novice nova ekipa se vam predstavi...okolje in naravno pridelana, energijsko polna hrana. o tem smo...

NOVA EKIPA SE VAM PREDSTAVI

NOVICE

SPOŠTOVANI BRALEC, SPOŠTOVANA BRALKA!

WWW.LOGATEC.SI - GLASILO OBČINE LOGATEC - LETNIK XLVII - APRIL 2016 - ŠT. 4

Nova podoba Napoleonovega drevoreda

Logaški športnik leta 2015 je Deni Kožul

Točka VEM v Logatcu

Odkrito o tabujih preteklosti

2 LOGAŠKE NOVICE – APRIL 2016 – ŠT. 4

KOLOFONLogaške novice, glasilo Občine Logatec

ISSN 03509281

Logaške novice brezplačno prejmejo vsa gospodinjstva v občini

Izdajatelj: Občina Logatec, Tržaška 50 A, 1370 Logatec

Odgovorna urednica: Blanka Markovič Kocen

Uredniški odbor: Metka Bogataj, Nina Jerina, Urška Orešnik, Branislav Pevec, predstavnik/ca Občine Logatec za odnose z javnostmi.

Grafično oblikovanje in tisk: TISKARNA SKUŠEK d.o.o., storitve, proizvodnja in trgovina, Gorenjska c. 20, 1234 Mengeš

Grafični koncept: Nicolas SautetDatum izzida: 25. 4. 2016

Naklada: 4.650 izvodov

Naslovnica: Napoleonov lipov drevored

Foto: Blaž Korenč

Logaške novice izhajajo enkrat mesečno. Roki izida in oddaje prispevkov so objavljeni na spletni strani občine Logatec. Prispevki naj ne bodo daljši od ene tipkane strani, pisava Times New Roman, pt 11. Pisma bralcev so lahko dolga največ eno tipkano stran, pisava Times New Roman, velikost pisave 11 pt. Prispevke s fotografijami pošljite na poštni ali elektronski naslov. Prispevki naj bodo kratki in jedrnati, pripišite ime in priimek avtorja prispevka in fotografije ter kdo oziroma kaj je na fotografiji. Nepodpisanih prispevkov ne bomo objavili, uredništvo si pridržuje tudi pravico do krajšanja in neobjave prispevkov.

PREDMET PRIPOROČLJIVA STAROST OPOMBE

Predšolska glasbena vzgoja 5 let vpis brez predhodnega preizkusa

Glasbena pripravnica 6 let vpis brez predhodnega preizkusa

Plesna pripravnica 6 – 8 let vpis brez predhodnega preizkusa

Balet 9 let sprejemni preizkus (termin preizkusa po dogovoru)

Klavir 7 – 9 let sprejemni preizkus

Harmonika 7 – 9 let sprejemni preizkus

Violina 7 - 9 let sprejemni preizkus

Viola 7 – 9 let sprejemni preizkus

Violončelo 7 – 9 let sprejemni preizkus

Kontrabas 11 – 18 let sprejemni preizkus

Kitara 7 - 9 let sprejemni preizkus

Kljunasta flavta 7 - 9 let sprejemni preizkus

Flavta 10 – 12 let sprejemni preizkus

Oboa 10 – 12 let sprejemni preizkus

Klarinet 10 – 12 let sprejemni preizkus

Fagot 10 – 18 let sprejemni preizkus

Saksofon 10 – 12 let sprejemni preizkus

Rog 9 – 11 let sprejemni preizkus

Trobenta 9 – 11 let sprejemni preizkus

Pozavna 9 – 11 let sprejemni preizkus

Tuba 11 – 18 let sprejemni preizkus

Druga konična trobila 10 – 18 let sprejemni preizkus

Tolkala 9 – 18 let sprejemni preizkus

Petje 17 – 24 let sprejemni preizkus

Orgle 11 – 18 let predznanje štirih (4) razredov klavirja

Citre 9 – 11 let sprejemni preizkus

Tamburice 9 – 11 let sprejemni preizkus

Otroški pevski zbor 5 – 8 let sprejemni preizkus

Druge VIZ: Jazz-rock-pop (JRP) električna klaviatura ni omejitve sprejemni preizkus

Druge VIZ: Jazz-rock-pop (JRP) kitara ni omejitve sprejemni preizkus

Druge VIZ: Jazz-rock-pop (JRP) bas kitara ni omejitve sprejemni preizkus

Druge VIZ: Jazz-rock-pop (JRP) petje 12 – 18 let sprejemni preizkus

Glasbena šola Logatec, Notranjska cesta 4, 1370 Logatec, tel. 01/7590 730I: www.gslogatec.si; E: [email protected]

GLASBENA ŠOLA LOGATEC OBJAVLJARAZPIS ZA VPIS NOVIH UČENK IN UČENCEV V ŠOLSKO LETO 2016/2017

Zaradi predvidenega večjega števila prostih mest še posebej priporočamo vpis k predmetom plesna pri-pravnica, balet, harmonika, petje, violina, violončelo, rog, trobenta, pozavna, tuba, tamburice in citre. Vpis v Predšolsko glasbeno vzgojo, Glasbeno pripravnico, Plesno pripravnico (brez sprejemnega preizkusa) in Balet bo potekal od torka, 3. 5. 2016 do petka, 24. 6. 2016, v tajništvu GŠ Logatec od 8:00 – 15:00. Spreje-mni preizkusi bodo v Dvorani Glasbene šole Logatec in v prostorih dislociranih oddelkov v Rovtah:

LogatecSreda, 18. maja 2016 od 16. do 19. ure (vsi predmeti razen predmetov Petje - kla-sično in JRP Petje)

Sobota, 21. maja 2016 od 10. do 12. ure (vsi predmeti razen predmetov Petje - klasično in JRP Petje)

RovtePetek, 20. maja 2016 od 17. do 18. ure (vsi predmeti razen predmetov Petje - klasično in JRP Petje)

/

LogatecČetrtek, 19. maja 2016 od 18. do 19. ure (samo predmeta PETJE - KLASIČNO in JRP petje)

Sobota, 21. maja 2016 od 10. do 11. ure (samo predmeta PETJE - KLASIČNO in JRP PETJE)

3LOGAŠKE NOVICE – APRIL 2016 – ŠT. 4

UVODNIK

Namiznoteniškega igralca Denija Kožula smo razglasili za loga-škega športnika leta 2015, priznanja pa smo podelili tudi drugim vidnejšim športnikom in delavcem v športu. Zahvalili smo se tudi pokojnemu g. Zoranu Mraku za razvoj športa v Logatcu vse od druge svetovne vojne naprej.

Mnogokrat uporabljeni rek »Zdrav duh v zdravem telesu« kljub modernim tehnologijam vedno bolj drži. Človek je ustvarjen za gibanje, razmišljanje, za delo in pridobivanje dobrin za preživetje. Telo ni narejeno za hude napore, ni vprežna živina. Ima omejitve in se lahko obremeni do bolečin, pretiravanje škoduje. Ravno zato je uporaba raznih substanc za doseganje boljših rezultatov prepo-vedana. Šport naj bi bil naraven in v mejah normale zdrav ter za človeško telo nujen. Mladim privzgajamo red, delavnost, vztraj-nost, tekmovalnost. Skozi športno aktivnost se naučijo vzponov in padcev. Spoštujejo nasprotnika, analizirajo poraz ter z novimi spoznanji in vztrajnim delom, strokovnim vodstvom trenerja do-sežejo želeni cilj. Tudi v »borbi za kruh« ni enostavno in je polno presenečenj. Naša skupnost namenja zelo veliko sredstev za po-dročje kulture in športa. Zaveda se, da je zdrav razvoj mladih in ohranjanje krepkosti do poznih let velika zakladnica.

Za dobre umske in telesne rezultate imata zelo velik pomen zdravo okolje in naravno pridelana, energijsko polna hrana. O tem smo veliko novega slišali na predavanju gospe Mete Vrhunc v Naro-dnem domu. Hrana, pridelana z upoštevanjem biodinamike, nam že v majhnih zaužitih količinah da veliko energije. Ko imamo sle-dnje dovolj, smo zdravi, vitalni, veseli in polni elana. Takrat, kot pravi ljudski glas, »premikamo gore«. Naj si bodo merljive (šport, delo) ali nemerljive (ljubezen, radost) aktivnosti, vse je odvisno od usklajenosti našega telesa z notranjostjo in okoljem, kjer živimo.

Bodimo zdravi, ne pretiravajmo v svojih zmožnostih. Upoštevaj-mo naravne zakonitosti ter povezavo med materialnim in živim sistemom življenja na Zemlji. Naši predniki so o tem vedeli zelo veliko. Poslušajmo in berimo o starih preverjenih modrostih in to znanje uporabljajmo v sodobnem življenju.

Imejmo se lepo.

župan Berto Menard

Spoštovane občanke, spoštovani občani!

IZ VSEBINE

IZ OBČINSKE HIŠE Luiza in Napoleon Bonaparte bi bila ponosna na novo podobo lipovega drevoreda .......str. 4Ustavimo tatvine hlodovine! ....................str. 7

AKTUALNONa OŠ Tabor osem begunskih šolarjev .....str. 12Aktivni bolničarji PGD Dolnji Logatec ..... str. 14Edino zlato priznanje na kmetijo Štangar s Kalc ..................... str. 19

V SREDIŠČULogaški športnik leta 2015 je Deni Kožul ..........................................str. 22Miha Šimenc: Olimpiada – želja in cilj .......................str. 25

NAŠA DRUŠTVALokostrelstvo naj ne bo le moška domena ..................................str. 29

KULTURAKnjižnica Logatec v mednarodnem projektu Ineli-Balkans ...........................................str. 30Odkrito o tabujih preteklosti ................. str. 31

MED NAMI4.418 »kolesarskih« kilometrov v 58 dneh ...............................................str. 36Nepozabno potovanje malega raziskovalca .............................str. 38

POSLOVNE STRANITočka VEM v Logatcu ............................str. 40

TURIZEMKolesarjenje po razgibanem svetu Rovtarskih in Hotenjskih Žibrš ................................. str. 41


LUIZA IN NAPOLEON BONAPARTE BI BILA PONOSNA NA NOVO PODOBO LIPOVEGA DREVOREDA

IZ OBČINSKE HIŠE

V petek, 1. aprila 2016, se je pričela dolgo pričakova-na sanacija Napoleonovega lipovega drevoreda, ki je ostal po žledu 2014 v zelo slabem stanju. Škoda je bila

ocenjena na 100 odstotkov, finančno pa predstavlja znesek v višini 220.000,00 evrov.

Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije OE Ljubljana je 2015. izdelal elaborat sanacije, in sicer skladno s Strokovno pod-lago za pripravo konservatorsko – restavratorskega elaborata za odpravo posledic škode, nastale ob žledu februarja 2014. Sredstva za sanacijo tega, ne samo logaškega, ampak kar slovenskega bise-ra, so bila pridobljena iz Solidarnostnega sklada Evropske unije v Republiki Sloveniji, namenjenega za odpravo posledic zimske ujme februarja 2014.

Odstranjena drevesa nadomeščena z novimiKot izhaja iz elaborata, je bilo ugotovljeno, da so poškodovana vsa drevesa v drevoredu. Mlajša so polomljena, na starejših so bile po-lomljene veje. Eno drevo se je podrlo, eno razklalo. Z novimi so bile nadomeščene 203 lipe. Izvajalec enomesečnih del, Arboretum Volčji potok, je sanacijo izvajal skladno z zastavljenim programom. Vsa odstranjena drevesa so bila na istih mestih nadomeščena z novimi.

Skupaj s koreninskim sistemom novih lip je bila na prejšnje mesto vnesena tudi nova ze-mlja. Vsa starejša odstranjena drevesa so bila votla in pred njimi ni bilo prihodnosti. Po po-datkih predstavnikov izvajalca je bilo samo še vprašanje časa, kdaj bi jih močnejši veter zrušil. Mlajša drevesa so imela tako močno poškodovane vrhove, da se jih ni dalo rešiti.

Kmalu tudi obnova cesteV drevoredu pa bodo v kratkem potekala tudi obnovitvena dela ceste z načrtovanim odvodnjavanjem in enostranskim hodni-kom za pešce v naselju. Drevored je bil na-zadnje saniran poleti 2008, ko so pristojne službe odstranile suhe in trhle veje, oblikovale krošnje in odstranile osem za mimoidoče nevarnih trhlih in poškodovanih dreves, eno pa je mesec dni prej, 6. julija 2008, podrl vrtinčast veter. Poleg slednje je veter zlomil še eno mlajšo lipo na zahodni strani, medtem ko je na vzhodni strani lipo št. V80 skorajda prepolovil.

Spominek iz lipovega lesa kot protokolarno dariloIz lesa te lipe je v naknadnem procesu obdelave nastalo 220 po-sebno oblikovanih in obdelanih kosov lesa, ki v sestavi dveh delov tvorijo čudovit spominek. Ti spominki služijo kot protokolarno darilo Občine Logatec in so jih do sedaj prejeli zelo redki posa-mezniki, saj je les lipe, ki jo je velel zasaditi sam Napoleon Bo-

naparte, velika evropska redkost. Dobitniki so v večini prejemniki zadnjih občinskih priznanj in visoki gostje župana.

Dobitniki priznanja si lahko o slednjem preberejo: »Moje ime je Tilia platyphyllos V80 / 06.07.08. Od svojih začetkov nekje v letu 1810 sem stala na vzhodni strani enega izmed daljših slo-venskih drevoredov, Napoleonovega drevoreda, ki meri 1.900 metrov in obsega 290 lip in lipovcev Tilia cordata in Tilia platyphyllos. V za-dnjih dveh desetletjih sem nosila ime V80 in sem ena izmed najstarej-ših sester. Zasadili naj bi me, po ustnem izročilu, v spomin na poroko med Napoleonom Bonapartejem in Marijo Luizo, hčerjo avstrijskega

cesarja Franca II., zato je drevored svojčas nosil ime Luizin, čez čas pa ga je nadomestilo ime Napo-leonov drevored. Moje veje so pred soncem in dežjem branile na tisoče in tisoče popotnikov, vojakov prve in druge svetovne vojne ter slo-venske vojne, furmanov, voznikov, sprehajalcev in ubežnikov. Nešteto ptic je gnezdilo v moji krošnji in v času najhujših zim (1829) opazova-lo volkove, ki so se sestradani bližali Logatcu po dva metra visokem snegu. V zadnjih letih sem vsak dan znova opazovala več kot 10 ti-soč vozil, ki so se valila skozi drevored. Do dotičnega dne. Do 6. julija 2008. Leto in tri dni pred tem datumom je neurje terjalo davek in poškodovalo dve lipi. Eno v drevoredu in drugo, po pričevanju mnogih, najstarejšo, ki stoji še pred drevoredom, v kamnolomu. V nedeljo, 6. julija 2008, je silovit nevihtni ve-ter, ki se je v vrtincih pripodil od Rovtarske proti Tržaški cesti zopet podiral, tokrat še siloviteje. Najprej je na zahodni strani podrl eno izmed najmlajših, pred nekaj leti zasa-jenih lip, na drugi strani ceste pa proti sonč-nemu vzhodu zabrisal kar celo lipo. Nato se je, nekaj deset metrov višje, zapičil vame, me lomil, upogibal in na koncu pre-magal. Prvi sneg leta 2008 je prinesel nov začetek. Kjer so se nekoč razpletale moje korenine, sedaj brhko stoji predstavnica mlajšega rodu. V primerjavi z mojimi več

kot 360 centimetri obsega je še zelo vitka, ima jih dobrih 20. Verjamem, da ji bo uspelo, na mladih svet stoji. Jaz - del mene pa sedaj ponosno leži v vaših rokah. Posebej oblikovana, ročno brušena in naoljena, posajena v gnezdo kartona, sicer pa okronana z Napoleono-vim časom in ponosna na Logatec, kakor je Logatec name.«

A ker je vsega lepega enkrat konec, je na voljo tudi samo še nekaj teh protokolarnih daril. V sodelovanju z Arboretumom Volčjim potokom je Občina Logatec ohranila nekaj krajših kosov lesa lip, iz katerih se bo, v primeru primernosti lesa, izdelalo prav posebne turistične spominke, ki bodo veljali za protokolarna darila. Pri nastanku le-teh pa lahko sode-lujete vsi zainteresirani. Vabimo vas k sodelovanju na javnem natečaju za izbor najboljših turističnih spominkov Občine Logatec.

Občinska uprava

Fot

o: R

enat

a G

utni

k


OBČINA LOGATEC RAZPISUJE JAVNI NATEČAJ ZA IZBOR NAJBOLJŠIH TURISTIČNIH SPOMINKOV OBČINE LOGATEC

IZ OBČINSKE HIŠE

1. Na natečaj se lahko prijavijo tako fi-zične kot tudi pravne osebe, in sicer s spominki, ki prepoznavno in izvirno predstavljajo kulturno, naravno, etnolo-ško, zgodovinsko ali geografsko podobo občine Logatec in jih je možno izdelati v poljubnih količinah za prodajo ter še niso naprodaj doma ali v tujini.

Embalaža izdelka je sestavni del spominka in ga bo komisija prav tako ocenjevala.

2. Ostali pogoji za sodelovanje na razpisu:- Vsi izdelki morajo biti z udeležbo na tem

natečaju javno predstavljeni prvič in ne smejo biti v prodaji.

- Za vsak izdelek mora avtor navesti, kdo ga bo izdeloval in ceno izdelave ter konč-nega izdelka.

Posredovanje izdelkov za sodelovanje na natečaju na bo primerno (škatla, kuverta) in s podatki avtorja:- ime in priimek- naslov- telefonska številka- elektronski naslov- ime izdelka (ki ga poimenujete sami)- opisna predstavitev izdelka v nekaj stav-kih- cena za kos naj ne presega 20,00 €.

3. Prispele predloge bo ocenila petčlanska komisija in bo izbrala pet najboljših spominkov, ki bodo osvojili naziv »Tu-ristični spominek Občine Logatec«.

Rezultati bodo objavljeni na spletni strani Občine Logatec, www.logatec.si, avtorji izbranih turističnih spominkov pa bodo o izboru obveščeni tudi osebno.

4. Komisija bo ocenjevala:- likovno-estetsko vrednost,- dediščinsko vrednost,- identitetno in razpoznavno vrednost,- turistično-promocijsko vrednost,- izvirnost spominka,- uporabnost in dekorativnost,- možnosti produkcije in trženja spominka,- cenovno dostopnost spominka.

5. Občina Logatec bo odkupila največ pet izbranih del, po ceni 200 EUR/turistični spominek. Občina Logatec si pridržuje pravico, da ne izbere nobenega turistič-nega spominka.

6. Nagrajeni spominki in drugi predlogi bodo razstavljeni v prostorih Upravne-ga centra Logatec. Spominki, ki bodo razstavljeni, ostanejo v arhivu Občine Logatec.

7. Spominke za natečaj bomo sprejema-li najkasneje do 25. 5. 2016 do 17. ure v poslovnem času sprejemne pisarne Občine Logatec ali priporočeno po pošti, vključno z datumom 25. 5. 2016. Občina Logatec ne odgovarja za morebitne poškodbe, nastale med transportom.

8. Naslov in način pošiljanja oz. dostave: Občina Logatec, Tržaška cesta 50 A, 1370 Logatec. Prijave morajo biti oddane v zaprtih škatlah ali kuvertah z oznako: »Natečaj Turistični spomi-nek občine Logatec – ne odpiraj.«

9. Javni natečaj za izbiro spominka je ob-javljen tudi na spletnih straneh Občine Logatec; logatec.si.

10. Vsakemu vzorcu mora biti priložena kuverta s podatki:- ime, priimek, naslov in telefonska številka

avtorja, elektronski naslov - kratek opis ideje za spominek in ime iz-delka,- 3 fotografije spominka,- izjava, da je spominek prvič predstavljen in

da še ni nikjer v prodaji,- izjava o avtorstvu spominka,- okvirna cena spominka. Obrazci prijavnice, podatkov o spominkih in izjave o avtorstvu so objavljeni na www.logatec.si

11. Avtorske pravice:Z oddajo in potrditvijo prijave vsi udele-ženci sprejemajo ta pravila javnega nateča-ja. Udeleženec mora biti lastnik prijavlje-nih del. Z oddajo prijave avtor izbranega spominka in priloženih fotografij soglaša in potrjuje, da lahko organizator razpisa uporabi njegova dela za promocijo razpisa in namen razpisa. Avtorji izbranih turistič-nih spominkov bodo s pogodbo na Občino Logatec prenesli vse materialne avtorske pravice na izbranih delih in priloženih fo-tografijah, teritorialno in časovno neome-jeno. Vsi avtorji bodo v primeru objave navedeni pod fotografijami. Avtor si mora v primeru upodabljanja oseb na izdelkih ali fotografijah sam predhodno priskrbeti pisno soglasje za javno objavo teh oseb na fotografijah. Avtor oddanega izdelka in priloženih fotografij sam odgovarja za vse-bino na fotografijah in izdelkih.

Berto Menard župan Občine Logatec

NOVA MOČ V ZDRAVSTVENEM DOMU LOGATECAna Kupljenik, dr. dent. med., je v Zdravstvenem domu Logatec marca prevzela zobno ambulanto Milivoja Tomaca, dr. dent. med.

Po končani maturi na Gimnaziji Bežigrad je pričela s študijem dentalne medicine na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani in ga zaključila leta 2013. V času študija je pet let asistirala in opravljala prosto-voljno delo v zasebni zobozdravstveni ordinaciji in si tam pridobila dodatna znanja in izkušnje. Po opra-vljenem enoletnem pripravništvu in strokovnem izpi-tu se je zaposlila v šolski zobni ambulanti Zdravstve-

nega doma Hrastnik, kjer je delala z otroki in odraslimi ter z mladino s posebnimi potrebami. Marca je pričela delati v zobni ambulanti

za odrasle in otroke v Zdravstvenem domu Logatec. Svoje znanje redno nadgrajuje z udeležbo na strokovnih sreča-

njih in seminarjih. Prizadeva si za kakovostno oskrbo pacientov in spodbujanje le-teh k vzdrževanju boljše-ga ustnega zdravja. Verjamemo, da boste zadovoljni z njenim strokovnim delom, njeno pozitivno naravo pa boste gotovo začutili že ob prvem obisku njene ambulante.

Zdravstveni dom Logatec


IZ OBČINSKE HIŠE

Da bi prisluhnila željam in potre-bam starejših občanov, je Občina Logatec sredi februarja pripravila

srečanje s predstavniki domov za starejše, vrtcev, šole in društev, ki izvajajo dejavno-sti za starejše. Obenem je k pogovoru po-vabila tudi predstavnika Inštituta Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgene-racijsko sožitje, Ljubljana, dr. Jožeta Ra-movša. Predstavil je aktivnosti, ki vodijo v uspešno mesto, prijazno starostnikom.

Po pozdravu župana g. Berta Menarda je spregovoril dr. Jože Ramovš, ki je povedal, da bo v desetih letih več kot 40 odstotkov prebivalcev starih nad 60 let, kar prinaša vrsto sprememb, o katerih se v Sloveniji premalo govori. Nato je poudaril pomemb-nost osnovnih šestih vsakodnevnih opravil posameznega starostnika, med katerimi so hranjenje, oblačenje, osebna higiena, gibanje, ohranjanje kontinence, samostoj-na uporaba stranišča. V nadaljevanju je predstavil posledice upočasnitve staranja, podaljševanja obdobja zdravega življenja ter učinke patriarhalne družbe. Predvsem pa je izpostavil, da moramo že danes pri-pravljati družbo na prihajajoče obdobje čez 10 – 20 let, ko bo delež upokojencev presegel 40 odstotkov populacije. Pou-daril je, da je treba pri reševanju izzivov staranja prebivalstva »misliti globalno« in »ukrepati lokalno« - torej v lokalnem oko-lju je treba upoštevati njegove specifike in izkoriščati potenciale krajevnih aktivnih posameznikov in skupin. V okviru pro-grama starosti prijaznih mest in občin se mora torej občina pri reševanju problema-tike staranja nasloniti na civilno družbo, in sicer na društva in skupine, ki delujejo na področju starejših. Z njimi mora sodelova-ti tudi stroka, kot so šole, knjižnica, vrtci, centri za socialno delo, domovi za starejše,

občinske uprave. Pomembno je na takšen način zagotoviti tudi medgeneracijsko so-delovanje vseh krajanov, kajti tisto, kar je starosti prijazno v občini, je prijazno tudi za druge skupine prebivalcev. V pripravo na reševanje posledic demografskih spre-memb pa mora biti vključena tudi politika, kot so župan in občinski svetniki. Kajti to so osebe, ki odločajo in lahko največ pri-spevajo k razvoju področja starejših.

Slovensko desetletje starosti prijaznih mest

Nato je dr. Ramovš predstavil obliko pri-prave programa za starosti prijazno mesto. Povedal je, da ta mednarodna mreža obsta-ja že nekaj časa, v Sloveniji pa se razvi-ja zadnjih deset let. V okviru posamezne občine deluje t.i. častni odbor, v katerega so vključeni predstavniki prej navedenih področij, to je civilne sfere, stroke in poli-tike. Člani odbora imajo publikacijo, v ka-tero zapisujejo svoja opažanja in predloge. Predvsem pa odgovarjajo na dve vprašanji:

kaj se dogaja na področju staranja oziro-ma, kaj dobro deluje v naši občini in kaj lahko naredimo novega, boljšega.

Občina bo na podlagi teh odgovorov do konca tega leta pripravila Razvojni načrt staranja za obdobje petih let. Gre za zapis dejanj, ki bodo izboljšala kakovost stara-nja v občini, in sicer tudi z organizacijo tečaja preprečevanja padcev, izobraževa-nja o zdravem staranju, sodobne oskrbe in drugih usposabljanj.

Ob koncu srečanja so predstavniki različ-nih ustanov in društev spregovorili o svo-jih dejavnostih, ki v logaški občini že zdaj izboljšujejo kakovost staranja. Tako so našteli različne prireditve, izobraževanja, srečanja, pogovorne in plesne urice, ročna dela in številne obiske, katerih se razvese-lijo tako stanovalci v domovih za starejše kot tudi posamezniki doma.

Občinska upravaF

oto:

Bla

nka

Mar

kovi

č K

ocen

INTERES ZA SODELOVANJE PRI PREPOZNAVANJU POTREB STAREJŠIH V LOKALNI SKUPNOSTI


IZ OBČINSKE HIŠE

Policijska postaja Logatec v zadnjem obdobju zaznava več tatvin hlodovine, ki je deponirana ob gozdnih po-teh. Tatovi odtujijo predvsem kvalitetnejšo hlodovino.

Zaradi odstranjevanja posledic žledoloma in odstranjevanja dre-ves, napadenih od lubadarja, je takih deponij hlodovine zelo veliko, zato vam svetujemo, da poskrbite za svojo lastnino!

Svetujemo vam:- poskusite poskrbeti, da spravljeno hlodovino do gozdne ceste od tam

tudi čim prej odpeljete; - redno nadzirajte svoj gozd oziroma deponirano hlodovino; - označite hlodovino na različne načine in na več mestih (tudi skrivnih);

tako si omogočite, da lahko verodostojno prepoznate svojo hlodovino na večjih zbirališčih ali na žagah;

- če imate možnost in je v skladu z zakonodajo, zagotovite tehnično va-rovanje (lovske ali spletne kamere, senzorji gibanja);

- če je možno, kvalitetnejšo hlodovino založite z manj kvalitetnim lesom – celulozo;

- če gozdna pot ni javna ali v dogovoru z drugimi lastniki ob gozdni poti le-to fizično zaprite z verigo, zapornico ali drugo oviro (skala, hlodo-vina …);

- imejte reden stik s svojimi parcelnimi sosedi in skupaj skr-bite za svojo lastnino ter se obveščajte o sumljivih osebah.

Tatvine se opravljajo s tovornimi vozili za prevoz hlodovine. Glede na okoliščino, da gre za tatvine kvalitetnejše hlodovine,

pa si lokacije predhodno najverjetneje ogledujejo.

Zaradi slednjega vas naprošamo:Obveščajte Policijsko postajo Logatec (750 80 20 ali 030 706-799) ali Policijo na številko 113 o sumljivih osebah (opis osebe), vozilih (znam-ka, tip vozila, registrska številka), ki se vozijo po gozdnih poteh ali so parkirana na začetkih poti in lahko ‚stražijo‘ v času nalaganja hlodovine. Če razpolagate z informacijami o storilcih ali drugimi koristnimi infor-macijami, ki bi lahko pripomogle pri preiskavi obravnavanih kaznivih dejanj, nam le-te sporočite na Policijsko postajo Logatec, kontakt je vod-ja policijskega okoliša Blaž Alič, lahko pa tudi na anonimno telefonsko številko Policije - 080 1200. Lastniki žag in drugi odkupovalci hlodo-vine, preverjajte lastništvo hlodovine. Če sumite, da bi hlodovina lahko izvirala iz kaznivega dejanja, sum naznanite Policiji. Zavedajte se, da v nasprotnem primeru lahko sami storite kaznivo dejanje Prikrivanja.

