jih ima na razpolago pri nabavi surovin, proizvodnji in nenazadnje pri prodaji končnih izdelkov. Nabavna logistika v podjetju skrbi, da je ob primernem trenutku, to je večjem naročilu, surovina za obdelavo na razpolago. Glede na to, da ima podjetje veliko razpoložljivega prostora okoli obratov, ki so postavljeni v centru zemljišča, lahko nabavni referent predvideva koliko prostora bo potrebno za vhodne surovine. Glede na statistiko naročil, ki pravzaprav preveč ne odstopa od prejšnjih let, predvidi kdaj bodo podjetja oz. posredniki naročili njihove končne izdelke in s tem lahko prihranijo pri nabavi surovin, saj bi lahko naročali, ko je cena lesa najbolj ugodna (to je jeseni) in skladiščili v podjetju, ki ima prostor. Že pri nabavi surovin (lesa), bi v podjetju lahko poskrbeli, da je del surovin pod streho, da ni izpostavljeno vremenskim razmeram. S tem bi za bolj suh les, ki bi prišel v sušilnico, porabili manj kurjave in s tem energije (stroškov) za sušenje. Streho za sušenje razrezanega lesa, ki čaka pod streho za sušenje v sušilnicah lesa, bi lahko razširili ali pa naredili še eno. Bil bi majhen strošek v primerjavi z energijo, ki je potrebna za sušenje lesa. Zaradi že stoječe infrastrukture so se v podjetju prilagodili z logistično potjo, kolikor ugodno je bilo mogoče. S tem se strinjam, čeprav bo potrebno razmišljati tudi o novejših poteh oz. širjenju. Transportna sredstva so v podjetju dokaj nova. Poti prevoznih sredstev se ne križajo in zato se ne motijo. Zelo narobe pa je, da v podjetju samo ena oseba skrbi za zalaganje s surovinami v obratih in to v vseh. To pomeni, da če v lakirnici nujno


44

potrebujejo viličarja, le-ta pa je v tem trenutku na drugem (tudi pomembnem) delu, mora delavec oz. delo stati, dokler nima viličar časa, da mu opravi delo. Podjetje bi moralo organizirati tečaje za viličarje več zaposlenim osebam, ki bi lahko vskočile, da lahko zapolnijo luknjo v času in prostoru, da bi delo v proizvodnji potekalo nemoteno. Poprodajna in razbremenilna logistika v podjetju deluje zelo učinkovito. Prav nad razbremenilno logistiko sem bila tako navdušena, da je podjetje poskrbelo, da vsak delec njihovega odpadnega materiala postane koristen za družbo in okolico podjetja. To uspe le malo podjetjem. Edina temna točka so izpušni plini. Dejstvo, da naj bi imeli filtre, ki jih zakonsko določa država, pa ob valečem se črnem dimu iz dimnika v podjetju, prav nič ne pomirja.


45

4 SKLEP Danes je v poslovni praksi izjemno pomembno obvladovanje logistike podjetja, to je predvsem posledica vpliva na uspešnost delovanja podjetij. Podjetja se morajo močno truditi, da sinhronizirano obvladujejo vsa področja. Naloge logistike so predvsem racionalizirati transportne poti v proizvodnih podjetjih in zmanjšati stroške v vseh fazah poslovnega procesa: v nabavi, proizvodnji, skladiščenju in v distribuciji. V teoretičnem delu naloge sem ugotovila, da se teorije notranje logistike oziroma njihovo pojmovanje zelo razlikujejo. To je predvsem odvisno od avtorja, vendar so si vsi enotni, da mora logistični sistem delovati v pravilnem zaporedju in sodelovanju z drugimi poslovnimi procesi v podjetju. Proizvodno podjetje LIP Poljčane ima dobro organizirano notranjo logistiko, vendar bi po podrobni analizi poskušali podjetju predlagati:

- zmanjšanje zaposlenih v upravi - zmanjšanje števila posrednikov - zmanjšanje obsega papirne dokumentacije, ki kroži med obrati v podjetju - narediti pregled in optimirati ter posodobiti računalniški sistem v proizvodnji - posodobiti informacijski sistem v upravi - posodobiti transportno mehanizacijo

Pri predstavitvi in analizi notranje logistike v podjetju sem naletela na omejitve. Največji problem pri analiziranju logistike je bil v tem, da v podjetju ne spremljajo logističnih operacij v nabavi, proizvodnji in distribuciji, prav tako pa tudi ne vodijo stroškov logistike po posameznih elementih oziroma podsistemih logistike.


