novice občine rače - fram – julij 2015

NOVICE

OB^INERA

^E-FR

AM

t. 66

- 2

/201

5; jul

ij 2

015

Po

tnin

a pl

aan

a pr

i Po

ti 23

27 R

ae

www.race-fram.si

Iz vsebine Novic

1elimo vam prijetno branje!

NOVICE OBINE RAE-FRAM

1

Spotovane obanke, spotovani obani!

Enaindvajseto leto ivimo v lastni obini in tiriindvajseto leto ivimo v lastni dravi. To za zgodovino niso visoke obletnice, za nas, ki smo kot drava in kot obina zaeli na novo, pa pomeni prehojeno pot, ki je dala tevilne dobre rezultate in lahko smo zadovoljni, da nam je bila zaupana samostojna obina in da smo si izborili samostojno dravo.

Seveda pa nas uspehi ne smejo uspavati, predvsem kot obina moramo biti v odnosu do drave stalno pozorni, kajti drava nam dodeljuje zmeraj ve nalog, na razpolago pa je zmeraj manj sredstev, zato smo razvojno marsikje zaeli stopicati na mestu.

Bitko z dravo bijemo e kar zadnjih nekaj let, ko se nam sredstva za normalno delovanje obin konstantno zmanjujejo. Ko na sestankih in v medijih posluamo, kako naj bi imele obine preve denarja, kako ga tako ali tako uporabimo za nesmisle in ga vlagamo v ceste, plonike, ki kot da jih na podeelju ne potrebujemo, se hkrati pozabi, da prav drava pie zakone, ki jih moramo spotovati.

Tudi predpisi z drugih podroij so jasni in jih je potrebno zato izvajati, a jih oitno tisti, ki menijo drugae, ki menijo, da imamo preve sredstev na razpolago, ne poznajo dobro. Ne pozabimo, da smo obine najuspeneje pri rpanju EU sredstev in da je podroje lokalne samouprave eno tistih podroij v dravi, ki e deluje dobro.

V zadnjih dneh pa je precej govora o spremembah Zakona o lokalni samoupravi, s katerimi elimo dosei, da bi se na lahek nain lahko odstavil upan, eprav je, poleg predsednika drave, edini neposredno izvoljen.

Zgodba spominja na tisto, ki se odvija na dravni ravni, kjer vlada praktino nima tiriletnega mandata in kjer je obiskovanje volitev vsaki dve leti postala e stalna praksa. Tako se v zadnjih letih nismo ukvarjali z drugim kot s tem, kako vrei doloeno vlado. Torej smo se bolj ali manj v dravi ukvarjali sami s sabo, namesto da bi se s pereimi in pomembnimi vpraanji za izhod iz krize ter e kako nujnimi reformami.

Bojim se, da bodo takne spremembe lokalne samouprave uniile e te trdne stebre v dravi, ki jih predstavljajo obine, ki v veini delajo dobro. In, da se razumemo, lokalne skupnosti ne nasprotujemo tem spremembam, opozarjamo pa na mone negativne posledice in predlagamo, da za vse izvoljene funkcionarje, tako na dravni kot na lokalni ravni, veljajo enaki predpisi in enaka monost odpoklica.

Sredi junija smo praznovali obinski praznik. Letonji praznik smo zaeli e posebej slovesno, saj smo v petek, 12. 6. 2015, otvorili oziroma svojemu namenu predali novo Zdravstveno postajo Rae. Zraven novega objekta smo dobili dodatno splono zdravnico, v jeseni pa dobimo e dodatnega zobozdravnika. Velika pridobitev za obane obine Rae-Fram in pa seveda veliko razumevanje vodstva ZD dr. Adolfa Drolca, ki nam je poleg strokovne pomoi pri sami gradnji zagotovil tudi potrebno zdravstveno ekipo. Z otvoritvijo nove Zdravstvene postaje v Raah smo nekako zaokroili ali dokonali investicijsko izredno uspeno mandatno obdobje 2010-2014, ko smo zgradili dva nova vrtca in zaeli ter letos zakljuili investicijo v novo Zdravstveno postajo Rae, ki smo jo v celoti financirali z lastnimi sredstvi v viini 1 MIO EUR, 100.000 EUR pa je za opremo zagotovil ZD dr. Adolfa Drolca Maribor. Tudi ob tej investiciji se e zmeraj lahko pohvalimo, da smo jo izpeljali brez zadolitve in da smo e vedbno ena izmed redkih obin v dravi, ki ni zadolena. Zato sem preprian, da tudi v prihodnje, kljub krizi, razvoj v obini Rae-Fram ne bo zaostal.

Kljub tem vejim investicijam na podroju drubenih dejavnosti pa nismo zanemarili tudi ostalih aktivnosti. e naprej irimo, obnavljamo in gradimo cestno omreje, obnavljamo vodovodno omreje, irimo in obnavljamo javno razsvetljavo, trenutno pa poteka tudi gradnja dveh plonikov. V Ulici bratov Turjakov, ob izgradnji plonika, obnavljamo kompletno komunalno infrastrukturo (meteorno kanalizacijo, vodovod, plin, telekomunikacijske vode ter elektriko).

V Morju (istoasno z gradnjo plonika) irimo kanalizacijsko omreje, katerega izgradnjo bomo v naselju Morje nadaljevali letos in e naslednji dve leti. Velik korak naprej smo v lanskem in v letonjem letu, skupaj s Telekomom Slovenije, dosegli na podroju iritve optinega omreja. Zaselki, ki so do pred kratkim iveli skorajda v internetni 'kameni dobi', danes dobivajo najnaprednejo optino omreje. Zraven iritve optinega omreja pa lahko v Raah med gasilskim domom in trgovino Spar neomejeno, brezplano brskamo po svetovnem spletu.

Poleg vsega natetega nismo pozabili na potrebe drutev, na urejanje kulturnih spomenikov, na potrebe portnikov in drugo. Sofinanciramo samozaposlitve, kmetijsko dejavnost in v viini 1000 EUR sofinanciramo nakup malih istilnih naprav. e zmeraj edini v dravi ohranjamo epnine za vse dijake in tudente. Zaradi krize zmeraj ve sredstev namenjamo za socialne transfere in najrazlineje pomoi.

UPANOV UVODNIK



2 Novice t. 66 - 2/2015; julij 2015

NOVICE OBINE RAE-FRAM; javno glasilo

Odgovorna urednica: Simona ANTOLIUredniki odbor: Joe BOBOVNIK, Simona NAPAST, Nataa JAMBROVI MARIN Jezikovni pregled: Simona ANTOLIFotografije: Nepodpisane fotografije so posneli avtorji lankov.Izdajatelj: Obina Rae-Fram, Grajski trg 14, 2327 Rae Naslov urednitva: Urednitvo Novic Obine Rae-Fram, Grajski trg 14, 2327 Rae tel.: 02 609-60-28, fax: 02 609-60-18 e-mail: [email protected] spletna stran: www.race-fram.si

Raunalniki prelom: Grafina forma HUTTER, Traka 34, 2000 MariborTisk: Tiskarna ROJKO d.o.o., Ptujska c. 80, 2327 Rae

Glasilo je tiskano v 2800 izvodih in ga prejmejo vsa gospodinjstva v obini Rae-Fram brezplano.Prispevki, ki jih poiljate za objavo, naj bodo lastnorono podpisani, razvidna naj bosta kraj in datum pisanja. Prispevek opremite z naslovom, navedite avtorja besedila in fotografij. e piete v imenu skupine ljudi zavoda, drutva, politine stranke in podobno, opremite dopis z igom in podpisom odgovorne osebe. Poleg takega prispevka oddajte tudi raunalniki zapis na CD-ju ali USB kljuku. Fotografije poljite v posebni priponki po elektronski poti (v JPG formatu) ali jih oddajte v obliki originala.

Urednitvo si pridruje pravico do krajanja lankov in spremembe naslovov. Ponatis celote ali posameznih delov glasila je mogo le s predhodnim pisnim dovoljenjem. Nenaroenih fotografij ne vraamo.

Javno glasilo Novice Obine Rae-Fram je vpisano v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo RS, pod zaporedno tevilko 52.

Letnik XVIII, tevilka 66 - 2/2015; v Raah, julija 2015

Tako korak za korakom e 21 let izgrajujemo podobo obine Rae-Fram; trudimo se, da je razvoj viden v vseh vaseh od Gorice do Planice. Danes lahko s ponosom reem, da spada obina Rae-Fram med tiste obine v dravi, ki so dosegle nadpovpreen napredek in razvoj na marsikaterem podroju.

In e smo v mesecu juliju, v asu poletnih poitnic. Najbolj so se jih razveselili olarji, pa tudi vsi ostali v teh turbulentnih asih e kako potrebujemo dopust. Vsem elim prijeten poletni oddih, ki naj ne bo odvisen od finannih sredstev. Ni potrebno, da ga preivite kje na slovenski ali sosednji hrvaki obali oz. v bolj oddaljenih, eksotinih krajih. Dopust je lahko lep tudi doma, v krogu svojih najdrajih - otrok, starev, sosedov, prijateljev. Podajte se na veurni potep v blinjo okolico, posedite na terasi kaknega lokala, popijte osveujoo hladno pijao in prijetno kramljajte. Lahko se podate na kaken potep, opazujete sonni zahod, greste na veselico ali obiete kakno kulturno prireditev. Samo odloiti se morate in dan bo lepi za neko doivetje. Bistvo dopusta je, da se ustavimo, si oddahnemo ter se spoijemo. Le umirjeni si naberemo novih moi za naprej.