Policijska postaja Logatec

USTAVIMO TATVINE HLODOVINE!

PRIREDITVE V LOGATCU PO NOVEM ALI EDINA KONSTANTA JE SPREMEMBA

30. oktobra 2015 je začel veljati nov pravilnik o delovanju nuj-ne medicinske pomoči. Prav

tisti pravilnik, okrog katerega se je pred letom dni dvigoval prah tudi v laični javnosti. V Lo-gatcu organizacija urgentne in dežurne služ-be zaenkrat ostaja nespremenjena. Po novem pravilniku izvajamo nujno medicinsko pomoč na javnih prireditvah. Novi pravilnik namreč v nekaj členih opredeljuje tudi pravila orga-nizacije nujne medicinske pomoči na javnih prireditvah. Le-ta so tako postala poenotena za vso državo. Prireditve so tipizirane v raz-lične stopnje zahtevnosti. Pomembno je števi-lo udeležencev na prireditvi, njihova starostna struktura in, seveda, s čim se ljudje na prire-ditvi ukvarjajo. ( kultura, šport, zabava … ). Zdravstveni dom Logatec ima na svoji spletni strani objavljen formular, ki ga organizator pri-reditve izpolni, ko poda vlogo za organizacijo nujne medicinske pomoči na prireditvi. Nabor

podatkov v formularju je sestavljen tako, da v zdravstvenem domu lahko tipiziramo priredi-tev in določimo stopnjo njene zahtevnosti. Na osnovi tega za posamezno prireditev predvidi-mo, ali je nujna medicinska pomoč sploh po-trebna, sestavo naših ekip in potrebno opremo. Organizator prireditve in zdravstveni dom nato skleneta pogodbo, ki se nanaša na konkretno prireditev. Pogodba je lahko vsakič različna, saj so tudi prireditve različne. Pravočasno skle-njena pogodba predstavlja organizatorju enega izmed ključnih pogojev, na podlagi katerega Občina Logatec izda dovoljenje za izpeljavo prireditve. Novi pravilnik o delovanju nujne medicinske pomoči je poleg poenotenja sesta-ve urgentnih ekip in opreme ter poenotenega tipiziranja javnih prireditev za celotno državo na področju organizacije javnih prireditev pri-nesel še dodatno spremembo: strogo je določe-na izobrazbena struktura zdravstvenega kadra, ki ima dovoljenje za delo na prireditvah. Za

zdravnike, diplomirane zdravstvenike in sre-dnji kader so v pravilniku določena dodatna znanja s področja urgence. Ta znanja, ki jih dobijo zaposleni na dodatnih izobraževanjih in seminarjih, pomenijo sledenje novostim in sodobnim trendom na področju urgence. Zdravstveni dom Logatec se je kot ustanova uspešno potegoval za dovoljenje za delo nujne medicinske pomoči na prireditvah po novem. Dovoljenje smo dobili, ker imamo dovolj usposobljenega kadra in primerno opremo za delo. Na to smo lahko še posebej ponosni, saj je urgenca za zdravje občanov zelo občutljivo področje. Spremembe urgence se bodo v bo-doče v Logatcu nedvomno še dogajale. Filozo-fi pravijo: »Edina konstanta je sprememba.« V Zdravstvenem domu Logatec se bomo trudili za spremembe na bolje.

Zdravstveni dom Logatec Andrea Turk Šverko, dr. med., spec. druž. med.

Fot

o: a

rhiv

Pol

icije


JAVNE PRIREDITVE – OD PRIJAVE DO IZVEDBE

IZ OBČINSKE HIŠE

S toplejšimi in daljšimi dnevi priha-ja čas prireditev na prostem, ka-terih organizacije in izvedbe se je

treba lotiti premišljeno in pravočasno. Obveznosti organizatorja javne prire-ditve ali shoda določa Zakon o javnih zbiranjih (v nadaljevanju ZJZ). Nekaj osnovnih podatkov, ki jih morate kot morebitni organizator vedeti, pa povze-mamo v nadaljevanju.

Najprej se postavi vprašanje, katero pri-reditev je sploh treba prijavljati? Preprost odgovor bi lahko bil, da tisto, ki se je lah-ko udeleži vsakdo. Prijavljati tako ni tre-ba srečanj društev, rojstnih dni, pogrebnih slovesnosti, kongresov in podobnega.

Prireditve se prijavijo najmanj pet dni pred dnevom prireditve na pristojni policijski postaji. Shod se mora prijaviti najmanj tri dni pred prireditvijo. Za prireditve, določe-ne v 13. členu ZJZ (več kot 3000 udeležen-cev, prireditev na javni cesti …), je treba dovoljenje na pristojni upravni enoti pri-dobiti najmanj sedem dni pred prireditvijo. Zavedati pa se je treba, da morajo vloge že vsebovati vse potrebne priloge!

Prijava se opravi na predpisanem obrazcu, ki ga je mogoče dobiti na internetnih stra-neh Ministrstva RS za notranje zadeve. Na teh straneh je možna tudi e-prijava prire-ditve.

Pomembno je, da se na obrazcu izpolni vse rubrike. Ob tem ponujamo nekaj nasvetov: - Ko se odločate za določitev časa, upošte-

vajte tudi čas, ki je potreben za zaključek javne prireditve (čas, da udeleženci zapu-stijo prireditev). Nič ni narobe, če potem s prireditvijo končate prej, kot je navedeno v prijavi. Pri lokaciji pa navedite tako objekt kot točen naslov le-tega.

V tem delu opišite tudi potek javne pri-reditve oziroma program. Če je le-tega več, lahko to naredite na zadnji – 3. strani obrazca ali na dodatnem listu, lahko tudi v obliki letaka prireditve ali podobno.

- Pri določitvi vodje prireditve je ta lahko isti kot organizator. Ne more pa biti ista oseba vodja prireditve in vodja rediteljev!

Rubriko Rediteljsko službo bo izvajal … se izpolnjuje samo v primerih, ko se prire-ditev varuje z varnostniki oz. podjetjem za varovanje. Če red na prireditvi zagotavlja-te le z reditelji, te rubrike pustite prazne.

- Način varovanja prireditve ali shoda morate opisati. Na predvideno mesto vpišite, koli-kor varnostnikov ali rediteljev bo varova-lo prireditev, kje se bodo ti nahajali in kaj bodo počeli (naloge reditelja so določene v 25. členu ZJZ). Število rediteljev ali var-nostnikov je odvisno od vrste prireditve ali shoda. Podrobno je to opredeljeno v Uredbi o obveznem organiziranju službe varova-nja. Naj dodamo še to, da je lahko reditelj

oseba, starejša od 18 let, z ustreznimi psi-hofizičnimi sposobnostmi glede na značaj javne prireditve. Prav tako mora biti pri-merno označen (telovnik, trak … )

- Ob zaključku ne pozabite na priloge! Če prireditev ni v vaših prostorih ali na va-šem zemljišču, potrebujete pisno soglasje lastnika. Na Občini Logatec uredite obve-znost po obveščanju lokalne skupnosti. V potrdilo dobite na obrazec ustrezen pečat. Prav tako ne pozabite na dovoljenje za čez-merno obremenjevanje okolja s hrupom, če bi uporabljali kakšno ozvočenje. Zavedajte pa se, da v primeru manjšega ozvočenja še vedno potrebujete potrdilo, da dovoljenja ne potrebujete. Te dokumente pridobite z vlogo v občinski upravi.

Na novo pa je treba za prireditve z nad 500 udeleženci priložiti tudi Presojo zdravstve-ne ogroženosti na prireditvi.

- Svetujemo vam, da se organizacije prire-ditve lotite pravočasno. - Prijava prireditve na Policiji je brezplačna.- Zavedajte se, da zakon določa tudi sank-

cije za neprijavljeno prireditev, za za-mujen rok prijave in podobno. Zato vam svetujemo, da se z morebitnimi vprašanji in za dodatna pojasnila vedno obrnete na PP Logatec, kjer vam bomo nudili po-trebne informacije.


MOTORISTI, KOLESARJI, POZOR!

Pred nami je vedno več toplih in sončnih dni, ki jih boste nekate-ri izkoristili za vožnjo z enoslednimi vozili. Da bo vaša vožnja z motornim kolesom varna, vam svetujemo, da bodite predvsem

izjemno previdni, imejte primerno hitrost in varnostno razdaljo. Le tako boste predvideli prometno situacijo, ki se lahko pojavi pred vami.

To še posebej velja zdaj, na začetku motoristične sezone, ko je asfaltna površina še vedno hladna in ne omogoča optimalne oprijemljivosti pnevmatik, zaradi zime pa je lahko na voz-išču veliko udarnih jam in peska od zimskega posipa. Zavedajte se tudi, da vaše sposobnosti

obvladovanja motornega kolesa najverjetneje še niso na ravni tistih iz prejšnjega leta. Prav tako svetujemo voznikom drugih vozil (osebnih in tovornih avtomobilov), naj vozijo previdno, pri čemer naj bodo pozorni tudi na motoriste. Previdni bodite tudi kolesarji! Tudi za vas velja, da vozite previdno in poskrbite za svojo varnost. Predvsem se kolesarji naredite vidne. Na kolesarjenju nosite svetla in odsevna oblačila. Zave-dajte se, da ste v prometu varni le, če vas drugi vozniki opazijo!

Več o preventivnih nasvetih tudi na spletni strani Policije: http://www.policija.si/index.php/preventiva-/prometna-varnost-category-blog/800--za-vejo-varnost-motoristov in http://www.policija.si/index.php/preventiva-/prometna-varnost-category-blog/801-varno-na-kolo.



DOVOLJENJE ZA HRUP ZA PRIREDITVE NA PROSTEM

IZ OBČINSKE HIŠE

Organizatorjem prireditev, ki go-stijo glasbenike oziroma na svojih prireditvah na prostem upora-

bljajo ozvočenje, posredujemo obvestilo, s katerim želimo zagotoviti pravočasno in-formacijo o tem, katero dokumentacijo je treba pridobiti s strani občinskega organa.

Kdaj morate pridobiti dovoljenje?Dovoljenje za začasno čezmerno obreme-nitev okolja s hrupom je treba pridobiti za uporabo zvočnih naprav na prireditvi v skladu z zahtevami zakonodaje s področja varstva okolja. Dovoljenje izda pristojni organ občine, na območju katere je kraj prireditve.

Vlogi je treba priložiti poročilo o emisiji hru-pa v okolje ali pa priložiti dokumentacijo o nazivni električni moči in številu zvočnih naprav ter načrt prireditvenega prostora in njegove neposredne okolice, če je iz prilo-žene dokumentacije razvidno, da: razdalja od zvočnikov do najbližjih stavb z varova-nimi prostori ni manjša od razdalje, ki je za nazivno električno moč določena v prilogi predpisa in število vseh zvočnikov ni večje od šest. Načrt prireditvenega prostora in nje-gove neposredne okolice mora biti v merilu 1:1000, na njem pa morajo biti označeni tlo-risi najbližjih stavb z varovanimi prostori, ki od zvočnikov niso oddaljene več kot 600 m, in to v vseh smereh, ki od glavnih osi zvoč-nikov niso odklonjene več kot 45 kotnih sto-

pinj. Če v poročilu o emisiji hrupa v okolje za posamezno stanovanjsko stavbo ni oce-njena izpostavljenost hrupu, je treba k vlogi za izdajo dovoljenja za začasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom priložiti tudi izjave lastnikov stanovanjskih stavb oziroma stanovanj v njih, da se strinjajo z uporabo zvočnih naprav na prireditvi.

Vloge lahko pridobite v sprejemno-informacij-ski pisarni Občine Logatec ali na spletni stra-ni občine www.logatec.si. Za vlogo ter izdajo dovoljenja za začasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom morate plačati upravno takso, ki znaša 22,66 EUR. Pomembno je, da orga-nizatorji prireditev vlogo pravočasno vložijo, saj v nasprotnem primeru dovoljenja ni mo-goče izdati. Rok za vložitev vloge je vsaj 30 dni pred začetkom prireditve. Kdaj dovoljenja ni treba pridobiti? Šteje se, da dovoljenja ni treba pridobiti, če uporaba zvočnih naprav ne povzroča čez-merne obremenitve okolja s hrupom, če: - prireditev poteka oziroma se izvaja pod-

nevi ali zvečer na območju, kjer je v skla-du s predpisom s področja varstva okolja, ki ureja mejne vrednosti kazalcev hrupa v okolju, določena IV. stopnja varstva pred hrupom, in razdalja od zvočnikov do ob-močja, kjer je določena III. stopnja var-stva pred hrupom, ni manjša od 300 m, nazivna električna moč ne presega 4000 W in vseh zvočnikov ni več kot štiri;

- prireditev poteka oziroma se izvaja podnevi na območju, kjer je v skladu s predpisom s področja varstva okolja, ki ureja mejne vre-dnosti kazalcev hrupa v okolju, določena III. stopnja varstva pred hrupom in razdalja od zvočnikov do najbližjih stavb z varova-nimi prostori ni manjša od 300 m, nazivna električna moč ne presega 1000 W, število vseh zvočnikov pa ni večje od štiri ali

- prireditev poteka oziroma se izvaja pod-nevi na javnih površinah ob uporabi štirih zvočnikov, priključenih na zvočno na-pravo, z nazivno električno močjo, ki ne presega 100 W, in čas uporabe zvočnih naprav na prireditvi ni daljši od osem ur.

Če je zvočnik zvočne naprave na prireditvi nameščen na vozilu ali se drugače premika, se šteje, da uporaba zvočnih naprav na pri-reditvi ne povzroča čezmerne obremenitve okolja, če nazivna električna moč posamezne zvočne naprave, uporabljene na prireditvi, ne presega 30 W, prireditev pa se ne izvaja po-noči. V naštetih primerih mora organizator prireditve Občini Logatec na pripravljenem obrazcu. zgolj prijaviti uporabo zvočnih na-prav na takšni prireditvi najmanj sedem dni pred začetkom prireditve.

Vsem organizatorjem želimo množičen obisk prireditev, prebivalcem, ki živijo v ne-posredni bližini prostora prireditev, pa strpno sobivanje v času, ko prireditve potekajo.

Občinska uprava

DA BO POMLAD V LOGATCU ŠE LEPŠA

Od zime smo se poslovili, pomlad pa pričakali z Gregor-jevim sejmom. Kot vsako leto pa je s pomladjo pove-zano tudi veliko vrtnih in hišnih opravil. Javni delavci

Občine Logatec tako že nekaj časa pridno urejajo javne površi-ne povsod po Logatcu. Košnja trave, urejanje cvetličnih gredic in otroških igrišč poteka vsak dan, pa če sije sonce ali pada dež.

Vsem tistim, ki ste svoje vrtičke že pripravili za letošnjo se-zono vrtnarjenja, čestitamo, vsem drugim pa naj bodo spodnje fotografije vzpodbuda za pričetek urejanja vaše okolice.

Občinska uprava Občine Logatec


KOTIČEK LOKALNE TRŽNICE LOGATEC

IZ OBČINSKE HIŠE

V letu 2016 smo vključeni v izvajanje Lokalne tržnice Logatec aktivno pristopili k povezovanju lokalnih po-nudnikov iz Občine Logatec. Ker želimo okrepiti pre-

poznavnost in zavedanje o pomembnosti pridelave, izdelave in porabe lokalne hrane ter drugih produktov, vam bomo pred-stavili ponudnike, ki so vključeni v Lokalno tržnico Logatec, ter vas redno obveščali o njeni ponudbi in aktivnostih.

V soboto, 23. aprila, so se na prireditvi v okviru Lokalne tržnice Lo-gatec predstavili ponudniki, vključeni v skupino LTL, Društvo za raziskovanje vremena in podnebja in Kalia Logatec. Vzporedno je potekal spremljevalni program na temo svetovnega dneva Zemlje. Naslednjo prireditev z bogatim spremljevalnim programom lah-ko obiščete v soboto, 21. maja 2016, od 8. do 13. ure na lokaciji redne tržnice v Logatcu. Poleg lokalnih ponudnikov se bo ta dan predstavilo tudi Društvo za zdravilne rastline Ognjič Logatec. Člani društva bodo predstavili izdelke, ki jih izdelujejo sami (mila, tinkture, čaji, mazila, hidrolati …), ob tem pa povedali več o njihovi uporabi in pozitivnih učinkih. Za vse vrtičkarje bodo na voljo sadike zelenjave. Kalia Logatec bo poleg svojega prodajnega programa obiskovalcem nudila brezplačna svetovanja s področja vrtnarstva.

Stojnice ponudnikov, vključenih v Lokalno tržnico Logatec, so označene z logotipom, tako da jih zlahka prepoznate.

Vse, ki bi želeli prejemati obvestila (e-novice) o aktualni ponudbi in aktivnostih, izvedenih v okviru Lokalne tržnice Logatec, vabi-mo, da nam na [email protected] posredujete svoj elektronski naslov. Vse potencialne ponudnike iz občine Logatec, ki bi želeli sodelovati v skupini Lokalna tržnica Logatec, vabimo, da nas kon-taktirate na telefonsko številko 05 37 20 180 ali e-naslova [email protected], [email protected].

Spremljajte nas na FB profilu: Lokalna tržnica LogatecKupujmo lokalno!

Lokalni ponudnik se predstavi

ŽIVAHNO POŠITO, ŽIVA PUŠLAR, OSEBNO DOPOLNILNO DELOOb pogledu na vaše izdelke človek takoj opazi najrazličnejše vzorč-ke in barvite materiale, ki jih uporabljate. Najverjetneje od tod izhaja ime, pod katerim predstavljate in prodajate svoje izdelke?Res je! Zvesta ostajam svojemu imenu, zato me živahnost vodi povsod. Ker pa je ustvarjalnost nekaj, brez česar ne morem, so barve res tiste, skozi katere se najbolje izrazim. In rada vidim, da imajo na ljudi dober učinek, da so nekaj, ob čemer se ustavijo in v njih vzbudi prijeten občutek, spomin. Vedno lahko izhajam iz letnih časov, saj nam narava lepo napoveduje spremembe, ki se dogajajo zunaj in posledično znotraj nas. Spomladi se vsi najprej veselimo cvetlic, ki rastejo prosto ali zasajeno, in nihče ne razmi-šlja, če sodijo skupaj ali ne, preprosto lepe so. Šele kasneje je člo-vek to lepoto narave prenesel na slikarsko platno, oblačila, ženske, nakit. Z lepoto narave se že od nekdaj želimo okrasiti tudi sami. In narava je živa, ljudje pa tudi, in še živahni povrhu.

Kako se je začela vaša ustvarjalna pot?Moji najlepši spomini na osnovno šolo me vežejo na likovni pouk. Imela sem status likovnega ustvarjalca, kar pomeni, da sem bila lah-ko odsotna od rednega pouka in ustvarjala razne projekte z učiteljico pred kakšnimi prireditvami, razstavami … Seveda je bilo super tudi »špricati« matematiko! S podporo učiteljice likovnega pouka sem odšla na aranžersko šolo, v času šolanja sem se udeleževala raznih delavnic slikanja na svilo, izdelave oblačil in nakita. Moja darila za rojstne dneve so bila doma skrbno izdelana. Moj skriti idol je bila moja mami, ki je v svojem prostem času za nas otroke šivala vse, od pustnih kostumov do bund in slavnostnih oblek. Kasneje sva sku-paj izbirali kroje in zašila je vse, kar sem si zamislila. Moja želja po šivanju je bila vedno prisotna, vendar sem se bala šivalnega stroja. (haha ...) V želji po znanju in delu sem končala Teološko fakulteto in specializacijo iz Družinske terapije ZDT. Ko sem postala mati trem čudovitim otrokom, sem z njimi zopet začela ustvarjati. Oblačila za majhne punčke so tako ljubka, da sem morala preizkusiti, kaj bi pa meni uspelo ustvariti in ali bi bilo kaj drugačnega, izvirnega. Začela sem šivati - s podporo dobre prijateljice, ki mi je posodila stroj, dala blago in naloge. In že sva razstavljali na prvem božičnem sejmu v Logatcu, ki se je kasneje preimenoval v Katrin sejem. Sedaj imam že svoj stroj, kup šiviljskih prijateljic in projektov.

Kaj vse nastaja pod vašimi rokami in po čem se vaši izdelki razlikujejo od drugih, ki jih najdemo na trgu?Takoj po prvem sejmu sem se navdušila nad predpasniki, ker sem jih kot začetnica najlažje izdelala, hkrati pa so ponujali dovolj veliko površino, da sem lahko kombinirala različne barve in motive. Bili so dobro sprejeti, zato sem nadaljevala s prti, pogrinjki in seveda košarami za kruh. Ko je prišlo poletje, sem se lotila kril za deklice in mamice. Letos bom na po-mlad začela s pajkicami. Ker je trg z unikatnimi otroškimi oblekami kar zasičen, bom delala to, kar mi je v izziv. Ko bom našla kaj, česar še nisem videla in bo odziv dober, bom s tem nadaljevala. V tem se moji izdelki

Sodelujoči lokalni ponudniki na prireditvi 21. maja 2016:

Lokalni ponudnik PonudbaMojca Prevec – Domačija pri Mojci Lastne sadike solate, špinače, pora

Ježkova hišica – slaščičarstvo, Željka Bohar s.p.

Domača baklava, tiramisu, sveže torte, presne torte, veganski čokoladni namaz, torte brez glutena in sladkorja

Ana Cempre, osebno dopolnilno delo Kvačkani izdelki

Živahno pošito – Živa Pušlar, osebno dopolnilno delo

Tekstil, košare, torbe, prti, krila, predpasniki

Dušan Šporar, osebno dopolnilno delo Unikatni leseni izdelki (milniki, pladnji … )

Kmetija Pr′ Daniel Lastne sadike zelenjave, solata, jajca

Moja ovčka – Tjaša Šporar, osebno dopolnilno delo

Lesen nakit, kape, hlače, škorenjčki iz ovčje kože

Kmetija FečurKruh iz krušne peči, mlečni izdelki (sadni in navadni jogurti, skuta, maslo, mehki in zorjeni sir)


IZ OBČINSKE HIŠE

V skladu s Pravilnikom o pitni vodi (Uradni list RS, št. 19/04 35/04,

26/06, 92/06 in 25/09; v na-daljevanju Pravilnik) vas kot upravljavec vodovodnih omre-žij v Občini Logatec obveščamo o rezultatih laboratorijskih preskusov pitne vode na podlagi poročila o spremlja-nju zdravstvene ustreznosti pitne vode na javnem vodovodnem sistemu Logatec za leto 2015. Vodovodni sistem Logatec se napaja iz več vodnih virov. V sistemu prevladuje nepovršinski tip vode. Na vo-dovodnem sistemu se vrši tudi priprava pitne vode, in sicer dezinfekcija z natrije-vim hipokloritom in filtracija. Sistem oskr-buje okvirno 10.000 prebivalcev, podjetja in ustanove, ki jim je bilo skupaj prodane 545.182 m3 vode, vodne izgube pa so zna-šale 24%.

Notranji nadzor in spremljanje stanja oskr-be s pitno vodo glede zdravstvene ustre-znosti in skladnosti pitne vode na vodovo-dnih sistemih, ki jih upravlja Komunalno podjetje Logatec, d.o.o., Tržaška cesta 27, Logatec, je opravljal Nacionalni laborato-rij za zdravje, okolje in hrano, Prvomajska 1, Maribor. Komunalno podjetje Logatec, d.o.o., upravlja z vodovodnimi sistemi:

Logatec, Rovte, Hotedršica, Medvedje Brdo, Laze – Ja-kovica in vodovodnim siste-mom Grčarevec. Za vodovni sistem Logatec, ki se napaja iz več vodnih virov, je značilno, da so vrednosti preskušenih

parametrov vodnih virov pri-bližno enake. V letu 2015 je bilo na

sistemu Logatec odvzetih 34 vzorcev za mikrobiološka in 11 vzorcev za kemijsko - fizikalna preskušanja. Rezultati kemijsko - fizikalnih preskušanj so pokazali, da so bili vsi vzorci glede na obseg opravljenih preskušanj skladni z zahtevami Pravilni-ka. Rezultati mikrobioloških preskušanj pa so pokazali pet neskladnih vzorcev. Od tega so bili trije vzorci iz omrežja s poviša-nim številom kolonij mikroorganizmov pri 36°C in dva neskladna vzorca pred pripra-vo pitne vode s prisotnostjo indikatorskih mikroorganizmov fekalnega onesnaženja. Slika: izgradnja jaška na javnem vodovodu Zaradi neskladnih mikrobioloških rezulta-tov je bilo v oktobru 2015 izvedeno izpi-ranje sistema in vodohrana Turkova grapa z dezinfekcijo. Sistem Turkova grapa je iz preventivnih razlogov izklopljen iz sistema in nadomeščen s oskrbo iz vodovodnega sistema Logatec – Brana. V splošnem lah-ko ocenimo, da je bila pitna voda v omrežju

vodovodnega sistema Logatec v letu 2015 skladna z zahtevami Pravilnika. V celotnem obdobju leta 2015 so bila na vodooskrbnih objektih izvajana redna tehnično-vzdrže-valna dela in sanitarno-higiensko vzdrževa-nje. Ocenjujemo, da je bila varnost oskrbe uporabnikov s pitno vodo na vodovodnem sistemu Logatec v letu 2015 primerna.

Komunalno podjetje Logatec, d.o.o.

OSKRBA S PITNO VODO V VODOVODNEM SISTEMU LOGATEC V LETU 2015

razlikujejo od drugih, niso kopije in niso že videni. Kar je včasih težko, saj je vsakršna garderoba sestavljena le iz hlač, krila in majice ter obutve. Vendar pa je ravno ustvarjalni izziv tisto, kar me vodi, in če tega ni, se za šivalni stroj niti ne morem usesti. Najrajši imam sestavljanje izvirnih barvnih kombinacij. Tukaj ne delam kompromisov, vse drugo je stvar dogovora. Najrajši vidim, za koga izdelujem, ker verjamem, da ima vsak svoj slog, čeprav morda še ne ve, kakšen je. Barve in kroj naj pokažejo našo voljo in naš odnos do sebe.

Od kod črpate navdih za izdelke?Navdih ... je oseba, za katero delam, družina, ki bo določen izdelek uporabljala. Uporabim elemente in barvno paleto, s katerimi se lahko najbolj poistovetijo. V mislih imam tudi različne stile, še posebno ko delam novo kolekcijo, npr. spomladansko - vsi imajo rajši bolj žive barve, ki pa morajo hkrati biti v skladu z določenim stilom kuhinje. Tako imam v kolekciji vedno klasične in tudi živahne barvne tone, saj kupci radi posegajo po unikatnih kosih, radi tudi izstopajo in postali so bolj drzni. Ne izbirajo samo preverjene kombinacije, kar je tudi prav. Vendar se trudim, da je v vsem rdeča nit, ki še posebno pri opre-mi doma naredi prijetno udobno celoto.

Kje lahko kupimo vaše izdelke?Zaenkrat prodajam prek FB profila oziroma pošte, moja stran na FB je Živahno pošito, tukaj si lahko pogledate starejše in novejše objave, stran je postavljena šele pol leta, tako da razmišljam, kako naprej. Kmalu se bo začela sejemska dejavnost na prostem in na FB strani objavljam, na katerem sejmu in kdaj bom prisotna.

Kakšne so vaše želje in cilji za prihodnost?Moje želje so, da bi ljudje cenili izdelke ročne obrti, cenili navdih in čas, ki stoji za vsakim izdelkom. Ljudje se odločajo, da se bodo vrnili k temu, kar so znali včasih narediti s svojimi rokami, pa naj bo to delo kmeta ali šivilje. Podprimo se pri temu delu z nakupom na lokalni tržnici! Sama si seveda želim še naprej delati dobro in všečno, izdelke pa naj na koncu nagradi še kupec z nakupom. Že-lim si dobre ekipe ustvarjalcev, podpore kupcev in čim več blaga in še enkrat blaga za šivanje! Navdušiti tudi otroke za ročna dela, da bi cenili celoten potek izdelave oblačila ter cenili njegovo vre-dnost in hkrati svojo vrednost kot ustvarjalca.