46

POVZETEK Notranja logistika v podjetju zagotavlja oziroma skrbi za preskrbo materiala v posameznih fazah v proizvodnji ter skrbi za pripravo gotovih proizvodov za transport. Kako je logistika pomembna, so podjetja spoznala šele pred nekaj desetletji. Očitno je namreč, da ob pregledu strukture stroškov v industriji, predstavlja največji del le-teh prav neprimerna logistika. Glavni cilj notranje logistike v podjetju je pravočasna preskrba vseh surovin in materiala, potrebnega za nemoteno delovanje procesa proizvodnje. V diplomski nalogi je predstavljena logistika v podjetju LIP Poljčane, s poudarkom na notranji logistiki. V nalogi analiziramo proizvodni proces, notranji transport, manipulacije in pakiranje proizvodov, transportne poti, transportne naprave, zaloge in skladiščenje ter stroške logistike. Ugotovili smo, da imajo v podjetju zadovoljivo organizirano notranjo logistiko. Možnosti izboljšave vidimo v posodobitvah in povezanosti informacijskega sistema ter zmanjšanju posrednikov v prodaji (le-te naj zamenja podjetje samo). Ključne besede: logistika, logistični sistemi, notranja logistika, logistika v proizvodnji pohištva, LIP Poljčane, d.d.


47

Abstract The company’s internal logistics ensures material for each phase of manufacturing process within the company, as well as preparation of finished products for transportation. How important the internal logistic is, companies realized only some decades ago. After reviewing the structure of costs in manufacturing industry, companies realized that unsuitable logistics represents the majority of production costs. Therefore the most important objective of internal logistic in company is timely supply of materials and supplies for uninterruptable production process. The Diploma will show you the logistics in company LIP Poljčane, with examined focus on internal logistic. The task of Diploma is to analyze internal logistics in the company, internal transportation and manipulation, packaging, transport routes and handling equipment, warehousing, as well as the total cost of logistics. I have realized that the company uses suitable internal logistics, although there is still space for improvement. The company can improve interconnection of information system, reorganize the distribution chain by lowering the number of middleman, and modernize of manufacturing processes. Keywords: logistics, logistics systems, internal logistics, logistics in production of furniture, LIP Poljčane, Inc.


48

LITERATURA IN VIRI LITERATURA

1. Bloomberg, David J., LeMay, Stephen, Hanna, Joe B. 2002. Logistic. New Jersey: Prentice Hall.

2. Bolten, F. Ernest. 1997. Managing time and space in the modern Warehouse. New York: American management association.

3. Bloech, Jürgen. 1997. Vahlens großes Logistiklexikon. München. 4. Bulat, Vuksan. 1985. Organizacija proizvodnje. Beograd: Univerziteta u Beogradu:

Mašinski fakultet. 5. Čižman, Anton. 2002. Logistični management v organizaciji. Kranj: Moderna

organizacija. 6. Göpfert, Ingrid. 2000. Logistik-Führungskonzeption. München 7. Kaltnekar, Zdravko. 1993. Logistika v proizvodnem podjetju. Kranj: Moderna

organizacija. 8. Logožar, Klavdij. 2004. Poslovna logistika – elementi in podsistemi. Ljubljana: GV

Izobraževanje. 9. Lorenzen, Klaus-Dieter. 1998. Logistik-Kostenrechnung. Gernsbach. 10. Pawellek, Günther. 2007. Produktionslogistik Planung - Steuerung – Controlling.

