nova uredba – razcvet ali pogreb fotovoltaike?

Nova uredba – razcvet ali pogreb fotovoltaike?Ministrstvo za okolje in prostor je pripravilo uredbo o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije. Odziv nanjo je mešan. Eni jo podpirajo, drugi menijo, da ne bo omogočala razmaha teh naložb v Sloveniji, prej nasprotno.

24, 25

26, 27

OGLASNA PRILOGA

FOTO

VOLT

AIKA

Vsi obnovljivi viri na enem mestu www.ape.si

»Cena sončne elektrike bo konkurenčna ceni elektrike iz drugih virov leta 2020,« pravi Marko Topič s fakultete za elektrotehniko.

www.finance.siFINANCE, petek, 6. marca 2009

Inštalirana vršna moč največje slovenske sončne elektrarne ta hip je 222,56 kilovata. Januarja jo je spravilo v pogon podjetje Enersis.

24 OGLASNA PRILOGA www.finance.siFINANCE, petek, 6. marca 2009

Urednik priloge:Vasilij Krivec, FinBizMediaE-pošta: [email protected]

Trženje: Klemen KoštrunTel.: (01) 513 08 26E-pošta: klemen.kostrun@fi nance.si

Računalniški prelom:Irena Podobnik

Lektoriranje: Julija Klančišar

Urednik oglasnega uredništva: Branko Žnidaršič

FOTOVOLTAIKA je oglasna priloga časnika Finance.

Redaktor strani 34-35Vasilij Krivec, FinBizMediaE-pošta: [email protected]

Na Gmajni 17A 041/460 - 3801234 Mengeš www.ekovit.si

TOPLOTNE ČRPALKEPEČI IN KOTLI NA BIOMASOSOLARNI SISTEMI IN FOTOVOLTAIKAPREZRAČEVALNI SISTEMINIZKOENERGIJSKE IN PASIVNE HIŠEENERGETSKA SANACIJA OBJEKTOV

SVETOVANJENAČRTOVANJE

PRODAJAIZVEDBA

SUBVENCIJE

V MARCU POSEBNISEJEMSKI POPOUSTI

SONČNI SLEDILNIKSONČNI SLEDILNIK• Razvoj sledilnih sistemov• Izdelava konstrukcij

• Idejna zasnova• Projektiranje• Izvedba

obvladati sonce

PRODAJA OPREME ZA GRADNJO SONČNIH ELEKTRARNGRADNJO SONČNIH ELEKTRARN

• Svetovanje• Pomoč pri pridobivanju nepovratnih sredstev

POSTAVITVE ELEKTRARNPOSTAVITVE ELEKTRARN



www.techaton.euTel.: 041 376 755

e-pošta: [email protected]

ENAJST NAJVEČJIH SONČNIH ELEKTRARN V SLOVENIJIInvestitor Moč (kWp) Postavitev

Davidov hram 222,56 na strehi objekta

Pipistrel 100 na strehi poslovnega objekta

Gorenjske elektrarne 92 na strehi srednje kmetijske šole

Gorenjske elektrarne 86 na strehi gospodarskega poslopja

Gorenjske elektrarne 80 na strehah OŠ

Savske elektrarne 77 na pregradi hidroelektrarne

REA Solar 73,9 na strehi objekta

Savske elektrarne 71,4 na pregradi hidroelektrarne

Stanislav Košir 67,2 na strehi stanov.-gosp. objekta

Davidov Hram 60,2 na skladiščno - poslovnem objektu

Gorenjske elektrarne 60,2 na objektu OŠ

Slovenija je na področju gradnje sončnih elektrarn šele na začetku. Medtem ko so v tujini, prednjačita predvsem Nemčija in Španija, elektrarne moči nekaj megavatov pravilo, pa ima v Sloveniji največja sončna elektrarna 222 kilovatov. Skupna moč slovenskih elektrarn pa dosega le okoli dva megavata.

Eden izmed poglavitnih ra-zlogov, da v Sloveniji gradimo elektrarne velikosti nekaj deset kilovatov, je subvencioniranje. Dejstvo je, da se danes nikjer na svetu naložba v te energetske objekte ne splača brez subven-cioniranega odkupa. Proizvodna cena namreč presega tržno ceno električne energije.

Odkup bo določen za 15 letTežava v Sloveniji ta trenutek

ni toliko v višini subvencije, ki znaša 0,399 evra za kilovatno uro v sončni elektrarni proizve-dene električne energije, ampak v dobi pogodbenega razmerja, za katerega je določena višina subvencije. V nasprotju s tujino, kjer pogodbena razmerja o sub-vencioniranem odkupu veljajo praviloma 20 let, se v Sloveniji cena lahko spremeni vsako leto. Zato investitorji ne upajo izvajati večjih naložb v sončne elektrarne, saj pogoji odkupa, ki se lahko spremenijo vsako leto, pomenijo preveliko tveganje.

Zdaj je ministrstvo pripravilo uredbo o podporah električni en-ergiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije, ki naj bi zadeve celostno uredila. Glavna novost, ki jo prinaša uredba, je prav določitev pogodbenih razmerij pri odkupu. Tako bo investitor lahko prejemal enako subven-cijo za proizvedeno električno energijo ob isti ceni še 15 let od podpisa pogodbe. Druga novost odpravlja enotno subvencijo za vse sončne elektrarne, kot je bilo doslej. Nova uredba jih namreč deli tako po velikosti kot po lo-kaciji. Opredeljuje mikro, male, srednje in velike sončne elek-trarne, glede na lokacijo pa jih deli na tiste, ki so vgrajene na stavbe ali gradbene konstrukcije in na samostojne objekte.

Burna javna obravnavaTa ponedeljek, 2. marca, je

o uredbi potekala tudi javna razprava, na kateri so različni akterji predstavili svoja mnenja. Kdaj bo uredba sprejeta, je še prezgodaj govoriti, z ministrstva za gospodarstvo pa sporočajo,

SUBVENCIJE ZA ELEKTRIKO, PROIZVEDENO IZ SONČNIH ELEKTRARN (€/KWH)*

Velikostni razred

Proizvodne naprave na stavbah

Proizvodne naprave kot samostojni objekti

Mikro (do 50 kW) 0,401 0,351

Mala (nad 50 kW) 0,39 0,33

Srednja (do 10 MW) 0,37 0,301

Velika (nad 10 MW) 0,349 0,269

* Po predlogu uredbe o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije

Država je pripravila celosten sistem spodbud za elektrarneInvestitor bo lahko prejemal enako subvencijo za proizvedeno električno energijo po isti ceni še 15 let od podpisa pogodbe

Nemčija, Španija, Italija in Francija »Razvite evropske

države, ki spodbujajo razvoj sončnih elektrarn in uporabljajo sistem zagotovljenih odkupnih cen električne energije, imajo podobno raven cen, kot so predlagane za Slovenijo,« pravi direktor Agencije za prestrukturiranje energetike Franko Nemac. V Sloveniji so predlagane cene za sončne elektrarne moči do 30 kilovatov 0,401 evra za kilovatno uro, v Nemčiji 0,430, Španiji 0,340, Italiji 0,412 in Franciji 0,450 evra. Francija ima višje cene

za sisteme, ki so in-tegrirani v objekte, in sicer 0,550, Italija pa 0,451 evra za kilovatno uro. Podobno je tudi v predlogu uredbe o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije. Nemac opozarja tudi na zniževanje cen za nove elektrarne, ki bodo zgra-jene v prihodnjih letih. Stopnja zniževanja je v Nemčiji devet odstotkov vsako nadaljnje leto, v Sloveniji pa pet. Omen-jene države ne spodbujajo gradnje sončnih elektrarn na tleh.

KAKO JE V TUJINIda je skrajni rok za njeno izva-janje 12. julij letos. Prav tako je še prezgodaj napovedati, kakšna bodo končna določila.

Investitorji, monterji in še nekateri drugi akterji na tem področju z uredbo niso zado-voljni. Po njihovih izračunih subvencije ne bodo omogočale primernih donosov in na-povedujejo, da uredba v sedanji obliki ne bo spodbujala razmaha teh naložb v Sloveniji. Glavne pripombe objavljamo v okvirju k članku.

Država oziroma ministrstvo za gospodarstvo odgovarja, da je njihov interes legitimen. A shemo, kot je zastavljena, bo vsaj mogoče izvajati in zanjo zbrati potrebna sredstva. Teh ne bodo črpali iz proračuna, ampak jih plačujejo tako gospodinjstva kot tudi gos-podarstvo. V računu za porabljeno električno energijo je vračunan delež, iz katerega se plačajo sub-vencije za proizvodnjo elektrike iz obnovljivih virov.

Nemac podpira predlog uredbe

Tudi Franko Nemac, direk-tor Agencije za prestrukturi-ranje energetike, zatrjuje, da odkupne cene skupaj s pogod-benim obdobjem in vsakolet-nim zniževanjem subvencij omogočajo primerne donose.

O kakšnih letnih donosih torej lahko govorimo? Franko Nemac pravi, da bodo ti najmanj šestodstotni, kar je po njegovem mnenju za take naložbe sprejem-ljivo. »Manjši donosi investitor-jev ne bi spodbujali h gradnji večjih sončnih elektrarn,« trdi Nemac, hkrati pa dodaja, da ob-staja nevarnost, ki se pojavi ob prevelikih donosih. Kot primer teh nevarnosti navaja Španijo, kjer so preveč ugodni pogoji odkupa v to državo pripeljali ogromno tujih investitorjev. In če je namen subvencije predvsem spodbujati lastno gospodarstvo, se ob prevelikem navalu tujega kapitala dobički in vsi drugi pozi-tivni učinki selijo v tujino.

Nemac dodaja, da se s pred-logom uredbe pogoji v Sloveniji izboljšujejo za elektrarne, ki so vključene v objekte. Predla-gane so enake ali višje cene in podaljšanje obdobja odkupa z 10 na 15 let. Manj stimula-tivna je za sončne elektrarne, postavljene na tleh. »To inves-titorje usmerja v večjo izrabo objektov, ki že zasedajo prostor. Težko se strinjam s kritiki, da je zaradi cen predlagani sistem slabši kot v primerljivih ev-ropskih državah in da bo zavrl razvoj,« razlaga Franko Nemac.

Kot pravi, so zahteve investitor-jev legitimne, vendar je treba upoštevati tudi interese pora-bnikov, ki pričakujejo čim nižjo ceno električne energije.