ICRA d.o.o. Idrija


NA OŠ TABOR LOGATEC SEDEM BEGUNSKIH ŠOLARJEV

AKTUALNO

Logaški osnovni šoli sta sredi aprila začeli v šolanje vključeva-ti begunske otroke. Na OŠ Tabor

Logatec so vpisali sedem otrok iz Afga-nistana, na OŠ 8 talcev Logatec pa se-dem otrok iz Sirije in Iraka. Gre za de-klice in enega dečka, stare med sedem in štirinajst let. Učenci, vpisani na OŠ 8 talcev, šolanja niso nadaljevali, saj sta njihovi družini še isti teden nadaljevali pot proti Avstriji, a do konca meseca že pričakujejo nove.

ZA VOJNE VETERANE NA NOVO UREJENO UPRAVIČENJE DO POVRNITVE STROŠKOV DODATNEGA ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA

Vojni veterani lahko zopet uveljavljajo pravico do povrači-la stroškov dodatnega zdravstvenega zavarovanja. Pogo-je za priznanje pravice do zdravstvenega varstva vojnih

veteranov v letu 2016 je določil Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2016 in 2017, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 96/2015.

Pravico do povrnitve stroškov dodatnega zdravstvenega zavarovanja v letu 2016 imajo v osebe, ki so dopolnile starost 55 let ali je pri njih nastala trajna popolna izguba delovne zmožnosti in izpolnjujejo enega izmed naslednjih pogojev: prejemajo veteranski dodatek ali izpolnjujejo pogoje za pridobitev le-tega, so prijavljeni v evidenci brezposelnih oseb po predpisih o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, so uveljavili pravico do poklicne, predčasne, starostne ali invalidske pokoj-nine v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.

Pravica se uveljavlja na zahtevo stranke, vlogo pa se vloži na upravni enoti, na območju katere ima vojni veteran stalno pre-bivališče. Če morda še niste vložili vloge za povrnitev stroškov dodatnega zdravstvenega zavarovanja in menite, da izpolnjujete pogoje za pridobitev navedene pravice, to lahko še vedno storite.

Vloge so dostopne na spletni strani državnega portala e-uprava: https://e-uprava.gov.si ali na spletnih straneh Upravne enote Lo-gatec http://www.upravneenote.gov.si/logatec/ ali v sprejemni pi-sarni na Upravni enoti Logatec. Več informacij lahko dobite pri uslužbencih na upravni enoti, na tel. št. 01-759-0504, 01-759-0528.

Upravna enota Logatec

Na OŠ Tabor Logatec so za begunske otroke najprej organizirali ure slovenšči-ne, nato pa so začeli obiskovati predmete, kjer jim nepoznavanje jezika ne bo delalo težav.

»Vključevanje bo potekalo načrtno in po-stopno, saj otroci govorijo le jezik farsi. Na šoli bomo sledili navodilom in pripo-ročilom MIZŠ in dobrim praksam drugih osnovnih šol v Sloveniji. Zato smo se se-

šli z ravnateljem OŠ Livada v Ljubljani g. Goranom Popovičem, ki nam je pomagal pri načrtovanju in nadaljnjem delu s temi otroki, saj ima dolgoletne izkušnje z vklju-čevanjem otrok tujcev v šolo,« pojasnjuje Miša Stržinar, ravnateljica OŠ Tabor Lo-gatec, medtem ko nam je Karmen Cunder, ravnateljica OŠ 8 talcev Logatec, po odho-du prve skupine povedala, da že do konca meseca pričakujejo nove.

Zbiralna akcija za nove sošolceNa OŠ 8 talcev so izvedli tudi zbiralno ak-cijo, kjer so nabrali več koles in skirojev ter drugih igrač in šolskih pripomočkov. Večino stvari so begunskim otrokom pre-dali že konec marca, ko so se z njimi tudi nekaj časa družili.

Na obeh logaških osnovnih šolah se zave-dajo, da vključevanje novih otrok sproža veliko vprašanj, vendar so poudarili, da gre za otroke, ki imajo vso pravico do izo-braževanja in življenja v miru.

Na OŠ Tabor poudarjajo, da so logaški šo-larji vrstnike iz Afganistana zelo lepo in prijateljsko sprejeli, kar je le dokaz več, da otroci niso obremenjeni s predsodki.

Besedilo in foto: Blanka Markovič Kocen

Skupina afganistanskih otrok s spremljevalci na poti v OŠ Tabor Logatec


UČENCI OŠ TABOR SO SE PREDSTAVILI VRSTNIKOM IZ AZILNEGA CENTRA

DOGODKI

V torek, 12. aprila, dober teden po tem, ko so na Osnovni šoli Tabor Logatec sprejeli otroke prosilcev za mednaro-dno zaščito, so jim priredili krajši program. V njem so se

z recitacijami, petjem, glasbo in plesom predstavili učenci nižjih razredov. Ob koncu pa je oče enega od otrok, ki je sicer po poklicu učitelj glasbe, ob spremljavi kitare zapel pesem iz Afganistana. Vseh pet otrok, kolikor jih trenutno obiskuje šolo, je iz te države.Otroci so prvič prišli v šolo v ponedeljek, 4. aprila. Že prej pa so se učitelji o njihovem prihodu in določenih razlikah v navadah in

običajih pogovorili z učenci, nekaj informacij je podala tudi soci-alna delavka logaškega azilnega centra Ana Mrzlikar. Delo z novimi učenci koordinirata šolski svetovalni delavki Saša Mivšek Jereb in Marija Bezak v sodelovanju z drugimi učitelji. Otroci se hitro učijo in poznajo že precej naših besed. Ramin Sha-dani, član slovenske filantropije, ki prihaja sem kot prevajalec, mi je dejal, da se bodo čez kak mesec že pogovarjali v našem jeziku.

Besedilo in foto: Brane Pevec


AKTIVNI BOLNIČARJI PGD DOLNJI LOGATEC

AKTUALNO

PGD Dolnji Logatec je osrednja ga-silska enota v Občini Logatec, ki ima preko 13.000 prebivalcev in

se razteza na 173 kvadratnih kilometrih. Logatec leži na zelo obremenjenem in po-membnem prometnem križišču in ima dve industrijski coni, kar pomeni veliko števi-lo dnevnih migracij v naš okoliš in mimo njega. To se odraža tudi na številu inter-vencij, posebej na naraščajoči statistiki, ko je govor o tehničnem posredovanju ob prometnih nesrečah. V letu 2015 smo tako opravili 57 intervencij, od tega kar 21 po-sredovanj ob prometnih nesrečah.

Gasilski bolničar - pomemben člen v operativiZnotraj operativne enote imamo tudi 17 gasilcev bolničarjev, ki so nepogrešljiv del vsake intervencije s poškodovanimi ali nenadno obolelimi. Vsi so pri Območnem združenju Rdečega križa Logatec opravili 80-urni tečaj prve pomoči, dodatno pa se usposabljajo tudi na internem izobraže-vanju, ki ga organiziramo nekajkrat letno, poleg tega pa še na vsaki redni mesečni vaji enote. V skupini bolničarjev smo tudi štirje zdravstveni reševalci, vsi zaposleni v ZD Logatec, tako da izobraževanja vo-dimo sami, trikrat letno pa pripravimo še predavanja za vse člane, tudi z zunanjimi predavatelji. Tako smo gostili univerzitetno diplomirano psihologinjo, ki nam je pred-stavila znake in pomembne ukrepe pri pre-magovanju postravmatskega stresa, splošno

zdravnico, ki je predavala o določenih nuj-nih stanjih. Velikokrat zdravstveni reševalci predstavijo kakšen zapleten primer in ga skupaj z drugimi tudi predelamo.

Interno izobraževanje, ki ga sestavljamo in vodimo sami, je usmerjeno predvsem v ne-katere postopke nujne medicinske pomoči in postopke, katerih se na drugih izobra-ževanjih nimajo možnosti učiti, seveda v mejah svojih pristojnosti in znanja. Pouda-rek je tudi na poznavanju opreme v reše-valnih vozilih lokalnega ZD in rokovanju z njo, na poznavanju sistema NMP ter kaj in kako kot gasilci lahko pomagamo eki-pi NMP. V društvu razpolagamo z dvema kovčkoma prve pomoči, ki vsebujeta tudi nekaj NMP materiala, opeklinske sete, dva kompleta zajemalnih nosil s pripadajočo

opremo, koritasta nosila, dve jeklenki z medicinskim kisikom, brezrokavnik z me-dicinsko opremo itd.

Pomen znanja in rutineVelika potreba po vsem tem znanju in opremi se kaže predvsem ob prometnih nesrečah, saj se redko zgodi, da je v nesreči poškodovanec en sam, na kraju nesreče pa je eno samo reše-valno vozilo z tričlansko ekipo, ki ima mno-gokrat prepolne roke dela. Zgodi se seveda tudi, da prvi pristop do ponesrečenega opravi gasilec, bodisi zaradi odsotnosti ekipe NMP ali NMP ekipi tehnično nedostopne lokacije poškodovanega. Takrat sta zelo pomembna znanje in rutina gasilca bolničarja, saj sta prvi pristop in ocena stanja bolnega ali poškodo-vanega zelo pomembna. Zgodi se, da smo gasilci dejansko prvi na mestu dogodka in ta-krat, tega se zavedamo vsi: ni časa in prosto-ra za neznanje, obotavljanje innegotovost. V zadnjem času so se reševalci angažirali in se opremili z digitalnimi mobilnimi in ročnimi radijskimi postajami, ki omogočajo komu-nikacijo tudi v ZA-RE sistemu, tako komu-nikacija ni več ovira, kot smo nedolgo nazaj ugotavljali na posvetu služb ZA-RE na Igu.

Za konec bi poudaril, kako zelo je pomemb-no odlično sodelovanje lokalne reševalne službe z gasilci, kako pomembno je vzdrže-vati kondicijo in potrebno znanje gasilskih bolničarjev, dobro povezanost med enimi in drugimi tudi, ko ne gre za intervencijo, pa nenazadnje posluh poveljujočih in predse-dujočih organov društva, odgovornih v zdra-vstvenih domovih, pripravljenost skupinskih vaj in še mnogo drugega.

Anže Albreht, pomočnik poveljnika


75 - LETNICA ZAČETKA DRUGE SVETOVNE VOJNE NA LOGAŠKEM – 1. DEL

DOGODKI

Dol od Logatca – tik od Ljubljanečrne so vranekrila ogromna čez svet razprostrle,zarje za njimi za nas so umrle,črne sence so pale na Kras,črne sence zakrile so nas.

Igo Gruden: »Tržaškim bratom« (V Trstu, v dneh prevrata 1918)

Po prvi svetovni vojni je slovensko oze-mlje zahodno od Logatca po rapalski po-godbi (1920) pripadlo Kraljevini Italiji. Z začetkom druge svetovne vojne so faši-stične »črne vrane« razprostrle krila tja do Ljubljane …

Prvi branitelji naše domovine l. 19416. aprila je minilo 75 let od začetka druge svetovne vojne na slovenskih tleh. Ob tej obletnici bi poudaril, da so bili vojaki Kra-ljevine Jugoslavije prvi, ki so se uprli oku-patorski italijanski in nemški vojski. Žal se tega v povojnem, bolj »partizanskem« jugoslovanskem zgodovinopisju praktično ni omenjalo (v šolah pa sploh ne). Danes je podobno – omemba neslovenskih vojakov kot braniteljev takratne naše meje nekako ni zaželena in ta dejstva počasi izginjajo iz kolektivnega spomina.

Razmere pred vojnoKraljevina Jugoslavija je 25. marca 1941 podpisala pristop k Trojnemu paktu (spo-razum med Italijo, Nemčijo in Japonsko o zavezništvu). Po državi pride do demon-stracij, med drugim tudi v Dolnjem Logat-cu. Organizirala jih je sokolska organizaci-ja pod vodstvom Rada Pehačka. Orožniki so demonstrante poskušali ustaviti, vendar jim ni uspelo. Demonstranti so se mirno razšli. Po državnem udaru, 27. marca 1941 v Beogradu, je grožnja vojne segla tudi v obmejni Logatec. K tej psihozi je prispe-vala tudi krepitev jugoslovanske vojske ob meji. Sistem utrdb »Rupnikova linija« je bil tudi na logaškem ozemlju, saj je tod po-tekala meja z Italijo.

Začetek vojneNa cvetno nedeljo, 6. aprila 1941, so Lo-gatčani po radiu izvedeli za napad Nemčije na Jugoslavijo. Takoj so se prijavili prosto-voljci na vojnem odseku v Gornjem Logat-cu, kjer pa so jih sprejeli šele po dogovar-janju s poveljstvom v Ljubljani. V vojski

je vladalo vedno večje razsulo. Nekateri Logatčani so v strahu pred vojno zapustili Logatec (za begunce iz Logatca je bila za zbirno mesto določena Stična), drugi so za zaklonišče poleg kleti v trdnejših hišah imeli na voljo tudi železniški predor pod Naklom.

Ivanka Matičič (roj. Čuk) iz Grčarevca pri-poveduje: »V Kališe smo se iz Žibrš prese-lili 18. aprila 1933. Marca 1941 je moral ata (Matevž Čuk, v Žibršah znan kot Gregorjev Matevž, kasneje »Kališar«, op. p.) na oro-žne vaje. Na cvetno nedeljo 1941. so prite-kli trije vojaki (Kraljevine Jugoslavije, op. p.). V srbščini so povpraševali po očetu, ki je bil na orožnih vajah, in omenjali bombar-diranje Beograda. Opozorili so nas, da ne smemo kuriti zaradi dima. Kmalu zatem se je nekdo prišel skrit (pred mobilizacijo) in povedal, da je v Logatcu splošna mobiliza-cija. Naslednje jutro je k nam prišla večja skupina ljudi – družine iz Logatca. Brat je vse domače begunce vključno z našo dru-žino peljal v jamo v neposredni bližini Ka-lišarjeve domačije. Tri dni in noči smo bili v jami, kjer smo ure in ure molili. Na veliki četrtek so se odločili, da gredo domov.

Bile so družine: Matevževa iz Gor. Logatca, Mivškova z grada Gorenja vas, Tomaževčkova s Kalc, Kunc, pa še tri s Kalc, ostalih pa nismo poznali.«

/se nadaljuje/

Gvido Komar

Rapalski mejnik pri Grčarevcu

Italijanska vojašnica v Novem Svetu


S PETJEM, BESEDO IN SLIKO O DELU MSGR. JANEZA HLADNIKA

AKTUALNO

Z velikim ponosom in spoštovanjem so se 13. februarja farani Rovt, še posebej Petkovca, spomnili svo-

jega rojaka, velikega domoljuba in za skoraj 10 000 Slovencev življenjskega odrešitelja, msgr. Janeza Hladnika.

V zgodovini slovenskega naroda je bilo veliko ljudi, ki so s svojim delom pripo-mogli, da so dozorele sanje mnogih o sa-mostojni državi. Veliko jih poznamo in se o njih učijo v šolah. Trubar, Prešeren, Can-kar, Maister, Slomšek in še mnogi drugi. Žal pa so tudi taki, o katerih izvemo bolj malo ali pa nič in eden teh je tudi naš rojak, msgr. Janez Hladnik. V letu, ko praznuje-mo petindvajseti rojstni dan naše države, je seveda pravi čas, da spomnimo nanj.

Msgr. Janez Hladnik je bil rojen l. 1902 na tristo let stari domačiji v Rupi na Petkovcu kot tretji od štirinajstih otrok in umrl 1965. v Argentini, v Buenos Airesu. Gimnazijo in bogoslovje je obiskoval v Ljubljani. V ma-šnika je bil posvečen 29. junija 1927. Na njegovo močno domoljubnje je v tretjem letu bogoslovja vplivalo srečanje s prof. dr. Lambertom Erlichom, možem z »velenem-škim« priimkom, ki je bil bolj Slovenec kot vsi drugi. Njegovo mladostno navdušenje in živahnost sta študente očarala. Kot kaplan je

Hladnik služboval v Metliki, kjer je s svojim političnim delovanjem nosil tudi velike za-sluge, da je sama Metlika ostala znotraj slo-venskega ozemlja. Na željo škofa Gregorija Rožmana je leta 1936 odšel v Argentino, da prevzame duhovno oskrbo za okoli 20 000 slovenskih izseljencev. Hladnik je bil v Ar-gentini zaslužen za ustanovitev slovenske osnovne šole, začele so se redne nedeljske maše za Slovence, organiziral je slovenski pevski zbor.

Pri spominski maši, ki jo je daroval dr. Edo Škulj, Hladnikov osebni prijatelj, se ga je dr. Škulj spominjal kot genialnega duhovnega voditelja, ki je v Argentini po-skrbel tako za predvojni kot tudi za povoj-ni val priseljencev. V Argentini je Hladnik tudi urejal revijo Duhovno življenje, ki še danes izhaja. Ko je izvedel, da nobena država noče sprejeti beguncev druge sve-tovne vojne, je pri takratnem predsedniku Argentine generalu Peronu dosegel vse-litveno dovoljenje za 10 000 oseb. Odtlej je 10 000 Slovencev dobilo upanje, delo in dom med argentinskim ljudstvom. Zaslužen pa je tudi za gradnjo naselja v Lanusu, ki je tudi uradno dobilo ime Villa Eslovena – Slovenska vas. Maši je v Domu krajanov sledil čudovit spominski večer, na katerem so se s petjem, besedo in sliko po knjigi

Od Triglava do Andov, ki jo je po svojih spominih zapisal msgr. Janez Hladnik, spomnili njegovega bogatega prispevka za slovensko zgodovino. Knjiga je izšla l. 1978 v Gorici in je bila zaradi preveč pri-stnega opisa povojnih dogodkov in zaradi velikega domoljubnega naboja dolgo let na seznamu prepovedanih knjig. Preveva jo veliko ljubezni do domovine, do Petkovca in zvonov petkovške cerkve, katerih zvo-njenje ga je spominjalo na dom in mater. Izpoveduje pa tudi vso svojo pot iz ene do-movine v drugo.

Večer v režiji Jožeta Leskovca in ob po-moči Hladnikovih sorodnikov in sokra-janov so obogatili Obrtniški pevski zbor, Logaški vokalni kvartet, pritrkovalci in ba-ritonist pevec Lucas Samoza Osterc, pevec argentinsko slovenskih korenin.

Ob tej priložnosti je izšel tudi bilten, po-svečen spominu na Janeza Hladnika, ki je na voljo v farni cerkvi v Rovtah. Po msgr. Janezu Hladniku je v Argentini tudi že po-imenovana ena od ulic in prav gotovo si podobnega pomembnega spomina zasluži tudi v lastnem kraju in domovini.

Besedilo in foto: Robert Albreht


SKLAD JEŽEK BOGATEJŠI ZA WERNERJEVO DONACIJO

DOGODKI

Prvi ponedeljek v aprilu je bil za učence in učitelje Osnovne šole Lo-gatec vesel dan, saj so prejeli ček za

1.809 evrov, ki ga je v šolski sklad Ježek daroval slovenski pevec Werner, od lani občan Logatca.

Gre za donacijo, ki jo je Werner šoli na-menil z dobrodelnim koncertom, februar-

ja letos, na katerem je bilo prodanih 600 vstopnic, tri evre od vsake pa je pevec namenil skladu. Kot nam je povedala Kar-men Cunder, ravnateljica omenjene osnov-ne šole, bodo denar porabili za nakup bla-zin za otroški poligon, ki ga postavljajo v telovadnici.

Blanka Markovič Kocen Fot

o: a

rhiv

šole

Fot

o: a

rhiv

šole

TEKMOVANJE V NUDENJU PRVE POMOČI NA OŠ 8 TALCEV

V četrtek, 24. marca, je v OŠ 8 talcev Logatec potekalo osnovnošolsko tekmovanje ekip prve pomoči. Šlo je za lokalno preverjanje z namenom sodelovanja na regijskem

in morda tudi na državnem tekmovanju.

V šolskem letu 2015/2016 smo začeli z interesno dejavnostjo Prva pomoč za zadnjo triado. Dejavnost je obiskovalo deset učencev

iz osmega in eden iz sedmega razreda. Njihova mentorica je bila (tudi sama bolničarka) Urša Špeh. Pri urah smo spoznavali teo-retični del prve pomoči, se seznanili s konceptom Rdečega križa, največji poudarek pa smo v zadnjih dveh mesecih namenjali prak-tičnemu znanju iz prve pomoči. Učili smo se povijati, ustavljati krvavitve, imobilizirati, oskrbovati opekline, odrgnine, ureznine. V gasilskem domu Dolenji Logatec smo se preizkusili v znanju temeljnih postopkov oživljanja.

Za tekmovanje smo sestavili dve ekipi po šest članov. Vsaka ekipa je nato delovala po načelu trojk. Učenci so se pomerili na dveh delovnih »nesrečah« s po dvema poškodovancema na vsaki. Po-sebnost dela ekip je, da vedno preverijo varnost, se predstavijo, poskrbijo za pravilen položaj poškodovanca, pomemben je vrstni red oskrbe poškodb, travma pregled in nadzor nad življenjskimi funkcijami. Kar veliko vsega!

Poleg delovnih scenarijev sta ekipi pisali še teoretična testa iz zna-nja o PP ter RK. Ob vsem tem pa jih je ocenjevala komisija. Vsaka poškodba je imela svojega ocenjevalca, pri čemer so na pomoč priskočili bolničarji logaških ekip PP ter tudi člani CZ in prosto-voljke RK Logatec.

Urša Špeh

Fot

o: N

ina

Jeri

na


DOBRO POČUTJE DOMA SE ZAČNE Z ZDRAVO NOTRANJO KLIMO.

PUSTITE VAŠEMU DOMU DIHATI

AKTUALNO

Mnoge od naših vsakodnevnih ak-tivnosti neposredno vplivajo na zrak v našem domu. Kuhanje, tu-

širanje, pranje perila, celo vrenje vode za čaj in prižiganje sveč vplivajo na zrak, ki ga diha-mo. Seveda je najenostavnejše prostore z iz-rabljenim zrakom prezračevati z odpiranjem oken, vendar se moramo pri tem zavedati visokih izgub toplote v zimskih mesecih ter vdoru vročine v bivalne prostore v poletnih mesecih. Zato so inženirji v mnogih podje-tjih razvili sisteme, ki zagotavljajo predpisa-no prezračevanje prostorov ob sočasnem kar največjem preprečevanju toplotnih izgub. Taki sistemi so običajno lokalni za en ali dva prostora ali pa centralni za celotno stavbo. Strokovno se imenujejo prezračevalni siste-mi z vračanjem toplote in so primerna izbira, ne le kadar načrtujete novogradnjo, ampak tudi pri obnovi obstoječega stanovanja ali stanovanjske stavbe. Sistem mora biti popol-noma prilagojen individualnim potrebam po-sameznega prostora ali stavbe, prezračevanje na zahtevo pa se samodejno prilagaja tako, da vam ni treba skrbeti za nastavitve in se ukvarjati z zapletenimi navodili za uporabo. Prezračevanje se neprestano prilagaja načinu bivanja v posameznih prostorih in njihovi uporabnosti. V toplih dneh in hladnih nočeh,

po zabavah in med počitnicami prezračeval-ni sistemi z vračanjem toplote inteligentno in energijsko učinkovito zagotavljajo primerne bivalne pogoje v prostorih s hkratnim mini-malnim vplivom na okolje.

Težava: plesenPlesen je resnična grožnja dobremu počutju v mnogih domovih in poskušanje znebiti se te nadloge je težavno delo, običajno z malo učinka. Problem plesni se pojavi, ker so so-dobne hiše odlično izolirane in tudi zrakote-sne, da bi ohranile čim več energije znotraj toplotnega ovoja stavbe. To je večinoma dobra lastnost, ki pa tudi zmanjša naravno izmenjavo notranjega in zunanjega zraka. Zato zračna vlaga kondenzira na hladnejših notranjih površinah zunanjih sten, sčasoma pa se začne pojavljati na teh površinah ple-sen. Slednja v teh pogojih uspeva, njena rast v stavbi pa je lahko potencialno škodljiva za stanovalce z alergijsko občutljivostjo, pose-bej izpostavljeni so tudi majhni otroci.

Rešitev: Prezračevanje z vračanjem toploteDobro načrtovani sodobni sistemi prezra-čevanja z vračanjem toplote so energijsko učinkoviti, tihi in estetsko sprejemljivi, enako pomembno pa je, da sočasno z za-

gotavljanjem kvalitete zraka v prostorih rešujejo tudi težave z vlago in nevarnost širjenja plesni.

Prednosti prezračevalnih sistemov z vrača-njem toplote so naslednje:- svež zrak in ohranjanje toplote z zelo niz-

ko porabo energije,- diskretna in hitra vgradnja,- zdrav zrak pri zaprtih oknih,- subvencije Eko sklada.

Za podrobnejše informacije se lahko obrnete tudi na energetsko svetovalno pisarno EN-SVET v Logatcu, Notranjska cesta 4, Loga-tec, vhod za turistično pisarno. V energetsko svetovalni pisarni vam bomo poleg infor-macij o novih nepovratnih spodbudah Eko sklada za občane nudili neodvisne strokovne nasvete o rabi obnovljivih virov energije in o doseganju večje energijske učinkovitosti stanovanjskih stavb. Delovni čas pisarne je vsak torek od 16:00 do 18:00, prijave za sve-tovanje pa sprejemajo na Občini Logatec pri ge. Tanji Oblak na tel. št. 01/759-06-00 ali na E-naslov: [email protected] .

mag. Peter Petrovčič Energetski svetovalec ENSVET

Shematski prikaz prezračevanja z vračanjem toplote


REGIJSKO OCENJEVANJE

EDINO ZLATO PRIZNANJE NA KMETIJO ŠTANGAR S KALC

DOGODKI

V četrtek, 17. marca 2016, je Kmetijsko-gozdarski zavod Ljubljana organiziral že četrto regijsko ocenjevanje suhomesnatih izdelkov. Dogodek se je odvijal na kme-

tiji odprtih vrat Bitenc v Brišah pri Polhovem Gradcu.

Izdelovalci suhih mesnin so v oceno prinesli 32 vzorcev. Tričlan-ski strokovni komisiji je predsedovala Irena Kos, ki opravlja delo specialistke za predelavo mesa na območju celotne Slovenije, sodelovala pa sta še Barbara Lapuh, koordinatorka za dopolnil-ne dejavnosti in kmečko družino Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ljubljana, in Peter Indihar, terenski kmetijski svetovalec z enote Velike Lašče.

Ocenjevalci so z delom začeli že v dopoldanskih urah, popoldne pa smo povabili vse sodelujoče na predstavitev rezultatov in pode-litev priznanj. Ocenjevali so zunanji videz, sestavo in barvo prere-za, teksturo, vonj in seveda okus izdelka.

Ocenjevalci so si bili edini v tem, da so izdelki iz leta v leto boljši, slabih izdelkov skorajda ni. Menili so, da so recepture v večini primerov zelo dobre. Nekateri izdelki so preveč dimljeni, pri zu-nanjem videzu pa je nezaželena nagubanost ovitka, slabi zaključ-ki, preveč in s+škodljive plesni ipd. Pri sestavi prereza se ocenjuje enakomerna razporejenost mesa in slanine, povezanost nadeva, nezaželeni so ostanki vezivnega tkiva. Pomembno je, da rob ni zasušen, da je salama zrela, se lepo reže, da ni drobljiva, ima pri-jeten vonj in seveda okus. Pomembno je, da izdelke shranjujemo ločeno od drugih živil, da se ne navzamejo tujih vonjev in da jih ne vakumiramo prezgodaj, ko še niso dovolj dozoreli.

Več pozornosti dobri suroviniOcenjevalci vsem izdelovalcem suhomesnatih izdelkov predlaga-jo, da namenijo več pozornosti odbiri dobre surovine. Meso je tre-ba očistiti vseh ovojnic, slanino pa narezati na kocke in jo dodati v pravilnem razmerju (20 do 25 % mase). Nekateri izdelki pa žal niso bili dovolj zreli.

Od skupno 32 izdelkov so ocenili 26 salam, eno salamo špehovko in pet klobas. Izdelki so vsebovali zelo različne sestavine. Prevla-dovala je sicer svinjina, prisotna pa je bila tudi govedina, konjsko meso, divjačina, meso krškopoljskega prašiča, meso mangulice in škotskega goveda.

Na ocenjevanju so sodelovali tudi izdelovalci salam iz naše obči-ne. Edino zlato priznanje, ki smo ga letos podelili, je prejel Marjan Kranjc (kmetija Štangar) s Kalc za salamo špehovko. Srebrno pri-znanje si je zaslužilo devet izdelkov, med njimi tudi Janez Podjed iz Logatca. 11 izdelkov pa je prejelo bronasto priznanje. Vsem sodelujočim se zahvaljujemo za sodelovanje in jih vabimo na pri-hodnje ocenjevanje.

