9Št. 11, 17. marec 2016 IZ NAŠIH KRAJEV

»Gregorčki« kot pozdrav ljubezni in pomladi

Gasilca pogojno obsojena

SLOVENSKE KONJICE – V preteklih dneh se je kon-čala konjiška gasilska saga, ki je zaradi ponarejanja listin in poneverbe pred sodišče pripeljala nekadnja predsednika in poveljnika Prostovoljnega gasilskega društva Slovenske Konjice Andreja Tomažiča in Er-nesta Hlasteca. Po dolgotrajnem sodnem postopku sta bila Hlastec in Tomažič pogojno obsojena zaradi ponarejanja listin. Poneverbe jima sodišče ni moglo dokazati, zato je od pregona odstopilo.

Leta 2009 in 2010 so člani PGD Slovenske Konjice skrbe-li za varovanje pri obnovi avtocestnih predorov Pletovarje in Golo rebro. Ker članom opravljenega dela niso mogli izplačati preko društva, so to izvedli preko fiktivnih ra-čunov dveh gospodarskih družb. Skupno naj bi si gasilci in društvo razdelili več kot 80 tisoč evrov, vendar tožilka ni mogla dokazati, da sta prvoobtožena zagrešila tudi poneverbo in si prilastila 11 tisoč evrov. Nesporno gasilci od svojih prihodkov niso plačali davkov in prispevkov. Te je društvo v višini 20 tisoč evrov poravnalo, ko je utajo ugotovila davčna uprava. Glavna krivca za nezakonito po-slovanje sta bila Tomažič in Hlastec, a ker jima poneverbe niso dokazali, bosta plačala zgolj sodno takso, sodišče je Hlastecu naložilo štiri mesece in Tomažiču sedem mese-cev pogojne kazni s preizkusno dobo dveh let.

Stare zamere in novi dolgoviPo razglasitvi obsodilne sodbe so svojo plat medalje

na novinarski konferenci predstavili tudi konjiški gasilci. Kot je povedal predsednik društva Drago Alenc, so v društvu vsem vpletenim gasilcem ves čas stali ob strani. Med drugim so v društvu zdaj prepričani, da so davek kar za polovico preplačali, česar uradni viri sicer ne po-trjujejo. Kot so še dejali, naj bi bil celoten proces plod maščevanja nezadovoljnih članov oziroma nevoščljivosti konkurenčnih društev. Z Gasilsko zvezo Slovenske Konji-ce odnosi v resnici ostajajo napeti in podpis pogodbe za sofinanciranje pod vprašajem. Približno 80 tisoč evrov, ki bi jih društvo od občine in države lahko pričakovalo, bo namenjenih tudi za novo cisterno. Pred skoraj letom jim jo je namreč povsem uničil eden od zdaj že nekdanjih članov. Zavarovalnine niso dobili, ker je vozil pijan in brez izpita. Da bodo konjiški gasilci lahko zares začeli na čistih temeljih, bo očitno preteklo še nekaj vode.

StO

Čeprav je verjetno kot pra-znik zaljubljencev danes bolj znano valentinovo, pa imamo tudi Slovenci svojo različico - gregorjevo.

Naše babice so za 12. marec govorile, da se takrat ptički že-nijo. Star običaj pravi, da so se dekleta nekoč na gregorjevo ozirala v nebo. Prva ptica, ki jo je dekle videlo, je naznani-la, kakšen bo njen mož. To, da naj bi se na gregorjevo ptički ženili, pa ni povsem točno, saj se ženijo tudi na vincencijevo

Da bi voda odnesla vse slabo, skrbi in zimo, so »gregorčke« v Trnavščico spustili tudi otroci braslovškega vrtca, enote Trnava.

V nekaterih delavskih in obrtniških krajih v Sloveniji so do druge sve-tovne vojne na predvečer gregorjevega v kovaške reke in potoke vrgli kos lesa z gorečim, v smolo namočenimi oblanci ali s svečo. Po drugi svetovni vojni so to šego oživili.

Osnovne šole zmanjšale porabo energije

Skupaj za lepšo občinoV akcija sodelovalo več kot 500 občanov

(22. januar), in na valentinovo (14. februar). Na Slovenskem je najbolj veljalo, da se ptički ženijo na gregorjevo, saj je bil to včasih prvi spomladanski dan.