Franko Nemac, Agencija za prestrukturiranje energetike: »Pogoji iz predloga uredbe o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije, so za investitorje ugodni.«

SUBVENCIJE ZA ELEKTRIKO PROIZVEDENO IZ SONČNIH ELEKTRARN (€/KWH)*

velikostni razredproizvodne naprave na stavbah

če so sestavni del stavb (strehe, fasade, okna)

proizvodne naprave kot samostojni objekti

mikro (do 50 kW) 0,401 0,461 0,351

mala (nad 50 kW) 0,39 0,44 0,33

srednja (do 10 MW) 0,37 0,425 0,301

velika (nad 10 MW) 0,349 0,401 0,269

* po predlogu uredbe o podporah električni energiji proizvedeni iz obnovljivih virov energije

Za sončne elektrarne večje od 5 MW pa predvideno, da lahko proizvajalci sami prodajajo elektriko na trgu in so upravičeni do obratovalne premije.

FOTOVOLTAIKA 25www.finance.siFINANCE, petek, 6. marca 2009

Udeleženci uspešno končanega PV-modula bodo pridobili strokovne in ključne kompetence ter formalno dokvalifikacijo, ki jim bo omogočala konkurenčnejši nastop na trgu dela PV-sistemov.

Na Srednji šoli tehniških strok Šiška bomo omenjeni modul izvajali na evropsko primerljivi ravni. Upoštevali bomo načela standardov RAL za področje PV-sistemov nemškega inštituta za zagotavljanje kako-vosti in že uvedenih standardov PV-sistemov SIST za to področje v Sloveniji. Moto omenjenih standardov je: sončna elek-trarna bo zanesljivo in gos-podarno delovala le, če jo bodo načrtovali, gradili in vzdrževali kompetentni kadri in če bo za-snovana na visokokakovostnih komponentah.

Izvedba in zaključevanja PV-modulov

Pri izvedbi prvih modulov bodo imeli prednost tisti, ki že imajo temeljno znanje elek-trotehnike (poklic elektrikar, elektrotehnik ali vsaj prvi in drugi letnik izobraževalnega programa elektrostroke).

Prva šola za fotovoltaiko v SlovenijiSrednja šola tehniških strok Šiška uvaja modul za usposabljanje odraslih za načrtovanje, montažo in vzdrževanje fotonapetostnih (PV) sistemov

Modul bo obsegal 35 efek-tivnih šolskih ur, in sicer:

• sedem ur strokovne teorije o osnovah fotovoltaike in grad-nje PV-sistemov,

• 28 ur praktičnega usposa-bljanja v skupini šest do osem udeležencev z načrtovanjem, gradnjo in zagonom profesion-alne omrežne sončne elektrarne moči en vršni kilovat v realnih razmerah,

• ena ura zagovora opravlje-nega dela in strokovnega pogo-vora s tričlansko komisijo, kjer

bo en zunanji član iz prakse PV-sistemov, ki ga pooblašča obrtna ali gospodarska zbornica.

Prvi modul že v začetku aprila

Uspešni udeleženci modula bo-do prejeli potrdilo o zaključenem usposabljanju za montažo in vzdrževanje PV-sistemov, na podlagi katerega jim bo naknad-no izdan certifikat nacionalne poklicne kvalifikacije. Izvedbo prvega modula načrtuje SŠTS Šiška že v začetku aprila 2009.

Srednja šola tehniških strok ŠiškaLitostrojska cesta 511000 LjubljanaTel.: (01) 513 36 00Splet: www.s-ssts.lj.edus.si

INFORMACIJE

Na isti strehi je tudi generatorski del poligona za praktično usposabljanje za sončno elektrarno moči enega vršnega kilovata. Udeleženci modula bodo e lektrarno načrtovali, postavili in zagnali v realnih razmerah.

Učilnica za nadzor in diagnostiko delovanja omrežne sončne elektrarne, v kateri bodo predavanja o osnovah fotovoltaike in računalniškega načrtovanja sončne elektrarne

»Uredbo o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije, pozdravljam. Gre za celosten pristop k spodbujanju uporabe obnovljivih virov energije, ki ga v Sloveniji nismo imeli,« pravi Primož Tručl, direktor podjetja Enerson. Vendar dodaja, da se z nekaterimi določbami ne strinja.

S katerimi določbami se ne strinjate?

Predvsem z višino subven-cij. Fotovoltaika je v Sloveniji na začetku in zato potrebuje močne spodbude. Če bi danes že imeli štiri do pet odstotkov elektrike iz sončnih elektrarn, bi bila predlagana uredba verjetno primerna.

Kakšne bi torej morale biti odkupne cene električne ener-gije iz sončnih elektrarn?

0,48 ali vsaj 0,47 evra za kilovatno uro za najbolj sub-vencionirane elektrarne, torej tiste do 50 kilovatov moči, ki so nameščene na strehah objek-tov. To je za 17,2 odstotka več od predloga. Ob teh cenah ni bojazni, da bi morebitne velike

[ INTERVJU ] Primož Tručl, direktor podjetja EnersonUredba fotovoltaiko kaznuje

naložbe posesale bistveno večji delež javnofinančnih sredstev.

Kakšne donosnosti bi sončne elektrarne dosegle ob odkupnih cenah v predlogu uredbe?

Samo petodstotne. To je manj, kot so letne obresti bančnih depozitov.

Kakšne donosnosti bi zado-voljile investitorje, da bi močno povečali investicije v gradnjo sončnih elektrarn?

Od osem- do devetodstotne.

Katerih aktivnosti se boste lotili, da bi se določila uredbe

spremenila oziroma približala vašim zahtevam?

Na javni obravnavi predloga uredbe, ki ga je sklicala vlada, smo se zavzeli za spremembo uredbe. Prebuditi nameravamo javnost. Vedeti moramo, da nas neuravnoteženo spodbujanje obnovljivih virov energije ne bo pripeljalo daleč.

Lahko navedete primer slabe prakse?

Avstrija. Tam so dali pred-nost pridobivanju elektrike iz biomase. Imajo veliko erodira-nih golosekov in uničenih nara-vnih biotopov.

»Neuravnoteženo spodbujanje obnovljivih virov energije nas ne bo pripeljalo daleč.«

Tako pravi Primož Tručl, direktor podjetja Enerson.

Srednja šola tehniških strok Šiška je leta 2007 na strehi svoje stavbe z Elektro Ljubljana postavila PV-generatorje sončne elektrarne moči 26 vršnih kilovatov. Gre za profesionalno omrežno elektrarno, ki deluje kot kvalificiran proizvajalec električne energije v slovenskem elektroenergetskem sistemu.

Država je pripravila celosten sistem spodbud za elektrarneInvestitor bo lahko prejemal enako subvencijo za proizvedeno električno energijo po isti ceni še 15 let od podpisa pogodbe

Objavljamo glavne točke:

Sončne elektrarne naj bodo razdeljene samo v dva velikostna razreda – do enega vršnega megavata in več od enega vršnega megavata.

Sončne elektrarne naj se ne delijo glede na način izvedbe.

Cene zagotovljenega odkupa naj bodo enotne ne glede na velikost sončne elektrarne.

Cena zagotovljenega odkupa mora bit i nastavljena tako, da zagotavlja devet oziroma 8,8odstotno donosnost. Cena zagotovljenega odkupa naj znaša

0,48 oziroma 0,47 evra na kilovatno uro.

Ohranit i je treba sistem obratovalne podpore in tržne cene. Pri tem naj bo višina podpore nižja od višine zagotovljenega odkupa, vendar nespremenjena za 15 let.

Tržno ceno naj si vsak posameznik samostojno izpogaja na trgu. To spodbuja tržno tekmovalnost tako proizvajalcev kot odjemalcev sončne elektr ike.

Struktura investicijskih sredstev naj bo prepuščena investitorjem in ne sme bit i predmet metodologije ali uredbe.

Pri letnem zniževanju

referenčnih stroškov je treba upoštevati dejansko tržno stanje, ki se uskladi enkrat na leto za prihodnje leto. Agencija za prestrukturiranje energetike naj vsako leto do 31. oktobra pripravi napoved položaja proizvodnih naprav na obnovljive vire energije in s soproizvodnjo z velikim izkoristkom na trgu z elektr ično energijo. Ta napoved naj se uporabi za določitev referenčnih stroškov v prihodnjem letu.

Za sončne elektrarne do enega vršnega megavata naj ne bi bilo treba pridobivati gradbenega dovoljenja.

PREDLOGI ZA SPREMEMBE

Dopolnitve in poenostavitveVeč podjetij, ki delujejo na področju gradnje in naložb v sončne elektrarne, je na ministrstvo že poslalo predloge za spremembe. Predloge so pripravili ERC, d. o. o., Senčar, d. o. o., SOL NAVITAS Sončna energija, d. o. o., Boris Trstenjak, dr. Miha Završnik in Robert Otorepec, pod njih pa se je podpisalo več investitorjev, monterjev in drugih akterjev na tem trgu.


Marka Topiča, predstojnika laboratorija za fotovoltaiko in optoelektroniko na ljubljanski fakulteti za elektrotehniko, smo vprašali nekaj povsem temeljnih stvari, ki begajo tako podjetnike kot tudi njihove zaposlene. Javnost velikokrat sliši pavšalne trditve in potvorjene informacije glede subvencij kot drugih vprašanj, povezanih z donosi in razvojem tehnologij. Najprej pa nas je zanimala ekologija.

V javnosti se pojavlja precej očitkov, da se za proizvodnjo sončne celice porabi več en-ergije, kot je ta proizvede v vsej svoji življenjski dobi. Vaš komentar?

Ta očitek je popolnoma zgrešen. Mogoče je veljal v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja. Današnje tehnologije sončnih celic in fotonapetostnih modulov so te stvari popolnoma spremenile.

Ste lahko bolj konkretni?Energijska odplačilna doba

modernih fotonapetostnih sistemov je od leta in pol do največ štirih let.

Od česa je ta doba odvisna?Od izbrane lokacije in

načina postavitve. Na jugu Evrope je ta doba približno dvakrat krajša kot na severu. Prej omenjene dobe veljajo za klasične kristalne silicijeve fotonapetostne module, pri tankoplastnih modulih so ta obdobja še za približno petino krajša.