Za gostoljubje in pomoč pri izvedbi ocenjevanja se zahvaljujemo družini Vide Škof s kmetije odprtih vrat Bitenc z Briš pri Polho-vem Gradcu.

Mojca VavkenKmetijsko-gozdarski zavod Ljubljana


KO PRIDE KMETIJA NA OBISK V ŠOLO IN VRTEC

HRANA NE RASTE V TRGOVINI

Živimo v času, ko se zaradi hitrega načina življenja in so-dobnih komunikacijskih poti vse bolj izgublja stik z nara-vo, z našimi koreninami in tudi koreninami, s katerimi so

pričvrščene rastline v tla. Da, o kmetijstvu in pridelavi hrane teče beseda v okviru projekta Brez predsodkov o kmetijstvu in SKP.

Na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) v okviru ome-njenega projekta izvajajo tudi delavnico Hrana ne raste v trgovini. Tako so konec februarja obiskali najprej učence 3. a na OŠ 8 talcev, potem pa še skupino Medvedki v vrtcu Kurirček. V eni šolski uri so otroci doživeli vzdušje na kmetiji in raziskali, kaj se na njej dogaja. Skozi pogovor, opazovanje in vprašanja, ki so jih dobili z vrtenjem kolesa znanja, so otroci spoznali življenje na kmetiji - kdo na njej prebiva in kaj vse jo sestavlja.

V okviru delavnice je dan še poseben poudarek okolju prijaznemu načinu kmetovanja, kjer so bila vprašanja nekoliko bolj zahtevna, zato je bilo tudi težje poiskati pravi odgovore. Pa nič ne de! Saj to je poslanstvo delavnice: da med mladimi širi nova znanja o pome-nu trajnostnega in sonaravnega kmetijstva.

Otroci so spoznali različne vrste sadja in zelenjave, kako rastejo, za kaj jih uporabimo in kako pridejo v trgovino ter tudi zakaj je kmetijstvo pomembno za ohranjanje podeželja. Na koncu je bil dan še poseben poudarek pomenu kmeta in njegovemu temeljnemu poslanstvu – pride-lavi hrane. Otroci so ugotovili, da brez kmetov ne bi imeli hrane in bi bila pokrajina zaraščena, tako da bi težko hodili na sprehode in uživali v naravi.

Besedilo in foto: Marjan Papež

V soboto, 10. aprila, je na domačiji Prˊ Petrov potekala že druga tradicionalna izmenjava semen in sadik. Pripravili so jo Vid Sark, ki je bil že lani idejni vodja dogodka, Anja

Sedej in Andrej Korenč v vlogi gostiteljev na domačiji Prˊ Petrov, in Društvo za zdravilne rastline Ognjič iz Logatca.

Na dvorišču stare kmečke hiše domačije Prˊ Petrov, se je kljub ne naj-boljšemu vremenu zbralo kar nekaj vrtičkarjev oziroma tistih, ki so v prvi vrsti nasprotniki Monsanta in podobnih korporacij, ki si hočejo lastiti nekaj, kar nam je bilo dano od matere narave. Po besedah Vida Sarka je namen te akcije skrb, da rastlinskih ciklov in naših mikro

ekosistemov ne bodo zasvinjale korporacije in pridelovalci robotske hrane. Zavzemanjo se za svobodno menjavo semen, javne vodne vire, zastonj fotosintezo in prst, polno deževnikov. Izmenjava semen poteka izključno na bazi menjam, darujem, pogoj pa so semena in sadike, ki so praviloma pridelani z lastnimi rokami, že vsaj kako leto rastejo na domačem vrtu in so delno že prilagojeni na naše okolje.

Udeleženci so s seboj prinesli različna semena buč, fižola, paradižni-ka, kot tudi malce manj znane sorte muškatne kadulje, triplata in črne kumine. Dogajanje se je nato preselilo v notranjost starega kmečkega hleva, kjer je v prav posebnem ambientu sledilo predavanje Marka Cvetka, predsednika Zveze društev seme (na fotografiji), ki nam je razkril nekaj zanimivosti s področja ohranjanja semen. Opozoril nas je, da moramo biti pri ohranjanju posamezne sorte posebej pozorni na križanje z njihovimi divjimi sorodniki, kot tudi na pravilno pripravo in hrambo semen, ki so pogoj, da nam naslednje leto rastlina ponovno požene. Po koncu predavanja je bil na voljo za individualna vpraša-nja, s seboj pa je prinesel tudi nekatera zanimiva semena, ki jih je razdelil med obiskovalce. Sama sem od njega dobila seme muškatne kadulje, na kateri se bodo bojda z veseljem pasle tudi moje čebele.

Besedilo in foto: Nina Jerina

TRADICIONALNA IZMENJAVA SADIK IN SEMEN NA DOMAČIJI PR‘ PETROV

AKTUALNO

V 3. a na OŠ 8 talcev sedaj vsi do zadnjega kristalno jasno vedo, da hrana ne raste v trgovini, ampak na kmetiji.

Medvedki v vrtcu Kurirček sedaj vedo, da je najboljša tista zelenjava, ki je zrasla doma na vrtu ali na bližnji kmetiji.


PREDSEDNIK ČZS OBISKAL LOGAŠKE ČEBELARJE

ZA ČEBELE GRE

DOGODKI

Že od decembra lani poteka pro-mocija Svetovnega dneva čebel, v okviru katere je Čebelarsko

društvo Logatec obiskal predsednik Če-belarske zveze Slovenije Boštjan Noč. Srečanja so se poleg čebelarjev udele-žili tudi župan Berto Menard, župnika Janez Kompare in Rafał Andrzej Kęd-zierski, osnovnošolci pa so s pesmijo in plesom poskrbeli za kulturni program.

Pod geslom »Ohranimo čebele« bomo 20. maja letos čebelarji po vsem svetu prvič obeležili Svetovni dan čebel. Ideja o sve-tovnem dnevu čebel se je rodila na Čebe-larski zvezi Slovenije, kasneje pa je bila sprejeta tudi na Svetovnem kongresu Api-mondia v Koreji, kot tudi potrjena s strani OZN. Namen tega dne je, da se človeštvo začne zavedati pomena čebel, saj je od nji-hovega opraševanja odvisna vsaj tretjina svetovne hrane, poleg tega pa so pomem-ben indikator okolja, v katerem živimo.

V okviru promocije Svetovnega dneva čebel je 3. marca čebelarsko društvo Logatec obi-skal predsednik ČZS Boštjan Noč. V svojem nagovoru je izrazil veselje, da je pobuda o svetovnem dnevu čebel imela tako pozitiv-ne odzive v svetovnem merilu, kar je veliko priznanje slovenskemu čebelarstvu. Povedal je, da je čebelarstvo del slovenske tradicije, da smo Slovenci izredno ponosni na našo kranjsko sivko, da smo ena redkih držav, ki imamo čebelarsko himno in nam je posebej v čast, da je bil za Svetovni dan čebel izbran

Predsednik ČZS Boštjan Noč in predsednik Čebelarskega društva Logatec, Anton Žakelj

Boštjan Noč, člani Čebelarskega društva Logatec, župan Berto Menard, župnika Janez Kompare in Rafał Andrzej Kędzierski.

prav 20. maj, na obletnico rojstva Antona Janše, očeta modernega čebelarstva. Dota-knil se je tudi afere »zastrupljenega medu« in poudaril, da je med slovenskih čebelarjev povsem varen, naloga čebelarjev pa je, da za čebele skrbimo na čim bolj naraven način. Poudaril je tudi da lahko za ohranjanje čebel veliko stori tudi občina s tem, ko na javne po-vršine sadi medovite rastline, ki zagotavljajo pašo za čebele tudi v urbanem okolju. Nave-del je nekaj dobrih praks, ko občina staršem vsakega novorojenca podari medovito drevo ali pa kmetom podarja seme ajde, da bi če-bele imele poznopoletno pašo. Na koncu se je še zahvalil vsem prisotnim za podporo ob njegovem obisku, kot tudi pri promociji slo-venskega čebelarstva.

Dogodka se je udeležil tudi župan Berto Menard, ki je v imenu občine izrekel za-hvalo in podporo logaškim čebelarjem, ki skrbimo za ohranjanje čebel. Ker pa je treba preiti od besed k dejanjem, čebelarji upamo, da bo na logaških javnih površi-nah spomladi zacvetelo čim več cvetlic, ki bodo privabljale naše čebele. Ob koncu srečanja smo prosili še gospoda župnika, Janeza Kompareta, ki je bil tudi sam dolga leta čebelar, za blagoslov naših čebel, da bodo v čim večjem številu preživele zimo in nas v prihajajoči sezoni zopet razvese-ljevale s svojim bučenjem.

Kaj lahko vi storite za čebele?Zima se je poslovila. Ob lepih sončnih dnevih čebelarji z veseljem opazujemo

prve izlete naših čebelic in razmišljamo o prihajajoči sezoni. Ker pa je naši kranj-ski sivki zaradi intenzivnega kmetijstva, pomankanja paše in onesnaženega okolja zelo težko preživeti, za svoj obstoj potre-buje tudi vašo pomoč. Zato se nikar ne sprašujte, kaj čebela naredi za vas, ampak kaj lahko vi storite za čebelo in to pomlad na svojem vrtu ali balkonu zasadite nekaj medovitih rastlin. Saj poznate tisto o če-belah, ko izumre čebela, smo naslednji na vrsti mi.

Nina Jerina


V SREDIŠČU

LOGAŠKI ŠPORTNIK LETA 2015 JE DENI KOŽUL

V Logatcu so v ponedeljek, 11. aprila 2016, za športnika leta 2015 izbrali Denija Kožula (na zgornji foto-

grafiji na sredini), člana Namiznoteniškega kluba Logatec, ki je lani med drugim na evropskem prvenstvu osvojil 1. mesto med dvojicami in 3. mesto ekipno, na državnem prvenstvu pa naslov prvaka med dvojicami.

Na dobro obiskani prireditvi v Narodnem domu so podelili tudi nagrade in priznanja v vrsti drugih kategorij. Dogodku, ki ga četrtič zapored pripravlja Športna zveza Logatec, so poleg njenega predsednika Dušana Jerine in župana Berta Menarda prisostvovali še mlajši brat Petra Prevca Cene, Miro Cerar starejši, olimpionik in ambasador slovenskega športa, predsednik Športne zveze Postojna Marjan Nagode in član Izvršnega odbora Olimpijskega komi-teja Slovenije Tomo Tiringer.

Poleg priznanj najbolj obetavnim športnikom, delavcem v športu, trenerjem in ekipam so naj-zaslužnejšim podelili tudi bronasto, srebrno in zlato plaketo, medtem ko sta priznanji za ži-vljenjsko delo letos prejela Zoran Mrak (pre-vzel ga je Marko Mlakar) in Kostja Šmuc.

Kot lahko povzamemo iz obrazložitve, se je Zoran Mrak, rojen leta 1929 v Logatcu, že kot osnovnošolec posvečal športu. Telovadil je pri telovadnem društvu Sokol v Dol. Logatcu, nje-govo športno življenje pa je prekinila druga svetovna vojna. Po končani vojni se je zopet aktivno posvetil športu v športnem društvu Partizan Logatec kot telovadec, nogometaš in predsednik Nogometnega kluba Logatec.

Šport je bil njegov najljubši konjiček, dejaven je bil na področju smučarskih skokov. Pod nje-govim vodstvom so obnovili staro 25-metrsko smučarsko skakalnico, ki je po obnovi dovolje-

Fot

o: B

laž K

oren

č

Fot

o: B

laž K

oren

č

Fot

o: B

laž K

oren

č

Fot

o: B

laž K

oren

č

vala skoke do 30 metrov. V njem je tlela želja, da bi Logatec postal središče smučarskega ska-kalnega športa. Zoran Mrak je leta 1957 pova-bil ing. Stanka Bloudka, da je pripravil načrt za skakalnico na Sekirici, ki je po izgradnji dovo-ljevala skoke do 50 m.

Zoran Mrak je več let vodil športno društvo TVD Partizan Logatec. Bil je predsednik Ob-činske zveze za telesno kulturo, predsednik za smučarske skoke pri Smučarski zvezi Sloveni-je, učitelj za skoke in trener vseh logaških smu-čarskih skakalcev. Pod njegovim vodstvom so postali državni reprezentanti smučarski skakal-ci, lovci na daljave v Planici na 120-metrski skakalnici. Prav je, da jih omenimo: Marko Mlakar, Janez Loštrek, Marjan Urbančič in Samo Gostiša. Slednji je nastopil za novo drža-vo Slovenijo na zimski Olimpijadi Albertville 1992 in Lillehammer 1994. Zoran Mrak je leta 1967 prejel Bloudkovo plaketo Republike Slo-

Priznanje za življenjsko delo Zoranu Mraku je prevzel Marko Mlakar.

Nastja Šmuc «Zlati» logaški športniki

Športnik leta Deni Kožul (na sredini), levo Miro Cerar st., desno Dušan Jerina, predsednik ŠZ Logatec


V SREDIŠČU

LOGATEC ŠPORTA

Ker je osrednja tema aprilske številke Logaških novic šport, smo za vas pripravili pregled športnih klubov in športnih dejavnosti, s katerimi se lahko ukvarjate

v občini Logatec.

Krovna organizacija, ki skrbi za razvoj in financiranje športne de-javnosti v naši občini, je Športna zveza Logatec. Vodi jo Dušan Je-rina, vanjo pa je včlanjenih 25 klubov, ki imajo v svoje programe po podatkih Občine Logatec vključenih približno 3.300 občanov. Na Športni zvezi Logatec organizirajo tudi različne športne do-godke, kot so Zimski in Letni dan športa, ter Cici in Miniolimpija-da. V okviru Športne Zveze Logatec poteka tudi osrednja športna prireditev Športnik Logatca, na kateri občina vsako leto podeli priznanja in plakete najuspešnejšim športnikom v preteklem letu. MŠKD Dlan na dlan s pestrimi programi za vse generacijeMladinsko športno-kulturno društvo Dlan na dlan je z 247 prija-vljenimi vadbenci v različne programe po številu članov največje športno društvo v Logatcu. Najbolj prepoznavno je po svojih pro-gramih za otroke in mladino, kot so gibalne urice, nogometna in plesna šola, tečaj rolanja in drugi športni dogodki, ki se odvijajo skozi vse leto. Zanimiv program vadbe nudijo tudi za odrasle ob-čane, med njimi pa velja izpostaviti vadbo za seniorje in za noseč-nice, ki potekata pod strokovnim vodstvom ter po prilagojenem programu.

Klub Lastovka za adrenalinceNjihovo pravo nasprotje je Klub Lastovka, ki je z osmimi čla-ni najmanjše športno društvo v občini, a zato nič manj zanimivo. Klub Lastovka je namenjen pravim adrenalincem, pridružite pa se jim lahko vsi tisti, ki bi vas utegnilo zanimati jadralno padalstvo.

Za tekače – na snegu in po kopnemIzredno priljubljen šport v Logatcu je tudi tek, saj poleg velike-ga števila rekreativnih tekačev na tem področju delujeta kar dva kluba, in sicer TSK (Tekaški smučarski klub) Logatec in Športno

društvo Tek je lek, s svojimi nedavnimi podvigi pa to potrjuje tudi maratonec Ambrož Jakop. Logatec teče tudi na dveh tekaških pri-reditvah: Tek prijateljstva poteka v organizaciji ŠD Hotedršica in Logaški tek v organizaciji TSK Logatec.

Logaške mažorete uspešne tudi v mednarodnem meriluV Logaški občini imamo tudi povsem dekliški klub, Twirling klub logaških mažoretk, v katerega je vključenih 80 deklet. Logaške mažoretke spadajo med uspešnejše logaške klube, saj že vrsto let nizajo uspehe tako na evropski kot tudi na svetovni ravni. Kljub temu pa je videti, da v logaški občini nikakor ne najdemo posluha za njihov šport, saj dekleta tu nimajo primerne dvorane in se na trening vozijo v Horjul in na Vrhniko. Lovci na daljaveDa so smučarki skoki tradicionalni slovenski šport, pa potrjuje tudi najstarejši logaški klub SSK Logatec oziroma Lovci na daljave, ka-terega začetki segajo v davno leto 1950. Takratni navdušenci so pod vodstvom Zorana Mraka zgradili prvo 25-metrsko skakalnico na Se-kirici, že v 60 letih prejšnega stoletja pa je na Sekirici potekal tudi mednarodni pokal Kongsberg. SSK Logatec je sodil med tri najmoč-nejše klube v nekdanji Jugoslaviji in dal kar nekaj državnih prvakov. Delovanje kluba je bilo nekaj let v zatonu, nato pa je na pobudo neka-terih bivših skakalcev v 90-ih letih ponovno oživel. Trenutno v klubu trenira približno 40 otrok, zanimanje za smučarske skoke pa narašča tudi pri deklicah. Trdo delo v klubu se je obrestovlo, kar potrjuje tudi dejstvo, da kar šest mladih skakalcev obiskuje Skakalno gimnazijo v Kranju in dosegajo odlične rezultate. Poleg zgoraj omenjenih klubov in društev je v Logatcu na voljo še cela vrsta različnih športov, kot so lokostrelstvo, aikido, košarka, odbojka, rokomet, smučanje, itd, katerim se lahko pridružite na rekreativni ali tekmovalni ravni. Med uspešnejše klube v Logatcu spada še namizno-teniški klub, iz kate-rega prihaja tudi letošnji športnik leta Deni Kožul. Vsem športnim klubom želimo veliko uspeha pri nadaljnem delu in predvsem veliko veselja pri športu.

Nina Jerina

venije za dosežke na področju športa, osem let pozneje pa je Bloudkovo plaketo za uspehe in dosežke v smučarskem skakalnem športu pre-jel tudi Smučarski skakalni klub Logatec, za kar ima velike zasluge prav Zoran Mrak.

Kostja Šmuc je kot učitelj športne vzgoje delal na šoli skoraj 30 let. V okviru šolskega športne-ga društva Mladost je v letih od 1973 do 1992 vodil vrsto gimnastike, ki je bila skoraj deset let državni prvak v C-programu gimnastike in akrobatike ekipno in cela vrsta posameznikov. Skupaj z Janezom Podjedom sta organizirala državno prvenstvo v akrobatiki, ki je bilo zelo odmevno in za šolo uspešno. Bil je izredno prizadeven in uspešen športni pedagog, ki je strokovno dvignil kakovost poučevanja športne vzgoje na šoli. Bil je zelo dosleden, vesten in zanesljiv učitelj, med drugim pa tudi pobudnik,

Fot

o: A

ndre

j Kor

enč

organizator in izvajalec posebne Ljubljanske gimnastične lige, v kateri je njegova vrsta zma-govala vsa leta. Po duši je bil tudi odbojkar in iz te interesne dejavnosti je nastal temelj zdaj-šnjega kluba v Logatcu. Kostja Šmuc je tudi ljubiteljski likovni ustvarjalec, znani so njegovi likovni simboli za diplome, plakate in majice

za različne športne zvrsti na šoli. Celoten pre-gled nagrajencev si lahko ogledate na spletni strani Športne zveze Logatec na povezavi: http://www.srce-me-povezuje.si/szlogatec/in-dex.php?lng=sl

Blanka Markovič Kocen

Otroški pevski zbor GŠ Logatec pod vodstvom Tanje Žagar


KOŠARKARSKI KLUB LOGATEC

TUDI LETOS Z USPEŠNIMI NASTOPI IN VESELICO POD KOŠI

V SREDIŠČU

Košarkarski klub Logatec je najstarejši logaški športni kolektiv, saj z nekaj vmesnimi prekinitvami deluje že od leta 1965. Danes v klubu trenira okoli 70 fantov, ki

uspešno tekmujejo v vseh mladinskih kategorijah pod okri-ljem Košarkarske zveze Slovenije.

Za košarkarji KK Logatec je že precej dolga in naporna sezona, ključni del pa jih čaka v maju, ko začenjajo kvalifikacije za nasle-dnjo sezono. Letošnjo sezono so zaznamovali košarkarji, ki tek-mujejo v kategoriji U15 (letniki 2001/2002), ki se jim je uspelo prebiti med najboljših 16 izmed 83 ekip.

Prav tako so sezono v 1. ligi začeli košarkarji kategorije U13, ki pa so že v prvem delu tekmovanja dobili težke nasprotnike. Kljub temu so se v nadaljevanju sezone uspeli uvrstiti v prvo polovi-co izmed kar 89 sodelujočih ekip. Nekaj težav smo imeli letos pri sestavi kadetske in mladinske ekipe. Kljub temu so se mladi košarkarji kalili v 2. slovenski košarkarski ligi (SKL) in uspešno zastopali občino Logatec.

Najmlajši pionirji v kategoriji U11 so prvi del tekmovanja začeli izvrstno in ga zaključili na prvem mestu v skupini, zdaj pa bijejo boje z boljšimi tekmeci. Najmlajše cicibane v kategoriji U9 čaka prvi turnir v začetku aprila. V Košarkarskem klubu Logatec vsako leto tradicionalno priredimo dva dogodka - decembrsko Božičkovo košarko in pozno spomladansko Veselico pod koši. Gre za množič-ni prireditvi, ki promovirata košarko in šport nasploh ter popestrita dogajanje v Logatcu. Božičkove košarke, veselega druženja za na-dobudne košarkarje, njihove starše in ljubitelje košarke, se je konec lanskega leta v športni dvorani udeležilo več kot 150 otrok. Največ je bilo najmlajših v starostnih skupinah U9 in U11. Poleg domačih košarkarjev so se nam pridružili tudi otroci z Vrhnike in Cerkni-ce. Pomerili so se na prijateljskih tekmah v kategorijah U9, U11 in U13. Ekipa U15 je imela obenem tekmo v 1. SKL s klubom KK Koš Koper A, postava U19 v 2. SKL pa je tekmovala s KK Izola.

Otroke je zabaval Lipko – uradna maskota slovenske košarkarske reprezentance, Božiček pa je delil bonbone in praktične nagrade sponzorjev. Spodbudne besede in pohvale je zbranim namenil tudi župan občine Logatec, g. Berto Menard. Za starše je bil organi-ziran met trojk s privlačno nagrado – letom v vetrovniku. Otroci in ostali so imeli možnost nakupa rabljene košarkaške opreme na »bolšjem sejmu«, veliko navdušenja pa so požele palačinke, ki so jih pridne roke komaj uspele sproti napeči.

Za pomoč in podporo na božičkovi košarki se v KK Logatec za-hvaljujemo podjetjem Marche, Sanolabor, Nagodeti, Kia in Ae-rodium, kot tudi vsem staršem, ki so sodelovali. Še posebej gre zahvala gospodu županu za podporo v besedah in dejanjih.

Konec junija bomo v KK Logatec organizirali kamp na morju za mlade košarkarje. To bo priložnost za piljenje tehnike, nabiranje moči in predvsem krepitev moštvenega duha.

Že v začeteku junija pa pripravljamo naš drugi veliki tradicionalni dogodek - celodnevno Veselico pod koši. To je dogodek na

prostem, kjer se v tekmah predstavijo vsi igralci kluba, pridružijo pa se jim starši, podporniki in drugi ljubitelji košarke. Lani se je veselice med drugim udeležil slovenski košarkarski reprezentant Uroš Slokar, ki se je z najmlajšimi tudi pomeril v zabavni igri.

Na košarkarski veselici, kjer ne manjka dobre hrane, pijače in glasbe, so dobrodošli vsi, zabava pa traja dolgo v noč. V minulih letih je za vzdušje skrbela skupina Oaza.

KK Logatec

Fot

o: a

rhiv

klu

baF

oto:

arh

iv k

luba

Fot

o: a

rhiv

klu

ba


MIHA ŠIMENC- SMUČARSKI TEKAČ, LETOŠNJI OBČINSKI DOBITNIK ZLATEGA PRIZNANJA

OLIMPIADA- ŽELJA IN CILJ

V SREDIŠČU

Zima, čeprav dokaj mila in »zelena«, je minila. Kot je v na-vadi, se po sezoni dela obračun z doseženim in načrte za naprej. To je še posebej pomembno v športu, kajti treningi

so tisti, ki tekmovalca pripravijo, da je lahko dober, boljši, naj-boljši. Prijetnejša plat ob koncu sezone pa je tudi izbor najbolj-ših športnikov posamezne panoge, pa naj bo to v svetu, državi ali posamezni občini. Logatec ima športnikov veliko, seveda so tudi uspehi odlični in se o njih sliši tudi izven naših meja. Tako je pomemben pečat pustil tudi mladi Miha Šimenc, smučarski tekač, ki je v letošnji sezoni debitiral v svetovnem pokalu in bil zelo uspešen. To so opazili tudi tisti, ki s priznanji nagradijo pri-zadevne športnike. Miha je bil letos dobitnik zlatega priznanja v Občini Logatec. Povsem predan športu, treningom in delu pa se je vseeno odzval prošnji za pogovor.

Kaj ti pomeni zlato priznanje v logaški občini, kje je uspešnih športnikov zelo veliko?Pomeni mi veliko potrditev, da sem na pravi poti, da gre moja športna pot v pravo smer. Zavedam se, da imamo v Logaški občini kar nekaj odličnih športnikov in sem počaščen, da sem med njimi.Od kdaj pri tebi želja po smučarskem teku, kdo te je navdušil?Svojo športno pot sem začel z alpskim smučanjem, kar je bila odlična predispozicija za tek, nato pa sta brat in sestra začela s smučarskim tekom. Tako sem hodil na tekme navijat zanju. Da pa me ni zeblo, sem tudi sam poskušal in hitro vzljubil ta šport.Letos si debitiral v svetovnem pokalu. Opiši nam svoje občutke, ko stojiš na startu tako pomembne tekme, je trema velika, opazu-ješ tekmovalce ob sebi, imaš kakšen talisman v žepu?Na žalost dres nima žepa, da bi lahko imel kakšen talisman, ampak bi mi prav gotovo pomagal, kajti take treme nisem še nikdar izkusil. Imel sem velike težave s koncentracijo na tekmi, saj sem se preveč ukvarjal s sotekmovalci, ki so do sedaj bili moji vzorniki, sedaj pa sem se moral boriti z njimi. Vendar sem zelo užival in izpolnil enega izmed svojih zastavljenih ciljev.Kako potekajo tvoji treningi preko celega leta?Ravnokar smo zaključili sezono in treninge na snegu. Sedaj sledi malo počitka, nato pa v začetku maja že začnemo s treningi. V pole-tnem delu opravimo veliko ur treninga. Večinoma kolesarimo, tečemo ter imitiramo smučarski tek na rolkah. Veliko smo tudi v telovadnici ali fitnesu. Jeseni pa že zelo zgodaj odpotujemo v tujino na ledenik, saj je pomembno, da izboljšamo tehniko na snegu. Tekmovalna sezo-na se začne v Skandinaviji sredi novembra, nato pa si sledijo tekme vsak teden in se selimo iz prizorišča na prizorišče, tako, da veliko časa preživimo v kombiju.To je zelo naporen šport. Kje najdeš motivacijo, da se odpraviš »garat«, namesto, da bi delal kaj bolj enostavnega, se zabaval s prijatelji?Res je, da je »garaški« šport in je veliko odrekanja, vendar če imaš nekaj zelo rad, potem ti vse to postane užitek. Motivacijo črpam iz svojih ciljev, ki me ženejo, da vsak dan opravim trening in se trudim biti boljši. Si se v letošnjem letu pobliže že seznanil s katerim od tujih teka-čev, ki tekmujejo v svetovnem pokalu?Seveda. Nekaj jih poznam že dlje časa in smo že pravi prijatelji, saj smo velikokrat nastanjeni v istih hotelih. Drugače pa so večinoma vsi zelo prijazni in pomagajo nam, mlajšim tekmovalcem.