Sveti Gregor pozdravlja sonce in pomladKo je veljal še stari julijanski

koledar, je Gregor, znan kot prinašalec luči, godoval prav na prvi spomladanski dan, ko je navadno že toplo. Dan se je

takrat že toliko podaljšal, da obrtniki pri svojem delu niso več potrebovali umetne razsve-tljave. Luč so tako na predvečer

gregorjevega simbolično vrgli v vodo, ta šega pa se v zadnjih letih vrača v številne kraje po Sloveniji. LK, foto: GrupA

CELJE – V Narodnem domu so se na zaključni prireditvi projekta Euronet 50/50 Max učenci pomerili v izobraževalnem kvizu na temo energije.

Pred tremi leti je Zavod Energetska agencija za Savinj-sko, Šaleško in Koroško (Ks-sena) začel izvajati evropski projekt Euronet 50/50 Max, v katerem sicer sodeluje 16

partnerjev iz 13 evropskih držav. Njegov namen je dose-ganje energetskih prihrankov v osnovnih in srednjih šolah.

V projekt je vključenih 500 evropskih šol, od tega 30 slovenskih osnovnih šol s področja Šaleške, Savinjske in Koroške regije. Otroci so v okviru projekta sami iskali in si izmišljali načine za zmanjšanje rabe energije na svoji šoli. Na-

loga zavoda Kssena je bila, da učence opremi s priročniki o rabi energije in z merilnimi in-štrumenti, s katerimi so lahko sami spremljali rabo energije. Ob koncu projekta je zavod do-sežene energetske prihranke tudi izračunal in ugotovil, da je 30 slovenskih osnovnih šol v povprečju rabo energije zmanj-šalo za več kot 5 odstotkov.

»To je izjemen dosežek, glede na to, da projekt ni predvideval nobenih naložb, razen manjših, kot je namesti-tev termostatskih ventilov in varčnih sijalk, prihranki pa so bili v glavnem doseženi zgolj z domiselnostjo, s trudom in prizadevanjem učencev,« so povedali na zavodu Kssena.

Na zaključni prireditvi, ki je bila v Celju, so se učenci pome-rili v izobraževalnem kvizu in praktičnih izzivih, ki so vklju-čevali eksperimentalna orod-ja, oblikovana v Medpodjetni-škem izobraževalnem centru v Velenju. Tako so lahko s pomo-čjo poganjanja sobnega kolesa skuhali čaj v grelniku vode in ob tem poslušali radio, s po-močjo mobilnih telefonov na miniaturni solarni elektrarni proizvajali energijo, s termoka-mero pa preverjali izolativnost svojih oblačil.

BGOFoto: arhiv Zavoda Kssena

Učenci so se na zaključni prireditvi na temo energije preizkušali v praktičnih izzivih. Ob železniški progi so čistili ločiški gasilci. Med delom so našli marsikaj, kar ne sodi v naravo.

POLZELA – Minuli konec tedna je občina organizira-la čistilno akcijo. Sodelova-lo je kar 35 društev in šest krajevnih odborov. Skupaj je občinske površine čistilo več kot 500 občanov, sode-lovali pa so tudi otroci iz vrtca in iz višjih razredov osnovne šole. To kaže na visoko okoljsko ozavešče-nost.

Čeprav zadnji dve leti divjih odlagališč ni bilo, so letos ude-leženci čistilne akcije odkrili veliko nelegalno odlagališče v Ovčji jami. V tem malem gozdiču so med smetmi našli največ plastike, pa tudi raz-lično embalažo, steklenice, hladilnik, skrinjo, televizijo, razbito steklovino, nevarne in zdravju škodljive salonitne plošče. Najbolj zaskrbljujoče

je, da na tem področju ob-časno teče potoček, voda pa vso nesnago prenaša tudi v podtalnico, torej v vodo, ki jo pijejo nekateri občani.

V dveh dneh so zbrali okrog sto kubičnih metrov odpad-kov, največ je bilo mešanih. Med odpadki so bile tudi odvr-žene kože in deli poginulih ži-vali. Kot so ugotovili, je največ odpadkov še vedno ob glavnih cestah, železniški progi ter na brežinah vodotokov.

LK, foto: TT