Kako je s pričakovano življenjsko dobo teh modulov?

Življenjska doba lahko znaša tudi več kot 30 let. To pomeni, da nam fotonapetostni moduli v svoji življenjski dobi dajo tudi 15kratnik na novo proizvedene električne energije.

Sončne celice bodo s časom odslužile svoje. Ali bo možna razgradnja oziroma reciklaža?

Obseg proizvodnje zadnjih deset let močno narašča, zato bo v prihodnjem desetletju treba vzpostaviti ustrezne mehanizme.

Kakšni bodo?V Evropi so večji proizva

jalci fotonapetostnih modulov ustanovili združenje PV Cycle, ki skrbi za pripravo mehanizmov odjema in razvoj tehnologij reciklaže. Podjetje First Solar, ki proizvaja tankoplastne kadmijtelurjeve module, že ima sistem za zagotovljen odjem.

Torej se dajo fotonapetostni moduli reciklirati?

Seveda. Sploh klasični s kristalnimi silicijevimi sončnimi celicami. Tehnološko je to obvladljiv proces.

Kaj pa količinsko?Resne količine bodo prišle

čez desetletje ali dve. Časa za vzpostavitev regulatorjev in mehanizmov je več kot dovolj.

Ali se lahko pri tem odpre-jo kakšna nova ekološka vprašanja?

Ne. Glavno maso fotonapetostnih modulov sestavlja steklo, ki je ekološko neoporečno in

[ INTERVJU ] Marko Topič, predstojnik laboratorija za fotovoltaiko in optoelektroniko na ljubljanski fakulteti za elektrotehniko, pravi, da fotonapetostni moduli v svoji življenjski dobi dajo tudi 15-kratnik na novo proizvedene električne energije

Cena sončne elektrike bo konkurenčna leta 2020

ga je mogoče preprosto reciklirati. Druge sestavine so precej podobne elektronskim proizvodom. Postopke krovno urejajo in regulirajo uredbe Evropske unije, denimo direktiva RoHS.

Ali drži, da se je zaradi velikodušnega subvencioniranja in izjemno dobrega osončenja veliko investitorjev usmerilo v Španijo?

To je res. Španska vlada je pred leti izdala atraktivno uredbo o zagotovljenih odkupnih cenah za elektriko iz sončnih elektrarn.

Kaj je bila posebnost?Pogoji odkupa elektrike

so bili izjemno dobri, uredba predvsem ni omejila veljavnosti trajanja pogodbe. S tem so postale sončne elektrarne na španskih tleh potencialno zelo dobičkonosne. To pa je pritegnilo veliko investitorjev iz zahodne Evrope.

Koliko?Lani je dosegla skupna moč

postavljenih elektrarn dva gigavata. To je moč treh krških nuklearnih elektrarn.

Vendar ali ni šla zadeva že predaleč?

Uredba je omogočala prevelike dobičke, zato jo je španska vlada septembra lani spremenila. Po novem imajo določeno letno kvoto moči novih sončnih elektrarn. Poslovne investicije in prekomerno vgrajevanje tujih proizvodov na španskih tleh so s tem omejili.

Ali se pri preveč radodarnih subvencijah ne pojavi vprašanje smiselnosti? S subvencijami naj bi spodbujali domače gos-podarstvo, vendar ugodne sub-

vencije pritegnejo investitorje iz tujih držav, kamor se prelivajo tudi dobički.

Argumentov za raznovrstne politike podpor je veliko. Pomembno je, da podpore pospešujejo domač razvoj in krepijo gospodarsko panogo. A podpore ne smejo biti preveč ugodne. Na področju fotovoltaike je treba pospeševati ekonomijo obsega na globalni ravni. Glavni motorji so Nemčija, Španija, Japonska, ZDA, prebujajo se Italijani, Francozi in Grki. Te subvencije so pomembne za

»Energijska odplačilna doba modernih fotonapetostnih sistemov je od leta in pol do največ štirih let.«

Tako pravi Marko Topič, predstojnik laboratorija za fotovoltaiko in optoelektroniko na ljubljanski fakulteti za elektrotehniko.


CMYK, znak + tekstovni del Barve CMYK

C: 100, M: 74, Y: 0, K: 40

C: 0, M: 50, Y: 100, K: 0

CMYK, -> tekstovni del

RGB, znak + tekstovni del

RGB, -> tekstovni del

ČB, znak + tekstovni del

ČB, -> tekstovni del

ČB, znak + tekstovni del

ČB aplikacija negativ, -> tekstovni del

Barve RGB

R: 0, G: 50, B: 100

R: 250, G: 140, B: 30

Barve BLACK

K: 100

K: 70

STREETSUN Sunlight for the night

By the end of the 60's the first earth satel-lites were equipped with solar cells.By the beginning of the 70's first solar modules as well as some small devices came on the market.At the beginning of the 90's the development accelerated rapidly and EPS soltec received international acknowledgement with customised solutions in the capacity range of up to 30 watt.An optimised processing technique and solar cells with high power permitted the entry into mass-produced products.

STREETSUN The self-supporting lamp

STREETSUN has many years of experience, based on extensive series of measurements on a product in the most varied weather conditions, which is highly useful for the customers and offers large benefits, because it is:

● self-contained

● energy-efficient

● highly efficient

● environment friendly and

● economically superior

Even for remote areas or paths, which have to be developed with high costs to start with, the otherwise required preparatory work such as (intensive trench work, laying armoured cables with earth wire, road cross-ings etc.) can be omitted.

With STREETSUN, the light spot can be installed without limitations independently and economically and offers safety and very good visibility with high lighting power.No power costs, long service life, low main-tenance and pollution free energy usage satisfy and strengthen the image.

[ INTERVJU ] Marko Topič, predstojnik laboratorija za fotovoltaiko in optoelektroniko na ljubljanski fakulteti za elektrotehniko, pravi, da fotonapetostni moduli v svoji življenjski dobi dajo tudi 15-kratnik na novo proizvedene električne energije

Cena sončne elektrike bo konkurenčna leta 2020razvoj in rast domačega sektorja. So pomemben generator lokalne zaposljivosti in hkrati dolgoročno zmanjšujejo energetsko odvisnost in izpuste toplogrednih plinov. Ko bomo porabili vse energetske zaloge, nam bo ostalo le sonce. Zato je treba pospeševati sektorski gospodarski razvoj in krepiti konkurenčnost industrije. Nemci ne skrivajo, da se z vlaganji v razvoj krepi konkurenčnost lastne industrije, ki omogoča ekspanzijo prek lastnih meja.

Kako pa so za financiranje večjih projektov dojemljive banke?

V državah, kjer imajo veliko rast sončnih elektrarn, uredbe o odkupnih cenah zagotavljajo odkup za daljše obdobje 20 do 25 let. V Sloveniji tega nimamo. Zato si nihče ne upa izvajati večjih investicij, saj nima dolgoročno stabilnih pogojev. Slovenija naj bi z novo uredbo, ki je trenutno v javni obravnavi, sprejela za sončne elektrarne 15letno amortizacijsko obdobje. To je korak v pravo smer, da bodo imeli investitorji stabilne ekonomske pogoje. S tem bo ekonomski račun predvidljiv. Tako bo tudi naklonjenost bank za kreditiranje večja. Seveda pa ostaja vprašanje, ali bodo stopnje donosov dovolj zanimive za investitorje. Trenutni predlog uredbe za sončne elektrarne ni ravno navdušujoč.

Kje je prag sprejemljivosti?Pri šestih odstotkih donosa

na letni ravni.

In kje smo pri letnih donosih sončnih elektrarn danes?

Zelo različno. Ta račun ima kopico parametrov in pri trenutnih pogojih z zagotovljenim desetletnim obdobjem o dobičkonosnosti le stežka govorimo. Pri meni znanih parametrih je ta dobičkonosnost največ dva do tri odstotke na leto.

Kakšno je vaše splošno stališče do slovenske ureditve subvencij?

Sistem zagotovljenih odkupnih cen je od leta 2002 dobro razdelan in postaja za investitorje vedno bolj zanimiv. Ko bomo imeli vzpostavljen sistem za najmanj 15letni zagotovljeni odkup, bo tudi prišel čas za večje sončne elektrarne.

Nekateri opozarjajo, da je sub-vencija 0,399 evra za kilovatno uro prenizka. Kakšno je vaše mnenje?

V desetih letih se vam po tej odkupni ceni današnja investicija v sončno elektrarno še ne povrne, v 15 letih pa lahko pridete do donosnosti nekaj odstotkov na leto. Torej zgolj višina subvencije ni zadosten kazalnik.

Nemčija pri subvencijah vsako leto znižuje odkupno ceno za elektriko, ki prihaja iz sočnih elektrarn. Kdaj mislite, da bi lahko ta industrija zaživela brez subvencij?

Po projekcijah, ki smo jih izdelali pri Evropski tehnološki platformi za fotovoltaiko, se bo to zgodilo okoli leta 2020. Takrat bo cena električne energije, ki jo proizvedejo sončne elektrarne,

konkurenčna ceni elektrike iz drugih virov.

Je ta cena kdaj že zdaj konkurenčna?

Ja, v obdobjih, ko trenutna borzna cena električne energije zraste za več kot trikrat.

Kateri so ti trenutki?To je v trenutkih največjega

povpraševanja po vršni energiji. Denimo v poletnem času okoli poldneva.

Kdaj pa bo elektrika iz sončnih elektrarn konkurenčna tisti, ki jo proizvedejo v velikih elektrarnah?

To se bo zgodilo kas neje, med letoma 2025 in 2030. Vse je odvisno od hitrosti razvoja in napredka ter zniževanja stroškov fotovoltaičnih sistemov in hranilnikov energije. Razvojni dosežki morajo čim prej priti v proizvodnjo in v produkte. Ravno to pa je posredni cilj subvencij.

Kaj pa ekonomija obsega?Krivulja ekonomije us

peha govori o 20odstotnem znižanju cen pri podvojenem obsegu proizvodnje. Tudi zaradi tega dejavnika pričakujemo kontinuirano upadanje cen fotovoltaičnih sistemov.

Kakšna je dobičkonosnost proizvajalcev fotovoltaičnih sistemov?

Kosmata ali čista? Kakorkoli, težko vprašanje, saj podatki niso javno dostopni. Razlike so velike, prav tako so različni deleži, ki jih proizvajalci vlagajo v razvoj in širitev proizvodnje.