Prostega časa verjetno ni prav veliko, a vseeno mi povej, kako ga preživljaš izven tekaških prog? Kaj te navadno najbolj sprošča?Res je prostega časa zelo malo. Če nisem na treningu, imam počitek, ki je skoraj tako pomemben kot sam trening. Kolikor se le da, obi-ščem prijatelje, večino prostega časa pa preživim s svojo punco.Si kdaj pomislil, da bi odnehal?Da bi resno o tem pomislil, nikdar, drugače pa velikokrat pomislim med tekmo, ko je najhuje in ko te vse boli. Vendar se hitro spomnim, zakaj sem v tem športu in enostavno izginejo take misli.Verjetno je tvoja želja nastopiti na olimpijskih igrah. Se ti zdi ure-sničljiva, glede na to, da že dobro poznaš, kako te velike stvari potekajo?Seveda je olimpijada moj največji cilj! To sanjam že od začetka in sem močno prepričan, da je uresničljiv, če ne čez dve leti v Koreji, pa na naslednji. Če bo vse po planu, ne odneham, dokler ne izpolnim, kar sem si zadal.Imaš vzornika? Kaj pa prijatelje iz tekaških vrst? S kom si naj-bolj povezan?Imam vzornika oziroma zgledujem se po skandinavskih tekačih, ki dominirajo v teku. Prijatelji pa so moja ekipa, s katerimi preživim večino leta in že zelo dobro poznamo eden drugega.Je v Slovenijo dosti podmladka v teku na smučeh? Kaj pa v Lo-gatcu?Žal se vedno manj otrok odloča za ta šport, ker je zelo zahteven in je potrebno veliko discipline in volje. Mislim pa, da se ni bati, saj se vedno najdejo tekmovalci, ki bodo uspeli tudi v teku. V Logatcu imamo sedaj kar veliko najmlajših, kar je dober znak, da je otrokom kljub vsem naporom ta šport všeč in bodo nadaljevali tradicijo kluba.Imate tekmovalci dobre pogoje za treninge? Kaj najbolj pogreša-te, kaj vas najbolj moti morda?Najbolj nas motijo premile zime in tako nimamo pogojev, da bi tre-nirali na domačih terenih. Zelo veliko časa porabimo za vsakodnev-no vožnjo na Pokljuko, kar nam vzame veliko časa in energije. To je največji minus zimskih športov. Vsako leto upamo, da bo zima bolj obilna in bomo lahko trenirali doma.Občinsko priznanje je ponos, hkrati pa tudi velika obveza za na-daljnje delo. Kakšni so tvoji dolgoročni načrti, končno si še zelo mlad? Kje se vidiš v prihodnosti?Moji dolgoročni načrti so, kot sem že povedal, olimpijada. Upam, da bo zdravje služilo in ne bo poškodb. Tako bom lahko še dolgo vztrajal v športu, saj je postal moj način življenja. Trenutno se vidim le v špor-tu in na startu tekme za olimpijske igre.

Metka Bogataj

Fot

o: a

rhiv

TSK

Log

atec


NA ISTRSKEM MARATONU TUDI LOGAŠKI TEKAČI

V SREDIŠČU

Tudi letos smo se člani ŠD Tek je lek množično udeležili Istrskega maratona. Kar okrog 30 nas je bilo.

S pripravami smo začeli kmalu po novem letu. Čeprav nam v za-četku priprav vreme ni bilo naklonjeno, smo pretekli veliko ki-lometrov in se v nedeljo, 10. aprila, zjutraj pogumno podali na Obalo. Nekateri so si iz tega naredili prijeten družinski izlet, ena skupina pa je odšla s kombijem, kar je bilo še posebej zabavno. Pričakalo nas je prijetno vreme, tako rekoč idealno za dolgi tek. Odlični organizatorji pa so pripravili pravo tekaško vzdušje. Vsak je izbral dolžino, ki je najbolj ustrezala njegovi trenutni pripra-vljenosti. Najpogumnejši so se podali na maratonsko progo, ki je bila zelo razgibana, zanimiva a tudi zelo težka. Zbrali smo se v bližini parkirišča, naredili načrt in se podali tekaškim dogodivšči-nam nasproti. Zaželeli smo si srečo in nasvidenje na cilju. Tisti, ki so končali krajše teke, so glasno spodbujali preostale, ki so se še trudili proti cilju. Nekaterim je tek uspel bolje, drugim malo slabše, vsi pa smo bili na koncu zadovoljni, da smo bili del po-mladanskega tekaškega praznika. Naredili smo nekaj gasilskih fotografij, z užitkom popili zasluženo osvežilo in že delali načrte za Ljubljanski maraton. Zadovoljni smo s tem, da napredujemo

ZDRAVSTVENI DOM LOGATEC OSVAJA SMUČARSKE POKALE

Fot

o: a

rhiv

dru

štva

43. Svetovno prvenstvo zdravnikov in farmacevtov v smučanju je letos pote-kalo v Saalbachu v Avstriji od 16. pa do 19. marca. Tudi letos se ga je udeležila navdušena slovenska ekipa zdravnic in zdravnikov različnih specialnosti ter nekaj slovenskih farmacevtov. V sku-pinski uvrstitvi so Slovenci dosegli 3. mesto. Boljši so bili le Avstrijci in Po-ljaki, slabši pa Nemci in Italijani. Med petimi zdravnicami v slovenski ekipi sta bili tudi zdravnici iz logaškega zdra-vstvenega doma Katarina Turk, ki je

specialistka splošne medicine, in zdaj že upokojena zdravnica pediatrinja, prim. Jasna Čuk Rupnik, ki pa zaradi pomanjkanja ustrezno usposobljenega strokovnjaka po nekaj ur tedensko še naprej vodi logaški Center za preven-tivo in zdravljenje odvisnosti od prepo-vedanih drog. V slalomu in veleslalomu se je Čukova uvrstila na tretje mesto, v super-veleslalomu pa na prvo. Turko-va je bila v svoji starostni kategoriji v prvih dveh disciplinah druga, v super--veleslalomu pa prav tako prva. Katari-

na Turk je odlično tretje mesto dosegla še v kombinaciji (sl in vsl). Zelo dobre uvrstitve so dosegle tudi druge tri slo-venske zdravnice in s tem, seveda v seštevku z dobrimi uvrstitvami svojih moških kolegov, pogumno omogočile slovenski ekipi zavidljivo tretje mesto v svetovni uvrstitvi: Gordana Čižmek – sl 2., super vsl 3., Nataša Koglot Je-lerčič – sl 3., vsl 4. in Romina Ambrož – vsl 2., super vsl 2.

JČR

in se pri tem odlično počutimo. Zadovoljstvo, zdravje in dobro počutje so vredni truda, ki ga v to vlagamo in zato bomo vztrajali še naprej. Ni zmagovalec tisti, ki zmeraj zmaga in nikdar ne pade. Zmagovalec je tisti, ki nikdar ne odneha in zmeraj vstane.

Miro Petrovec

S pokali po slalomu: nasmejani zdravnici ZD Logatec Jasna Čuk Rupnik (levo) in Katarina Turk (desno). Med njima še Gordana Čižmek, Marin Knežević in Nataša Koglot – Jelerčič.

Sodelavke in sodelavci ZD Logatec so se jima za njun uspeh zahvalili s šopkoma. Katarina Turk pa je pokal za 3. mesto v kombinaciji in tistega za prvo mesto v superveleslalomu posta-vila v vitrino čakalnice k dvema pokaloma, ki si jih je »logaška ekipa NMP« v zadnjih letih priborila na državnih tekmovanjih iz nujne medicinske pomoči.

Fot

o: a

rhiv

ZD

L

Fot

o: a

rhiv

ZD

L


AKTIVNI DLANČKI

V SREDIŠČU

Pa je bil tu mesec marec in Gre-gorjevo 2016, na katerem nismo manjkali niti dlančki. Na soboto,

12. marca 2016, se je odvijal že 6. Akti-ven dan z Dlan na Dlan.

V Dlančkovi deželi smo bili aktivni ves dan. Preizkušali smo se v različnih športnih izzivih, ustvarjali v ustvarjalnem kotičku, se spuščali po napihljivem toboganu, igrali nogomet v na-pihljivem nogometnem igrišču, se pomerili v metu na dlančkovo tarčo in si prislužili kakšno nagrado ali si privoščili poslikavo obraza.

To pa še ni vse, na velikem odru so s ple-sno točko nastopile tudi naše cici plesalke, ki so s svojo plesno razigranostjo osvojile vse občinstvo. Preživeli smo aktiven dan s čudo-vitimi spomini, polnimi smeha, dogodivščin, dobre volje in športa. Ekipa dlančkov pa ne počiva in se že pri-pravljamo na pestro pomlad in še pestrejše poletje. V maju za vas pripravljamo: Gi-balne urice v naravi, tečaj rolanja, plesno šolo pod krošnjami, top fit TELO-vadbo v

Cici plesalke: Ana Grbec, Brina Grbec, Eva Frank, Ela Prelaz, Elza Fabiani Čuk, Ana Nagode, Nika Soko, Neli Cvenk, Nika Švigelj, Linca Leben, Mojca Voljč, Ela Voljč, Ameli Rehberger, Nike Nicole Franko, Lara Pečkaj.

Fot

o: a

rhiv

dru

štva

parku in nogometni vrtec. Junija pa že zač-nemo s POLETNO ŠOLO 2016. Pestro in aktivno bo. Več informacij na naši spletni

strani www.dlannadlan.com, do takrat pa bodite aktivni in veliko se smejte.

Iris Cepič

ČLANSKA EKIPA NK LOGATEC DO POKALA

Jeseni prebujena članska ekipa NK Logatec je pod vodstvom Gorana Jezerčića že v prvem

tekmovanju, ki se ga je udeležila, osvojila pokal. V zimski ligi 2016, ki je potekala v športni dvorani v Cerknici, je po 13 odigranih krogih osvojila 2. mesto. V kratkem času delovanja je ekipa pokazala svoj pravi karakter in postavila članski nogomet na vidno mesto v loga-škem športu. Osvojeni pokal je odlična popotnica za prihodnost. Že v jeseni se bo eki-pa pomerila v uradnem tekmovanju pod okriljem Slovenske nogometne zveze. Čestitke vsem nogometašem za osvojeni pokal in odlične pred-stave na tekmah. Posebna zahvala za doseženo gre podporniku ekipe podjetju Okna in vrata Nagode. Ci-lji za prihodnost so še višji. Navija-či in ljubitelji nogometa vabljeni, da jih dosežemo skupaj.

Matjaž Švajncer

Stojijo z desne proti levi:Gašper Romih, Lukas Tomić, Damir Jezerčić, Fahrudin Karajić, Žiga Oblak, Dušan Ćućić, Denis Babić, Domen Likar, Goran Jezerčić, Miržel Cocić, Mirsad Vejzović.

Prva vrsta z desne proti levi:Žan Babić, Matjaž Švajncer, Ervin Jusić, Nejc Nartnik, Zlatko Vuković, Miha Petrovec, Jaka Mlakar, Marijo Ešegović, Rok Lapajne.

Fot

o: a

rhiv

klu

ba


TUDI LOGAŠKA OBRTNA ZBORNICA DEL PLANIŠKE PRAVLJICE

V SREDIŠČU

Na pobudo in v organizaciji Območne obrtno-podjetniške zbornice Logatec so se planiškega športnega praznika v pe-tek pred zaključnim tekmovalnim vikendom udeležili tudi

logaški obrtniki in podjetniki, ki so se jim pridružili kolegi z Vrhni-ke. Nekateri so čudovit dan izkoristili za družinski izlet in odločitev se je izkazala za nadvse primerno. Športni navdušenci-navijači smo tako zjutraj napolnili avtobus in se, nekateri že uvodoma oboroženi z navijaškimi rekviziti, odpravili proti Planici, kamor smo prispeli več kot dve uri pred uradnim začetkom tekmovanja, zato smo se pod vodstvom Silva Pivka, podpredsednika upravnega odbora, odpravili v Tamar in nazaj. Po vrnitvi na prizorišče pod velikanko pa se je začelo … Glasnemu navijanju skozi vso tekmo seveda ni bilo konca ne kraja, odličnih rezultatov naših smučarjev-skakalcev pa smo se vsi veselili. Po tekmi nas je avtobus kljub močno zgoščenemu prometu v večernih urah po nepozabnem dnevu varno pripeljal v Logatec.


PO LOGAŠKI PLANINSKI POTI

Planinski pohodniki smo se konec marca zbrali Pri železniški posta-ji Logatec. Vodja pohoda Jernej Rus je obrazložil traso s pripom-bo, da s cilja poti ne bo avtobusnega prevoza, ker se večina poho-

dnikov ni prijavila pravočasno in to naj bi se v bodoče ne dogajalo. Po označeni planinski poti smo prečkali železniško progo in prišli v logaško industrijsko cono ter dalje po nadvozu nad avtocesto. Na dveh križiščih so postavljene nove usmerjevalne table, ker ob delu te poti poteka tudi Notranjska planinska pot. Po gozdnih cestah in gozdovih Logaškega Ravnika smo prišli do Gozdarske koče. Že nekaj časa je rahlo rosilo. Tu smo imeli postanek za malico iz nahrbtnika. Gozd kaže žalostno podobo, saj so zaradi prete-klega žledoloma, zdaj pa še zaradi napada lubadarja

posekali les in smrekov gozd izginja. Nastalo pa je veliko gozdnih poti in vlak za spravilo lesa. Med pohodniki je bil tudi pesnik in poznavalec gozda, ki nam je povedal nekaj strokovnih misli in svojih pesmi. »Kdo ve, kdo v gozdu pospravlja polomijo, kdaj fičfirič za les sklene pošteno kup-čijo. Saj če bo strašni lubadar imel mlade, kdo ve, da bo hudo, ker smreke krade. Dokler gozdar je tak kot himalajski jeti, sončni žarek v gozdu nam

do tal posveti.« Po nadaljevanju poti smo prečkali železni-ško progo blizu železniške postaje Planina, nadvoz

nad avtocesto in se po treh urah hoje spustili v kraj Laze. V bližnji okrepčevalnici smo dobili žig št. 6 LPP in se z osebnimi avtomobili vrnili v Logatec.

Besedilo in foto: Marinka Petkovšek

IZ ŽIČKE KARTUZIJE NA STOLPNIK IN NAZAJ

Prvo nedeljo v aprilu smo se logaški planinci v jutranjih urah z avtomo-bili odpeljali na pohod na Stolpnik.

Pod vodstvom Dušana Jozelja smo se na-potili po avtocesti za Maribor in jo zapusti-li na izhodu Dramlje ter se peljali v dolino sv. Janeza Krstnika z mogočno Žičko kar-tuzijo, kjer je bilo naše izhodišče.

Na Stolpnik vodi več poti. Po označeni pla-ninski poti smo se iz doline takoj povzpeli v hrib in se držali smernih tabel za Slovenske Konjice, Stolpnik in Tri križe. V prvem delu je bila gozdna pot, v osrednjem pa travniki, pašniki, polja, domačije in počitniške hiše ob asfaltni in makadamski povezavi, delno tudi kolovozni poti. Vmes je bilo kar nekaj razgledov. Za krajši čas smo se ustavili pri Treh križih. V gozdu so bili nekoč posta-vljeni križi zapuščeni, a so jih krajani leta 1979 premestili na vidno mesto. Pot smo nadaljevali v smeri Stolpnik in Krniški rob

in po prijetni razgibani gozdni cesti dosegli Grofov štant. Višje je bil vse bolj kamnit svet, bregovi pa polni čemaža, ki so ga po-hodniki pridno nabirali. Še en vzpon in po treh urah hoje smo prišli na vrh. Stolpnik je s 1012 metri najvišji vrh Konjiške Gore, pogorja, ki se razteza jugozahodno od Slo-venskih Konjic. Na vrhu je postavljen 25 metrov visok razgledni stolp, s katerega se nam je odprl lep razgled na Pohorje, Paški Kozjak in Boč. Na njem je tudi žig vrha. Ob lepi vidljivosti bi lahko videli večji del Slo-venije s Triglavom v ozadju. Malicali smo hrano iz nahrbtnika. Nazaj smo šli deloma po drugi poti - mimo lepo urejenega vodo-vodnega objekta, po kolovozu skozi gozd, mimo hiš v kraju Kamna Gora, kjer imajo ob cesti zabojnike za ločene odpadke. Ob poti ni bilo smeti in odpadkov, vzoren red, vreme s koprenasto oblačnostjo pa primer-no za hojo. Sredi popoldneva smo se vrnili na izhodišče poti.

Žička kartuzija iz leta 1165 je edinstven po-mnik zgodovine življenja menihov. Bratovski samostan je razpadel v 18. stoletju, ostale pa so meniške hišice, obednica, kuhinja in re-dovna cerkev. Skozi stoletja je v varno zave-tje vabil Gastuž, najstarejša gostilna v Srednji Evropi, hiša gostoljubnosti, namenjena popo-tnikom, ki niso imeli vstopa v notranjost kar-tuzije. Pred vožnjo proti domu smo si ogledali kartuzijo in se odžejali v najstarejši gostilni.

Besedilo in foto: Marinka Petkovšek


NAŠA DRUŠTVA

LOKOSTRELSTVO NAJ NE BO ZGOLJ MOŠKA DOMENA

Lokostrelsko društvo Logatec deluje od leta 2006, torej prav letos pra-znuje 10-letnico obstoja, in danes

šteje 30 članov, 25 aktivnih in 5 podpor-nih, takih, ki pomagajo pri izvedbi dolo-čenih tekmovanj in treningih. Po besedah Kristjana Bauerja, trenerja in tekmovalca tega društva, sodeč po naraščajočem član-stvu zanimanje za lokostrelstvo v Logatcu in okolici narašča, zlasti med mladimi. Po-leg Kristjana Bauerja logaške in tudi druge lokostrelce v društvu trenira tudi njegov oče Silvo. Je torej lokostrelstvo v družini Bauerjevih? »Ne,« pojasnjuje Kristjan, »za lokostrelstvo sem jaz navdušil očeta in ne obratno, kot je to sicer običajno.«

Ta šport je tehnično in psihično, manj pa fizično zahteven, pravi sogovornik, prime-ren je torej tudi za tiste, ki se morda v fizič-no zahtevnih športih ne najdejo. »Občutek, ko zadeneš desetko, je tako veličasten, da te ta šport prevzame in navduši.« Začetna investicija v lokostrelstvo po Bauerjevih besedah znaša okoli 300 evrov, oprema vzdrži kakih pet let, prej je treba zamenjati na primer puščice, torbo, ščitnike.

TEKMOVANJA PO SLOVENIJI IN TUDI V TUJINI

Otroci, ki se še šolajo, se udeležujejo šolskih klubskih lokostrelskih tekmovanj, ki se od-vijajo po vsej Sloveniji, pa tudi v sosednjih državah, na Hrvaškem, v Avstriji …

»Pred nekaj leti smo bili zelo dobri tudi na mednarodnem nivoju. Z Janom Rijav-cem ter Luko in Rokom Stoševskim smo pobirali kolajne na evropskih mladinskih pokalih. Imamo nekaj velikih rezultatov,«

pravi sogovornik, ki se nadeja, da so ti uspehi izziv za mlado generacijo. »Da nas poskuša doseči in celo preseči.« Po njego-vih besedah je slovensko lokostrelstvo v evropskem merilu konkurenčno, do najviš-jih dosežkov jim manjka le še stopnička. Lokostrelski treningi se v Logatcu odvija-jo v tukajšnji izpostavi azilnega doma, kjer trenirajo na prostem, pozimi pa v dvora-ni. »S civilno zaščito, ki je vodja azilnega doma, dobro sodelujemo in treningi kljub prisotnosti beguncev v centru potekajo ne-moteno,« pravi Bauer.

Društvo se financira iz občinskih sredstev, ki jih vsako leto dobi na razpisu za špor-

tna društva. V svoje vrste želijo privabiti tudi dekleta, saj to ni samo šport za fante. Včasih so imeli štiri članice, a so potem lokostrelstvo zaradi drugih obveznosti, kot sta šola in služba, opustile. Trenirajo na-mreč štirikrat tedensko, dvakrat po dve in dvakrat po eno uro, posamezno pa lahko pridejo kadarkoli.

»Dober lokostrelec mora biti telesno mo-čan, imeti dobro oko in živce ter redno trenirati. Potem »desetke« ne morejo izo-stati,« pravi trener Bauer.


Logaški lokostrelci na »domačem« strelišču

Kristjan Bauer, trener in tekmovalec Brez rednih treningov ni uspeha


KNJIŽNICA LOGATEC V MEDNARODNEM PROJEKTU INELI-BALKANS

KULTURA

INELi-Balkans je večletni projekt, ki ga izvaja grška organizacija Future Library pod sponzorstvom Funda-

cije Billa in Melinde Gates, namenjen nadebudnim knjižničnim inovatorjem z območja Balkana. Izbranih je bilo 32 aktivnih in ustvarjalnih knjižničarjev in knjižničark, med njimi smo bile te časti deležne tudi tri Slovenke – Petra Kovič iz novomeške, Ksenija Orel iz izolske in Urška Orešnik iz logaške knjižnice. Vsa-ko od 12 sodelujočih držav zastopa tudi ambasador - Slovenijo Breda Karun (direktorica Mestne knjižnice Kranj), hkrati pa za inovatorje skrbijo štirje mentorji, vsi navdihujoča in uspešna imena s področja knjižničarstva.

Prvo srečanje, ki je pomenilo začetek pro-jekta oz. izobraževanja, je potekalo vzpo-redno s Future Library Unconference no-vembra 2015 v Solunu (GR). Tam smo se vsi sodelujoči med sabo spoznavali na različnih delavnicah, ki jih je izvajala or-ganizacija Learning for Life, in se hkrati udeleževali delavnic in predavanj v okviru konference. Med drugim smo si ogledali tudi knjižnico v bližnji Verii, ki je bila prav tako prenovljena s pomočjo Fundacije Bil-la in Melinde Gates, in je vzor za sodob-no, uporabniku prijazno knjižnico. Takoj po zaključenem intenzivnem štiridnevnem druženju in po vrnitvi domov se je zače-lo izobraževanje, ki poteka preko spletne platforme – v dveh sedemmesečnih ciklih, 2015/16 in 2016/17. Po prvem ciklu, torej

Ineli-Balkans družina inovativnih knjižničarjev

»TUT NAŠE ŠPICE SA KRAH« - Z RAZSTAVE SLIKARJA NANDETA RUPNIKA IZ IDRIJEV Stekleni dvorani večnamenske lo-gaške dvorane so v petek, 1. aprila, odprli razstavo del najuspešnejšega Idrijskega amaterskega slikarja Nan-deta Rupnika. Skozi nekdanjo in se-danjo Idrijo nas vodi z motivi, ki so odeti v barve mesta: cinober, srebrna in zlata. V svojih delih se poklanja »Idrčanom«, »knapom«, ženskam, ki ustvarjajo čipke (»špice«), pa tudi zavetnikom mesta (svetnikom Aha-cu, Barbari in Luciji). Kompozicije so različne, tehnike tudi, posebnost so letrizmi, pogosto narečni zapisi, ki so vdeti v sliko (tudi ta iz naslova, ki govori o tem, da so tudi čipke kruh).

O avtorju in njegovem delu je tudi tokrat spregovorila likovna kritičarka Ana-marija Stibilj Šajn, namesto odsotnega predsednika Društva likovnikov Lo-gatec pa jo je odprl prejšnji predsednik Franc Godina. Kulturni dogodek sta popestrila mladi učenec Glasbene šole Logatec, saksofonist Luka Urbančič (mentor Luka Lotrič), ki ga je na klavir-ju spremljala profesorica Lara Klun.

Dela so bila na ogled tri tedne v času delovanja Športne dvorane. Razstavo je pripravilo Društvo likovnikov Logatec, finančno podprla Občina Logatec, ocvir-kovko pa so spekle »Idrčanke«. Hvala!

konec junija 2016, bomo sodelujoči inova-torji postavljeni pred nalogo napisati ino-vativen knjižnični projekt, pri čemer bo pet najboljših izbranih projektov denarno nagrajenih in posledično realiziranih v na-slednjem letu, vzporedno z novim ciklom izobraževanja. Zaključek navdihujočega skupnega druženja aktivnih, kreativnih in nikoli mirujočih knjižničarjev pa bo pote-kal v Atenah, novembra 2017. Kljub temu da je za nami že nekaj mesecev izobraže-vanja, je pot pred nami še dolga, pa vendar neizmerno zanimiva. INELI ne pomeni le kratkotrajne mednarodne izmenjave, tem-več trajnostno vzpostavitev mreže bal-

kanskih knjižničarjev in knjižnic, ki smo zaradi specifičnih zgodovinskih in tudi geografskih (veliko manjših, podeželskih knjižnic) značilnosti samosvoje, posebne in včasih težko primerljive s skandinavski-mi, ki nam jih često postavljajo za vzor. In kaj to pomeni za Knjižnico Logatec? Odlično priložnost, z nagrado ali brez, priti do prvovrstnega znanja s področja razvoja sodobnih knjižnic – ki bo še posebej prišlo prav tudi pri ustvarjanju vsebin, ki bodo v prihodnosti zapolnile novo knjižnično stavbo.

Urška Orešnik


PREDSTAVITEV KNJIGE OGENJ, RIT IN KAČE NISO ZA IGRAČE

ODKRITO O TABUJIH PRETEKLOSTI

KULTURA

ZGODBA S KAMRERazglednica prikazuje nekdanjo mlekarno na Cankarjevi cesti v Logatcu. Vodil jo je gospod Grmek, ki je z družino stanoval v zgor-njih prostorih. Mleko so v mlekarno vozili tudi z okoliških vasi in zaselkov s konjskimi vpregami. Po spominih nekaterih občanov so v mlekarni izdelovali izredno okusen sir. Več informacij najdete v zbirki Cankarjeva cesta v Logatcu na www. kamra.si.

U. O.Prav gotovo ni Slovenca, ki nekoliko več brska po knjižnih poli-cah in ne bi še slišal za Mileno Miklavčič. Predvsem je postala ta gospa, doma iz Žirov, znana po zadnji uspešnici s pomen-

ljivim naslovom Ogenj, rit in kače niso za igrače. S to knjigo si je drznila dregniti v osje gnezdo in nekatere tudi tako razburiti, da so začeli celo pikati. A to je znak, da je njeno kladivo zadelo ravno pra-vo glavico na žeblju.

Pravijo, da se za uspešnim konjem praši in to zanjo v veliki meri velja. Nekateri bi jo objeli, drugi bi jo najraje linčali. Pisala je namreč o zelo intimnih zadevah, ki so se v preteklosti dogajale prav na naših tleh, v dru-žinah, ki so morda navzven delovale zelo urejeno, spodobno in zgledno.

RESNIČNE ZGODBE O SPOLNOSTI NAŠIH PREDNIKOVSpolne navade naših babic in prababic, dedov in pradedov so glavna tema njenih zapisov. Vse zgodbe so še kako resnične, v nekaterih primerih celo grozljivo resnične in komaj verjetne. V dvorani glasbene šole Rovte je Milena predstavila knjigo tudi rovtarskim bralcem. Kar precej se jih je zbralo, zato je bila knjižnica premajhna. Knjižničar Gvido Komar je spretno krmaril z vprašanji, Milena pa je še bolj spretno in sproščeno odgovarjala in utemeljevala svoje pričevanje, saj je vse, kar je napisala, slišala na lastna ušesa in so to dokazi iz prve roke. Ideja za raziskovanje in kasneje za zapisovanje se je rojevala več let, celo desetletij in dozorela pred dvema letoma, ko je knjiga končno ugledala luč sveta. Toliko poni-žanja in sramotnega odnosa do ženske je skoraj neverjetno. Prav gotovo je imelo to tudi posledice vsaj za kakšen naslednji rod in se o tem skoraj ni pogovarjalo ali pa se je govorilo le po tihem, večkrat v prispodobah. Pisateljica je s to izkušnjo tudi sama živela, saj je imela v odnosu s svojo materjo več let precej težav. Dokler ni po raziskovanju preteklosti prišla do zaključka, da je morda prav na njeni mami to pustilo posledice. Konč-no jo je mogla razumeti in ji tudi skoraj odpustiti.

Fot

o: A

rhiv

Knj

ižni

ce L

ogat

ec

SPOLNOST KOT KAZENLjubezen in spolnost včasih nista imeli istega predznaka, temveč je bila spolnost za marsikatero žensko mučenje, težki križ in kazen. Ustreči po-hotnemu možu, kadar se mu je zahotelo, četudi je žena komaj rodila no-vorojenčka, je bilo hujše, kot bi nemara bilo pribijanje na križ. Čustva so bila v veliki meri potisnjena čisto na stran. Predstavitev knjige je morda pri obiskovalcih pustila mešane občutke. Eni so nejeverno zmajevali z glavo, drugi temu niso hoteli verjeti, tretji pa so v sebi premlevali, se zgražali in si pustili čas, da sploh dojamejo vsa ta pričevanja. Vse pa morda le ni bilo samo črno- belo, seveda so bile čiste, iskrene in pristne ljubezni in radosti tudi včasih. A bolje in privlačneje je pisati o prepove-danih stvareh, pravi Milena, ki je drzna, neustrašna, radovedna in pogu-mna ženska. Lahko pričakujemo še kaj nenavadnega izpod njenega pere-sa. Do takrat pa se le pazimo, kajti ogenj, rit in kače zares niso za igrače.