Prijetne poletne in dopustnike dni vam elim! Branko LEDINEK,

upan

Kadar stvarnosti ne moremo spremeniti,se potrudimo spremeniti pogled nanjo.

Vedeti mora{, v kateri pristan si namenjen,~e `eli{ ujeti pravi veter, ki te bo ponesel tja.



POZDRAV IZ NA[EGA UREDNI[TVAPa je priel as, da se vam

kot nova lanica urednikega odbora Novic Obine Rae-Fram s pisano besedo pred-stavim e sama in vas - nae bralke in bralce - lepo pozdravim.

Prebirate letonjo drugo tevilo naega glasila, ki pa znova prihaja med vas z delnim asovnim zamikom - tudi tokrat zaradi objektivnih, za nameek pa e prijetnih razlogov. e pred jesenjo, ko planiramo izdajo naslednje tevilke Novic, smo vam namre eleli obuditi spomin na dogajanja ob letonjem obinskem prazniku, v sklopu slednjega pa v sliki pokazati in z besedami predstaviti predvsem novo Zdravstveno postajo Rae. Zato smo v urednitvu sklenili poakati na dan njene uradne otvoritve, ki jo je obinska uprava pripravila za uvod v sicer tevilna junijska praznina dogajanja. Tako sta v petek, 12. 6. 2015, na upan Branko Ledinek in direktor Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Mari-bor, prim. asist. mag. Jernej Zavrnik, dr. med., spec., v drubi povabljenih gostov in tevilnih zainteresiranih obanov, slovesno otvorila in v uporabo predala novo zdravstveno postajo - ZP, ki je v slabem letu dni zrastla na lokaciji starega vrtca. Gre za lep in sodoben objekt, ki za obinsko sredie Rae ter za celotno obino Rae-Fram predstavlja pomembno pridobitev in prinaa znatno poveanje razpololjivih prostorskih kapacitet za opravljanje zdravstvene dejavnosti na primarni ravni, natanneje splone medicine (izvaja se pod okriljem javne slube, delujoe v sklopu ZD Maribor) in zobozdravstva (zanj je bila podeljena koncesija). Dejstvo, da smo s tem dobili novo - dodatno (tretjo) ekipo splone medicine v obini (v Framu deluje ena, v Raah pa po novem dve in sicer v slednjem primeru po sistemu referennih ambulant), je vsekakor vredno poudarka in posebne omembe tudi na tem mestu. Glede na to, da je bila navedena investicija prvenstveno realizirana zaradi potreb naraajoega tevila naih obanov, ki bi po potrebi eleli osnovno zdravstveno oskrbo v domai obini, pa zdaj seveda elimo in priakujemo, da bodo vsi tisti, ki se veselijo prihoda nove zdravnice, tudi dejansko im prej postali njeni opredeljeni pacienti. Zato nikakor ne spreglejte tovrstnih informacij in poziva v rubriki Aktualno, na straneh 25-28. eprav so se nove pridobitve zelo razveselili tudi vsi tisti, ki jim je ZP Rae 'drugi dom', torej sluba, je razumljivo, da so jo vsaj enako neuakano priakovali predvsem njeni uporabniki - pacienti, pa eprav sem prepriana, bi raje videli, da je (pa tudi zaposlenega osebja v njej) sploh nikoli ne bi potrebovali. Ker pa je to najbr nerealno priakovati, ne presenea veselje, ki ga je bilo ob otvoritvi opaziti na licih delavcev nove ZP,

zaposlenih na Obini Rae - Fram, ki smo za zaetek, izvajanje in zakljuek te investicije kakor koli zasluni in odgovorni, prizadevnih izvajalcev gradbenih in ostalih del ter seveda vas - obanov in drugih uporabnikov, ki ivite v Raah in njeni okolici ali imate v perspektivi namen postati nai obani. Prav vsem, ki boste v kateri koli vlogi vstopali v nove prostore ZP na Novi ulici 5 v Raah, elim in elimo, da bi se tam poutili im prijetneje in morda tudi zato kakno zdravstveno teavo laje prenaali oz. hitreje premostili.

Med tem pa smo doakali tudi olske poitnice in letne dopuste, ki smo jih tisti, ki smo delovno aktivni in imamo ob tem e oloobvezne otroke (ki imajo po monosti e kakno popoldansko dejavnost), e zares nestrpno priakovali. Ve kot prijalo bo za dva meseca dati nekoliko na 'off' vsaj nae mogane, ki morajo tekom celotnega olskega leta e navsezgodaj delovati s polno paro, nato v podobni kondiciji ostati ves delovni dan, ob vraanju iz slube pa nemudoma preklopiti na razmiljanje, emu vse se bo potrebno do odhoda v posteljo posvetiti in kaj vse postoriti e doma - kam je treba popoldan zapeljati otroka in kaj ter s kom smo e sami dogovorjeni (kako e sliimo preko valov najbolj posluanega radia na naem koncu? Aha: Ni nam lahko!). Saj tudi veina med vami prav gotovo ve, da ni pretirano prijetno, kadar se loveku e zjutraj, e preden se zdani in si tudi ostali domai uspejo pomencati zaspane oi, po mislih podijo vse mogoe variante, kako se nam bo dan zael in kako konal, ali bo slab ali dober ipd. Predvsem zaradi tega, ker mi v poletnem asu ni potrebno misliti vsaj na tisti del obvez, ki se nanaajo na olske in obolske dejavnosti, sem si tudi sama mono oddahnila, ko so otroci pred kratkim veselo poskoili v poitniki as. Ja, otroci, tudi stari se nadvse veselimo poletnih olskih poitnic! Tako je, vsaj zame, sedaj napoil najlepi del leta, ko je zunaj toplo, okrog mene pa vse cvetoe in pisano, za nameek pa mi zveer, ko si konno lahko privoim nekaj trenutkov sproenega posedanja na terasi, pojejo murni oz. riki. Ker je lansko leto to vako idilo pogosto zmotilo deevje, letos upam, da nam narava pokloni vsaj za polovico manj deja in posledino toliko ve sonca.

Na koncu mojega prvega uvodnika vam tako elim samo e prijetne in tople, predvsem pa brezskrbne poletne mesece - da v tem asu naberete novih moi za nadaljnje vsakodnevno delo doma, v slubi ali oli. Ob tem vam je (upam, da ste takni v veini) za sprostitev lahko tudi prebiranje obvestil, intervjujev ter raznovrstnih informacij in novik, ki jih, natisnjene in spete v nae Novice, tiri krat letno prejmete na svoje domove. Naj vam bodo torej objavljeni prispevki vseh avtorjev vsaj v zadovoljstvo, e ne e v najveje veselje - za vsakega izmed vas posebej se namre trudimo prav s tem namenom.

Nataa JAMBROVI MARIN


4 Novice t. 66 - 2/2015; julij 2015

RAZPISI, OBVESTILA

Na podlagi sklepov t. 237 (sprejet na 24. redni seji Obinskega sveta Obine Rae-Fram, z dne 10. 9. 2009), t. 65 (8. redna seja, 15. 9. 2011) in t. 72 (9. redna seja, 7. 11. 2011), Obinska uprava Obine Rae-Fram objavlja naslednji

JAVNI RAZPISza dodelitev epnin dijakom in tudentom za olsko/tudijsko leto 2015/16

1. Predmet razpisaPredmet razpisa so sredstva za epnine v olskem/tudijskem letu 2015/16. epnina znaa 30,00 EUR meseno na upravienca. epnina bo prosilcem (tako dijakom kot tudentom) dodeljena za deset (10) mesecev in sicer za obdobje od 1. septembra 2015 do 30. junija 2016.

2. Pogoji razpisaPravico do prejemanja epnine imajo:* osebe s statusom dijaka ali tudenta, ki imajo stalno prebivalie na obmoju obine Rae-Fram in sicer

dijaki, v kolikor v asu vloitve vloge e niso dopolnili 20 let in/ali niso vpisani v programe samoizobraevanja, poklicnega teaja in imajo status dijaka od 1. 9. 2015, v trajanju celotnega olskega leta 2015/16, tudenti, v kolikor: - bodo tudentje 1. letnikov vseh tudijskih programov do 30. 6. 2016 dopolnili najve 21 let, - v asu vloitve vloge e niso dopolnili 25 let oz. v primeru tudija medicine v asu vloitve vloge niso stareji od 27 let, - z izobraevanjem pridobivajo strokovne nazive (tudentom, ki se izobraujejo po bolonjskem sistemu, epnina pripada za 1. in 2. bolonjsko stopnjo /3 + 2 ali 4 + 1 statistini ravni 6 in 7/ in za as statusa absolventa, v kolikor ustrezajo ostalim pogojem),

* tisti dijaki in tudenti, ki so pravoasno vloili vlogo za pridobitev epnine.

3. Dokumentacija, potrebna za reitev vloge za pridobitev epnineZa reitev vloge so potrebna naslednja dokazila:1. potrdilo o stalnem prebivaliu (potrdilo bomo pridobili sami);2. originalno potrdilo o olanju za dijake oz. originalno potrdilo o vpisu za tudente (obvezna priloga k vlogi);3. fotokopijo banne kartice transakcijskega rauna prosilca, iz katere je dobro vidna tevilka rauna (obvezna priloga k vlogi).