Lahko poveste kak primer?Ameriški Sunpower je imel

v zadnjem četrtletju 2008 27odstotni kosmati donos.

So pa tudi delnice teh podjetij izjemno volatilne. Zakaj?

Zdaj je na borzah vse bolj odvisno od psihoze …

Ampak tudi pred krizo so te vrednosti zelo nihale.

Delnice f o t o voltaičnih družb so nekaj zadnjih let občutno rasle, saj gre za dolgoročno perspektivno panogo. Volatilnost je preprosto povezana z uveljavljanjem interesov pri oblikovanju lastniških struktur. V vsaki mladi panogi se zelo pogosto pojavljajo prerivanja, ki povzročajo hitre rasti in padce cen delnic. Gre namreč za panogo, ki zahteva sodelovanje med različnimi proizvajalci v verigi, sistem pa temelji na dolgoročnih pogodbah. Za zagotovitev takih pogodb pa prihaja celo do lastniških vstopov v partnerska ali konkurenčna podjetja.

V Sloveniji je edini proizvaja-lec Bisol. Kje so še možnosti za druga podjetja?

Bisol je edini veliki proizvajalec multikristalnih silicijevih fotonapetostnih modulov. Ta segment v modularni proizvodni verigi je investicijsko najmanj obsežen in s tega stališča najbolj dobičkonosen. Po drugih plati pa je v zadnjih letih zelo dobičkonosna proizvodnja solarnega silicija, ki pa zahteva ogromno investicijo.

Tega v Sloveniji nismo sposobni proizvajati.

Bile so pobude, da bi TDR Ruše prestrukturirali, vendar je projekt zamrl. A za Slovenijo so zanimivi tudi vmesni segmenti, kot so proizvodnja sončnih celic in silicijevih rezin ali tankoplastne tehnologije. Slednje nimajo modularnosti, kar pomeni težji vstopni prag, to pa je povezano z večjimi tveganji.

Kje so trgi?Evropa in nato svet. Slove

nija je v tem pogledu premajhen trg.

Kdo bi lahko bil i investitorji?

Gre za dva pristopa. Prvi je organska rast podjetij majhnih investitorjev. Na drugi strani so investitorji velika podjetja in holdingi, ki investirajo v to proizvodnjo.

Lahko navedete kak primer?

Enel je energetski velikan in največji proizvajalec električne energije v Italiji. Zelo je podoben Holdingu Slovenske elektrarne. Nedavno je popisal konzorcijsko pogodbo z japonskim podjetjem Sharp, da bodo v Italiji postavili tovarno tankoplastnih fotonapetostnih modulov z letno proizvodno zmogljivostjo 300 megavatov. S tem bodo zadostili potrebam za gradnjo lastnih sončnih elektrarn, preostanek proizvodnje pa bodo lansirali na evropski trg.

V Sloveniji je veliko malih in-vestitorjev v sončne elektrarne. Med za slovenske razmere večjimi pa so tudi elektrodis-

tribucijska podjetja. V kateri fazi so? Ali gre za resen posel ali pa se na manjših projektih le učijo in pripravljajo na večje?

Teh investicij distribucijska podjetja ne izvajajo le zaradi dobička. Želijo razvijati lastno znanje, kompetence in konkurenčnost na tem področju. Dosedanji uspehi dokazujejo, da znamo narediti manjše elektrarne in da je čas za večje projekte.

Slovenija zdaj v sončnih elektrarnah proizvede za okoli 0,16 promilov elektrike, ki je porabi. Kakšen delež lahko dosežemo?

V tem letu bodo slovenske sončne elektrarne proizvedle okoli 1.600 megavatnih ur in zelo hitro lahko pridemo do precejšnjega deleža.

In koliko je to?Lahko bi dosegli do pet

odstotkov. Gradnja sončnih elektrarn je precej hitrejša kot gradnja klasičnih elektrarn.

Kolikšen je ta čas?V Španiji so lani od odločitve

za gradnjo do zagona 40megavatne elektrarne potrebovali osem mesecev.

V Sloveniji ne bi v tem času dobili niti gradbenega dovoljenja.

V Sloveniji doba od poslovne odločitve do zagona ne bi smela biti daljša od enega leta in poenostavitev administrativnih postopkov je ena izmed prioritet.

Pogovarjal se je Vasilij Krivec.


Gorenjske elektrarne so doslej postavile že pet sončnih elektrarn skupne inštalirane moči 277 kilovatov. Trenutno gradijo oziroma projektirajo tri nove skupne moči 110 kilovatov. A prava zgodba se šele začenja.

Eden od prvih pogojev za gradnjo sončne elektrarne je ustrezna lokacija. Za tako naložbo so primerne tako rekoč vse površine, ki imajo dovolj ve-liko sončno obsevanje – strehe objektov, degradirana zemljišča in druge površine.

Iščejo površine za nove sončne elektrarne

Gorenjske elektrarne iščejo površine, kjer bodo lahko postavili nove obnovljive vire električne energije. Z gradnjo sončne elektrarne nima lastnik nobenih stroškov, zato ne nosi nobenih tveganj. Edino, za kar se mora pogodbeno zavezati, je, da se stavbna pravica vpiše v zemljiško knjigo za dobo de-lovanja sončne elektrarne. To je približno 30 let.

Različne oblike najemnineGorenjske elektrarne plačajo

najemnino na različne načine.

Imate dobro osončeno streho ali zemljišče?

Gorenjske elektrarne so pravi partner!

Med drugim je mogoče tudi enkratno vnaprejšnje plačilo za dobo obratovanja elektrarne. Odvisno od potreb oziroma finančnega stanja lastnika lahko to uredijo tudi drugače. Možen je kompenzacijski posel, vezan na porabo električne energije lastnika.

Družbena odgovornostSončne elektrarne bo-

do, podobno kot v Španiji, Nemčiji, Avstriji in drugih raz-vitih državah, tudi v Sloveniji postajale vedno pomembnejši vir električne energije. Tega se v Gorenjskih elektrarnah zavedajo, zato razvijajo vedno nove projekte, pri tem pa želijo podjetju dodati nove vrednosti,

lastniki pa lahko pridobijo nov vir prihodka. Predvsem pa sta tukaj pomembna družbena od-govornost in odnos do okolja.

Sončna elektrarna na osnovni šoli Križe je ena izmed petih, ki so jih zgradile Gorenjske elektrarne. Njena moč je 80 vršnih kilovatov.

Gorenjske elektrarne, d. o. o.Stara cesta 3 4000 KranjTel.: (04) 208 35 31 Faks: (04) 208 35 12 E-pošta: [email protected]

INFORMACIJE

Gorenjske elektrarne, d. o. o., so lani in letos postavile kar dve sončni elektrarni. »Lani smo fotonapetostno oziroma sončno elektrarno s konično močjo 16,3 kilovata postavili na strehi krajevnega nadzorništva Elektra Gorenjske v Radovljici, letos pa elektrarno konične moči 30,9 kilovata še na strehi pokritega parkirišča podjetja A-1 Remont na Laborah v Kranju.

Ta dva projekta sta v skladu s strateškimi cilji Gorenjskih ele-ktrarn in Elektra Gorenjska, da po eni strani povečujemo proiz-vodnjo električne energije iz ob-novljivih virov energije in s tem

pripomoremo k uresničevanju ciljev nacionalnega energet-skega programa in kjotskega protokola, po drugi strani pa prispevamo k zmanjševanju onesnaževanja in k ohranjanju okolja, v katerem živimo in ust-varjamo,« pravi Marko Čarman, direktor Gorenjskih elektrarn.

Skupna vrednost obeh projek-tov znaša 69 milijonov tolarjev, radovljiška sončna elektrarna je stala 24 milijonov, kranjska pa 45. Radovljiška naj bi prihodnje leto proizvedla 15 tisoč, kran-jska pa 32 tisoč kilovatnih ur električne energije. Trenutno pa se skupaj z lastniki, projektanti in strokovnjaki iz Elektra Goren-jske ukvarjajo že s tretjim večjim projektom. Sončno elektrarno z močjo približno 20-30 kilovatov

želijo namreč postavili tudi na strehi konferenčnega centra na Brdu pri Kranju. »Naše dose-danje izkušnje pri obratovanju sončnih elektrarn so zelo spod-budne, saj nenačrtovanih izpadov zaradi notranjih okvar praktično nismo imeli,« pravi Čarman in v šali dodaja, da jih pri sončnih elektrarnah moti samo to, da ponoči ne delujejo.

Direktor Gorenjskih elektrarn napoveduje, da se bodo grad-nje fotonapetostnih elektrarn lotevali tudi v prihodnje, saj na Gorenjskem proučujejo kar šest izjemno zanimivih lokacij. »V glavnem gre za strehe večjih ob-jektov. Za vse potencialne lokac-ije smo proučili primernost lege in velikosti strehe, možni poten-cial (instalirana moč) in dostop do omrežja. Glede ekonomske upravičenosti naložb pa bo treba v nadaljevanju opraviti podrob-no ovrednotenje možnih lokacij z elementi, ki vplivajo na izračun cene instaliranega kilovata,« ra-zlaga Čarman. Kot dodaja, pa imajo lastniki vseh objektov veliko posluha za izkoriščanje obnovljivih virov energije.

Gorenjske elektrarne, d. o. o., KranjNa Gorenjskem snujejo že tretjo sončno elektrarno

MFE Labore

Elektrarno lahko postavi tako pravna kot fizična oseba, pri tem pa mora spoštovati predpise o graditvi objektov. Ali pa tudi ne. Izkušnje pri gradnji sončnih elektrarn namreč kažejo, da se praksa razlikuje, pogoje pa določajo kar lokalne oblasti.

Eno izmed dovoljenj za gradnjo sončne elektrarne je gradbeno. Pridobiti ga mora investitor za gradnjo sončne elektrarne na prostem oziroma na površinah.

Ne potrebuje pa ga za elek-trarno na strehi oziroma vgrad-njo v druge dele stavbe, saj se taka gradnja uvršča med investicijsko vzdrževalna dela. Investitor mora pred gradnjo vložiti tudi zahtevo za izdajo soglasja za priključitev elektrarne sistemskemu oper-aterju distribucijskega omrežja z električno energijo.