Metka Bogataj


O KRAJEVNEM IMENU LOGATEC – 13. DEL

KULTURA

V odlični, nedavno izdani knjigi ljudskega izročila z de-žele med Logatcem in Črnim Vrhom, Uncem in Rovta-mi, »Še vedno na prepihu«, etnologa dr. Milana Trobi-

ča, je logaška zgodovinarka Mira Hodnik v pregledu upravne zgodovine zapisala:

»Po 2. sv. vojni je prišlo do velikih sprememb. Ukinjena je bila dotedanja upravno-teritorialna razdelitev občin. Namesto občin so se kot najnižje lokalno upravno- teritorialne enote uveljavili kraji (KLO –krajevni ljudski odbori), ki so bili povezani v okraje, ti pa v letih 1945-47 v okrožja in 1949-1951 v oblasti. Z Zakonom o upravni razdelitvi federalne Slovenije iz l. 1945 je občina Logatec spadala pod okraj Rakek, ki je bil pod Ljubljanskim okrožjem. L. 1948 je bil okraj Rakek ukinjen in območje Logatca je bilo vklju-čeno v okraj Ljubljana – okolica (sedež v Ljubljani).

Velike spremembe je prinesel Zakon o razdelitvi Ljudske repu-blike Slovenije na mesta, okraje in občine, ki je bil sprejet 12. aprila (veljal je od 19. aprila) 1952. Odpravljeni so bili kraji kot

upravno-teritorialne enote in kot najnižje upravno-teritorialne enote so bile ponovno uvedene občine, ki so bile teritorialno večje od krajev. Upravno so jih vodili Občinski ljudski odbori (ObLO). Ustanovljena je bila Občina Logatec, ki je spadala pod okraj Ljubljana-okolica; teritorialno je obsegal območje od Hotedrši-ce, Novega Sveta, Ravnika, dela Žibrš in Zaplane do Gornjega in Dolnjega Logatca. Območje Rovt je bila svoja občina v okra-ju Ljubljana - okolica. Območje Laz, Jakovice, Planine in Unca je do l. 1955 spadalo pod okraj Postojna. Do velikih sprememb je vnovič prišlo l. 1955, saj so bile ustanovljene velike občine, katerih osnovni namen je bil relativna ekonomska samostojnost. Ukinjeni so bili nekateri okraji oziroma so se združili v večje. Leta 1955 sta bila okraja Ljubljana – okolica in Postojna ukinjena ter priključena okrajema Ljubljana oziroma Koper. Prav tako so se združevale občine, zato je bila novoustanovljena in teritorialno opredeljena tudi občina Logatec. Po novem je obsegala naslednje katastrske občine: k.o. Blekova vas (naselja: Blekova vas, Brod--Logatec, Čevica in Žibrše/del), k.o. Dole/del (naselje: Rovte/del), k.o. Dolnji Logatec (naselji: Dolnji Logatec in Martinj Hrib), k.o. Gornji Logatec (naselja: Gorenja vas pod Režišami, Gornji Loga-tec in Kalce/del), k.o. Grčarevec (naselje Grčarevec), k.o. Hotedr-šica (naselje Hotedršica), k.o. Kačja vas/del (naselje: Kalce/del), k.o. Laze (naselji Jakovica in Laze), k.o. Medvedje Brdo (naselje Medvedje Brdo), k.o. Novi Svet (naselje Novi Svet), k.o. Petko-vec (naselje Petkovec), k.o. Ravnik (naselje Ravnik pri Hotedrši-ci), k.o. Rovte (naselji Praprotno Brdo in Rovte/del), k.o. Vrh (na-selja: Hleviše, Hlevni Vrh, Lavrovec in Vrh nad Rovtami – danes Vrh Sv. Treh Kraljev, op. p.), k.o. Zaplana/del (naselje Zaplana/del), k.o. Žibrše (naselja: Rovtarske Žibrše, Žibrše/del).

Jakovica, Laze in Grčarevec so bili od ustanovitve leta 1952 pa do ukinitve leta 1955 v občini Planina, Unec pa v občini Rakek. Večja sprememba je nastala l. 1961, ko sta se združili dotedanji občini Lo-gatec in Žiri. Vendar je prišlo l. 1969, ko je bil sprejet zakon o spre-membi območij občin Logatec in Škofja Loka, do novih sprememb. Po tem zakonu je bila katastrska občina Žiri vključena v občino Ško-fja Loka. Upravno teritorialno območje občine Logatec se od l. 1969 do danes ozemeljsko ni več spreminjalo, so pa v sami občini nastale

Fot

o: a

rhiv

Knj

ižni

ce L

ogat

ec

Fot

o: a

rhiv

Knj

ižni

ce L

ogat

ec

Razglednica, kjer na hrbtni strani piše Dolnji Logatec (1. 4. 1961)

Žig Dolenjega Logatca samo v latinici 18. 9. 1961


KULTURA

nove katastrske občine (npr. k,o, Kačja vas, k.o. Log, k.o. Hrušica). Žal podatkov o upravni zgodovini občine Logatec kot lokalne sku-pnosti in državne uprave ne najdemo na spletni strani Občine Loga-tec ali v njenih uradnih publikacijah niti jih žal ni zgodovinskem orisu v knjigi Upravna enota Logatec. Upam, da bo besedilo Mire Hodnik našlo svoje mesto tudi na občinskih straneh.

Cirilica v Sloveniji – odraz centralizma V politiki (in tudi v gospodarstvu) sta bila po 2. svetovni vojni še vedno prisotna centralizem in unitarizem. To se je odražalo v upravi in državnih ustanovah. Kljub večjim narodnim, socialnim in tudi osebnim pravicam (če odmislimo enopartijski sistem oz. »enoumje«) glede na stanje v Kraljevini Jugoslaviji je prisotnost cirilice v Sloveniji odražala centralizem in moč srbske politične oblasti v takratni socialistični Jugoslaviji.

PoštaPoštni žigi Ljubljanske pokrajine (kamor je med vojno sodil Lo-gatec) so bili l. 1945 »nacionalizirani«; iz njih so bile odstranje-ne vse italijanske in nemške oznake. Sledilo je obdobje, ko so bili uvedeni izključno slovenski žigi (razen v coni B, kjer so bili dvojezični slovensko-italijanski žigi). V naslednjem obdobju so bili uvedeni slovensko-srbski (cirilični) poštni žigi. L. 1971 so na poštne žige uvedli poštne številke, to pa je bil hkrati tudi začetek vnovične označitve poštnih uradov zgolj s slovenskimi imeni (ra-zen na območjih narodnih manjšin). V praksi pa je bilo drugače. Na žigu pošte Dolenji Logatec 18. IX. 61 je Dolenji Logatec na-pisan samo v latinici! V celotnem obdobju so obstajali še žigi po-

štnih vagonov na vlakih. Sicer pa se je v tem obdobju začela širiti množična uporaba rdečih odtisov poštnih strojev, tako na poštah kot tudi pri posameznih pravnih osebah.

ŽeleznicaV letih uvajanja samoupravljanja (1951-1954) se Jugoslovanske dr-žavne železnice (JDŽ) l. 1951 preimenujejo v Jugoslovanske železnice (JŽ). Dr. Tadej Brate, slovenski strokovnjak za varstvo tehnične dedi-ščine, zlasti za zgodovine železnice: »Opuščanje cirilice v postajnih napisih se je začelo prav počasi in potihem z uvedbo ŽTP-jev. Vsaka republika je po novem dobila svojo železniško upravo: ŽTP - železni-ško transportno podjetje! Vse pa je združevala Zajednica JŽ - ki pa ji je bilo »figo mar«, kaj piše na posamičnih »štacionih«! Železniška transportna podjetja so bila vedno bolj neodvisna od Zajednice JŽ v Beogradu in so vodila vsak svojo politiko. Napisi v cirilici so začeli iz-ginjati nekako v sredini šestdesetih let, a še to zelo počasi, previdno in nekoliko sramežljivo. Kolikor vem o tem, posebnega predpisa menda ni bilo, le kadar so morali napis občasno obnoviti, je del v cirilici skriv-nostno izginil. Po letu 1970 je večina postaj v Sloveniji že bila brez napisov v cirilici. Tudi Hrvati so opuščali cirilico, Srbi pa tudi latinico, a ne dosledno. Vse skupaj je dokaj kaotično in brez ustrezne historične dokumentacije.« Upokojeni logaški »ajznponar« (železničar) Damjan Petrovčič se spomni, da je še v šestdesetih letih prejšnjega stoletja bil na logaški železniški postaji postajni napis Logatec tudi v cirilici.

/Se nadaljuje/

Gvido Komar

Fot

o: a

rhiv

Knj

ižni

ce L

ogat

ec

Dvojezični žig Dolenjega Logatca v cirilici iz l. 1953


ZGODOVINA OSNOVNE ŠOLE GORNJI LOGATEC (2. DEL)

KULTURA

Krajevni šolski svet je 11. mar-ca 1883 sprejel sklep o zidanju nove šole. Zemljišče za novo šolo

je za nizko ceno prodal Janez Kobal, posestnik v Cerkovski vasi. Septembra 1884 je bila šola dokončana.

Ves kraj je bil olepšan z državnimi in de-želnimi zastavami. Zgodaj zjutraj so poka-li topiči, nato je potekal slovesni sprevod. Ves čas so peli Logaški pevci. Razne slo-vesnosti in govori so potekali ves dan. V šolo v Gornjem Logatcu je prihajal sloven-ski pesnik Simon Gregorčič. Nanj spomi-nja vzidana plošča v veži šole s pesniko-vimi verzi:

Svoj blagoslov, o Večni daj,da bil ta dom bi vir modrosti,kreposti vir in vir blagostiin sreče vir za ves naš kraj!

Šolo v Gornjem Logatcu so obiskovali otroci iz Cerkovske vasi, Kalc, Gorenje in Blekove vasi, Hrušice ter Žibrš. (Bajc, 1986) Leta 1885 si je šola ob šolski stavbi uredila še vrt, na njem je postavila tudi če-belnjak. V šolskem letu 1888 – 89 je šola postala trirazredna, vseh vpisanih otrok je bilo 185. 1890. so za otroke, ki so bili več kot uro oddaljeni od šole, dvakrat tedensko uvedli ekskurendno šolo. (Loštrek Žižek, 1997) V šolskem letu 1899 – 90 je šola po-stala štirirazredna. V tistih časih je država za učiteljsko mesto razpisala natečaj, na katerega se je zainteresirani učitelj prija-vil, nato pa je bil z namestitvenim dekre-tom poslan na šolo. Vsak učitelj je moral opraviti tudi službeno zaobljubo. (Matičič, 2004)

Nizke plače logaških učiteljevNa zasedanju kranjskega deželnega zbora 7. oktobra 1884 je poslanec Adolf Obreza deželnemu zboru izročil posebno prošnjo učiteljev logaškega okraja. V njej so za-pisali, da prosijo za zvišanje plač. Najprej je to prošnjo obravnaval finančni odbor kranjskega deželnega zbora, potem pa 18. oktobra 1884 še deželni zbor. Poročevalec v imenu finančnega odbora je bil Franc Šuklje. Deželnemu zboru je predlagal, naj prošnjo logaških učiteljev zavrne, in ta je brez ene same razprave tako tudi sklenil. (Obravnave deželnega zbora Kranjskega v Ljubljani)

OcenjevanjeSpričevalo se je tedaj imenovalo šolsko naznanilo. Učitelji so v šoli ocenjevali: vedenje, pridnost, verouk, branje, pisanje, slovenski učni jezik, računstvo in geome-trijsko oblikovanje, prirodopis in priro-doslovje, zemljepis in zgodovino, risanje, petje, telovadbo in ženska ročna dela. Oce-ne ali redi so se vrstili od ena do pet, pri čemer je bila petica najslabša ocena. Pri petju so pozornost namenjali predvsem petju domovinskih, narodnih in cerkvenih pesmi. (Matičič, 2004)

Prva svetovna vojnaVeč dejstev iz obdobja italijanske okupa-cije potrjuje, da so Italijani nameravali v Logatcu ostati in ga poitalijančiti. Poleg vojske, karabinjerjev in velikega števila uradnikov so v Logatcu naselili tudi šte-vilne italijanske civiliste. Italijanščino so uvedli tudi v šolo (Logaški vedež). V letu 1916 je bil pouk večkrat ustavljen zaradi naselitve vojaštva v šoli ali pa je potekal samo popoldne. Slovenščina je leta 1918 postala učni jezik v celotnem državnem šolstvu. (Enciklopedija Slovenije) Med letom je šolska mladina v vojne namene nabirala robidovo in jagodovo perje za pri-pravo čaja ter po hišah nabirala volnene, pletene predmete in razno kovinsko orod-je. Vseh učencev je bilo 257. Novembra 1916 je umrl cesar Franc Jožef I. in šolska mladina se je zaradi smrti udeležila slo-vesne črne maše po rajnem cesarju. Konec šolskega leta 1917/18 so na šoli poučeva-

li: Leopold Pančuh, Franc Čuk, Štefanija Kokalj, Ana Golli, Amalija Pančuh, Ivana Kranner Leiler in Franc Kihne. Dne 17. novembra 1918 je italijanska vojska zase-dla kraje občin logaškega in idrijskega so-dnega okraja. Po odloku italijanske vojske so revnejši šolski otroci dobivali opoldan-sko kosilo, večje število pa tudi potrebno obleko, perilo in obutev. Med šolskim le-tom je šolski vodja večkrat hospitiral med poukom. Šolska knjižnica je na koncu šolskega leta štela 326 knjig, učiteljska pa 312 knjig. Vseh izposoj je bilo 638, otrok pa 261.

Rapalska pogodbaNovembra 1920 je Kraljevina Srbov, Hrva-tov in Slovencev z Italijo podpisala rapal-sko pogodbo. V njej so določili, kaj dobi Italija in kaj Jugoslavija in s tem napravili nekakšne provizorične meje. Pogodba je tudi določala, da se morajo Italijani uma-kniti iz Logatca. Italijani pa na to niso bili pripravljeni, nekaterim se je tukaj prikupi-lo in se je tukaj naselilo cel kup italijanske-ga civilnega prebivalstva. Mislili so si, da so tukaj tako ali tako gospodarji, vpletli so se celo v šolski pouk in kjer je bilo mogoče vsiljevali italijanski jezik. Videti je bilo, da si prizadevajo, da bi bilo Logatec mogoče poitalijančiti. (Mihevc, 1937) Po prvi sve-tovni vojni je šola postala državna ustano-va, učitelji pa državni uradniki. (Loštrek Žižek, 1997)

Besedilo in foto: mag. Zarja Trček

Ljudska šola v Gornjem Logatcu, sezidana leta 1884


MAJ – NA TRETJI STOPNIČKI

KULTURA

Po izjemno uspešnem nastopu na leto-šnjem festivalu Slovenska popevka in valček je stekel krajši pogovor z Lo-

gatčanom Andrejem Logarjem, vodjem na-rodnozabavnega ansambla Maj, ki domuje v Logatcu.

Od kdaj muzicira ansambel Maj, sestavljen od vsepovsod, pa vendar domujoč v Logat-cu?Naš Maj deluje od leta 2006. In res, čeprav Ma-jevci izhajamo iz različnih koncev Slovenije, imamo sedež v Logatcu. Ta čas vodim ansam-bel in v njem pojem skupaj z Jano Benčina s Cola nad Ajdovščino, harmonikar Štefan Arh prihaja iz Preddvora, basist Zdravko Blažič iz Valburge pri Smledniku, kitarist Suvad Bečić pa živi v Ljubljani. Komu se je porodila misel za ustanovitev ansambla?Zamisel je ponudil basist Zdravko, ustano-vitelji pa smo bili ob meni še Zdravko Blažič in prejšnji harmonikar Boštjan Sedmak. Nato smo k zasedbi povabili še pevko in kitarista.

Od kod pa vam tako sanjavo ime – Maj?Ja, maj, ki je tako razkošno pomladen, velja za mesec ljubezni. Ko smo se pripravljali za naš

prvi nastop, še nismo imeli imena; nastop pa je bil predviden v maju. »Pa bodimo Maj,« je menil naš kitarist. In pri tem je ostalo.

Katerih žanrov se loteva Maj?Najraje ustvarjamo narodnozabavne skladbe, saj je Maj vendar narodnozabavni ansambel. Igramo pa tudi zabavno, pop glasbo, pojemo dalmatinske pesmi, skratka, imamo širok nabor skladb. Posebej pa uživamo v ustvarjanju lastnih skladb. Seveda, pomagamo si tudi z skladbami drugih avtorjev, denimo Petra Finka ali Igorja Podpečana, s teksti so nam blizu Matej Kocjan-čič, Bernard Miklavc, Silvan Praček – Maks …

Kod vse je odmevala glasba Maja?O, teh odmevov je bilo že kar nekaj. Poleg koncertov in nastopov po zabavah je Maj na-štel še več uspešnih udeležb na festivalih, tako na Festivalu narečnih pesmi 2014, v Števerjanu 2013, 2014, 2015; na vseh festivalih smo se uvrstiti v finale. Nastopili smo tudi v TV oddaji »Na zdravje« in se uvrstili v finale tekmova-nja Razglednica s skladbo Ljubljanski grad. Nekajkrat smo se predstavili tudi v TV oddaji »Slovenski pozdrav«. – Lani poleti smo izdali svoj prvi CD – Češnjice, ki smo jih promovirali v Goriških Brdih prav ob prazniku češenj. Ima-mo posnete tudi štiri videospote.

Kako je prišlo do uvrstitve na letošnjo Slo-vensko polko in pomlad?Ob lanskem posnetku skladbe Frizerski salon smo se takoj odločili, da jo bomo ponudili na kak festi-val, zavedajoč se, da se narodnozabavno glasbo peča veliko kvalitetnih ansamblov. Zato težimo za tem, da bi bile skladbe z besedili kar se da izvir-ne. In ko je januarja letos RTV objavila razpis za Slovensko polko in valček 2016, smo se odločili za preizkus. Izmed 58 prijavljenih skladb nas je strokovna komisija izbrala za enega izmed šestih ansamblov, za finalni nastop prav s polko Frizer-ski salon. Besedilo za polko je pripravil Matej Ko-cjančič, glasbo in aranžma pa sem prispeval sam.

Uvrstili ste se na tretje mesto; ste tega veseli ali ste merili više? Seveda, uspeha smo veseli in še bolj kot to. Dosežek nas obvezuje za pridno delo z novi-mi skladbami, s katerimi se želimo udeležiti pomembnih festivalov, kot sta Vurberg in Šte-verjan. Razmišljamo tudi o zmagi na enem od prihodnjih festivalnih preizkusov.

In načrti za naprej?Zvestoba glasbi, ki smo ji nekako zapisani; na-daljevali bomo z obetavnim ustvarjalnim delom.

Marcel Štefančič

Fot

o: a

rhiv

ans

ambl

a

Majniki, z leve: Štefan, Andrej, Jana, Suvad, Zdravko.


GREAT DIVIDE MOUNTAIN BIKE ROUTE – KOLESARSKO-POPOTNIŠKI IZZIV

4.418 »KOLESARSKIH« KILOMETROV V 58 DNEH

Logaška občina je znana po pre-danih športnikih in rekreativcih, ki sprejemajo takšne in drugačne

izzive. Na športno-potopisnem predava-nju v organizaciji ŠD Hotedršica smo konec marca prisluhnili Vidi Trček in Zlatku Kampušu, ki sta predstavila svoj kolesarski podvig. O tem smo se po pre-davanju pogovorili z Zlatom.

Kako je prišlo do odločitve za tako zanimiv popotniški podvig?Oba imava rada aktivnosti v naravi – gorništvo, tek, smučanje, kajakiranje, v zadnjem času pa tudi gorsko kolesarjenje, ki je povezano s hribi, gozdnimi kolovozi in enoslednicami. In ker na potovanjih iščeva predvsem lepo naravo, raz-glednost, prijazne ljudi na redko naseljenih ob-močjih, sva želela združiti najin dopust z gor-skim kolesarjenjem. Po spletu in literaturi sva iskala daljšo, razgledno, neprometno, varno, vremensko sprejemljivo območje, primerno za gorsko kolesarjenje. In tako sva našla opise za gorsko kolesarjenje po razvodnici dela severne Amerike – Great Divide Mountain Bike Rute (GDMBR). Ta sledi celinski razvodnici porečij med Mestom Banff v Kanadi in naseljem An-telope Wells v Novi Mehiki. Speljana je skozi zvezni državi Alberta in British Columbia v Kanadi in petimi – Montana, Idaho, Wyoming, Colorado in New Mexico v ZDA. Pot 32-krat prestopi razvodnico, ki sledi gorovju Rocky Mountains, največ se od nje oddalji 80 km. Ve-činoma je speljana po stranskih makadamskih poteh, ponekod tudi po stezah in le redko po asfaltiranih cestah. Prečka 17 narodnih parkov. Zaradi snega v visokih hribih je prevozna le

v poletnih in zgodnjih jesenskih dneh. Že leta 1995 jo je kartiralo in objavilo znano ameriško kolesarsko združenje Adventer Cycling Asso-ciation. V začetku je potekala le po razvodju ZDA – od mejnega mesta Roosville, leta 2003 pa so dodali še 420-kilometrski odsek po Ka-nadi. Objavljajo jo kot najdaljšo 4.418-kilome-trsko, z zemljevidi pokrito gorsko kolesarsko pot.

Kako sta se na pot pripravila?Fizične priprave so bile močno povezane s pra-znovanjem Vidine 50-letnice. Skoraj vsak si želi proslaviti ta dogodek, načini pa so seveda različni. Vida si je želela spominjati se srečanja z Abrahamom s tremi pomembnimi osebnimi uspehi, povezanimi z njenim zdravim načinom življenja. Prijavila in seveda tudi uspešno kon-čala je dva 100-kilometrska gorska ultrama-ratona – Vipavska dolina in Ultrapušelc (tretji dogodek je kolesarjenje po GDMBR). Njeni treningi so bili usmerjeni v uspešen nastop na omenjenih gorskih tekmah. V zimskih in spo-mladanskih mesecih je poleg smučarskega teka delala 40- do 60-kilometrske teke-poho-de po hribovjih Javornikov, Brkinov in Krasa. Jaz sem jo običajno spremljal s kolesom in si tudi nabral potrebno kondicijo. Organizacijske priprave niso bile zahtevne. Preko spleta sva iz ZDA naročila zemljevide in knjigo s podrob-nim opisom poti. Nakup letalskih kart je bil za-radi različnega mesta prihoda in vrnitve neko-liko zahtevnejši. Zaradi prestopa meje v ZDA po cesti nisva potrebovala nobenih dodatnih dovoljenj. Tudi priprava koles in druge opreme ni bila zahtevna, saj imava kolesi že s prejšnjih potovanj opremljeni z ustreznimi prtljažniki

in nepremočljivimi torbami. Kolesarski servis nama je natančno pregledal kolo, zamenjal ne-kaj slabših delov, na Vidinem kolesu pa tudi vgradil nove kakovostne terenske gume.

Sta imela na poti kaj tehničnih težav s ko-lesi?Na daljših, večtedenskih ali mesečnih potova-njih kolesarji navadno vozijo zaradi možno-sti poškodb nevzmetena kolesa. Jaz imam na svojem starem, preizkušenem Cr-Mo kolesu vzmetne vilice z za današnje čase zastarelo je-kleno vzmetjo. Vida pa ima novejše Al kolo s kakovostnim zračno-oljnim vzmetenjem, ki se je pokvarilo že po tretjini poti. Verjetno zaradi umazanije so popustila tesnila in vilice so se lahko uporabljale le v zaklenjenem položaju. Tudi moje kolo je potrebovalo servisiranje. Na približno polovici poti so morali zamenjati verigo, zadnje zobnike, ki so se razrahljali, in pletenico menjalnika. Gumo pa sva predrla le enkrat.

Spala sta predvsem v kampih – državnih in zasebnih, kakšna je razlika in kakšne so cene?V narodnih parkih so le državni kampi, ki po-gosto nudijo le najnujnejše. V njih ni stalnega osebja ali trgovine. Vodo se običajno lahko načrpa iz zemlje z ročno črpalko ali poišče v bližnjem potoku in ni vedno pitna. Sanitari-je »na štrbunk« so zidane, neverjetno čiste in vedno založene s toaletnim papirjem. Ti kampi delujejo večinoma po načelu samoprijave – ob vhodu je informacijska tabla, kjer so napisana pravila in cenik. Na tabli je tudi škatla s pra-znimi obrazci in kuvertami ter škatla, kamor

MED NAMI


MED NAMI

bil najbolj všeč. Presenečena sva bila tudi nad čistočo in ekološko ozaveščenostjo prebivalcev severnega in osrednjega dela poti GDMBR. Kljub temu da (razen v mestih ali večjih, zaseb-nih kampih) ni smetnjakov, na svoji poti skoraj nisva videla odvržene embalaže ali drugih sme-ti. Domačini, pa tudi turisti se držijo pravila, ki velja v večini kampov: »Keep in - keep out« (kar prineseš tudi odnesi).

S seboj sta imela samo običajen vodič po poti in zemljevide – torej je mogoče potovati tudi brez drage tehnike?Ljudje smo – na veliko srečo – zelo različni. Nekateri hodijo na dopust v drage »all inclu-sive« hotele, drugi raje kampirajo v prikolici ali šotoru. Nekateri hodijo na vodena potova-nja z avtobusi ali na trekinge v gore. Potova-nje s kolesom je premikanje z lastno energijo, s šaljivimi, modernimi besedami rečeno tudi na obnovljivo energijo in z ničelnim izpustom. Po-leg neposrednega stika z naravo in ljudmi nudi tovrstno potovanje tudi zadovoljstvo, da si veči-noma odvisen le od sebe in osnovnih tehničnih pripomočkov. Mnogi se na potovanjih ali dru-gače orientiramo le z zemljevidom in kompa-som. Ves čas je treba opazovati bližnjo in daljno okolico, biti pozoren na spremembe in delati primerjavo s karto. Poleg boljšega spoznavanja pokrajine je tudi zadovoljstvo ob dosegu cilja na tak način mnogo večje. Ker ta pot poteka po redko naseljenih krajih, tudi nikjer ni mobilne-ga signala. Zato sta najina telefona ostala uga-snjena. Običajno sva vsakih nekaj dni prišla do kakega naselja ali kampa, ki je imel brezžično povezavo v svet. Tam sva preverila vremensko napoved za naslednje dni, kar nama je olajšalo načrtovanje poti za naprej.

Kaj bi svetovala kolesarjem, ki se odločajo za to pot?Razen osnovnih nasvetov (ustrezna fizična pri-prava, kakovostna gorska kolesa, lahka opre-ma), lahko vse informacije dobite na spletni strani Adventure Cycling Association: https://www.adventurecycling.org/. Priporočava na-kup zemljevida Kanade, šestih zemljevidov ZDA in knjige avtorja McCoya: Cycling the Great Divide. Od cilja – mejnega prehoda med Antelope Wells je najbližje letališče (Tuscon ali El Paso) oddaljeno blizu 300 km ali več. Za po-moč in prevoz priporočava, da navežete stike z Jefferyem Sharpom iz Hacite ([email protected]).

Urška OrešnikFoto: osebni arhiv V. T. in Z. K.

oddaš izpolnjen obrazec s priloženo gotovino. Prostori za kampiranje so oštevilčeni in ozna-čeni. Plačuje se cena na prostor (od 5 do 27 $). Zasebni kampi so podobni našim – ograjeni, z varovanim vhodom in ograjo ter vsem udo-bjem, trgovinico, sanitarijami, s toplo vodo, tuši in pralnimi stroji. Obiskovalci se večinoma pripeljejo z velikimi, udobnimi počitniškimi vozili ali prikolicami, redko krajšimi od sedem metrov. Cene so od 20 do 40 $.