4. Rok in nain prijave na razpisProsilec vloi vlogo za pridobitev epnine na obrazcu, ki je na voljo v prostorih Obinske uprave Obine Rae - Fram ali v tajnitvu upana ter na spletnih straneh Obine Rae - Fram (naslov: www.race-fram.si), pod rubriko Obrazci in vloge. Vloge z vsemi prilogami lahko v asu uradnih ur (v ponedeljek med 8. in 12. uro ter med 13. in 15. uro, v sredo med 8. in 12. uro ter med 13. in 17. uro in v petek med 8. in 13. uro) vloite osebno ali po poti na naslov: Obina Rae - Fram, Grajski trg 14, 2327 Rae:- dijaki od 31. avgusta do vkljuno 9. septembra 2015,- tudenti od 30. septembra do vkljuno 9. oktobra 2015.Roke za oddajo vlog je potrebno dosledno upotevati, ker vlog za dodelitev epnine po poteku teh rokov ne bomo ve sprejemali! Zaradi organizacije dela obinske uprave vas prosimo tudi, da upotevate, da bomo vloge za dijake in tudente zbirali loeno.

5. Rok za odloitev o vlogiO vlogah bo odloeno s skupno odlobo, ki bo izdana najkasneje do 11. novembra 2015 in javno objavljena na oglasni deski Obine Rae-Fram, Grajski trg 14, Rae ter na spletni strani www.race-fram.si.Realizacija prvega nakazila (s porauni za as od septembra 2015 dalje) je predvidena do konca novembra 2015.Prejemnikom epnin bodo v nadaljevanju olskega leta sredstva nakazana na transakcijski raun najkasneje do 15. v mesecu za pretekli mesec.

OBINA RAE-FRAM Pripravila: Simona ANTOLI


NOVICE OBINE RAE-FRAMObvestilo o vklju~itvi ob~ine Ra~e - Fram vLokalno akcijsko skupino Zadruga LAS z.b.o.

Obina Rae - Fram v letonjem letu aktivno pristopa k partnerstvu in iritvi obmoja Lokalne akcijske skupine Zadruga LAS Dobro za nas, z.b.o. (v nadaljevanju: LAS) za izvajanje projektov po naelu Leader

Navedena LAS je bila ustanovljena leta 2008 in sicer z namenom pospeevati razvoj podeelja, ohranjati naravno in kulturno dediino obmoja ter dvigniti kakovost ivljenja podeelskega prebivalstva.

LAS trenutno obsega obmoja obin Slovenska Bistrica, Makole in Poljane, letos pa se k obstojeemu obmoju pridruuje tudi obmoje obine Rae-Fram.

LAS sestavljajo predstavniki javnega, ekonomskega in civilnega sektorja, s imer zdruuje razpololjive loveke in finanne vire vseh treh sektorjev za uinkoviteje delo LAS in izvajanje projektov.

Bistvo ustanovitve LAS je s sodelovanjem partnerjev iz vseh treh sektorjev uinkovito izvajanje lokalne razvojne strategije in uresnievanje njenih razvojnih ciljev.

V novem programskem obdobju 2014-2020 morajo biti vse slovenske LAS organizirane kot Lokalno pogodbeno partnerstvo, s katerim prienjajo tudi v navedeni LAS.

Vabljeni na spletno stran www.zadrugalas.si, kjer bodo objavljene vse aktivnosti, povezane s pripravo na novo programsko obdobje. O vseh aktivnostih in asovnem okvirju izvajanja bo obina zainteresirane obveala tudi preko obinskega glasila.

Pripravila: Tanja KOSI

OBVESTILO Upravne enote Maribor ouradnih urah krajevnih uradov

Upravna enota Maribor nas je z dopisom z dne 15. 5. 2015 obvestila o spremembi uradnih ur v Krajevnem uradu Rae v asu od 22. 6. do 11. 9. 2015, obenem pa posredovala e seznam drugih - okolikih v navedenem obdobju delujoih krajevnih uradov, vkljuno z njihovimi naslovi, telefonskimi tevilkami in uradnimi urami.

V nadaljevanju vas seznanjamo z uradnimi urami, ki bodo aktualne v asu po izidu te tevilke Novic (po 10. 7. 2015) in do 11. 9. 2015.

V asu, ko Krajevni urad Rae ne posluje, lahko elene storitve iz njihove pristojnosti opravite na sedeu Upravne enote Maribor, Ulica heroja Staneta 1 (tel. t.: 220 10 00; uradne ure vsak delovnik, kot sledi: ob ponedeljkih, torkih in etrtkih med 8. in 15. uro, ob sredah med 8. in 12. uro ter med 13. in 18. uro, ob petkih med 8. in 13. uro) ali na katerem drugem krajevnem uradu:

Krajevni urad Duplek, Sp. Duplek, Cesta 4. julija 106 (tel. t.: 681 41 71); uradne ure - ob ponedeljkih med 8. - 12. uro in 13. - 15. uro: 13. 7. 2015, 10. 8. 2015 in 31. 8. 2015;

Krajevni urad Stare, Stare 93 (tel. t.: 688 10 61); uradne ure - ob torkih med 8. - 12. uro in 13. - 15. uro: 14. 7. 2015, 11. 8. 2015 in 1. 9. 2015;

Krajevni urad Hoe, Sp. Hoe, Pohorska 20 (tel. t.: 618 59 23); uradne ure - ob sredah med 8. - 12. uro in 13. - 17. uro: 15. 7. 2015, 12. 8. 2015 in 2. 9. 2015;

Krajevni urad Miklav na Dravskem polju, Nad izviri 6 (tel. t.: 629 23 51); uradne ure - ob etrtkih med 8. - 12. uro in 13. - 15. uro: 16. 7. 2015, 13. 8. 2015 in 10. 9. 2015.

Krajevni uradi Fram, Gaj-Kamnica, Malenik in Orehova vas-Slivnica bodo v tem obdobju zaprti.

Urednitvo

Uradne ure v Krajevnem uradu Rae, Grajski trg 14, Rae (tel. t.: 609 60 21) bodo ob naslednjih sredah, od 8. do 12. in od 13. do 17. ure:- julija: 22. 7. 2015,- avgusta: 19. 8. 2015,- septembra: 9. 9. 2015.


6 Novice t. 66 - 2/2015; julij 2015

IZ DELA OB^INSKE UPRAVE

Nova Zdravstvena postaja Ra~ee v funkciji

Slabo leto po podpisu pogodbe za izgradnjo nove

zdravstvene postaje Rae je bila ta uradno predana svojemu namenu

V srediu Ra, na Novi ulici 5, je na lokaciji nekdanjega starega vrtca zrastla nova zdravstvena postaja, ki obsega sploni ambulanti druinske medicine (delujeta kot referenni ambulanti), laboratorij in ostale pripadajoe prostore, prostor za patronano slubo ter zobozdravstveni ambulanti.

Uradna otvoritev novih prostorov je bila v petek, 12. junija 2015, v novih prostorih pa so zdravnike ekipe zaele delati v ponedeljek, 15. junija 2015.

Obina Rae-Fram se je v zadnjih letih mono razirila, beleimo znaten prirast prebivalstva, tako po zaslugi priseljevanja kot tudi zaradi naraanja tevila rojstev. Seveda to s seboj prinaa tudi nove potrebe in priakovanja lokalnega okolja, na katera se je potrebno ustrezno odzivati. Ena takih izrazito akutnih potreb se je odrazila na podroju primarnega zdravstvenega varstva, saj sta obe sedanji zdravnici, tako v Raah kot v Framu, polno zasedeni in sta primorani odklanjati zainteresirane paciente. S podobno problematiko se sreujemo tudi na podroju zobozdravstva. Zato smo se v letu 2014 lotili izgradnje nove zdravstvene postaje v Raah, ki bo zadostila potrebam po novi, dodatni ekipi druinske medicine. S tem sta torej kraj in obina pridobila dodatne prostore za izvajanje zdravstvene dejavnosti, pacienti in zaposleni pa bolje pogoje za obravnavo in delo. Izboljan je tudi dostop do vseh razpololjivih storitev, kar je pomembno predvsem za stareje in invalide. Pomembni z investicijo zastavljeni cilji so tudi ureditev parkirnih kapacitet za uporabnike objekta ter izboljanje estetskega videza in prijaznosti prostorov, je na otvoritveni slovesnosti med drugim povedal upan Obine Rae-Fram, Branko Ledinek.

Objekt nove ZP Rae Sedaj seveda priakujemo in apeliramo, da se bodo

vsi tisti, ki so pritiskali na nas in se zavzemali za im prejnji zakljuek te investicije, odzvali v smislu im

prejnje prijave v novi ambulanti, kjer paciente priakuje zdravnica iz domaega kraja, Marija Repolusk, dr. med., spec., je poudaril upan (ve o tem v rubriki 'Aktualno' - op. ured.).

Na obini prav tako priakujemo, da bo v kratkem zaela delovati tudi druga zobozdravstvena ekipa v Raah. Direktor ZD Maribor, prim. asist. mag. Jernej Zavrnik, ki je na otvoritvi izrazil veliko zadovoljstvo sprio realizacije investicije, je potrdil, da so stekla tudi prizadevanja v to smer.

Veseli nas, da se je uradne otvoritve ZP Rae udeleilo

veliko domainov in povabljenih gostov.

Del udeleencev otvoritve nove ZP Rae V kulturnem programu so nastopili lani vokalne

skupine KUD Rae 'Fantje na vasi' ter uenci O Rae, objekt nove zdravstvene postaje je blagoslovil upnik Robert Emeri, prireditev pa je povezoval Matja Tomani.

Nastop VS Fantje na vasi

Z milino flavte nas je oarala Klara Repolusk



Sledila je slovesnost prereza otvoritvenega traku, upan Obine Rae-Fram, Branko Ledinek, pa je klju nove Zdravstvene postaje Rae simbolino predal izvajalcem; v njihovem imenu ga je prevzel direktor ZD dr. Adolfa Drolca Maribor, prim. asist. mag. Jernej Zavrnik, dr. med., spec.