Hanser. 11. Perišič, Risto. 1990. Logistika, transport, distribucija, juče, danas, sutra. Beograd:

Logistika. 12. Porter, E. Michael. 1990. The competitive advantage of nations. New York: The

Free Press. 13. Schmenner, W. Roger. 1993. Production/operations management: from the inside

out. New York: McGraw - Hill. 14. Snoj, Boris. 1981. Embalaža – sestavina politik izdelkov in komuniciranja v

marketingu. Ljubljana: ČGP Delo. 15. Straube, Frank. 2001. E-Business braucht E-Logistics, v: Baumgarten, H. (Hrsg.):

Logistik im E-Zeitalter. Frankfurt am Main: FAZ-Verlag. 16. Weber, Jürgen. 1995. Logistik-Controlling. (4. Aufl.). Stuttgart. 17. Weber, Jürgen. 1997. Logistikkosten- und –leistungsrechnung, v Bloech, Jürgen;

Ihde, Gösta B. (Hrsg.). Vahlens großes Logistiklexikon. München. 18. Weber, Jürgen. 2002a. Logistik- und Supply Chain Controlling (5. Aufl.). Stuttgart:

Schäffer-Pöschel. 19. Weber, Jürgen. 2002b. Logistikkostenrechnung (2. Aufl.). Berlin/Heidelberg:

Springer. 20. UNTCAD. 1998. United Nations Conference on Trade and Development. UCTAD

secretariat. VIRI

1. LIP Poljčane. http://www.lip-poljcane.si.


49

SEZNAM SLIK Slika 1: Proces vhodne logistike (dobavna stran) ........................................................... 7 Slika 2: Proces izhodne logistike (distribucijska stran) .................................................. 9 Slika 3: Proces izhodne logistike (distribucijska stran) ................................................ 12 Slika 4: Transportne naprave glede na različna izhodišča ............................................ 14 Slika 5: Obračun logističnih stroškov v klasičnem izračunu stroškov ......................... 19 Slika 6: Faze celostnega načrtovanja v logistiki ........................................................... 24 Slika 7: Koraki in metode planiranja logističnega koncepta ........................................ 26 Slika 8: Profil izbranih podatkov .................................................................................. 28 Slika 9: Zgodovinski prerez podjetja ............................................................................ 30 Slika 10: Proces proizvodnje v podjetju LIP Poljčane.................................................... 32 Slika 11: Hramba surovine (hlodovine) za proizvodnjo ................................................. 32 Slika 12: Žaga za razrez debel ........................................................................................ 33 Slika 13: Hramba razrezanega lesa ................................................................................. 33 Slika 14: Sušilnica lesa ................................................................................................... 33 Slika 15: Stroji v prirezovalnici ...................................................................................... 33 Slika 16: Stroj za obrezovanje ........................................................................................ 34 Slika 17: Stroj za vrtanje lukenj...................................................................................... 34 Slika 18: Stroj za zlaganje v okvir .................................................................................. 34 Slika 19: Nastala stranica postelje .................................................................................. 34 Slika 20: Komora za lakiranje in barvanje................................................................... 35 Slika 21: Sušilnica lakiranih polizdelkov ................................................................... 35 Slika 22: Montaža in pakiranje izdelkov ..................................................................... 35 Slika 23: Skladišče gotovih izdelkov.............................................................................. 35 Slika 24: Transportna pot v podjetju............................................................................... 36 Slika 25: Kolesni nakladalec (Volvo) 621 BM............................................................ 37 Slika 26: Viličar na naftne derivate ................................................................................ 37 Slika 27: Akumulatorski viličar ...................................................................................... 37 Slika 28: Električni paletni viličar .................................................................................. 37 Slika 29: Voziček za različne namene ............................................................................ 38 Slika 30: Univerzalni ročni viličar.................................................................................. 38 Slika 31: Voziček za prevoz polizdelkov.................................................................... 39 Slika 32: Večnamenski nastavek za................................................................................ 39 Slika 33: Manipuliranje z blagom................................................................................... 40 Slika 34: Funkcija embalaže ........................................................................................... 41 Slika 35: Embalaža za posteljice..................................................................................... 42 Slika 36: Deklaracija za previjalno komodo................................................................ 42


50

SEZNAM TABEL Tabela 1: Slabosti tradicionalnega izračuna stroškov pri obravnavi logističnih stroškov 18 Tabela 2 Naloge logističnih stroškov in učinkov ........................................................... 19 Tabela 3: Sistematiziranje logističnih stroškov............................................................... 20 Tabela 4: Indikatorji logistike ......................................................................................... 27

notranja logistika v podjetju lip …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/mrkela-sasa.pdf · logistika...

Documents