Koliko drugih kolesarjev sta srečala in kate-ro od njihovih zgodb sta si najbolj zapomni-la?Razvodnica je dobro poznana po celem svetu in ker je prevozna le v poletnih mesecih, sva srečala kar nekaj kolesarjev. Večina gre v smeri S–J, nekateri pa se odločijo tudi v obratni smeri. Potovali smo različno hitro, tako sva nekatere ujela, drugi pa naju. Z vsakim pa smo poklepe-tali in si izmenjali informacije o poti. Spomi-njam se dveh mladih Američanov, s katerima smo se srečevali nekaj dni zaporedoma. Naj-prej smo se srečali v kampu rudarskega mesta Butte, kjer smo skupaj prevedrili popoldansko nevihto. Fanta, stara dobrih dvajset let, sta se naslednje jutro odpravila naprej, midva pa sva vremensko napoved še ene fronte vzela resno in raje počivala v kampu. In res, po prijetnem dopoldnevu se je opoldne razbesnela nevihta. Kasneje sva izvedela, da je fanta nevihta s sodro ujela na vrhu prvega prelaza. Tako sta bivaki-rala v primitvnem kampu pod streho stranišča. Naslednje dopoldne sta se ravno posušila in ogrela do takrat, ko sva prišla midva mimo. Na vrhu istega prelaza pa sva srečala še 59-letno Ann, ki je potovala sama. Prvi vtis je bil, da je mlada vitalna kolesarka, ki sodi k fantoma. Z Ann in fantoma smo se spet srečali pozno po-poldne v naslednjem kraju, kjer so prenočevali na travniku za gostilno. Celodnevno kolesarje-nje z vetrom v prsi jih je utrudilo in jim vzelo voljo do napredovanja. Midva sva spet preve-rila vremensko napoved in ker je napovedovala novo deževno fronto čez dobra dva dni, sva se odločila, da pot nadaljujeva, in se od njih po-slovila – saj smo imeli skoraj 250 km do nasle-dnjega mesta. Pa še veter se je zvečer umiril. V naslednje mesto – Limo sva prispela čez dva dni v lepem vremenu in tam vedrila ves nasle-dnji deževen dan. Ann je prispela tisti dan po-poldne popolnoma izčrpana, saj jo je grmenje zbudilo med kampiranjem sredi ničesar in se je ob 2.00 zjutraj oblekla in odpravila naprej po dežju, ki je pot spremenil v skoraj neprehodno blato. Večkrat je morala sestopiti in očistiti kolo,

ker se zaradi blata na njem ni vrtelo. Naslednje jutro sva v sončnem vremenu odkolesarila na-prej, Ann je potrebovala dan počitka, fanta pa še nista prispela.

Kateri del poti vama je po svoji naravni le-poti ostal še posebej v spominu?Vsak del pokrajine je bil zanimiv – na severu prostrani, iglasti gozdovi s kristalnimi jezeri in njihovimi pritoki. Borovi gozdovi so pose-bej lepo dišali. Na srednjem delu – Montana in Wyoming – je prevladovala odprta prerija, kjer je veliko poti potekalo po opuščenih železniških progah ali poteh, kjer so prenašali pošto jahači Pony Expressa. Skozi Wyoming in Kolorado sva se vzpenjala in spuščala čez prelaze po po-teh iskalcev zlata. Proti Mehiki pa je pokrajina že prehajala v puščavsko, s kaktusi pokrito po-krajino. Pričakovala sva več goratega, skalnega območja. Le državni park Grand Teton (poleg mnogo bolj znanega Yellowstona) v Wyomingu je nekoliko podoben našim Alpam in nama je

DRUGOŠOLEC LEONARD V ZVEZDNEM MESTU

NEPOZABNO POTOVANJE MALEGA RAZISKOVALCA


MED NAMI

12. april je poseben dan, pred-vsem za Rusijo, a tudi za ves svet. Tega dne je namreč

obletnica, ko je Jurij Gagarin leta 1961 kot prvi človek obkrožil Zemljo. V Rusiji je to velik praznik, dan kozmonavtike. Prav zato sem bila izjemno vesela, da sem se imela priložnost pogovarjati s človekoma, ki o vesolju in vsem, kar temu pritiče, ve-liko vesta. Starejši, dedek Lev Kuzmin, in mlajši, komaj osemletni Leonard Rupnik, njegov vnuk, sta bila moja sogovornika, ki sta name naredila več kot prijeten vtis.

Srečanje v logaški knjižnici, podkrepljeno z množico slikovnega, predvsem pa besedne-ga materiala, je minilo kot en sam trenutek. Navdušil me je predvsem Leonard, ki mu toliko znanja ne bi pripisal niti največji op-timist. Njegovo zanimanje za vesolje izvira seveda iz njegove družine. Dedek Lev Kuz-min je po poklicu inženir za vesoljsko napra-vo. V letošnjem februarju se je 40 učencev in dijakov iz Slovenije udeležilo ekskurzije v Rusijo, natančneje v Zvezdno mesto blizu Moskve. Tam namreč stoji center za pripra-vo kozmonavtov Jurija A. Gagarina. V okvi-ru izobraževanja so se udeleženci srečali s kozmonavtom, ki jim je predstavil življenje v vesolju. To niti ne bi bilo tako zanimivo, če ne bi bil med udeleženci tudi Levov vnuk

»POŠLJI SMS NA 19191!«

Vrnimo se v preteklost, v petdeseta leta prejšnjega stoletja. To je bilo obdobje obnove po končani vojni. Pri gradnji in obnovi so stopili skupaj sorodniki, sosedje, prijatelji. Danes

pa skuša država obdavčiti prav vse – tudi sosedsko pomoč. Seveda se je država vmešavala tudi takrat: imeli smo pet- in večletne plane, ljudi pa je povezovala v zadruge, izvajale so se komasacije, melio-racije, nacionalizacije – tem so po letu 1990 sledile denacionalizaci-je. O smiselnostih, koristih vseh teh –izacij ne bi razpravljal. Mladi pa so se bolj ali manj prostovoljno udeleževali mladinskih delovnih akcij. V 60-letih se je razpasla posebna oblika zbiranja sredstev, »sa-moprispevek« imenovana. Zaposleni so prispevali del dohodka za izgradnjo šol, vrtcev, pa tudi manj običajnih objektov: za mrliške vežice, na primer. Potem smo pred 25 leti postali država, Republika Slovenija. V začetku je kazalo dobro, dobili smo certifikate, kar je pomenilo, da smo iz samoupravljavcev postali bolj ali manj uspešni kapitalisti. Iz socializma smo prešli v kapitalizem in kakor občutimo zadnja leta, smo prešli v tisto najbolj »gnilo« obliko, o kateri so nam govorili desetletja po vojni. Vedno več ljudi živi, pravzaprav životari pod »pragom revščine«. Sem spada približno četrtina upokojencev, ki jim je predsednik DESUS-a pred leti obljubljal tisoč evrov pokoj-

nine! Da nekako preživijo, delno poskrbi država prek svojih insti-tucij, a brez pomoči Rdečega križa, Karitasa ter drugih organizacij, društev in posameznikov ne bi šlo. Zbiranje sredstev poteka na razne dobrodelne načine, eden od teh pa je tisti iz naslova: »Pošljite SMS na 1919 in darovali boste enega ali pet evrov.«. Teh naslovov pa je veliko, od AFRIKE do ZVEZEK, vmes pa vsaj 30 drugih. Darovi so namenjeni otrokom v Sloveniji, pa v Afriki in drugod po svetu, precej jih je namenjeno zbiranju sredstev za ljudi z raznimi zdravstvenimi težavami. Na ta način zbirajo sredstva gasilci (GASILEC), planinci (POT) … Nekateri so namenjeni brezposelnim (DARUJEM bivšim delavcem Primorja), eden celo za ohranitev TV postaje ( NETTV)!, ali pa kar LJUDEM mesta Ljubljane (na »potujočih« oglasih avtobu-sov LPP-ja). Torej bo vsak Ljubljančan upravičen do teh sredstev?

Pa to še ni vse: skoraj ne mine teden, da ne bi bilo dobrodelnega koncerta, dobrodelne akcije, nekatere prenašajo tudi naše televizije in radijske postaje … Ne rečem, saj je prav, da pomagamo, toda čemu, za vraga, imamo potem državo?

Brane Pevec

Fot

o: a

rhiv

Lev

a K

uzm

ina

Fot

o: a

rhiv

Lev

a K

uzm

ina

Leonard, ki je bil z osmimi leti nekakšna iz-jema med udeleženci, kajti starost je morala biti najmanj 14 let. Seveda brez posredova-nja dedka obisk ne bi bil mogoč, pravi Le-onard. Skupaj z drugimi si je ogledal prave simulatorje, videli so tudi natančne kopije vesoljskih postaj Mir in Mednarodne vesolj-ske postaje ter kabinet prvega vesoljca Jurija Gagarina.

Lev Kuzmin z ženo Natalio živi v Logatcu dobra štiri leta, sem sta prišla iz milijonskega sibirskega mesta Omska. V Logatcu živi na-mreč njuna hči Elena, poročena s Slovencem Rokom Rupnikom. Pove, da v Sloveniji izje-mno uživata, veliko potujeta, občudujeta na-ravne in turistične znamenitosti, predvsem pa sta navdušena nad prijaznostjo ljudi. Natalia predava ruščino študentom, Lev pa uživa s

svojim vnukom in nanj prenaša neprecenlji-vo znanje o vesolju. Toliko znanja in izjemne govorne spretnosti pri malem drugošolcu ne najdeš prav pogosto. Spretno je med pogo-vorom prevajal dedkove besede in pojasnje-val ogromno podatkov, ki jih je na potovanju slišal. Vredno bi ga bilo povabiti, da morda tudi širši javnosti predstavi zanimivosti o ve-solju, saj, kot pravi Lev, Slovenija ni vesolj-ska država, čeprav je Herman Potočnik eden izmed začetnikov vesoljske tehnologije in v Vitanju imamo celo vesoljski center.

Če vas o vesolju kaj zanima, pa le pokličite Leonarda in njegovega dedka. Z veseljem se bosta odzvala in vaše znanje obogatila za prenekatero zanimivost.

Metka Bogataj


MED NAMI

ODKOPAVANJE RESNICE

Pogovarjati se z mojstrom »žličkarjev« je zelo vznemir-ljiv izziv. Zato mi je v čast, da sem k pogovoru uspel pridobiti sokrajana, arheologa dr. Antona Veluščka,

predstojnika Inštituta za arheologijo ZRC SAZU.

Kako ste spoznali, da je arheologija vaša velika ljubezen, ki vas je očarala in zapeljala?Zanimanje za preteklost me preganja že od otroštva. V Sloveniji me formalni študij zgodovine sicer ni nikoli privlačil. Prevladalo je zavestno popačeno razlaganje »naprednih« delavskih gibanj in revolucije. Tako je kot opcija ostala le arheologija. Bogu sem ne-izmerno hvaležen, da me je usmeril na to pot.

Ko prebiram literaturo o vašem delu, opažam, da ste vodilni razi-skovalec kolišč. Kako so živeli in čutili naravo »močvirniki«?Do prazgodovinskih koliščarjev gojim veliko spoštovanje. Raziskave, ki jih vodim, dokazujejo, da so živeli v sožitju z naravo. Odkrivamo tudi podobnosti s sodobnim človekom, kar me je na začetku razisko-valne poti še presenečalo, danes nič več.

Med vaše aktualne projekte sodi tudi sodelovanje v Komisiji RS za evidentiranje prikritih grobišč. V njej sodeluje še en Logatčan, geomorfolog in speleolog dr. Andrej Mihevc. Kakšni so občutki ob soočanju s to bolečo rano slovenskega naroda?Predlagam, da obvezni program srednjih in poklicnih šol zapove obisk ene izmed več kot 600 znanih lokacij medvojne in povojne tra-gedije slovenskega naroda, ko je brat dvignil zločinsko roko nad so-brata. Spoštljiva obiska Hude jame in taborišča v Gonarsu bi morala biti predpogoj za pristop mladostnika k zrelostnemu izpitu – maturi.

Trenutno delujete v Krimski jami nad Borovnico, kjer je še veliko skrivnosti, ki naj bi tudi po vaši zaslugi bile končno raz-čiščene, žrtve pa pokopane. Pri razčiščevanju tega primera so moje zasluge zanemarljive. Ne pozabimo na velik angažma predsednika Komisije Jožeta Dežma-

na in drugih članov ter na jamarje in domačine iz neposredne oko-lice jame. Ljudje se zbirajo ob jami, v molitvi in tišini spremljajo naše delo. Nekateri še vedno iščejo svojce.

Kako ljudje sprejemajo vaše delo v Komisiji?Mešano, največkrat zelo oportunistično. V navideznem svetu legend o NOB ter pritiskov razlagalcev druge ali celo tretje ge-neracije na vse pore v družbi, je takšno obnašanje pričakovano. Ne glede na to menim, da se položaj spreminja. Resnici oz. zgo-dovinskim dejstvom ni mogoče zaukazati, naj za vedno ostanejo v nepropustno zaprti škatli. Če se vrnem k jami. Z materialnimi dokazi smo potrdili govorice, da so t. i. osvoboditelji naroda jamo polnili z ljudmi tudi po in ne le med vojno. Iz virov izhaja, da so bili v brezno vrženi celo štiriletna deklica in njena mama, kot tudi npr. skupina »rešenih« internirancev z vlaka za Gonars. Po pisa-nju negovalcev tradicije NOB naj bi odšli domov. Na spiskih je omenjeno tudi ime študenta J. Petka iz Logatca. Ukaz za njihovo likvidacijo je še ohranjen. Podpisan je politkomisar 1. bataljona »Ljube Šercerja«.

Slovenija je posejana z morišči. Žrtve revolucije čakajo na po-kop. Smo lahko glede njihovega dostojnega pokopa optimisti? Seveda, čeprav je brezen in drugih morišč preprosto preveč, da se bo vse raziskalo in prekopalo. Gre za odnos in razumevanje stvari. Po vsej Sloveniji leži še preko 100.000 nepokopanih žrtev povojnih likvidacij. Izkop in dostojen pokop vseh bo velik zalo-gaj, trajal bo leta. Sama prikazana dejstva pa predstavljajo našo zgodovino v popolnoma drugačni luči kot do sedaj.

G. Velušček, najlepša vam hvala za pogovor in naj vas pri odkri-vanju resnice spremlja veliko uspeha. Za zgodovino in narodovo dobrobit opravljate neprecenljivo delo.

Robert Albreht


VSI ODGOVORI NA ENEM MESTU

TOČKA VEM V LOGATCU

Točka VEM (Vse na Enem Mestu) je brezplačni javni državni portal in ser-vis za občane oziroma (bodoče) podje-

tnike in podjetja, katerega namen je omogo-čiti čim lažje, hitro in brezplačno poslovanje z javno upravo ter na enem mestu ponuditi vse informacije za začetek poslovanja.

Na VEM točki lahko ustanovite s.p. ali d.o.o., prijavite spremembo podatkov v Poslovnem registru Slovenije, oddate davčne podatke ali zahtevo za identifikacijo za namene DDV, uredite obvezna socialna zavarovanja zase in za zaposlene, objavite prosto delovno mesto, pridobite obrtno dovoljenje, pooblastite drugo osebo za delo s sistemom e-VEM. Torej po-stopke za vpis v registre in evidence Finančne uprave Republike Slovenije, Zavoda za zdra-vstveno zavarovanje Slovenije, Zavoda Repu-blike Slovenije za zaposlovanje in Obrtno-pod-jetniške zbornice Slovenije.

POLOŽAJ TOČK VEM UREJA ZAKON O SODNEM REGISTRUVečino postopkov lahko uredite tudi od doma prek portala e-VEM evem.gov.si. Za nekatere storitve pa je treba obiskati točko VEM. Vse storitve, ki jih nudijo točke VEM, so brezplač-ne. Točke VEM so na izpostavah AJPES, orga-nizirane pa so tudi v okviru Obrtno-podjetni-ške zbornice Slovenije, Gospodarske zbornice Slovenije, upravnih enot ter agencije SPIRIT Slovenija. Storitve VEM opravljajo tudi notarji, ki pa te zaračunavajo. V Logatcu storitve točke VEM lahko opravite na Območni obrtno-pod-jetniški zbornici Logatec (Tržaška c. 11 – ob se-maforiziranem križišču).Celostne storitve točk VEM tako obsegajo administrativne postopke kot osnovno podjetniško svetovanje, informi-ranje ter druge storitve, povezane z vstopom v podjetništvo, ki jih bodoči podjetnik potrebuje. Območna obrtno-podjetniška zbornica Logatec (OOZ Logatec) zagotavlja storitve VEM skla-dno s pravilnikom o točkah VEM, hkrati pa na podlagi 40-letnih izkušenj in s poglobljenim znanjem glede pogojev za opravljanje dejav-nosti in poznavanjem razmer v najrazličnejših panogah storitve uporabnikom ponuja celostno. Zagotavlja namreč tudi specialistično podjetni-ško svetovanje in podporo ter druga poslovna svetovanja z različnih področij (davki, delovno pravo, varovanje okolja, varnost in zdravje pri delu, intelektualna lastnina, čezmejno opravlja-nje storitev itd.), ki jih podjetnik oziroma pod-jetje potrebuje ob urejanju tovrstnih postopkov prek točke VEM. To je dodana vrednost točke

RAZVIJ SVOJO IDEJO V PRAVI START-UP

CREA 2016 je desetdnevni brez-plačni program za študente, na katerem boste pridobili prak-

tična znanja s področja podjetništva, in-formacijsko-komunikacijskih tehnologij in oblikovanja ter razvili svoje start-up podjetje. CREA 2016 vabi ekipe z obli-kovano poslovno idejo, da nadgradite oblikovalski vidik in s tem uporabniško izkušnjo storitve oziroma produkta, po-slovni model ter predstavitev vaše ideje (ang. pitch). Prav tako vabljeni študenti posamezniki, s poslovno idejo ali brez nje, saj lahko skupaj z ostalimi udeležen-ci sestavite novo ekipo ali pa se pridru-žite obstoječi, ki išče prav vaša znanja in zanos. Z uspešno zaključeno poletno šolo boste pridobili 3 ECTS kreditne točke, najboljši pa boste imeli priložnost sodelovati tudi na mednarodnem podje-tniškem dogodku. Tema letošnje poletne šole CREA 2016 je Zelena prihodnost in se navezuje na Ljubljano, nosilko naziva Zelena prestolnica Evrope 2016, ki pou-darja pomen novih produktov in storitev, ki doprinesejo k bolj trajnostni prihodno-sti. Osrednji sklop poletne šole bo pote-kal od 19. do 29. julija 2016. Prijave zbi-ramo do 17. maja 2016. Več informacij in prijave na: www.rcke.si.

VEM, ki jo ima Logatec. V okviru vstopnih točk VEM OOZ Logatec nudi konkretno, upo-rabno, predvsem pa profesionalno strokovno--svetovalno pomoč v postopku pred registracijo podjetja, administrativno pomoč v postopku same registracije samostojnega podjetnika ter svetovanje v kasnejših fazah poslovanja pod-jetnika. Na točkah VEM potrebujete osebni dokument in svojo davčno številko. Če stori-tve opravlja pooblaščenec, mora predložiti tudi overjeno pooblastilo za opravljanje postopkov. Pri nekaterih postopkih je treba priložiti dolo-čene posebne priloge. Poznati pa morate podat-ke, ki jih bo referent VEM v vašem imenu prek portala e-VEM posredoval pristojnim ustano-vam. Če postopke poznate, lahko določene sto-ritve opravite od doma – prek e-VEM portala. Potrebujete le kvalificirano digitalno potrdilo. Uporabite lahko tudi digitalno potrdilo, izdano za zaposlene pri poslovnem subjektu. Digitalno potrdilo izdajajo upravne enote, Pošta Sloveni-je, Halcom, NLB … Brezplačno digitalno potr-dilo SIGEN-CA za fizične osebe lahko dobite na Upravni enoti Logatec. Vsa podjetja imajo preko sistema elektronskega pooblaščanja s strani zakonitega zastopnika možnost poobla-stiti zaposlene ali druge osebe za opravljanje postopkov (npr. oddaja obrazcev za prijavo v socialno zavarovanje, prijava sprememb po-datkov o družinskih članih, prijave potrebe po delavcu itd.). Zakoniti zastopnik potrebuje kva-lificirano digitalno potrdilo, s katerim pooblasti osebo na njegovo davčno številko, ki bo opra-vljala storitve v imenu podjetja. Pooblaščena oseba za opravljanje postopkov za podjetje, za katerega je pooblaščena, potrebuje kvalificirano digitalno potrdilo. Pooblastilo lahko zakoniti zastopnik časovno omeji in tudi prekliče. OOZ Logatec je torej v okviru mreže VEM edina vstopna točka VEM, ki v naši občini ponuja ce-lostne in standardizirane storitve Vse na Enem Mestu. Vsi postopki so za občane brezplačni, zbornica je delovanje točke VEM do leta 2015 zagotavljala izključno iz svojih lastnih sredstev, v letu 2016 pa bo del sredstev za delovanje toč-ke VEM sofinancirala tudi Občina Logatec. Lo-gaška točka VEM je letos (do 1. aprila) opravila prek 350 postopkov. V zadnjih 12 mesecih pa se je registriralo 100 novih samostojnih podje-tnikov posameznikov ter štiri družbe z omejeno odgovornostjo. Zagotavljanje storitev vstopne točke VEM v okviru OOZ Logatec prinaša do-dano vrednost za občane, samostojne podjetni-ke posameznike in gospodarske družbe v Lo-gatcu. Storitve obsegajo dostop do informacij za ustanovitev, razvoj in poslovanje, hitrejšo in

cenejšo ustanovitev podjetij, poenostavitev po-stopkov ter informacije že delujočim podjetjem. Pomemben je dostop specialističnih odgovorov in rešitev na enem mestu, kar se je v dosedanji praksi izkazalo kot nuja, saj so vprašanja poten-cialnih in delujočih podjetij vedno bolj zaplete-na, povezana s poslovanjem v tujini, različnimi specialnimi zakoni, spremembami in novostmi, ki vplivajo na poslovanje malih podjetij. Po-slanstvo OOZ Logatec, ki ga uresničuje tudi v okviru logaške točke VEM, je narediti podjetni-ško okolje čim prijaznejše (bodočemu) podje-tniku oziroma podjetju. Podjetništvo je za mno-ge odskočna deska na poti do prve zaposlitve oziroma kariere. Občanke in občani, podjetja in podjetniki v Logatcu, dobrodošli na točki VEM OOZ Logatec!

Dejan Šraml

POSLOVNE STRANI


TURIZEM

ČUDOVITI RAZGLEDI, BOGATA FLORA IN FAVNA TER SPOMENIKI KULTURNE DEDIŠČINE

KOLESARJENJE PO RAZGIBANEM SVETU ROVTARSKIH IN HOTENJSKIH ŽIBRŠ

V tokratnem popotnem namigu bomo kotičke logaške občine od-krivali na kolesu. Na krožni poti

med Logatcem, Rovtarskimi Žibršami, Hotedršico in Ravnikom bomo naredili 22 kilometrov in 400 višinskih metrov. Pote-panje ne bo nasitilo zgolj naših estetskih brbončic, temveč tudi čisto prave, saj si bomo ob poti lahko privoščili tudi kulina-rično razvajanje s pristnimi slovenskimi jedmi. Izlet je zaradi mestoma grobe pod-lage primeren za gorska kolesa, vendar pa se na pot lahko odpravimo tudi s trekingi.

Začnemo lahko kjer koli v Logatcu, usmeriti pa se moramo mimo picerije Zvonček proti Centru za zaščito in reševanje, pred katerim zavijemo levo na makadam. Dober kilometer se držimo glavne poti, potem pa po krajšem vzponu na vrhu klanca, kjer se cesta usmeri v desno, zavijemo levo na kolovoz. Preden bi se kolovoz spustil navzdol, zavijemo navzgor na desni stranski kolovoz in vožnjo nadaljujemo skozi gozd. Svet se kmalu odpre in znajdemo se na čudovitih jasah, območje se imenuje Laze. Nadaljujemo mimo dveh hiš na naši de-sni do glavne ceste Medvedje Brdo-Idrija, kjer se usmerimo levo na asfalt. Sledi razgledno ko-lesarjenje do lesene table v Rovtarskih Žibršah, kjer se v zaselku Planina spustimo levo v smeri Hotedršice in Žejne doline. Na razpotju, kjer je modra kolesarska tabla, se usmerimo desno

in uživamo v vožnji ob Žejskem potoku, ki se vije skozi botanično in živalsko izjemno pestro dolino. Tu bomo lahko našli nekatere izredno redke mesojede rastline, kot tudi še bolj redko Loeselovo grezovko, za katero so mislil, da je že izumrla, dokler je niso našli v Žejni dolini. Bogata je tudi vodna favna, saj tu živijo divje race, kačji pastirji, raki koščaki in urhi, našli bomo tudi izredno redkega raka jelševca.

SVETI JANEZ NEPOMUK, REŠI NAS POPLAV!Kmalu se pripeljemo v slikovito vas Hotedrši-ca, od koder izhaja rod Jožeta Plečnika, saj se je tu rodil in izučil za mizarja Jožetov oče Andrej, zato se bomo odpeljali do osrednjega dela vasi, trga s cerkvijo sv. Janeza Krstnika. Znameniti slovenski arhitekt je leta 1935 naredil načrt za ureditev trga, most pred cerkvijo naj bi bil prav tako njegovo delo, kar pa strokovno ni potrje-no. Zamenjal naj bi lesenega, od kjer je Pleč-nik prenesel kip sv. Janeza Nepomuka, ki stoji še danes. Svetnika častijo kot zavetnika zoper obrekovanje in poplave, njegovi kipi tako kra-sijo številne mostove po Evropi. Po Hotedršici in okolici, kjer lahko radovedni duh najde še marsikatero zanimivost, je speljana turistična krožna pot, nad katero bdi TKD Hotedršica.

MIMO LAM PROTI RAVNIKUČe ste se med potjo že nekoliko utrudili, se lah-ko okrepčate v gostilni Turk, ki stoji ob glavni cesti proti Idriji. Od cerkve nadaljujemo mimo pokopališča čez polje, kjer se na cesti usmeri-mo levo in čez nekaj metrov v trikotnem križ-išču desno. Po dobrih 50 m se za gručo hiš na naši levi usmerimo levo v strm, a kratek kla-nec, na vrhu katerega bomo lahko občudovali ograjen pašnik z lamami, gozdna pot pa nas bo kmalu pripeljala nad razgledno vas Ravnik s cerkvijo sv. Barbare. Spustimo se do središča

vasi, kjer na križišču treh poti stoji Plešnarjeva domačija, ki je skupaj s hlevom, kamnito kaščo in vodnjakom eno redkih v celoti ohranjenih domačij na logaškem območju. Zaradi svoje slikovitosti in lege, mimo katere sta speljani lo-gaška kolesarska transverzala (LKT) in logaška planinska pot, se ob njej marsikdo ustavi.

KULINARIČNI POSTANEK NA KMETIJI URBANOVCNadaljujemo levo po asfaltni cesti, ki po slabem kilometru zavije desno proti kmetiji odprtih vrat Urbanovc. V zimskem času slovijo predvsem po izvrstnih kolinah, okusno pa znajo pripraviti tudi druge slovenske in notranjske jedi. Če bi kulinaričen odmor izpustili, bi namesto desno nadaljevali naravnost po cesti, ki na koncu vasi preide v kolovoz. Sprva se še nekoliko vzpenja-mo, potem pa sledi razgibano kolesarjenje po osrednji poti čez gozd, ki nas brez odklonov v levo ali desno po nekaj kilometrih pripelje na asfaltno pot, od kjer se odpre pogled na cerkev sv. Janeza Evangelista in Logatec.

Kolesarjenje nadaljujemo bodisi ob glavni Tr-žaški cesti ali pa se usmerimo desno na kolo-voz, ki pelje pod Sekirico proti centru mesta.