Pevki Ano Vogrin in Eduardo Fedral je na kitari spremljal

njun prof. Marko Furek

Zapeli in zaigrali sta tudi Metka in Marina Breg

Objekt je blagoslovil Robert Emeri, upnik v Raah

Za ta projekt drubene narave na obini sofinancerskih sredstev nismo pridobili, saj za te namene ni bilo razpisanih ne dravnih in ne evropskih sredstev. Investitor nalobe, katere stroki so znaali blizu milijon evrov, je tako v celoti Obina Rae-Fram, Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor, v sklop katerega sicer spada Zdravstvena postaja Rae in s katerim smo na obini ves as vzajemno in tvorno sodelovali, pa je prostore opremil.

Gre za e eno v nizu pomembnih pridobitev, ki obino Rae-Fram uvra med najrazviteje primestne obine. e pregovor pravi: Zdrav lovek ima tiso elja, bolan le eno. V elji in upanju, da bo zdravje vsem im dlje in im bolje sluilo, ko pa bo vendarle potrebna zdravnika pomo, pa,

da bo ta nudena im hitreje in im uinkoviteje, so predstavniki investitorja - financerja (Obina Rae-Fram), uporabnika (ZD dr. Adolfa Drolca Maribor) ter lani in lanice zdravnikih ekip, ki bodo v novih prostorih fizino opravljale svojo dejavnost, po uradnem delu otvoritvene sveanosti prieli z dobrimi eljami in z zdravico pisati nadaljevanje zgodovine zdravstva v Raah.

Vse

foto

: S.

A.

Pripravili: mag. Zorica ZAJC-KVAS, Samo RAJP, Simona ANTOLI


8 Novice t. 66 - 2/2015; julij 2015

Prilonosti in denarza podjetnike

Z namenom olajanja odloitve za samostojno podjetniko pot smo zainteresiranim obanom, skupaj s Fundacijo za izboljanje zaposlitvenih monosti PRIZMA ter Centrom razvoja lovekih virov, omogoili udelebo na posvetu o prilonostih in potencialih socialnega podjetnitva.

Foto: Urka Pavli

Ker je socialno podjetnitvo uvreno v operativni program za rpanje evropskih sredstev in je zanj vzpostavljena medsektorska koordinacija, verjamemo, da lahko omogoi odpiranje trajnostnih delovnih mest, ki bodo poveevala konkurennost lokalnega okolja.

Obina Rae - Fram za podjetnitvo v letu 2015 namenja 70.000 EUR in sicer za spodbujanje ustvarjanja novih delovnih mest in samozaposlitev. Hkrati bomo tudi letos subvencionirali obrestno mero za posojila, ki bodo v skladu z razpisom dodeljena za razvoj malega gospodarstva.

Finanna sredstva za pospeevanje razvoja gospodarstva se dodeljujejo kot nepovratna finanna pomo 'de minimis', v obliki dotacij, kot sofinanciranje izvajanja posameznih ukrepov.

Kljub temu, da v zadnjih dveh letih s strani drave ni ve mono dobiti subvencije za samozaposlitev, smo v prejnji tevilki Novic objavili javna razpisa za dodelitev sredstev ter subvencioniranje obrestne mere, oboje z namenom spodbujanja podjetnitva. Skrajna roka za vloitev vlog za kandidiranje na razpisih se izteeta v mesecu oktobru (15. 10. ter 30. 10. 2015). Prvi rok za oddajo vlog se je iztekel 15. maja.; do izteka roka smo prejeli petnajst vlog za dodelitev pomoi za samozaposlitev ter tri vloge za dodelitev pomoi za odpiranje novih delovnih mest. Upravienci do sredstev so obani oz. podjetja s sedeem na obmoju obine Rae - Fram. Pogoji, ki jih morajo upravienci izpolnjevati, so navedeni v razpisu.

Navedena razpisa objavljamo e tirinajsto leto zapored. V letu 2014 smo z njim razdelili nekaj ve kot dvaintirideset tiso evrov. Kot navedeno, je bilo v preteklosti mogoe pridobiti tako dravno kot obinsko pomo, od lanskega leta pa je mogoe dobiti le slednjo.

Pripravili:mag. Zorica ZAJC-KVAS, Dragica DREVENEK

KOMUNALNO CESTNO GOSPODARSTVO

Vro~e ne le zaradi poletja,ampak tudi zaradi obilice dela

V spomladanskih mesecih smo z vso vnemo nadaljevali z izvajanjem del, zartanih v letnem proraunu. Izvajali smo razna vzdrevalna in investicijska dela na vodovodnem, kanalizacijskem in cestnem in omreju ter omreju javne razsvetljave.

Kot obiajno, smo v marcu in aprilu opravili pregled obinskih cest in pogodbenim izvajalcem naroili sanacijo mreastih razpok in udarnih jam na asfaltiranih cestiih ter popravilo bankin. Pred napovedanimi aprilskimi nalivi smo v sklopu obinskega reijskega obrata po najboljih moeh oistili obcestne mulde, jake in prepuste. Na osnovi izvedenega javnega razpisa bo najugodneji ponudnik (predvidoma do konca septembra) na novo asfaltiral, preplastil ali po izgradnji kanalizacijskega omreja saniral naslednje cestne odseke: Cesta talcev - odcep Bokovi in Ulica bratov Turjakov - do eleznikega podhoda v Raah, javna pot na Jeenci - odcep Krajnc, Morska cesta in Strma ulica (po izvedbi kanalizacijskega omreja v Morju), ob Morski cesti v Morju pa asfaltiral odcepa Domanjko in Bran.

Okvare na javnem vodovodnem omreju v veliki meri sprotno odpravljamo v sklopu prizadevnih sodelavcev v reijskem obratu.

Odpravljanje okvare na primarnem vodovodnem omreju v Framu

V aprilu in maju smo nadaljevali z zamenjavo dotrajanih salonitnih vodovodnih cevi v Ulici bratov Turjakov, v mesecu juniju pa Ob eleznici v Raah. V sklopu navedenih gradbenih del smo na navedenih odsekih na novo namestili svetilke javne razsvetljave ter poloili telekomunikacijske in energetske vode. V Ulici bratov Turjakov v Raah ter na delu Morske ceste v Morju smo po poloitvi komunalnih vodov zgradili tudi hodnika za pece in sicer v skupni dolini cca 1300 metrov.



Gradnja plonika in sopolaganje komunalnih vodov v Morju, ob Morski cesti; junija 2015

Zaradi prevezav in menjave dotrajanih zasunov na glavnih vodih je nekajkrat prilo do zaprtja vode na posameznih obmojih obine. Moteno oskrbo s pitno vodo objavimo na lokalno obiajen nain - preko sredstev javnega obveanja (radio) in na pobudo obanov tudi preko spletne strani Obine Rae - Fram (www.race-fram.si).

S sodelavci v reijskem obratu prosimo obane, da upotevajo navodila upravljavca in v kanalizacijo odvajajo le odpadne fekalne vode. Med vzdrevanjem istilnih naprav in rpali se namre vse pogosteje sooamo z neljubimi teavami in okvarami, ki so posledica nepremiljenega ravnanja obanov, saj posamezniki javno fekalno kanalizacijo - kljub vekratnim opozorilom - e vedno obremenjujejo z odplakami (predvsem gre za odlivanje maob in raznih odpadnih olj), ki vanjo nikakor ne spadajo in povzroajo ogromno preglavic biolokim istilnim napravam.

Oddelek za komunalo in okolje pa ne skrbi zgolj za vodovodno, kanalizacijsko in cestno omreje, temve njegov delokrog zajema tudi vzdrevanje javnih povrin, parkov, obcestnih brein in seveda pokopalia v Framu. Tudi zato, ker se obseg vzdrevanih javnih povrin iz leta v leto poveuje, kadrovsko pa smo omejeni, bomo v reijskem obratu vsakemu posamezniku, ki bo poistil ali pokosil vsaj kak kvadratni meter izven zasebnega zemljia, zelo hvaleni.

V kolikor se odpravljate na zaslueni dopust oz. poitnice, vam elim prijetne in brezskrbne proste dni, tistim, ki boste poletne tedne preiveli doma, pa prav tako obilo lepo preivetih uric v domaem okolju.

Pripravil:Samo RAJP

KMETIJSTVO

Komasacija kmetijskih zemlji{~Gorica

Uspeno zakljuili prvo fazo kmetijske investicije Komasacija kmetijskih zemlji Gorica - krajane naselij Sp. in Zg. Gorica obveamo o aktivnostih glede komasacije Gorica v letonjem letu

Izvajalec geodetskih del na komasacijskem obmoju Gorica, Geodetski zavod Celje, d.o.o., je zakljuil s komasacijskimi postopki na obmoju komasacije Gorica.

Jeseni v lanskem letu so bile nadomestne parcele, ki so jih komasacijski udeleenci dobili dodeljene po zakljuenem postopku razgrnitve predloga nove razdelitve, predane komasacijskim udeleencem. Obdelava kmetijskih zem-lji na komasacijskem obmoju se je tako nadaljevala na novo dodeljenih parcelah.

Upravna enota Maribor je izdala potrdila, ki so sluila kot dokazilo o novem parcelnem stanju na obmoju komasacije Gorica, za potrebe uveljavljanja subvencij. Na UE Maribor so komasacijski udeleenci v mesecu aprilu in maju 2015 uredili gerke po novem stanju v naravi. Upravna enota Maribor bo predvidoma v juliju in avgustu izdala odlobe o novi razdelitvi komasacijskega obmoja Gorica. Po pravnomonosti teh odlob sledi e vknjiba novega stanja v zemljiko knjigo.