Praksa je povsem drugačnaVendar pa zadeve v praksi

niso tako jasne kot na papirju. Tako nam je Jure Filipič, solas-tnik podjetja Techaton, zaupal, da se politika glede gradbenih dovoljenj razlikuje in je pre-cej odvisna od upravnih enot.

Gradbeno dovoljenje enkrat ja, drugič neGradbeno dovoljenje je potrebno za sončne elektrarne na prostem oziroma na površinah, za tiste na strehah pa ne

V Sloveniji se naložba v malo sončno elektrarno izplača po 13 do 15 letih. To je glavno merilo za odločitev glede naložbe. Parametrov za izračun je precej, predstavljamo le najbolj osnovne.

Strošek naložbe v sončno elektrarno je med štiri in šest tisoč evrov na inštaliran kilovat. Pri zelo velikih pro-jektih je možno doseči tudi boljšo ceno. Največji delež cene, okoli 70 odstotkov, gre za fotonapetostne (PV) mod-ule. Okoli 15 odstotkov gre za razsmernike, ostanek pa za nosilne konstrukcije, kable, konektorje, zaščito, strelovod-ni sistem, načrtovanje in delo. Vrednost naložbe se seveda znižuje s povečevanjem inštalirane moči.

Večje sončne elektrarne je treba priključiti trifazno

[ OSNOVNA ŠOLA STROŠKOV ] Izplačljivost fotonapetostnih sistemov

Na streho hiše do 4,4 kilovataZaradi stroškov, ki jih je treba

plačevati za letni pregled števca električne energije (okoli 200 evrov), je najmanjša še smiselna velikost sončne elektrarne ne-kaj kilovatov. Majhne sončne elektrarne do velikosti 4,6 ki-lovata se smejo priključiti eno-fazno, prek enega enofaznega razsmernika. Večje pa je treba priključevati trifazno, kar se iz-vede z enim trifaznim ali tremi enofaznimi razsmerniki. Zaradi višjih stroškov trifaznega prik-lopa bi bila optimalna velikost elektrarne, ki bi jo postavili na streho hiše, nekoliko manjša, kot je omejitev za enofazni priklop (4,0 do 4,4 kilovata). Pri večjih strehah ali postavitvi na tleh je smiselna inštalirana moč nad 11 kilovatov.

Subvencija je še nujnaV Sloveniji bo letna proizvod-

nja pravilno konfiguriranega sistema okoli 1,1 megavatne ure na vsak inštaliran kilovat. Gorenjska in Primorska imata nekoliko boljše pogoje, preostali

predeli nekoliko slabše. Brez subvencionirane odkupne cene sončne elektrarne še niso rent-abilne. Subvencija k odkupni ceni je postavljena tako, da ne omogoča prevelikih zaslužkov in omogoča odplačilno dobo naložbe v okoli 13 do 15 letih.

Prodaja električne energije je možna na dva načina, in sicer z upoštevanjem enotne letne cene ali letne premije. Enotna letna

Predstavitev modula za usposabljanjeNa Srednji šoli tehniških strok Šiška v Ljubljani je bila 3. marca letos predstavitev modula za usposabljanje odraslih za načrtovanje, montažo in vzdrževanje fotonapetostnih (PV) sistemov. Namenjena je bila podjetjem, ki že delujejo na področju fotovoltaike in vidijo v hitro rastoči panogi svojo perspektivo ali tržno nišo. Udeležili so se ga tudi predstavniki obrtne in gospodarske zbornice, centra za poklicno izobraževanje ter ministrstva za šolstvo in šport. Prisotnim na dobro obiskanem dogodku so predstavili vsebino in način izvajanja modula, delovni zvezek in priročnik o PV-sistemih ter referenčne standarde in kot primerjavo to izobraževanje in usposabljanje v EU. Gre za prvi tak modul v slovenskem izobraževalnem sistemu.

70 % naložbe v sončno

elektrarno gre za nakup fotonapetostnih modulov.

4,6 kilovata sme biti moč

sončne elektrarne, ki jo lahko priključimo enofazno. Večje je treba priključiti trifazno.

ŠTEVILKI

»Na že obstoječem objektu smo gradili manjšo elektrarno moči 50 vršnih kilovatov, za katero smo morali pridobiti gradbeno dovoljenje. Na drugi strani pa smo gradili elektrarno s sledilnimi sistemi na beton-skih temeljih neposredno na zazidljivem zemljišču, vendar zanjo gradbenega dovoljenja nismo potrebovali,« razlaga Filipič in dodaja, da je bila v tem primeru dovolj že lokaci-jska informacija.

Energetsko dovoljenjePoleg gradbenega mora in-

vestitor za sončno elektrarno z močjo, večjo od enega megavata, pridobiti še energetsko dovoljenje. Bolje rečeno, ga bo moral prido-biti, saj tako velike sončne elek-trarne v Sloveniji še ni. Energetsko dovoljenje bo izdalo ministrstvo, pristojno za energijo.

ŠTEVILKA

800 evrov stane projektna

dokumentacija (PZI) za sončno elektrarno.

Ker v Sloveniji še nismo gradili večje sončne elektrarne, slovenske banke nimajo izkušenj s tem področjem. Nekatere med njimi sicer imajo nekatera objektivna merila za odločanje, druge pa odkrito priznavajo, da tega področja sploh ne poznajo. Banke, ki so v tuji lasti, lahko pri tem izkoristijo izkušnje celotne skupine.

Kot pravi direktor Gorenjskih elektrarn Marko Čarman, so do-slej vseh pet svojih sončnih elek-trarn financirali z lastnimi sred-stvi. »Ti projekti za naše podjetje finančno niso bili tako zahtevni in smo jih lahko financirali brez posojil,« razlaga Čarman. Vendar pa bodo v prihodnosti prav go-tovo vlagali v veliko večje sončne elektrarne moči nekaj megavatov. In če velja, da je za megavat moči treba vložiti okoli štiri milijone evrov ali več, potem je jasno, da podjetja takšnih naložb finančno ne bodo mogla pokrivati sama. Investicijska sredstva bodo iskala tudi pri bankah.

UniCredit ima izkušnje v tujini

Medtem ko so nam iz SKB banke sporočili le, da niso pravi naslov za taka vprašanja, pa so nam v UniCreditu povedali, da ima njihova skupina izkušnje pri takem financiranju iz Nemčije. »Trenutne razmere so kljub nižjim cenam fosilnih goriv za to dejavnost še vedno zelo za-nimive in potencial na področju solarne energije obstaja,« pravi Miloš Vignjević, vodja oddelka za nepremičninsko in projektno financiranje v omenjeni banki. Dodaja, da se je v zadnjih letih na trgu pojavilo veliko proiz-vajalcev solarnih panelov, predvsem iz držav vzhodne Azije, vendar vsi nimajo us-trezne kakovosti in garancije. Med tveganji omenja tehnične in okoljske pomanjkljivosti, tveganje dobavitelja opreme in podobno. Vsak projekt ob-ravnavajo posebej in se o vsem pogovorijo z investitorjem.

Če ni podatka o ceni, NLB ne financira

V NLB pri financiranju elek-trarn, ne glede na energent, pregledajo proizvodno ceno

kilovatne ure, kdaj bo elek-trarna obratovala, koliko časa bo počivala, kakšni so režijski stroški in ali so vključeni v ceno proizvedene elektrike. Pomemb-no je, ali bo investitor elektriko lahko prodal in po kakšni ceni. Ob ugodnem razmerju projekt tudi financirajo.

Projektov z alternativnimi energenti se praviloma lotevajo predvsem ljudje z naravoslov-no-tehničnih področij, ki imajo manj poslovodnih veščin, zato se ti projekti načrtujejo dlje časa, pravi Jasmin Držanič, namestnica direktorja sek-torja za ocenjevanje inves-ticij in premoženja v NLB. Tako velikokrat od investi-torjev ne dobijo odgovora o ceni, po kateri bodo prodajali električno energijo. »Dokler pa banka nima odgovora na to vprašanje, ne more odločiti, ali bo projekt kreditirala,« razlaga Držaničeva.

Iz Abanke so nam odgovo-rili, da podobnih projektov še niso financirali, k temu pa bodo pristopili skladno z veljavno po-slovno politiko. Vendar je letos na splošno težko pridobiti vire za večje projekte.

Banke so še brez izkušenj

Gregor Cimerman, vodja programa OVE, Iskra Zaščite, d. o. o. [email protected]


Gradbeno dovoljenje enkrat ja, drugič neGradbeno dovoljenje je potrebno za sončne elektrarne na prostem oziroma na površinah, za tiste na strehah pa ne

Investitor mora pridobiti lokacijsko informacijo, ki stane 17,73 evra. Izda jo občina. Pridobitev projektnih

pogojev je brezplačna. Pridobijo se pri upravljavcu električnega omrežja. Projektantsko podjetje

izdela projektno dokumentacijo (PZI), ki stane okoli 800 evrov. Investitor mora nadalje

pridobiti soglasje za projekt, ki mu ga izda upravitelj električnega omrežja. Sledi postavitev sončne

elektrarne na objekt. Pridobiti je treba

soglasja za poskusni priklop, ki ga izda upravitelj električnega omrežja. Izvedejo se meritve in

preizkus delovanja. Sledi pridobitev soglasja

za priklop. Opraviti je treba

inšpekcijski pregled fotonapetostne elektrarne. Po priklopu elektrarne

na omrežje mora lastnik zaprositi Javno agencijo RS za energijo (JARSE), da elektrarno uvrsti v register proizvodnih naprav. JARSE kasneje izda

deklaracijo proizvodne naprave. Zanjo lahko lastnik zahteva potrdilo o izvoru, s katerim dokazuje, koliko elektrike iz OVE je proizvedel. Od JARSE je treba

pridobiti odločbo o dodelitvi podpore. To je podlaga za sklenitev pogodbe s centrom za podpore pri Borzenu in za izplačevanje podpor. Pogodbo bo investitor

sklenil za odkupovanje elektrike po zagotovljeni ceni ali pa za izplačevanje premij za elektriko, ki jo bo prodajal sam.

OSNOVNI KORAKI

Postavitev sončne elektrarne in priklop

Zahteve upravnih enot glede gradbenega dovoljenja za sončne elektrarne so različne.