Besedilo in foto: Saša Musec Čuk

Žejna dolina

Sv. Janez Nepomuk Plešnarjeva domačija


TURIZEM

KAPELE NA LOGAŠKEM

Beseda kapela izvira iz ita-lijanske besede cappella, ta pa iz srednjeveško la-

tinske besede cappa, ki pomeni plašč. Z njo so prvotno označe-vali oratorij merovinških franko-vskih kraljev, kjer so kot relikvijo hranili košček plašča sv. Martina iz Toursa. Po legendi je namreč svetnik pred vrati Amiensa razpa-ral svoj plašč in ga delil z napol golim beračem, ohranjeni košček tkanine pa je bil dolgo časa fran-coska državna oz. dvorna relikvi-ja. Kapela je načeloma manjša samostojna stavba z bogoslužnim prostorom ali prostor v cerkvi oziroma posvetni zgradbi z ol-tarjem (npr. grajska, bolnišnična kapela). V redkih primerih gre lahko tudi za monumentalnejšo stavbo, ki presega dimenzije obi-čajne župnijske cerkve (npr. vla-darski kapeli Sainte-Chapelle v Parizu ali sv. Jurij v Windsorju, ki obe hranita pomembne relikvije). Na Logaškem srečamo predvsem manjše vrste kapel – kapelice (na-štetih je bilo 32), prevladujejo pa tiste zaprtega tipa pravokotnega

(včasih tudi kvadratnega) tlorisa s preprostim vhodom in dvokapno streho (npr. Trpinova, Logarjeva in Koševska kapelica v Hotedrši-ci, Petrovčeva na Petkovcu, itd.). Leseno preddverje ima samo Vrbančkova kapelica v Novem Svetu. Kapelica sv. Jožefa (spo-minska kapela žrtvam prve sve-tovne vojne) v Dolnjem Logatcu je v osnovi pravokotnega tlorisa s štiristranim poligonalnim skle-pom, leta 1928 ji je bila prizida-na dolga arkadna lopa. Nekatera znamenja, za katera je sicer zna-čilno, da nimajo notranjega pro-stora, v katerega bi lahko vstopili, oponašajo zunanjo shemo kapelic prevladujočega tipa, zato so vča-sih prav tako imenovana „kape-lica“ (npr. t. i. Veharška kapelica na Medvedjem Brdu). Po obliki od omenjenih izstopa slopno znamenje na Brodu, im. brojska kapelica, z okroglim tlorisom in stožčasto streho. Kapel na Loga-škem je pet, štiri so posvečene Mariji in ena Srcu Jezusovemu. V Jakovici je kapela Matere bož-je v Leševju, na Kalcah kapela

Rožnovenske Matere božje, na Lavrovcu kapela Lurške Matere božje, v Lazah kapela Srca Jezu-sovega in v Novem Svetu kapela Matere božje. Vse omenjene ka-pele z izjemo kalške so bile na-tančneje predstavljene mdr. v pu-blikaciji Upravna enota Logatec. Občina Logatec (2014) iz zbirke Umetnostna topografija Slove-nije, kapela na Kalcah pa je bila zgrajena po izidu knjige. Jakov-ška kapela, zgrajena v obdobju romanike, je najstarejši ohranjeni sakralni spomenik na Logaškem in verjetno najmanjša enoladij-ska romanska cerkvica z apsido v Sloveniji. V njej so pod beležem sledi gotske poslikave, baročen oltarček pa je bil pred desetletji z izjemo aplike putove glavice v celoti izropan. Tristrano sklenje-na kapela pravokotnega tlorisa z bogato notranjo opremo v Lazah datira v prvo desetletje minulega stoletja. Skromna kapela s pravo-kotnim tlorisom v Novem Svetu je bila zgrajena takoj po vojni, leta1946, kapela na Lavrovcu, ki oponaša ar-hitekturo kozolca (toplar-ja) pa leta 2010. Kapela na Kalcah, sezidana na pobudo vaščanov leta 2015, ima bolj tradici-onalno zasnovo s tri-strano sklenjenim pra-vokotnim tlorisom.

Stoji v neposredni bližini avtobu-sne postaje, obdaja pa jo dvora-mna kamnita škarpa. Iz dvokapne strehe raste stolpasta zvončnica z bakreno čebulasto streho (kro-vstvo Šušteršič). V osi fasade je nad osrednjim segmentnoločnim vhodom, zaprtim s kovano mrežo (železokrivnica Srečka Brusa), na steni zvončnice upodobljen nadangel Mihael (naslikal Franc Musec), sledita polkrožno za-ključeno okno in ura, členitev pa se z izjemo slikarije ponovi tudi na drugih stenah zvončnice. V notranjščini je na menzi lesen kip Rožnovenske Matere božje z Detetom Andreja Rovška iz leta 1903. V času zgoraj omenjenega umetnostno topografskega popi-sa Logaškega je bil kip hranjen v gornjelogaškem župnišču, prvo-tno pa je krasil Markovo kapeli-co na Kalcah, ki je stala ob cesti nekoliko višje proti Logatcu in je bila med melioracijo cestišča leta 1953 podrta. V Kroniki župnije Gornji Logatec za leto 1903 be-remo: »[…] Med petjem in mo-litvijo rožnega venca se je pomi-

kal ganljiv sprevod do kapelice. Ko je bila kapelica blagoslo-

vljena, je bilo darovanje. Udeležilo se ga je do

malega vse ljudstvo in darovalo 182 kron […]«. Sedanja kapela

je bila zgrajena tudi kot nadomestilo za podrto kapelico, mili Marijin kip v njej pa tako ponovno varuje kraj, za katerega je bil

narejen.Simona

Kermavnar

Kip Rožnovenske Matere božje z Detetom v kalški kapeli

Arhiv župnije Gornji Logatec, fotografija Markove kapelice iz leta 1916

Zunanjščina kapele Rožnovenske Matere božje na Kalcah

Fot

o: S

imon

a K

erm

avna

r

Foto: Andrej Furlan, © UIFS ZRC SAZU


NAPOVEDNIK / ZAHVALA

NAPOVEDNIK DOGODKOV

PREDAVANJAČetrtek, 5. maja 2016, ob 19.00,Knjižnica Logatec:Malezija – potopisno predavanjeOrg in info: Knjižnica Logatec

Četrtek, 12. maja 2016, ob 19.00,Knjižnica Logatec:Osnove homeopatije, Jošt Klemenc, dr. med., zdravnik homeopatOrg in info: Knjižnica Logatec

PRIREDITVESobota, 7. maja 2016, 10.00,Galerija Hiša sonca Logatec:Kamišibaj – zgodbe med sliko in besedoOrg. In info: JSKD OI Logatec, [email protected]

Četrtek, 12. maja 2016, ob 16.00 – 1. koncert, 17.30 – 2. koncert,Kulturni dom KS Tabor Logatec:Zapojmo pomladi 2016, 48. Območna revija otroških in mladinskih pevskih zborovOrg. in info.: JSKD OI Logatec, [email protected]

Sobota, 14. maja 2016, ob 15.00,Večnamenska dvorana OŠ 8 talcev Logatec:18. revija pevskih zborov DI-ZDIS

Četrtek, 26. maja 2016, ob 19.30,Upravna enota Logatec - Občina Logatec v sodelovanju s Knjižnico Logatec inUmetnostnozgodovinskim inštitutom Franceta Steleta ter Založbo ZRC SAZUter avtorji: Simono Kermavnar, Blažem Resmanom, Heleno Seražin:predstavitev knjige UMETNOSTNA TOPOGRAFIJA SLOVENIJE Org. in info: Knjižnica Logatec

Sobota, 28. maja 2016, ob 10.00,Knjižnica Logatec:Zaključek predšolske Bralne značke – Gusar Berto /pred-stava za otrokeOrg in info: Knjižnica Logatec

Sobota, 28. maja 2016, ob 18.00,Jožefova dvorana Doma Marije in Marte:34. revija obrtniških pevskih zborov Slovenije Org. in info: OOPZ Logatec, 051 651 538

9. – 20. maj 2016, od 16.30 do 21.00,OOPZ Logatec, Tržaška 11:Tečaj tehničnega risanjaOrg. in info: [email protected], 051 651 538

Tiho je odšla naša draga mama, babica, prababica, sestra in teta

ANA TRČEK24. 7. 1918 – 29. 03. 2016

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in darove za svete maše. Posebna zahvala velja osebju Doma upokojencev Postojna za skrb in nego v zadnjih letih. Hvala Društvu upokojencev Vrzdenec in pogrebni službi Lavanda. Hvala g. župniku Janezu Petriču za darovano sv. mašo, govorniku g. Rafaelu Krvini za lep poslovilni govor in mešanemu cerkvenemu pevskemu zboru Vrh Sv. Treh Kraljev za čudovito petje. Zahvala velja tudi g. župniku Janezu Smrekarju in p. Milanu Žustu in vsem, ki ste jo imeli radi in jo pospremili na njeni zadnji poti.

Vsi njeni

Neskončna ljubezen je ena sama,Ves svet jo kliče: ljubljena mama!Z. M.

ZAHVALA

Društvo za organiziranje kulturno-umetniških dogodkov Arsonavt

Prvomajsko srečanje 2016

s 15. tradicionalnim pohodom

Lovska koča Logatec Prvo nedeljo v mesecu maju smo namenili 15. tradicionalnemu pohodu in srečanju občanov.

Zbor pohodnikov: ob 10. uri, Železniška postaja Logatec. Pohod, ki bo z vmesnimi postanki trajal uro in pol, vodi

Združenje borcev za vrednote NOB Logatec. Pohod ni naporen. Obleka in obutev naj bosta vremenu primerna. Na srečanju, ki je namenjeno vsem občanom občine Logatec in ostalim obiskovalcem, bo Društvo za organiziranje kulturno-umetniških dogodkov Arsonavt brezplačno postreglo z govejim golažem in skodelico čaja.

Ob 12.00 uri pričetek prireditve s pozdravom župana Berta Menarda. Ob 12.15 uri začetek pogostitve obiskovalcev in zabavni del s predstavniki Kulturno umetniškega društva Za hec.

Org. in info: Društvo za organiziranje kulturno-umetniških dogodkov Arsonavt, Josip 031 599 811, [email protected]

Vljudno vabljeni.

Prireditev sofinancira Občina Logatec.


NAGRAJENA PESEM ALENA BOGATAJA

MLADI POROČEVALCI

Osnovna šola Vič je skupaj z Območnim združenjem vetera-nov vojne za Slovenijo mesta Ljubljane in pod mentorstvom Andreja Jurjeviča razpisala že 8. literarni natečaj Moja rodna

domovina, z naslovom Slovenija praznuje 25. rojstni dan.

Literarni natečaj poteka pod pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije, gospoda Boruta Pahorja. Nanj se je odzvalo veliko mla-dih ustvarjalcev iz vse Slovenije in celo iz zamejstva. Žirijo je med vsemi najbolj navdušila pesem učenca Alena Bogataja z OŠ Rovte, ki je Sloveniji namenil kar 25 kitic za njenih 25 let. Seveda se je zaključne prireditve tudi udeležil in preživel edinstven dan. Ljubljano

si je ogledal tudi iz drugega zornega kota, namreč nagrada je poleg priznanja, medalje in knjige bil tudi panoramski izlet z ladjico po reki Ljubljanici. Prireditve so se udeležili predstavniki slovenskega poli-tičnega vrha, nagrade pa je podelila ministrica za obrambo Andreja Katič. Ob vprašanju, kako to, da se je lotil pisanja tako dolge pesmi, Alen odgovarja, da o domovini pa že ni težko pisati, če jo imaš rad. Kot zanimivost, kako se je lotil pesniškega potovanja po Sloveniji, pa je povedal, da mu je bil navdih kar bratranec Uroš Šemrov, ki je na kolesu dvakrat obkrožil Slovenijo na znamenitem DOS-u. Si je rekel, če je zmogel on vrteti pedala tako daleč, bom pa tudi jaz zmogel za-vrteti svinčnik. Pa je nastalo tole:

Na zemljevidu majhna pika,a v srcu mojem si velika.To moja domovina je,Slovenija ji je ime.

Na majhnem koščku svetazakladov skritih, kar se da,naj to bo morje ali gore,tega nam vzeti nihče ne more.

Ko vzamem pot pod noge,najprej me pelje pod gore.Goriški slavček je zapelprekrasni Soči častni spev.

Njen tok drvi čez skale sive,dokler v dolini daljni ne izgine.Tam svet širni se odprein vabi me na morje.

Šum morja boža mi srcein toplo sonce greje me.Vesel Primorec je vsak dan,skrbi pa vrže preko ram.

Je kraški biser Lipica,saj žrebce žlahtne ima.Njih podkev glas ponesel v svetje slavo belcev na ogled.

Kjer reka utrla si je pot v neznano,tam vidim jo, Postojnsko jamo.V kraljestvu temnem pod zemljopa srečam ribo čudežno.

Čudes neskončno jama skriva.Kaj voda naredi iskriva!Kdor videl to je mojstrovino,očara ga kot dobro vino.

Pa se popeljem čez planine,kjer gorske občudujem visočine.Tamkaj, kjer je alpski raj,mogočen Triglav je gorski kralj.

Kjer vrh dotika se neba,tam se ta pravljica konča.Prav v nedrju planinskih travplaniški ponos naš je zdrav.

Tam v dalji pa otoček skrivnina blejski jezerski modrini.Kot čisto je zrcalo jasno,očesu mojem zmeraj krasno.

Ko pot zapelje me čez hribe,zazrem v te širne se ravnine:pšenica v vetru valovi,nad njo pa ptičji zbor žgoli.

Kjer Mura leno se premika,le en samcat mlin še moko sipa.Nekoč tu bil je kruh za vse,a danes je le spominček še.

Poletno sonce vroče žge,kjer so dolenjske zidan'ce.Kot bele golobice malepo gričkih širnih tu so zbrane.

Cviček je poreden striček,popiti ga ne smeš poliček.Hitro zvrne te po tleh,zato je bolje vleči meh.

Slak je to prav dobro znal,prav nič se s tem ni on bahal,Dolenjce vsakdo rad ima,tam najdeš si prijatelja.

Ko čez Gorjance se povzpnem,v belino nežno se zazrem,kjer bele breze so doma –tam je Župančičeva krajina.

Sedaj sem skoraj že doma,glej, reka tam Ljubljanica.Tu kakor bela golobica,Slovenije leži sredica.

Ljubljana mesto je zeleno,tako v svetu ni nobeno.Saj skrbno bdi nad njo čuvaj,na mostu naš zeleni zmaj.

Zadaj pa slavno dviga se gradič,ogleduje dekleta si zal fantič.Ko na »grajca« se boš povzpel,na dlani mesto boš imel.

Po mnogih smo Slovencih znani,tako po svetu kot doma.Za nas pomembni so zelo,državo našo hvalijo.

A vsi pa niso taki,divjačino jedo le v omaki.Državi večkrat povedo,da raje živeli bi z Nemčijo.

Ljudje delu smo predani,po vztrajnosti dobro znani.Marljive imamo rokein v prsih dobro srce.

Kot skrinjo skrivnostno bi odprl,se v njeno notranjost zazrl –tako jaz gledam domovino,meni ljubo in edino.

Tako petindvajset kitic sem ti napisal,da bi lepote tvoje orisal.Ob jubileju želim si samo,da dela tudi za nas, mlade,dovolj bi bilo.

Alen Bogataj, 9. razred OŠ RovteMentorica: Ljudmila Treven

Metka Bogataj

SLOVENIJA, RAD TE IMAM


MLADI POROČEVALCI

LOGAŠKI DIJAKI NA FINSKEM O REŠEVANJU OKOLJA

Štirje dijaki, med njimi kar trije iz logaške občine, in pro-fesorica Gimnazije Jurija Vege Idrija smo se na začetku leta odpravili na Finsko, kjer je potekalo srečanje pro-

jekta InTime21 Erasmus + in na katerem smo sodelovali dija-ki iz sedmih držav (Slovenija, Poljska, Avstrija, Italija, Špa-nija, Danska in država gostiteljica Finska). Naše potovanje se je začelo 16. januarja ob sedmih zjutraj na letališču Jožeta Pučnika v Ljubljani. Zvečer smo prispeli v dvojezično mesto Pietarsaari (finsko)/Jakobstadt (švedsko), kjer so nas naši go-stitelji lepo sprejeli.

Prvi dan smo se odpravili v muzej na prostem, kjer smo se pr-vič srečali s temperaturo -30°C. Čeprav smo imeli oblečene dvoje hlač, več jop in svoje najtoplejše bunde, nas je prezeblo do kosti. Takega mraza še nikoli nismo občutili. Niso pa nas presenetile samo temperature, ampak tudi prečudovita pravljična finska po-krajina. Zdelo se mi je, da gledam fotografijo zimske idile.

V ponedeljek zjutraj smo si ogledali finsko dvojezično šolo in začeli z delom. Razdelili smo se v skupine in začeli pogovore, katerih namen je bil najti glavne probleme v zvezi s človekovim delovanjem v okolju in poiskati rešitve zanje. Hitro smo se vsi strinjali, da ljudje ne znamo pravilno ravnati z Zemljo. Izpostavili smo različne težave, npr. onesnaženje zraka, potratno ravnanje s

hrano, visoke cene javnega prevoza in električnih avtov … Te se od države do države ne razlikujejo veliko. Ukvarjali smo se z re-alističnimi in futurističnim idejami. Predlagali smo rešitve, kot so leteči avti in pranje možganov, pa tudi večje subvencije za kmetije in cenejše vozovnice v javnem transportu.

Naši gostitelji pa so nam vsak dan pripravili različne zimske ak-tivnosti, ki so tipične za Finsko v tem letnem času. Skupaj z dijaki iz drugih držav smo se udeležili drsanja, hoje po ledu, sankanja in smučanja ter doživeli izkušnjo, ki je ne bomo nikoli pozabili: kombinacijo finske savne in kopanja v ledeni vodi. Nad vsemi dejavnostmi smo bili navdušeni. Vsak dan posebej smo se dijaki veselili in pogovarjali o tem, kaj nas čaka.

Teden se je končal veliko prehitro in želim si, da bi srečanje traja-lo dlje časa. Vse skupaj je bilo nepozabno. Nismo spoznali samo novih ljudi, ki jih želim ponovno srečati, se z njimi družiti in po-govarjati, spoznali smo različne kulture, navade, iskali razlike in podobnosti med državami in s tem drug drugemu pomagali razviti nov pogled na svet. Vmes pa smo se seveda še nadvse zabavali in izkusili veliko novega. Vsak od nas je pridobil izkušnjo, ki nam bo ostala v spominu do konca življenja.

Mojca Lukan, Hotedršica


KRIŽANKA

NOGOMETNI KLUB LOGATECSpomladanski VPIS 2016

v nogometno šoloTreniranje in igranje nogometa v Logatcu na stadionu Sekirica

Vse podrobne informacije na www.nk-logatec.si.

Šola rolanja - TEČaj rolanja8-urni začetni in nadaljevalni tečaj

Varna in sigurna vožnja z rolarji, pravilno padanje, pravočasno zaustavljanje,

zavijanje in pospeševanjeV maju in juniju v

Grajskem parku Vitez v LogatcuVsak TOREK in ČETrTEK

od 17.00 do 18.00 in od 18.10 do 19.10Začetek 12. maj 2016GIBALNE URICE V NARAVI

Strokovno vodena športna vadba za otroke od 1 do 6 letRazvoj gibalnih in funkcionalnih sposobnosti preko igre v naravi

V maju in juniju v Grajskem parku Vitez v Logatcu

Vsako SREDO od 16.30 do 19.30 (3 skupine)Začetek 11. maj 2016

PLESNA šOLA POD KROšNjAMICICI plesni razred od 4 do 6 let

Program vsebuje otroške plese z osnovami Pop-a


Vsak PONEDELjEK od 17.00 do 18.00Začetek 9. maj 2016

NOGOMETNI VRTECšportne igre za dekleta in

fante stare 5 in 6 letV maju in juniju v

Grajskem parku Vitez v LogatcuVsak PETEK od 17.00 do 18.00

Začetek 6. maj 2016

ToP FIT TElo-Vadba V ParKUStrokovno vodena vadba / treningi

za ODRASLERazvoj moči, gibljivosti, vzdržljivosti,

hujšanje in preventiva pred poškodbamiV maju in juniju v

Grajskem parku Vitez v LogatcuVsak TorEK in ČETrTEK

od 19.15 do 20.15Začetek 5. maj 2016

ROjSTNI DNEVI IN ANIMACIjE NA PROSTEMotroci bodo veseli in aktivni, vi pa boste imeli čas samo zase.

Vodni miks, Pesek miks, Žoga miks, aktivni miks, Plesni miks, Športni miks, Napihljivi miks, Tematski miks, Ustvarjalni miks, Gozdni miks, Turnir miks, Skriti zaklad.

*Vsi programi potekajo pod strokovnim vodstvom in nadzorom uni. dipl. prof. šp. vzg. anžeta Zagorca. obvezne so predprijave za vse programe.

7. AKTIVEN DAN z DLAN NA DLANNapihljiva dežela, delavnice za otroke, poslikava, Dlančkova tarča, otroška predstava, Dlančkov pohod, druženje NK Logatec, otvoritev festivala LogaLajf 2016Veselica z Mambo Kingsi (od 18.00)

GIbanjE oTroK - nUja alI modna mUha!?Predavanje o gibanju otrok in vplivu na bio-psiho-socialni razvoj

4. DLAN NA DLAN “fUTSAL” TURNIR 3+1Logaški praznik malega nogometa

3. TURNIR NK LOGATEC 3:3Kategorije od 7 do 15 let, tekmovanje v žongliranju

LOGALAjf RAjANjE 2016Glasbena dežela, strel z gola na gol, menjava sličic, ogled finala EP

Sobota, 18.6.2016 od 10.00 dalje,Grajski park Vitez

Nedelja, 5.6.2016 od 10.00 dalje,Grajski park Vitez

Nedelja, 10.7.2016 ob 16.00,Grajski park Vitez


Pomlad-PolETjE 2016

*Delovanje programov sofinancira Občina Logatec.

Petek, 10.6.2016 ob 19.00,Grajski park Vitez

DOGODKI

S: www.dlannadlan.com, E: [email protected], T: 031/289-869

LOGAŠKE RAZLOG, SPOD. DEL NEIMENO- NEKDANJI PISATELJNOVICE DOKAZ OKROVA VANA POLJSKI JANČAR

PRI OSEBA POLITIKMOTORJU (KARL)

PLAČE-VANJE POUSPEHU

PADAR,RANO-CELNIK

PLOSKEVOBDELANE

ZEMLJENA VRTU

EDVARDUGO GRIEG

TOGNAZZI KAPA VRUSKEMOKOLJU

NAŠ PI-SATELJ(FRANC

KSAVER)DALJŠE

POMOČ: PRIPADNIK PREPO- VLOŽEN ZRAK NUŠA ČASOVNO PRIPRAVA POD-TROELL, OBROV VEDANI DENAR (LATIN- DERENDA OBDOBJE ZA ZAŠ- TALNORADEK, BOJNI V BANKO SKO) MONIKA VRATAR ČITO PRED DELO-ARAL STRUPI SELEŠ CASILLAS SONCEM VANJE

ZELEN- GRŠKAKASTO ČRKAMODER SLOVNI-DRAG ČAR BO-

KAMEN HORIČ

VELIK,POMEM-

BENDOGODEK

NEKD. PESNIKRIMSKI ŠVEDSKI ZAJC

BOG SPID- NAŠELJUBEZNI VEJIST KNEŽJE

FUNDIN MESTOMESTO V RAZLIČNI

OSLOV SKRAJNI ŠPAN. PO- ČRKIGLAS KONEC KRAJINI TV VODI-

POLOTOKA MURCIA TELJICAUKANA (META)

POGODBA ANTIČNAAVTOR: ZA NAJEM LJUB-MARKO LETALA LJANA

DREŠČEK PRIPADNIK SEZNAM,STRANKE SPISEK

ŠVEDSKISONJA REŽISER HLOD

NEF (JAN) ZVEZAMORSKA MEDPAPIGA DRŽAVAMI

ŽENSKANAŠ Z RDEČO

KOMIK KOŽO(TADEJ) MESTO

V RUSIJIUMET- IT. ASTRO-

NOSTNI LOG (GIO- KOS ZBORSLOG V VANNI) BLAGA ZA DEVETIH

17. IN 18. ŽELEZOV OVIJANJE PEVCEVSTOLETJU OKSID STOPAL

NASAD KRAJ NAKRAJ OB OB HIŠI PAŠMANU

ARALSKEM SMUČ. MIK,JEZERU SKAKALEC OČAR-

PREVC LJIVOSTPESNIK

TEŽKO ZLOBEC NIKOLAJKOVAŠKO PRIKRO- OMERZAKLADIVO JENA TEAM,

RESNICA EKIPANEKD. HR.

SOGLAS- IGRALKA IGRALECNIKA V ERŽIŠNIK NALISBESEDI DUŠAN ANTONKUŽA SEMOLIČ INGOLIČ

AJDA KRAJ PRI(NAREČ.) BREŽICAH

RESEN PODROČJEČLOVEK VLADANJA

IMAMA

NOGOMETNI KLUB LOGATECSpomladanski VPIS 2016

v nogometno šoloTreniranje in igranje nogometa v Logatcu na stadionu Sekirica

Vse podrobne informacije na www.nk-logatec.si.

Šola rolanja - TEČaj rolanja8-urni začetni in nadaljevalni tečaj

Varna in sigurna vožnja z rolarji, pravilno padanje, pravočasno zaustavljanje,

zavijanje in pospeševanjeV maju in juniju v

Grajskem parku Vitez v LogatcuVsak TOREK in ČETrTEK

od 17.00 do 18.00 in od 18.10 do 19.10Začetek 12. maj 2016GIBALNE URICE V NARAVI

Strokovno vodena športna vadba za otroke od 1 do 6 letRazvoj gibalnih in funkcionalnih sposobnosti preko igre v naravi


Vsako SREDO od 16.30 do 19.30 (3 skupine)Začetek 11. maj 2016

PLESNA šOLA POD KROšNjAMICICI plesni razred od 4 do 6 let

Program vsebuje otroške plese z osnovami Pop-a


Vsak PONEDELjEK od 17.00 do 18.00Začetek 9. maj 2016

NOGOMETNI VRTECšportne igre za dekleta in

fante stare 5 in 6 letV maju in juniju v

Grajskem parku Vitez v LogatcuVsak PETEK od 17.00 do 18.00

Začetek 6. maj 2016

ToP FIT TElo-Vadba V ParKUStrokovno vodena vadba / treningi

za ODRASLERazvoj moči, gibljivosti, vzdržljivosti,

hujšanje in preventiva pred poškodbamiV maju in juniju v

Grajskem parku Vitez v LogatcuVsak TorEK in ČETrTEK

od 19.15 do 20.15Začetek 5. maj 2016

ROjSTNI DNEVI IN ANIMACIjE NA PROSTEMotroci bodo veseli in aktivni, vi pa boste imeli čas samo zase.

Vodni miks, Pesek miks, Žoga miks, aktivni miks, Plesni miks, Športni miks, Napihljivi miks, Tematski miks, Ustvarjalni miks, Gozdni miks, Turnir miks, Skriti zaklad.

*Vsi programi potekajo pod strokovnim vodstvom in nadzorom uni. dipl. prof. šp. vzg. anžeta Zagorca. obvezne so predprijave za vse programe.

7. AKTIVEN DAN z DLAN NA DLANNapihljiva dežela, delavnice za otroke, poslikava, Dlančkova tarča, otroška predstava, Dlančkov pohod, druženje NK Logatec, otvoritev festivala LogaLajf 2016Veselica z Mambo Kingsi (od 18.00)

GIbanjE oTroK - nUja alI modna mUha!?Predavanje o gibanju otrok in vplivu na bio-psiho-socialni razvoj

4. DLAN NA DLAN “fUTSAL” TURNIR 3+1Logaški praznik malega nogometa

3. TURNIR NK LOGATEC 3:3Kategorije od 7 do 15 let, tekmovanje v žongliranju

LOGALAjf RAjANjE 2016Glasbena dežela, strel z gola na gol, menjava sličic, ogled finala EP


Nedelja, 5.6.2016 od 10.00 dalje,Grajski park Vitez

Nedelja, 10.7.2016 ob 16.00,Grajski park Vitez


Pomlad-PolETjE 2016

*Delovanje programov sofinancira Občina Logatec.

Petek, 10.6.2016 ob 19.00,Grajski park Vitez

DOGODKI

S: www.dlannadlan.com, E: [email protected], T: 031/289-869

3. DRUŽINSKI POHOD TROJK PO BLEKOVSKIH GMAJNAH

IN PROMOCIJA ZDRAVE PREHRANE

Zdravstveni dom Logatec v okviru delovanja Zdravstveno vzgojnega centra ponovno organizira spomladanski pohod trojk na 10 km v okolici Logatca z motom:

»Razgibajmo družino, imejmo se fino!«

Namen pohoda je spodbuditi družine k aktivnemu preživljanju prostega časa, zato vas vabimo, da sestavite tri članske ekipe in se nam pridružite. Trojke naj bodo sestavljene iz odraslih in otrok, npr; eden od staršev in dva otroka ali obratno. Povabite tudi dedke in babice in z vnuki sestavite trojke. Najhitrejše trojke bodo nagrajene, na cilju pa bomo pripravili pokušino zdrave prehrane.

Družinski pohod trojk bo v soboto, 21.5.2016,

s startom ob 9 uri.

Start in cilj:

pred ZD Logatec Startnine ni! Prosimo vas za predhodne prijave!

Za vse dodatne informacije in prijave smo vam na voljo na tel:

Janja Erjavec, vodja ZVC: 051 253 011

Kjer je volja je tudi pot, vreme ni ovira, veselimo se srečanja z vami!

novice nova ekipa se vam predstavi...okolje in naravno pridelana, energijsko polna hrana. o tem smo...

Documents