Z izdajo odlob o novi razdelitvi na komasacijskem obmoju Gorica je smiselno pohiteti, saj izdane odlobe olajajo pogoje, ki jih je potrebno izpolniti pred izdajo odlobe o uvedbi agromelioracije. Pridobivanje soglasij za izvedbo cest, morebitnih potrebnih planiranj na posameznih parcelah ter morebitnih krenj je zato enostavneje in hitreje.

V mesecu maju je bila s strani Ministrstva za kmetijstvo opravljena kontrola po vseh zakljuenih fazah komasacije, skladno s terminskim planom izvedbe komasacijskega postopka, s katero smo prvo fazo investicije uspeno zakljuili.

Jeseni letonjega leta bo objavljen dravni razpis, na podlagi katerega bo obina po prijavi in pridobitvi odlobe o pravici do sredstev z izbranim izvajalcem nadaljevala z agromelioracijskimi deli na obmoju komasacije in s tem zakljuila vsa dela v zvezi z izvedeno komasacijo.

O vseh aktivnostih v zvezi z izvedbo agromelioracijskih del in asovnim okvirjem izvajanja del (predvidoma v letu 2016) bo obina zainteresirane obveala tudi preko obinskega glasila.

Pripravila: Tanja KOSI


10 Novice t. 66 - 2/2015; julij 2015

Dobrote slovenskih kmetij Ptuj 2015

Trnica obine Rae - Fram dokazala kakovost svojih izdelkov na 26. dravni razstavi in ocenjevanju Dobrote slovenskih kmetij Ptuj 2015

Vsako soboto dopoldan nas na dvoriu gradu Rae, na nai obinski trnici, domai pridelovalci in predelovalci na stojnicah zalagajo s svojimi pridelki in proizvodi, v katere je bilo vloenega veliko truda, prostega asa, energije in znanja. Kakovost proizvodov je glavno vodilo pri njihovi pridelavi in predelavi in prav to so domai trniarji dokazali tudi na letonji 26. dravni razstavi in ocenjevanju Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju.

Predstavniki kmetije Frange - Barbara Petri, kmetije Tome - Slavica Ako in kmetije Freer - Andrej Freer, ki svojo dejavnost opravljajo v nai obini, so se navedenega ocenjevanja udeleili in dosegli izjemen uspeh. Osvojili so kar sedem zlatih in dve bronasti priznanji.

Kmetija Frange - Barbara Petri (Brezula 42, 2327 Rae)Osnovna dejavnost na kmetiji je praiereja in pridelava sezonske svee zelenjave, z dopolnilno dejavnostjo pa so

usmerjeni v predelavo zelenjave za zimske mesece.Prejeli so zlato priznanje za vloene kumare, vloeno papriko, vloen stroji fiol in buni kompot ter bronasto

priznanje za meano solato.

Kmetija Tome - Slavica Ako (Loka pri Framu 20, 2313 Fram)Sodi med manje kmetije, na kateri se ukvarjajo z ivinorejo in vinogradnitvom. V letu 2011 so registrirali dopolnilno

dejavnost peke dobrot iz krune pei - domai kruh ter pohorske sirove in orehove gibanice.Prejeli so zlato priznanje za domai kmeki kruh in orehovo potico.

Kmetija Freer - Andrej Freer (Kopivnik 9, 2313 Fram)Druina Freer se od leta 2012 ukvarja z rejo drobnice in proizvodi iz kozjega mleka in sicer od 25 koz molznic

srnaste pasme, ki jih molzejo strojno in pasejo na domaem paniku. Izdelke predelujejo v domai sirarni. Izdelujejo razline kozje izdelke - mladi sir, poltrdi sir, skuto, jogurt ipd.

Prejeli so zlato priznanje za kozjo skuto in bronasto priznanje za mladi kozji sir.



Vsem dobitnikom priznanj estitamo za njihov uspeh, za naslednje leto pa elimo e ve poguma za udelebo in veliko novih priznanj.

Pripravili: Tanja KOSI in Barbara PETRI

DRUBENE DEJAVNOSTI

Aktualnosti in novosti

Rolando Lai - novi ravnatelj O Rae (od 24. 8. 2015 dalje)Po skoraj letu dni od upokojitve zadnjega ravnatelja O

Rae, Joefa Juria, in kasnejem 'vedejevstvu' Marije Zavernik na tem mestu, se bo s 24. 8. 2015 za O Rae zaelo obdobje ravnateljevanja Rolanda Laia, domaina iz Ra.

Rolandu Laiu, poleg dela, veliko pomeni predvsem druina, je pa tudi ljubitelj ivali; na posnetku s svojim

mladim pasjim prijateljem, voljim picem Orijem

Rolanda Laia je na mesto ravnatelja, po izvedenem predhodnem postopku, na seji 27. maja 2015 imenoval Svet zavoda O Rae. Mandat ravnatelja traja pet let.

Ob tej prilonosti smo O Rae zaprosili za povzetek dogajanj v vmesnem obdobju.

V olskem letu 2014/15 nas je, poleg vsega ostalega, akala dodatna velika naloga - izbrati ravnatelja. Ker je naa uiteljica Marija Zavernik za leto dni prevzela vlogo v. d. ravnateljice, smo s postopkom izbire zaeli v mesecu februarju.

Na svetu zavoda smo se dogovorili, da se bomo stvari to pot lotili skupaj. Marca smo objavili razpis za delovno mesto ravnatelja. Na razpisano mesto se je prijavilo 14 kandidatov. Dve vlogi sta bili nepopolni, zato sta bili izloeni iz nadaljnjega postopka. V postopku izbire je tako ostalo 12 kandidatov.

Vsi kandidati so bili povabljeni na predstavitev, na katero so bili povabljeni tudi vsi delavci ole in vrtca, vsi stari in matina lokalna skupnost. Po predstavitvah smo zaposleni izvedli tajne volitve. Kandidat Rolando Lai je dobil visoko podporo s strani kolektiva - preko 70 %. Ostale glasove je dobil drug kandidat, ki pa je kasneje odstopil od kandidature, s pojasnilom, da je najbolj merodajno mnenje kolektiva in da estita kandidatu, ki je v njem dobil tako visoko podporo. Tako je v postopku izbire ostalo e 11 kandidatov.

Svet zavoda je za mnenje zaprosil tudi Obino Rae - Fram in svet starev.

Na veliko preseneenje, razoaranje in nerazumevanje lanov kolektiva, je svet starev ponovno dal pozitivno mnenje trem izmed kandidatov, ki niso v kolektivu dobili nobenega glasu. Vsem ostalim je dal negativno mnenje.

Obina Rae - Fram je dala pozitivno mnenje kandidatu Rolandu Laiu.

Na seji Sveta zavoda O Rae je bil z rezultatom 9 : 2 izbran Rolando Lai, ki je dobil tudi pozitivno mnenje pristojnega ministra (MIZ).

Ker so bili izpolnjeni vsi pogoji, je Svet zavoda O Rae 27. 5. 2015, z desetimi glasovi od prav toliko prisotnih lanov, za ravnatelja O Rae imenoval Rolanda Laia.

Novemu ravnatelju elim im bolj pozitivno sodelovanje z vsemi - kolektivom, obino in stari. V dobrem vzduju je tudi delo dobro, je pojasnila Janja Puko, predsednica Sveta zavoda O Rae.

Rolanda Laia smo zaprosili za kratko osebno predstavitev ter predstavitev njegovih priakovanj, elja ter vizije delovanja in razvoja vzgojno-izobraevalnega in varstvenega zavoda O Rae, ki skupno teje 71 zaposlenih (48 v oli in 23 na podroju predolske vzgoje - enota vrtca), v iztekajoem se olskem letu 2014/15 pa je v njem gulilo klopi in nadgrajevalo znanje 316 uenk in uencev ter v vrtcu skozi igro dragocene izkunje nabiralo in nalo zanesljivo varstvo 152 malic in malkov.

Na svet sem privekal v letu 1966. Otroka leta sem preivel v Raah. Prve olske korake sem naredil na Osnovni oli Rae. V etrtem razredu sem se preselil v Ljutomer, kjer sem osnovno olo tudi dokonal. V Murski Soboti sem obiskoval srednjo olo, nato sem jo 'mahnil' na izobraevanje v Ljubljano. Po konanem tudiju raunalnitva sem se ponovno vrnil v Rae. Tukaj sem si ustvaril dom in druino.


12 Novice t. 66 - 2/2015; julij 201512

Do leta 1997 sem opravljal delo programerja. V oktobru 1997 sem se zaposlil na O Franca Lenika-Vuka Slivnica in O Rae. Opravljal sem delo raunalnikarja in uitelja izbirnih predmetov raunalnitva. Moja matina ola je bila v Slivnici, v Raah pa sem dopolnjeval polovino obvezo.

Po pripetljajih z imenovanjem ravnatelja v prejnjem letu sem se letos po tehtnem premisleku odloil, da se prijavim na razpis za ravnatelja O Rae. Kolektiv potrebuje nekoga, ki bo deloval povezovalno in poskual umiriti strasti, ki se e niso povsem polegle. Z ozirom na to, da na oli v Raah delam e 18. leto in dobro poznam kolektiv, ker vem, da smo odlina ola in vrtec, verjamem, da bomo skupaj uspeli premostiti vse nesporazume. Pri tem bo seveda dobrodola podpora celotnega kolektiva vrtca in ole, starev in nae ustanoviteljice - Obine Rae-Fram. e naprej se bomo trudili za organizacijo in realizacijo kakovostnega pouka. Krepili bomo dober odnos in pozitivno vzduje med otroci, vzgojitelji, uitelji in stari. Izpeljava kakovostnega in modernega pouka zahteva tudi precejnja finanna sredstva. Drava nam ta sredstva vztrajno nia, zato se bomo velikokrat po pomo obrnili tudi na obino in upamo, da nam bo ta e naprej stala ob strani. Verjamem, da se bo vsak evro, vloen v izobraevanje - za dobrobit naih otrok, sasoma vekratno poplaal.