Kumulativni denarni tok sončne elektrarne z inštalirano močjo 4,4 kW ob upoštevanju cene 5000 EUR/kWh. Posojilo je 50 % investicije, z dobo odplačevanja 10 let in obrestno mero 4,78 %. V izračunu so upoštevani obratovalni stroški, zamenjava razsmernika v 12. in 24. letu in slabšanje izkoristka PV modulov. Izračun je narejen za spreminjanje tržne cene elektrike za odstotek letno. Inflacija ni upoštevana.

Potrebna površina fotonapetostnih modulov za 1 kW inštalirane moči pri postavitvi na streho hiše. Izkoristek PV-modulov je pomemben samo za določanje potrebne površine sončne elektrarne ob dani inštalirani moči. Monokristalni PV moduli imajo izkoristek okoli 16 %, polikristalni 13 % in tankoplastni 8 %. Na ravnih površinah je potrebna površina večja, saj mora biti zaradi senčenja med posameznimi vrstami PV modulov razmik.

Kumulativni denarni tok son ne elektrarne z inštalirano mo jo 4,4 kW, obupoštevanju cene 5000 EUR/kWh. Kredit je 50% investicije, z doboodpla evanja 10 let in obrestno mero 4,78%. V izra unu so upoštevaniobratovalni stroški, zamenjava razsmernika v 12. in 24. letu in slabšanjeizkoristka PV modulov. Izra un je narejen za spreminjanje tržne cene elektrikeza podan odstotek letno. Inflacija ni upoštevana.

89

101112131415161718

Izko

ristek

PVmod

ulov

[%]

Kumulativni denarni tok

12000

7000

2000

3000

8000

13000

18000

0 5 10 15 20 25 30

[EUR]2% 4% 6%

Potrebna površina fotonapetostnih modulov za 1 kW inštalirane mo i pri postavitvi nastreho hiše. Izkoristek PV modulov je pomemben samo za dolo anje potrebne površineson ne elektrarne ob dani inštalirani mo i. Monokristalni PV moduli imajo izkoristek okoli16%, polikristalni 13% in tankoplastni 8%. Na ravnih površinah je potrebna površina ve ja,saj mora biti zaradi sen enja med posameznimi vrstami PV modulov razmik.

Površina 1 kW PV modulov, glede na izkoristek

89

101112131415161718

5 6 7 8 9 10 11 12 13[m2]

Izko

ristek

PVmod

ulov

[%]

[ OSNOVNA ŠOLA STROŠKOV ] Izplačljivost fotonapetostnih sistemov

Na streho hiše do 4,4 kilovata Fotonapetostne sisteme

ločimo na otočne in omrežne. Omrežni so povezani v električno omrežje, otočni pa ne. Slednji z električno energijo oskrbujejo objekte na oddaljenih lokacijah, kjer bi bila postavitev električnega omrežja predraga. Gre za gorske koče, bazne postaje, namakalne sisteme. Torej otočni sistemi proizvajajo elektriko za pokrivanje lastnih potreb. Ker je naložba v fotonapetostni sistem zajetna in ker morajo biti otočni sistemi za doseganje primerne razpoložljivosti napajanja predimenzionirani, je treba narediti energetski pregled in izločiti preveč potratne porabnike in jih nadomestiti z varčnejšimi. Elektrika, proizvedena

v otočnih sistemih, se ne prodaja, zato dobička ni. V večini primerov pa se

takšni sistemi izplačajo. Obratovalni stroški so nizki, zato so stroški v vsem življenjskem ciklu nižji od stroškov naložbe v klasični agregat na dizel ali bencin. Za doseganje boljše razpoložljivosti ob cenejši naložbi je priporočljivo kombinirati različne tehnologije. Sisteme, ki poleg fotovoltaike izkoriščajo še druge tehnologije (denimo majhne vetrnice), imenujemo hibridni. Omrežne fotonapetostne

sisteme ponavadi imenujemo sončne elektrarne. Te elektrarne vso proizvedeno elektriko prodajo, odkup pa je subvencioniran. Običajni omrežni sistem ob izpada ne more delovati in se mora razsmernik v takem primeru izključiti. Možna je nadgradnja, ki sistem ob izpadu omrežja preklopi na lastno napajanje, vendar je ta naložba dražja.

OSNOVNA DELITEV

Otočni in omrežni sistemi

cena znaša 399,57 evra na mega-vatno uro, letna premija pa je 347,19 evra na megavatno uro. Letni premiji je treba prišteti še tržno ceno, ki pa je stvar poga-janj in je trenutno okoli 70 do 90 evrov za megavatno uro. Skupna odkupna cena bi tako bila okoli 420 evrov za megavatno uro.

Subvencionirana odkupna cena velja samo 15 let od pod-pisa pogodbe, kar pomeni, da

po 15 letih dobivamo samo še tržno ceno. Kakšna bo ta čez 15 let, je praktično nemogoče napovedati. Glede na to, da celotni Evropi primanjkuje proizvodnih zmogljivosti, kar se v bližnji prihodnosti ne bo dosti popravilo, bo cena višja od današnje. Življenjska doba PV-modulov je nad 25 let, a v tem času izkoristek modulov pade na okoli 85 odstotkov od začetnega.

Življenjska doba razsmernikov pa je okoli 10 do 12 let.

Cene opreme padajoCene komponent za sončne

elektrarne se nižajo, še posebno to velja za PV-module. Letos je prvo leto, ko je ponudba PV-mod-ulov presegla povpraševanje, del-ni vzrok je gospodarska kriza in z njo povezan upad naročil, drugi vzrok pa je, da so podjetja vla-

gala veliko sredstev v povečanje proizvodnih zmogljivosti. Ko se bodo stroški naložbe v sončno elektrarno znižali, bo sledila tudi sprememba načina subvencioni-ranja in subvencionirani del cene se bo zmanjšal. Čez deset let ali celo prej odkupna cena ne bo več subvencionirana, vendar bodo sončne elektrarne dovolj poceni, da se bodo izplačale tudi brez njih.


Dr. Uroš Merc je direktor Bisola, edinega sloven-skega proizvajalca sončnih panelov. Med pogovorom, ki smo ga opravili kar v enem izmed predprostorov njihove poslovne stavbe, smo imeli občutek, da se letošnjemu dobitniku nagrade menedžerski izziv, ki jo vsako leto podeljuje revija Manager, zelo mudi. Spremembe se namreč dogajajo zelo hitro, časi so razburkani. Tako na trgu kot v podjetju.

Ali ima trg opreme za sončne elektrarne kakšne zakonitosti?

Panoga proizvodnje sončnih panelov je zelo odvisna od sezonskih nihanj. Zakonsko določene dolgoročne odkupne cene v večini držav na začetku leta padajo, zato je proti koncu leta povpraševanja precej več kot v prvih zimskih mesecih. Spomladi povpraševanje spet zraste. Trenutno pa v teh vihravih časih ni nihče povsem varen.

Za kaj gre?Na trgu se pojavljajo velika

nihanja, razmerje dolar/evro pri tem ni nobena izjema. Mi trenutno nimamo nobenih težav, ker večino izdelkov prodajamo na evropskem trgu, kjer tudi kupujemo. Skoraj ves denarni tok je torej v evrih. Tisti, ki pa imajo proizvodnjo vezano na ameriški dolar in japonski jen, so imeli velike težave, saj je dolar precej padel. Zdaj je stanje sicer boljše, vendar so ta tveganja še vedno prisotna. Veliko težav lahko imajo Kitajci, ki imajo veliko zmogljivosti, lastnega povpraševanja pa ne.

V čem je torej njihov problem?

Ustavi se tuje povpraševanje, zato morajo prodajati pod ceno. To je za nas kot proizvajalca fotonapetostnih modulov na kratek rok dobro, saj dobimo surovino po zelo nizki ceni. Pomembno pa je, da bo Evropa, kjer je povpraševanje po teh sistemih največje, uravnotežila trg, da bo lahko deloval tudi na dolgi rok.

Kakšno bo to leto?Mislim, da bo zelo dobro.

Cena se je fotovoltaični opremi znižala, kar je ugodno za investitorje.

Kako padajo cene fotovoltaični opremi, predvsem sočnim panelom?

Po raziskavah proizvodna cena pade za 18 do 22 odstotkov pri vsaki podvojitvi proizvodnje. Pri teh gibanjih rasti je ta oprema

[ INTERVJU ] Dr. Uroš Merc, direktor Bisola, pravi, da se je cena fotovoltaični opremi znižala, kar je ugodno za investitorje

Pri subvencijah v Sloveniji ne smemo ponoviti španske napake

vsako leto cenejša za sedem do devet odstotkov.

Tu trčiva tudi na sistem subvencij. Kakšne naj bodo subvencije?

Ne smemo ponoviti španske napake. Tam so bili z visokimi zagotovljenimi odkupnimi cenami preveč radodarni, zato je trg izjemno narasel, lani pa se je z ostrejšimi regulativami ustavil. V Sloveniji moramo spodbujati lastno industrijo, pri tem ima subvencija seveda zelo pomembno vlogo. Hkrati z razvojem je treba prilagajati odkupne cene. Hitro odpiranje in izjemno dobri pogoji se na prvi pogled zdijo odlična ideja, vendar na dolgi rok niso smiselni.

Kako ocenjujete novo uredbo, ki bo določala pogoje za odkup električne energije iz sončnih elektrarn?

Odjemalci naše opreme si vsekakor želijo boljših pogojev. Popolnoma jih razumem, saj želi vsak doseči večje prihodke. Vendar pa z vidika proizvajalcev in industrije ne bi bilo dobro, da bi te cene preveč zvišali. Je pa zelo pomembno, da so določila ohlapna in ne smejo biti pri

lagojena le za optimalne razmere. Donosnost mora biti med šestimi in osmimi odstotki.

Kakšen je globalni oziroma evropski trg fotovoltaične opreme, kamor prodate veliko večino vaše proizvodnje?

Na prvi pogled je najlaže začeti z moduli, saj so vložki za končni izplen najbolj ugodni. Zato veliko podjetij začenja s tem. Vendar to še zdaleč ni enostavno. Niti ni enostavna proizvodnja, na trgu pa proizvajalce čaka veliko pasti. V tako hitro rastoči panogi, kot je fotovoltaika, bi bil rad vsak zraven. Mi smo na tem trgu od leta 2004 in imamo poleg proizvodnje tudi dolgoročna prodajna in nabavna pogodbena razmerja do leta 2012 oziroma 2015.

Kaj je v poslovnem smislu za vas najbolj pomembno?