Cilj, h kateremu bom stremel, je, da naa ola in vrtec postaneta vrtec in ola 21. stoletja. To pomeni, da moramo vsem otrokom pomagati v najveji meri razviti vsa mona podroja, jih usposobiti, da bodo samostojni, radovedni, samozavestni, da se bodo znali uspeno prilagajati spremembam, ki jih akajo v ivljenju, predvsem pa, da bodo zadovoljni sami s sabo.

Vsi, ki sodelujemo v procesu vzgoje in izobraevanja, vstopamo v ta proces s svojimi ideali. Stari si elijo najboljih uiteljev in vzgojiteljev za svoje otroke, uitelji in vzgojitelji si elimo pridnih in marljivih otrok, otroci pravinih in razumevajoih uiteljev, vzgojiteljev.

e se bomo vsi skupaj trudili za pravinost, iskrenost, potenost in spotljivost, e bomo znali in zmogli biti predvsem 'lovek loveku lovek', potem bomo naredili velik korak do tega, da bo naa ola blie idealom. Mislim, da naa ola e nekaj asa stopa po tej poti.

Vsi skupaj se bomo s svojim delom in zgledom trudili za boljo, varno in zdravo prihodnost.

Charles Darwin je e pred mnogimi leti zapisal, da ne preivijo najmoneji ali najpametneji, ampak tisti, ki se najbolje prilagajajo spremembam. Ta misel bi nam lahko bila izziv, ko bomo razmiljali o viziji nae ole, je povedal Rolando Lai, ki mu estitamo za imenovanje in mu elimo veliko uspeha pri bodoem ravnateljskem delu.

S 1. 9. 2015 nartujemo odprtje novega oddelka vrtca v O RaeSredi junija smo s strani obeh naih vrtcev prejeli teko

priakovane podatke o tem, koliko otrok, ki so jih stari za olsko leto 2015/16 vpisali v enoti vrtca Rae ali Fram, bo lahko v naa vrtca s 1. 9. 2015 dejansko vkljuenih oz. sprejetih. Vrtci, ki so pristojni za objavo javnega vpisa otrok v vrtec, prav tako pa edini pristojni tudi za vodenje

postopka vpisovanja, sprejemanja in vkljuevanja otrok v vrtce, so namre dotlej - skladno s predpisanimi postopki ter zakonskimi roki - akali na:

- odloitve posebne komisije svetovalnega centra o tevilu otrok, ki obiskujejo vrtec in bi se naj z novim olskim letom volali, pa jim je olanje zaradi kakrnega koli razloga odloeno in ostajajo v vrtcu,

- reitev ugovorov starev na obvestila o uvrstitvi njihovega otroka na akalni seznam; za reevanje je pristojen svet zavoda (zaradi roka za vroitev - 8 dni, roka za ugovor - 15 dni in roka za reitev - 15 dni se lahko ta proces zavlee preko meseca dni),

- podpise pogodb starev (rok 8 dni za vroitev in 15 dni za podpis; e v tem asu stari posredovanih pogodb ne podpiejo in vrnejo, se teje, da so vlogo umaknili in se jih odstrani s seznama).

Gre za kompleksne, medsebojno povezane in soodvisne postopke, ki nujno zahtevajo svoj as in pred zakljukom katerih je nemogoe realno predvidevati in posledino napovedovati, kakno bo razmerje med vloenimi vlogami, prostimi mesti v vrtcih in vkljuenimi otroki oz. tistimi, ki bodo (morda) ostali na seznamu akajoih.

Ko smo, po zakljuku postopka v vrtcih in na osnovi tako zbranih podatkov obeh vrtcev o vseh pomembnih okoliinah, ki vplivajo na konno sliko stanja, lahko 'potegnili rto', smo ugotovili, da z novim olskim letom v sedanjih 15 delujoih oddelkov naih vrtcev (8 v Raah in 7 v Framu) ne bi mogli vkljuiti 17 otrok, ki bodo na dan 1. 9. 2015 izpolnjevali oba za nas bistvena kriterija: da so obani obine Rae-Fram in stari najmanj 11 mesecev (od teh 17 otrok jih je 16 takih, ki kandidirajo za prosta mesta v najmlajih - jaslinih oddelkih; 13 jih je bilo vpisanih v vrtec Rae, 3 pa v vrtec Fram). Zato smo nemudoma sproili aktivnosti za formiranje novega - dodatnega (jaslinega) oddelka, ki ga nameravamo zagotoviti v sklopu obstojeih prostorov zavoda O Rae in ga aktivirati s 1. 9. 2015 (na nain, da bomo za najstarejo predolsko skupino uredili prostor v matini oli, dodaten jaslini oddelek pa zagotovili v vrtcu). Vse podrobnosti v asu priprave tega zapisa (19. 6. 2015) e niso znane, bodo pa zainteresirani stari, glede na nove okoliine, o aktualnih dogajanjih in nadaljnjih postopkih s strani vrtcev obveeni (pozvani k podpisu pogodb o vkljuitvi) takoj, ko bo to mogoe. Koliko izmed starev tistih otrok iz nae obine, ki so po letonjem vpisu trenutno na akalnih seznamih naih vrtcev (centralni akalni seznam bo lahko izoblikovan ele kasneje) in izpolnjujejo pogoje za vkljuitev, e v zaetku ali tekom olskega leta 2015/16 vrtevsko varstvo za svoje malke zares potrebuje in si ga eli v domai obini, bo znano, ko bodo vrnjene njihove pogodbe. Glede na sedaj vrtcema znane ustne informacije o namerah starev pa kae, da bomo s 1. 9. 2015 v nartovan dodaten homogen oddelek I. starostnega obdobja (zgornji normativ 14 otrok) v Raah vkljuili vse otroke iz nae obine, stare vsaj 11 mesecev, ki jih stari elijo dejansko vkljuiti v organiziran sistem predolskega varstva in vzgoje e z letonjim septembrom. V navedene podatke v tem prispevku niso zajeti otroci, ki so jih stari prav tako vpisali v katerega od vrtcev v nai obini, niso pa nai obani; celovitejo sliko o zasedenosti javnih vrtcev na obmoju obine Rae-Fram v prihajajoem olskem letu


NOVICE OBINE RAE-FRAM2015/2016 lahko tisti, ki vas podroje predolske vzgoje zanima e podrobneje, dobite s pomojo tovrstnega zapisa na straneh 14 - 15.

Objavljamo razpis za dodelitev epnin dijakom in tudentom za olsko leto 2015/16eprav so se poitnice ele dodobra zaele, v tej tevilki

Novic objavljamo e razpis za epnine, ki se nanaa na olsko/tudijsko leto 2015/16. Na tem mestu dijake in tudente z njim elimo le informativno seznaniti, za vse ostalo pa se s pogledom sprehodite do strani 4, kjer je razpis objavljen.

Prosimo vas, da se pred oddajo vloge dobro seznanite s pogoji, ki jih je potrebno izpolnjevati za dodelitev obinske epnine. Prav tako prosimo, da z oddajo vlog ne prehitevate in seveda tudi ne zamujate.

Tudi v olskem letu 2015/16 bodo upravienci prejemali 30 EUR obinske epnine meseno

Nai novorojenkiGotovo vsi zainteresirani veste, da Obina Rae-Fram

(na osnovi obinskega pravilnika) starem novorojencev dodeljuje prispevek ob rojstvu otroka. Tistim, ki povijejo prvega in/ali drugega otroka, pripada prispevek v viini 150,00 evrov, za tretjega in morebitne naslednje otroke pa je mogoe uveljaviti prispevek v viini 300,00 evrov. Vlogo je mogoe vloiti v roku 6 mesecev od otrokovega rojstva. Odloite pa se lahko tudi za t. i. Hrkovo varevanje preko PBS, s katerim pridobite dodatnih 30,00 evrov. V tem primeru je obinsko vlogo in izjavo za PBS (oba obrazca sta dostopna na nai spletni strani: www.race-fram.si) potrebno oddati prej, najkasneje v roku 3 mesecev po datumu otrokovega rojstva.

Matej in Kaja Potonik iz Morja, dvojka, ki sta na svet pohitela predasno in sta ob rojstvu (14. 5. 2015) skupaj tehtala 3.530 g,

sta ne le junaka, temve sedaj iz dneva v dan tudi veja korenjaka

Objavljamo e imena otrok, za katere je bil prispevek za novorojenca uveljavljen v zadnjih treh mesecih (od zaetka aprila do konca junija 2015): Tajda Tonejc, an Beri, David Gerener Behram, Vid Kerlatec, Jakob Batagelj, an Luka Bevc, Ana Pinter, Lan Osojnik, Anej Murec, Matej in Kaja Potonik (dvojka), Niko Glui, Zarja Kuster, Jakob Mar, Taj Dambi, Lara Vrai, Tit Roman, Nika Ljubi, Sara Bezjak, Anej Raku, Tin Pauman in Nina Krulik.