Likvidnost in hitro kroženje materialov. V naši prodajni strategiji smo na prvo mesto postavili večje distributerje, ki opremo dobavljajo investitorjem in monterjem. Res da so cene nekaj nižje, ampak so količine neprimerljivo večje. Ta strategija nam zagotavlja hitrejšo rast.

Veliko je dejavnikov, od katerih je odvisno, ali je postavitev sončne elektrarne na neki lokaciji sploh smotrna. Štirje so pri tem odločilni: južna lega in pravi naklon, razpoložljiva površina in oddaljenost od mesta priklopa.

Za izračun ekonomike elektrarne je poleg stroškov naložbe potrebna ocena energijskih dobitkov iz elektrarne na neki lokaciji. Ti se izračunajo na podlagi statistike sončnega obsevanja in sončnih dni za lokacijo, kalkulant pa lahko uporabi tudi dejanske podatke iz prakse oziroma konkretnih projektov.

Statistika in programi za preračun

Podatki o sončnem obsevanju se zbirajo v meteoroloških postajah po Sloveniji in jih je za posamezna območja možno pridobiti na ustreznih portalih. »Najpogosteje uporabljamo PVprograme, ki večino teh parametrov že vsebujejo, druge pogoje pa je možno v programu nastaviti. Na podlagi simulacije lahko dobimo zelo natančne ocene, ki služijo za izdelavo ekonomike elektrarne, boljši programi pa omogočajo zelo natančen izračun,« pravi Rok Vrhovnik, direktor programa Solar v podjetju Actinia.

V Sloveniji se specifična proizvodnja električne energije iz enega vršnega kilovata inštalirane moči elektrarne giblje med tisoč in 1150 kilovatnimi urami električne energije na leto. Ta podatek lahko uporabimo za precej natančne ocene pri izračunih – odvisno od lokacije in prej omenjenih lokalnih razmer. Upoštevati je treba še morebitne izgube zaradi senčenja in segrevanja, izgube v sistemu in degradacijo fotonapetostnih modulov, ki z leti postanejo manj učinkoviti.

Ponavadi se meri teden dni ali dva

Izdelava ocene energijskih dobitkov in enostavne ekonomike elektrarne je praviloma všteta v strošek izvedbe. Če so potrebne dodatne meritve na terenu, je cena odvisna od izbrane metode in merilnih naprav. »Slednje se v praksi ne dogaja pogosto,« pravi Rok Vrhovnik. Dodaja pa, da to izvedejo, ko je težko oceniti vpliv senčenja bližnjih objektov ali če je potreba po dodatnih meritvah hitrosti vetrov. Večina podatkov je namreč že na voljo v javno dostopnih bazah ali pa so vključeni v boljših programih za načrtovanje sončnih elektrarn. Tako je čas izračuna lahko

Kam postaviti sončno elektrarnoNajprej proučite, ali sploh imate ustrezno površino

razmeroma kratek, ponavadi traja teden dni ali dva.

Sončne elektrarne na prostem

Pri postavitvah na prostem so potrebne večje površine kot na strehah z naklonom. Glavni razlog je preprečevanje senčenja med posameznimi vrstami modulov, ki so običajno nagnjeni pod optimalnim naklonskim kotom.

»Za postavitev sončne elektrarne na prostem so potrebne večje površine kot na strehah z naklonom,« pravi Rok Vrhovnik, direktor programa Solar v podjetju Actinia.

Streha mora biti obrnjena na jug, možni so določeni odmiki. Najprimernejši naklon

strehe je okoli 30 stopinj. Če je naklon manjši, je ustrezen naklon mogoče doseči z naklonskimi profili. Upoštevati je treba

tip kritine in morebitne ovire na strehi, kot so dimniki in okna. Površina ne sme

biti osenčena. Analizo senčenja in vpliv bližnjih ovir lahko naredimo tudi z vrisom poti sonca v 360-stopinjsko digitalno

fotografijo. Lege na višji nadmorski

višini so praviloma ugodnejše. Paziti je treba na

povprečne temperature, povprečne padavine (sneg) in veter ter statično ustreznost objekta. Ne smemo pozabiti

na oddaljenost mesta prikopa. Tega določi pristojni distributer električne energije v tehničnih pogojih za priklop. Odvisno je od velikosti elektrarne in stanja omrežja.

ELEKTRARNA NA STREHI

Osnovni parametri za fiksno elektrarno na strehi:

Še posebno je treba biti pozoren pri postavitvi sledilnih elektrarn, kjer sta veter in tip tal ključna pri odločitvi, ali postaviti sledilnike ali ne. Hitrost vetra in tip tal določata velikost in tip temelja ter največjo dovoljeno inštalirano površino PVmodulov.

Hitrosti vetra in povprečne padavine so pomemben dejavnik pri izbiri fotonapetostnih modulov in načina vpenjanja na podlago. Podkonstrukcija za PVmodule mora ustrezati statičnim izračunom, streha pa mora prenesti dodatne obremenitve – ponavadi med 18 do 30 kilogramov na kvadratni meter. Te vrednosti lahko sicer odstopajo glede na uporabljeno podkonstrukcijo in način izvedbe.

Najbližja možna točka priklopa

Na podlagi ocene velikosti elektrarne in predvidene izvedbe je možno za začetek pridobiti informacijo o priklopu. S tem dobimo odgovor, ali je želeno velikost elektrarne sploh mogoče priključiti na obstoječe odjemnopriključno mesto oziroma kje je najbližja točka priklopa. Za pridobitev tehničnih pogojev priklopa je treba izdelati enopolno shemo in predhodno pridobiti dovoljenje na upravni enoti – po novem gradbeno dovoljenje. Za pridobitev soglasja za priklop elektrarne je poleg navedenega treba imeti že izdelano tudi projektno dokumentacijo oziroma projektno rešitev, ki jo odobri pristojno elektro podjetje.


> 1MWpinstaliranih sončnihelektrarn v Sloveniji

Prvo in vodilno Slovensko podjetje spodročja fotovoltaike od 1990.

Sončne elektrarne, otočnifotonapetostni sistemi, komponente

vodilnih svetovnih proizvajalcev.

Kon Tiki Solar d.o.o. Kamnik,Ljubljanska 21K, 1241 Kamnik,Tel/Fax: 01-831 03 80, www.kontiki-solar.si











[ INTERVJU ] Dr. Uroš Merc, direktor Bisola, pravi, da se je cena fotovoltaični opremi znižala, kar je ugodno za investitorje

Pri subvencijah v Sloveniji ne smemo ponoviti španske napake

»Trenutno smo med prvimi 30, želimo v petnajsterico.«

Tako pravi dr. Uroš Merc, direktor podjetja Bisol.

Ste za evropske razmere ve-liki, majhni ali srednji?

Trenutno smo med prvimi 30, želimo v petnajsterico.

Kako pa ste rasli?V drugi polovici leta 2006, ko

smo zagnali proizvodnjo, smo imeli 1,1 milijona evrov prodaje. Predlani smo imeli 9,8, lani pa okoli 20 milijonov evrov. Letos bi lahko presegli 60 milijonov evrov prodaje.

A l i svoje proizvodne zmogljivosti širite sproti ali pa ste imeli prej veliko rezerv?

Naš način proizvodnje nam omogoča zelo enostavno povečevanje zmogljivosti. Odločili smo se namreč za po-lavotmatsko proizvodnjo, kjer se nekatere faze opravljajo ročno. Vsi proizvodni koraki so avto-matski, povezujejo pa jih ljud-je. Tako ob širitvi nabavimo le stroj za posamezno proizvodno fazo, ob tem pa nismo vezani na določenega dobavitelja.

Se boste širili tudi na druga področja, kot je proizvodnja celic?

Verjetno se na to področje ne bomo širili.

Zakaj?Z n a n j e s i c e r i m a m o ,

potrebna pa bi bila večja in-vesticija. Vendar je ključno nekaj drugega. Module se splača proizvajati lokalno, kar pa za celice ne drži. Ob r a z m a h u f o t o v o l t a i k e s e bo ta proizvodnja selila v države z nižjo ceno delovne sile. Proizvodnja modulov za proizvodnjo električne energije pa bo ostala blizu lokacijam, kjer se bodo ti moduli vgrajevali , saj je sončne celice veliko enos-tavneje prevažati kot pa končne izdelke.

Dejavnosti podjetja:• Inženiring in projektiranje sončnih elektrarn• Gradnja sončnih elektrarn• Zastopstvo in prodaja

Fotonapetostnih modulov z izkoristki do 19,3%RazsmernikovAkumulatorskih polnilcev za industrijo in transportSvetil

• Servisiranje in vzdrževanje sončnih elektrarn

Podjetje Enersis je januarja letos zagnalo največjo slovensko fotonapetostno elektrarno, lani pa so postavili tudi prvo fasadno elektrano v Sloveniji.

Instalirana vršna moč največje slovenske sončne elektrarne ta hip je 222,56 kilovata. Elektrarno sestav-lja 1.035 monokristalnih fo-tonapetostnih modulov moči 215 vršnih vatov. Izkoristek modulov je 17,3-odstoten, iz-koristek vgrajenih celic pa presega 22 odstotkov.

Vgrajenih je pet central-nih razmerniških enot pod-jetja Fronius. Elektrarna je tako glede vgrajene opreme kot tudi izvedbe in načina montaže fotonapetost-nih modulov trenutno najsodobnejša v državi. »Po velikosti in sistemu gradnje sodi tudi med največje in najsodobnejše elektrarne te vrste v EU,« nam je povedal mag. Andrej Hanžič, direk-tor podjetja Enersis.

L e t n a p r o i z v o d n j a električne energije bo 267.072 kilovatnih ur in bo v celoti oddana v distribuci-jsko omrežje. Proizvodnja električne energije sončne elektrarne v enem letu zados-tuje za celoletno pokritje povprečne porabe električne energije 90 gospodinjstev.

Na Vranskem prva fasadna sončna elektrarna

Prvo fasadno sončno elek-trarno v Sloveniji je podjetje Enersis postavilo na poslovni stavbi družbe Energetika Vransko. Sestavljajo jo tri enote skupne moči 35,29 vršnega kilovata. Prva enota elektrarne je montirana na strehi poslovnega objekta. Sestavlja jo 80 polikristalnih fotonapetostnih modulov proizvajalca Bisol. Druga eno-ta je na fasadi poslovnega ob-jekta. Fotonapetostni moduli so montirani pod kotom 90 stopinj. Gre za 66 polikristal-nih fotonapetostnih modulov, katerih proizvajalec je prav tako podjetje Bisol. Tretja

Največja sončna in prva fasadna elektrarna v državiObe je postavilo podjetje Enersis

enota fotonapetostne elektrarne pa je postavljena na parkirišču pred poslovnim objektom. Fo-tonapetostni moduli z izkorist-kom 17,3 odstotka so montirani na dvoosni sledilni napravi. Gre za 18 monokristalnih silicijevih modulov skupne vršne moči 3,87 vršnega kilovata.

Primerne so južne fasade Kot pravi sogovornik, so za

gradnjo fasadnih fotonapetostnih elektrarn primerne južne fasade stavb. Zelo zanimive so steklene fasade, saj je izvedba s celicami v sendviču steklo- fotonapetostna celica-steklo le 20 do 30 odstot-kov dražja od običajne steklene fasade. Investicija se pri takšni izvedbi fasade lahko povrne v 13 do 15 letih. »Prednosti fotona-petostne elektrarne na fasadi je več. Poleg proizvodnje električne energije zmanjšujejo fotonapeto-stni moduli stroške klimatizacije stavbe, zagotovljena je enaka ali boljša termična izoliranost stavbe, hkrati pa omogočajo arhitektom večjo individualno oblikovno izraznost pri gradnji objekta,« razlaga Hanžič.

Sončna javna razsvetljavaPodjetje Enersis je v občini Vransko postavilo prvi solarni svetilki za javno razsvetljavo. Življenjska doba svetila je 50 tisoč obratovalnih ur, stroški vzdrževanja so nizki, poleg tega s takšnim svetilom ne onesnažujemo okolja. Fotonapetostni moduli z velikim izkoristkom v povezavi z akumulatorsko baterijo omogočajo osvetlitev tudi ob nekajdnevnem slabem vremenu. S tako razsvetljavo se prihrani precej dragocene električne energije. Naložba je približno 20 do 30 odstotkov cenejša od postavitve klasične razsvetljave in se povrne v sedmih do osmih.

ALTERNATIVA

Rubrika z gostinskimi lokali, v katerih lahko prebirate časnik Finance

Z A J T R K P R V A K O VKOROŠKA REGIJA

ZIPO BARCELJSKA CESTA 33, SLOVENJ GRADEC

GOSTILNA VILICELJSKA CESTA 48, SLOVENJ GRADEC

OKREPČEVALNICA MINUTKACELJSKA CESTA 48B, SLOVENJ GRADEC

KAVARNA IN SLAŠČIČARNA PRORENTRONKOVA 4A, SLOVENJ GRADEC

CAFFE BARGLAVNI TRG 23, SLOVENJ GRADEC

PIZZERIA SALOONVRHE 9, SLOVENJ GRADEC

KAVA BAR “FANTOM”GLAVNI TRG 41, SLOVENJ GRADEC

HOTEL SLOVENJ GRADECGLAVNI TRG 43, SLOVENJ GRADEC

ČAJNICA ARSRONKOVA ULICA 37, SLOVENJ GRADEC

SANTANA COFFEERONKOVA ULICA 4A, SLOVENJ GRADEC

STG DRAVSKI SPLAVARJI ŠARMANJAVNIK 5, OŽBALT

DD GOSTINSTVO IN TURIZEMDOBJA VAS 119, RAVNE NA KOROŠKEM

POP BARPARTIZANSKA CESTA 15, RAVNE NA KOROŠKEM

GOSTILNA LEČNIKTRG SVOBODE 4, RAVNE NA KOROŠKEM

BIFE PRI GRETKISV. VID 32A, VUZENICA

JUGOVZHODNA SLOVENIJA

CAFFE VERONABELOKRANJSKA 5, NOVO MESTO

GOSTIŠČE NA VASIDOLENJE KAMENCE 35, NOVO MESTO

PUB PRI VODNJAKUGLAVNI TRG 3, NOVO MESTO

KAVARNA TRATNIKGLAVNI TRG 11, NOVO MESTO

ČAJARNA PRI KANDIJSKEM MOSTUGLAVNI TRG 17, NOVO MESTO

PIZZERIA ELDORADOIRČA VAS 14, NOVO MESTO

BISTRO CCLJUBLJANSKA 27, NOVO MESTO

BIG STAR PUBLJUBLJANSKA CESTA 26, NOVO MESTO

KAVKA PUBLJUBLJANSKA CESTA 26, NOVO MESTO

BAR FANTOMLOBETOVA ULICA 2, NOVO MESTO

PIZZERIA CHIANTINOVI TRG 3, NOVO MESTO

KLUB LOKAL PATRIOTNOVI TRG 6, NOVO MESTO

BISTRO LIRANOVI TRG NN, NOVO MESTO

GOSTINSTVO MRHARPADERŠIČEVA ULICA 11, NOVO MESTO

PIZZERIA ERAPOD TRŠKO GORO 83, NOVO MESTO

BAR TOTALČEKPOD TRŠKO GORO 98A, NOVO MESTO

KAVA BAR PRI SLONUROZMANOVA 22, NOVO MESTO

BAR ARKADEROZMANOVA ULICA 1, NOVO MESTO

ATMOSFERA CAFFESLAVKA GRUMA 7, NOVO MESTO

GOSTILNA NA HRIBUŠKRJANČE PRI NOVEM MESTU 3, NOVO MESTO

LADY BARŠMIHEL 48, NOVO MESTO

OKREPČEVALNICA TURKLJUBLJANSKA CESTA 27, NOVO MESTO

KAVA BAR OAZAŠEGOVA ULICA, PAVILJON 4A, NOVO MESTO

GOSTIŠČE LOKAŽUPANČIČEVO SPREHAJALIŠČE 2, NOVO MESTO

BAR ČURKGRAJSKA CESTA 2, ČRNOMELJ

BAR EMONEC KAFEZADRUŽNA CESTA 16, ČRNOMELJ

NAPOLEON CAFFEZADRUŽNA CESTA 33, ČRNOMELJ

GOSTIŠČE ŽUPANČIČEV HRAMDRAGATUŠ 22, DRAGATUŠ

BAR BUČARSELA PRI DOLENJSIH TOPLICAH BŠ, DOLENJSKE TOPLICE

PENZION TERMALSOKOLSKI TRG 2, DOLENJSKE TOPLICE

GOSTILNA ŠTUPARDVOR 96, DVOR

BLATNIKOV HRAMwww.sloveniaholidays.si,DVOR

OKREPČEVALNICA BISTO KAVALVELIKE BRUSNICE 13, BRUSNICE

PIZZERIJA LUIGITRG ZBORA ODPOSLANCEV 66A, KOČEVJE

BAR ATMOSFERACESTA XV BRIGADE 27, METLIKA

GRAJSKA KLETTRG SVOBODE 4, METLIKA

GOSTILNA ŠPOLARMAROF 7, MIRNA PEČ

OKREPČEVALNICA KRAMARIČGRAJSKA CESTA 4, OTOČEC

KAVARNA LAGOSGALLUSOVO NABREŽJE 4, RIBNICA

AMADEUS BISTROŠKRABČEV TRG 25, RIBNICA

BISTRO ŽTRG 25. MAJA 1, SODRAŽICA

BAR LANGUSBREG PRI KOČEVJU 29A, STARA CERKEV

VINSKA KLET FRELIHŠENTRUPERT 35, ŠENTRUPERT

APARTHOTEL VILA TOPLICEŠMARJEŠKE TOPLICE 240, ŠMARJEŠKE TOPLICE

GOSTILNA “ŠELIGO”GOLIEV TRG 8, TREBNJE

GOSTILNA OPARAGOLIJEV TRG 13, TREBNJE

GOSTILNA PAVLINGUBČEVA 7, TREBNJE

DISKOTEKA AFRICAOBRTNIŠKA ULICA 24, TREBNJE

GOSTIŠČE HRIBAR TURIZEM, TRGOVINA IGNAC HRIBAR s.p.POD GRADOM 10, TREBNJE

BAR PRI DEDU GERMOVŠKURIMSKA CESTA 4, TREBNJE

KAVARNA EVROPASTARI TRG 32B, TREBNJE

GOSTILNA TONČKOV DOMČATEŽ 16, VELIKA LOKA

SPODNJE POSAVSKA

OŠTARIJA MARGARETACESTA 4. JULIJA 22, KRŠKO

STADION CAFE PUBCESTA KRŠKIH ŽRTEV 130, KRŠKO

ORANGE BARCESTA KRŠKIH ŽRTEV 137, KRŠKO

CENTER CAFE BARCESTA KRŠKIH ŽRTEV 141, KRŠKO

ZMAJČEK BARCESTA KRŠKIH ŽRTEV 135C, KRŠKO

CAFFE BAR CAPPUCCINERHOČEVARJEV TRG 8, KRŠKO

PIVNICA APOLONwww.pivnicaapolon.com,KRŠKO

KLET PENIN ISTENIČSTARA VAS 7, BIZELJSKO

KAVA BAR PALMABOŠTANJ 80, BOŠTANJ

BAR CAFFE ELBAPLETERŠNIKOVA 4A, BREŽICE

GOSTILNA PENZION LESRIMSKA CESTA 31, BREŽICE

PIZZERIJA GRIČZAGREBŠKA CESTA 2, BREŽICE

TERME ČATEŽTOPLIŠKA CESTA 35, ČATEŽ OB SAVI

PIZZERIJA JAVORKRMELJ 59, KRMELJ

BAR ANY TIMEULICA MLADINSKIH DELOVNIH BRIGAD 1, LESKOVEC PRI KRŠKEM

BAR NULA : NULAKVEDROVA 31, SEVNICA

CENTRALS CAFFETRG SVOBODE 5, SEVNICA

PIZZERIA MAGICKVEDROVA CESTA 27A, SEVNICA

Taksisti

INTERTOURS TAXI041 631 914

TAXI METRO080 11 90

TAXI SLUŽBA- HOJAN VLASTA s. p.041 731 831

NIKA-STIL TAXI-PUNGARŠEK DUŠAN s.p.051 439 002

TAXI SLUŽBA PLAVI ANGEL LJUBLJANA040 773 667

nova uredba – razcvet ali pogreb fotovoltaike?

Documents