Ob tetju ugotovimo, da smo medse z veseljem sprejeli 22 novih obanov, od tega 8 deklic in 14 dekov. Med njimi je tirinajst prvorojencev, est dojenkov sta po vrnitvi s porodninice doma e priakala bratec ali sestrica (no, dvojka, od katerih tistega nekoliko mlajega tejemo kot drugega otroka, sta se s porodninice vrnila soasno), kot tretji otrok iste druine je v navedenem obdobju na svet priel eden, imamo pa tudi druino, ki je dobila e petega otroka.

Vsem iskrene estitke in najlepe elje!

Javna dela v letu 2015Aktivna politika zaposlovanja je v asih, ko je zaradi

tevilnih steajev podjetij mnogo ljudi ostalo brez zaposlitve, mladi pa jo le steka dobijo, eno izmed pomembnih podroij, ki pri iskalcih zaposlitve vpliva ali celo odloa o tem, kako bodo (pre)iveli.

Zato si vsako leto znova intenzivno prizadevamo, da bi z zaposlovanjem preko programov javnih del zadostili im ve potrebam v lokalnem okolju, s tem pa im iremu krogu (dolgotrajnih) iskalcev zaposlitve ponudili prilonost za delo in s tem za lasten zasluek (kakren koli e pa je).

V letu 2015 pod okriljem Obine Rae-Fram (smo naroniki in hkrati izvajalci) izvajamo programa javnih del z nazivoma 'Ohranjanje in varovanje kulturne krajine, gozdov, obnove vasi' ter 'Urejanje in vzdrevanje javnih povrin ter obinskih cest'. Vanju bi lahko, po odobritvi Zavoda RS za zaposlovanje, skupaj vkljuili 10 udeleencev, od tega 2 s I., 6 z II., 1 s IV. in 1 s V ravnjo izobrazbe. Kljub vekratnim prizadevanjem in 14,4 od-stotni registrirani brezposelnosti nam to ni uspelo; e vedno kot pomo delavcem reijskega obrata primanjkuje nekaj parov pridnih rok.

Udeleenka javnih del Nua Dvorak med zasajevanjem cvetja v 'grajski srek', 13. 5. 2015


14 Novice t. 66 - 2/2015; julij 2015

Ob dejstvu obasnih odsotnosti zaposlenih zaradi zdravstvenih ali kaknih drugih objektivnih razlogov in podatku, da se dvema udeleencema s 1. 8. 2015 iztee monost vkljuenosti v program javnega dela, se nam je torej obetalo, da bi sredi poletja, ko bodo nastopili tudi letni dopusti in bo sezona nujnih opravil pri urejanju okolja dosegla vrhunec, na podroju komunale oz. reijskega obrata ostali mono kadrovsko zdesetkani. Da bi to v mejah mogoega v kar najveji meri prepreili, smo ZRSZ zaprosili za vnovien nabor kandidatov in junija z njimi izvedli razgovore. elimo si in upamo, da bomo z novo izbranimi delavci (obeta se vkljuitev tirih, od tega dveh julija in dveh avgusta) kos vsem nalogam, ki akajo na uresniitev.

Pripravila: Simona ANTOLI

Ve~ja rodnost + priseljevanje = pomanjkanje prostora v vrtcih Zasedenost javnih vrtcev na obmoju obine Rae-Fram v prihajajoem olskem letu 2015/2016Sedaj e popolnoma uteen postopek vpisovanja, vkljuevanja in sprejemanja otrok v javna vrtca na obmoju obine

Rae-Fram sta naa vrtca letos ponovno (med prvimi v okolici) priela v zaetku meseca marca. Na podlagi Zakona o vrtcih - ZVrt (v nadaljevanju: zakon) in Pravilnika o postopku vpisa in kriterijih za vkljuitev ter sprejem otrok v javna vrtca na obmoju obine Rae - Fram (v nadaljevanju: pravilnik) sta v obeh vrtcih vloge ponovno reevali pristojni komisiji, ki sta imenovani za primer, e vpis presega tevilo prostih mest.

Enota vrtca Rae je v mesecu marcu 2015 sprejela 29 vlog, 31 vlog je bilo v vrtec oddanih e med letom, 10 vlog pa je imel vrtec iz Ra e za otroke, ki so akali na centralnem akalnem seznamu (CS) po konanem zadnjem-lanskoletnem javnem vpisu - komisija v Raah je morala tako reiti skupno 70 vlog. Enota vrtca Fram je v asu javnega vpisa prejela 22 vlog, med letom je bilo e oddanih 30 vlog, 6 vlog pa je vrtec v Framu imel e od akajoih otrok na CS - komisija v Framu je tako reila 58 vlog (pri tem imamo v mislih vse prejete vloge - torej za otroke iz nae obine in tudi tiste izven nje ter za otroke, ki e izpolnjujejo starostni pogoj za vkljuitev v vrtec in tudi tiste, ki so mlaji). Zaradi podanih dveh ugovorov na uvrstitev otrok na akalni seznam se je postopek zavlekel za nekaj asa (po zakonu lahko ta del postopka traja celo ve kot 30 dni, a so se v obeh vrtcih potrudili in postopek izvedli v najkrajem monem asu). Podana ugovora sta namre morala (v skladu z zakonom) obravnavati in o njiju odloiti tako Svet zavoda O Rae kot tudi Svet zavoda O Fram. ele potem sta lahko priela vrtca k podpisu pogodb pozivati stare oz. skrbnike tistih otrok, ki so se uvrstili na prednostni vrstni red, glede na doseeno tevilo tok. Ponovno se je izkazalo, da tevilo vpisanih otrok ni povsem realno, saj se je pri obeh vrtcih zgodilo, da vsi pozvani stari oz. skrbniki otrok, ki so se uvrstili na prednostni vrstni red, niso v roku podpisali pogodb za vkljuitev njihovih otrok v naa vrtca. Tako sta vrtca morala pozvati k podpisu pogodbe stare/skrbnike otrok, ki so bili najprej zavrnjeni in tako uvreni na akalni seznam, zato postopek (v asu priprave tega prispevka, sredi junija) e ni zakljuen.

Po podatkih strokovnih delavk iz obeh naih javnih vrtcev bo v novem olskem letu 2015/16 tako v:

* enoto vrtca Fram vkljuenih in sprejetih 138 otrok (od tega 36 novinkov) v 7 oddelkih, in sicer v naslednji sestavi oddelkov: homogeni oddelek I. starostnega obdobja (otroci stari 1-2 leti): 14 otrok; homogeni oddelek I. starostnega obdobja (otroci stari 2-3 leta): 14 otrok; kombinirani oddelek (otroci stari 2-4 leta): 19 otrok; homogeni oddelek II. starostnega obdobja (otroci stari 3-4 leta): 19 otrok; homogeni oddelek II. starostnega obdobja (otroci stari 4 leta): 24 otrok; homogeni oddelek II. starostnega obdobja (otroci stari 4-5 let): 24 otrok; homogeni oddelek II. starostnega obdobja (otroci stari 5-6 let): 24 otrok.

* enoto vrtca Rae vkljuenih in sprejetih 157 otrok (od tega 38 novinkov), ki so razporejeni v 8 oddelkov (opomba: stanje na dan 16. 6. 2015; pri tem e ni upotevan nov, deveti oddelek, ki bo formiran s 1. 9. 2015), in sicer: homogeni oddelek I. starostnega obdobja (otroci stari 1-2 leti): 14 otrok; homogeni oddelek I. starostnega obdobja (otroci stari 2-3 leta): 14 otrok; kombinirani oddelek (otroci stari 2-4 leta): 19 otrok; kombinirani oddelek (otroci stari 2-4 leta): 19 otrok; homogeni oddelek II. starostnega obdobja (otroci stari 3-4 leta): 19 otrok; homogeni oddelek II. starostnega obdobja (otroci stari 4-5 let): 24 otrok; homogeni oddelek II. starostnega obdobja (otroci stari 5-6 let): 24 otrok; homogeni oddelek II. starostnega obdobja (otroci stari 5-6 let): 24 otrok.


NOVICE OBINE RAE-FRAMSkupno tevilo otrok, ki bodo z novim olskim letom vkljueni v oba javna vrtca na obmoju obine Rae - Fram,

je tako najvije do sedaj, t.j. 295 otrok (brez upotevanja predvidenega novega - dodatnega oddelka v vrtcu Rae, za katerega v asu priprave tega prispevka e ne razpolagamo s potrebnimi podatki). To pomeni 6 otrok ve, kot jih je vkljuenih v iztekajoem se olskem letu 2014/2015 (razlog je deloma v prehodu otroka s posebnimi potrebami iz vrtca v olo, deloma pa v monosti druganega oblikovanja oddelkov na podlagi starosti vkljuenih otrok - v novem olskem letu se obeta 12 oz. 13 homogenih in 3 kombinirani oddelki, heterogenih, ki lahko sprejmejo manje tevilo otrok, pa ne bomo imeli).

eprav je Obina Rae - Fram v upravljanje vzgojno-izobraevalnemu in varstvenemu zavodu v Raah leta 2011 predala nov, osem oddelni vrtec, februarja 2014 pa v Framu e nov, sedem oddelni vrtec (skupaj torej 15 oddelkov), se strokovne slube v obinski upravi zadnje leto sooamo s pojavom problematike pomanjkanja prostih mest. Lani smo zabeleili rekordno rodnost (preko 40 % nad povprejem nekaj zadnjih let), pa tudi priseljevanja v naselja po celotnem obmoju obine so e zmeraj popularna. Kljub temu, da je za obino to v mnogih ozirih zelo dober in dobrodoel podatek, ki pozitivno uinkuje na razvoj, pa povzroa tudi skrbi, saj ima za posledico teavo z zagotavljanjem prostih mest - trenutno 'le' v vrtcih, kmalu pa se bo ta teava iz enakega razloga pojavila tudi v olah.

V asu priprave tega prispevka (v zaetku druge polovice junija 2015) torej centralni akalni seznam (CS), na katerega so uvrstijo tako otroci iz Frama kot iz Ra, e ni formiran. Razlog sem navedla e v zaetku prispevka (nekaj starev oz. skrbnikov na poziv ni v roku podpisalo pogodbe in vrtca tako trenutno e pozivata stare/skrbnike k podpisu - po prednostnem vrstnem redu, glede na doseene toke in starosti otrok, ki bi ustrezali na prosta mesta). Takoj, ko bo s strani strokovnih slub obeh vrtcev sporoeno, da so zapolnili vsa prosta mesta, bo oblikovan CS in ga bosta na svojih oglasnih deskah ter spletnih straneh objavila oba vrtca, pa tudi Obina Rae - Fram na svoji spletni strani.

Vsem malkom, ki boste s septembrom ponovno, predvsem pa tistim, ki boste prag vrtca prestopili prvi, najprej elim, da preivite brezskrbne in tople (s soncem obsijane) poitnike dni. Ob dnevih uvajanja v novo (vrtevsko) ivljenje pa naj vam vzgojitelji in ostali skrbniki v vrtcih pripravijo vesel sprejem, da vam bo tako bivanje pri njih im hitreje postalo prijetno in boste v vrtec vsak dan odhajali s velikim priakovanjem najrazlinejih novih dogodivin. Super bo!

Pripravila:Nataa JAMBROVI MARIN

Spotovani obani, spotovane obanke!

Tudi za naslednjo tevilko obinskega glasila, ki bo predvidoma izla jeseni, vas prijazno vabimo, da v njej sodelujete s svojimi prispevki(ti naj bodo kratki in jedrnati).Slednje, skupaj s fotografijami, posredujte na naslov naega urednitva sprotno, najkasneje pa do petka, 4. septembra 2015 in sicer preko e-pote: [email protected] .

Zaradi zaite avtorskih pravic vse avtorje prispevkov prosimo, da pri posredovanih vsebinah, ki morda niso v celoti njihovi avtorski zapisi (v primeru povzemanja ali citiranja drugih avtorjev), obvezno navajajo vir in dejanskega avtorja.

Urednitvo

Toliko ljudi okoli nas ìvi ìvljenje brez pomena.Zdijo se napol v snu,

pa ~eprav hitijo delati stvari,ki se jim zdijo pomembne.

To je zato, ker se ènejo za napa~nimi ideali.

Zanimaj se za ìvljenje okoli sebe za ljudi, stvari, literaturo, glasbo.Svet je tako bogat, da kar kipi

od dragocenih zakladov,plemenitih zna~ajev in zanimivih ljudi.Posveti se mu in ne misli toliko nase.


16 Novice t. 66 - 2/2015; julij 2015

AKTIVNOSTI NAIH VRTCEV IN OL

O Ra~e VRTEC RA^E

Pomahajmo v svet -Say hello to the World

Projekt z zgornjim naslovom smo zaeli izvajati meseca septembra 2014, uveden je bil na novo. V njem sodeluje celotna skupina najstarejih predolskih otrok (vseh 24), starih med 5 in 6 let. Projekt je zasnovan tako, da se za vsak prst izvede klic v sodelujoo dravo in sicer na doloeno temo. Palec predstavlja temo 'To sem jaz', kazalec razkriva, kaj pomeni 'Moja druina', sredinec predstavlja 'Moj vrtec', prstanec 'Moj kraj' in mezinec 'Mojo dravo'.

Palec - to sem jazKo smo bili z novim olskim letom oblikovani v skupino

Kapljice, smo se zaeli spoznavati preko socialnih iger, kot so 'Konjiek, kdo te jaha', 'Stol na moji desni strani je prazen', 'ogica se kotali' ipd. Preko teh iger smo se povezali med seboj, se spoznali, postali prijatelji in pozabili na zaetni strah in negotovost. Igrali smo se igrico 'Otroci sveta'. Spoznali smo, da smo si podobni, a hkrati zelo razlini. Na planet je velik, ljudje ivimo v razlinih krajih, kjer govorimo razline jezike. Mi, ki v vrtcu pripadamo isti skupini, smo se medsebojno primerjali. Ugotovili smo, da se najbolj razlikujemo po velikosti. V igralnici imamo meter, s katerim smo se zmerili. Primerjali smo se tudi po tei. Ugotovili smo, da ni nujno, da je najmanji otrok tudi najlaji in obratno. Med seboj smo se primerjali e v barvi oi, barvi in dolini las, barvi koe, obrisovali smo svoje dlani in ugotovili, da imajo eni veje, drugi manje. Svoje dlani smo tudi odtisnili in obrisali, tovrstne izdelke pa pred naim prvim javljanjem poslali naim prijateljem v Litvo, da smo si z njimi pomahali.

Nato so se otroci prvi predstavili otrokom v Litvi - v anglekem jeziku so povedali, kako jim je ime in zaupali svojo starost. V igralnici imamo obeene zemljevide Slovenije, Litve in Evrope. S pomojo globusa otroci dnevno raziskujejo svet. Tako smo na njem poiskali tudi

Litvo. Primerjali smo dravi med seboj po njuni obliki in velikosti. Imamo tudi zastavi obeh drav in spoznali smo, da imata eno skupno barvo - rdeo.

Kazalec - jaz in moja druinaMeseca novembra in decembra smo spoznavali nae

druine. Otroci so od doma prinesli fotografije svojih druinskih lanov in nam jih predstavili. Druinske lane smo preteli in naredili diagram, sestavljen iz velikih mehkih kock. Tako smo ugotovili, da pri otrocih nae skupine prevladujejo druine, ki tejejo tiri druinske lane, nekaj jih je s tremi, ena druina pa teje pet druinskih lanov. Otroci so se nauili svoje druinske lane predstaviti tudi v angleini. Posnetke svojih druin so nalepili vsak na svojo katlo, te pa smo kasneje ovili v asopisni papir, jih pomeali, nato pa znova poiskali vsak svojo katlo in s tem svojo druino ter jo predstavili (I am Joica, this is my father Botjan, mother Petra, brother Nejc, sister Miela).

Tudi stari so bili navdueni, da so se otroci v tako kratkem asu nauili predstaviti svojo druino.

Veliko smo se pogovarjali tudi o poklicih starev. Vsak otrok je tako izdelal figure (prstne lutke) svojih druinskih lanov, s katerimi so se kasneje igrali. Temu primerno smo okrasili tudi igralnico in s pomojo otrok izdelali druino velikanov (oka, mamico, bratca in sestrico).

Otroci so risali na tri papir tako velikega formata, da so to morali poeti kar na tleh, saj na mizi zanj ni bilo dovolj prostora. Tematiko druine pa smo povezali tudi z domovanjem. Otroci so spoznali hie, bloke, stolpnice in pripovedovali o tem, kje ivijo. Ogledali smo si risani film z naslovom 'Dobili bomo dojenka'. Nekaj otrok je povedalo, da si elijo bratce in sestrice, spet drugi so


NOVICE OBINE RAE-FRAMrekli, da bi bili raje sami in da si elijo mamico in oka samo zase.

Sredinec - jaz in moj vrtecNa naslednji klic je bil namenjen spoznavanju naega

vrtca. Prvi cilj, ki smo si ga zadali, je bil, da vrtec dodobra spoznamo od znotraj, zato smo se poasi sprehodili skozi vse igralnice, umivalnice, knjinico, kuhinjo, zbornico in ostale prostore naega drugega doma. Nato smo se podali v okolico vrtca, ki smo jo zelo podrobno opazovali. Ugotovili smo, da imajo nekatere igralnice terase, druge pa jih nimajo. Preteli smo peskovnike. Pozorno smo si ogledali igrala in zunanjost zgradbe. Sledila je gradnja vrtca iz velikih kock, nekaj otrok pa je iz malih lego kock dogradilo e terase in igrala.

Dodali smo fotografije kuhinje, knjinice in vseh igralnic, da je vrtec dobil lepo in realnejo podobo. Lotili smo se izdelovanja makete vrtca, v ta podvig pa ponovno vkljuili tudi stare. Otroci so od doma prinesli najrazlineje katle, ki smo jih zlepili med seboj, jih kairali ter na koncu ustrezno pobarvali. Narisali smo okna, vrata in izdelali e nekaj igral. Otroci so vrtec narisali tudi z voenimi barvicami. Nekaj malkov je narisalo vrtec z okolico na velik plakat, ki smo ga izobesili v igralnici. Da pa smo na udoviti vrtec otrokom v Litvi e bolj pribliali, smo posneli video. V njem so lepo vidni vsi prostori vrtca, video pa si je mono ogledati tudi na spletni strani http://vrtec.osrace.si/. Otroci so se pri tem klicu nauili v anglekem jeziku poimenovati vrtec, kuhinjo, knjinico

Prstanec - jaz in moj krajKraj Rae smo najprej spoznali preko fotografij, slik,

razglednic in video posnetkov. Lotili smo se sestavljanke gradu Rae. Nato smo na kraj poiskali na zemljevidu. Spoznali smo zastavo obine Rae-Fram in se jo nauili tudi opisati.

Ogledali smo si grad Rae in etnoloki muzej v njem. Sprejel nas je upan Obine Rae-Fram, Branko Ledinek.

Kasneje smo si ogledali e kapelico v gradu, kjer se nekateri tudi poroajo. Pot nas je vodila vse do krajinskega parka, kjer smo si ob udovitih zvokih narave odpoili uesa. Otroci so od doma prinaali zloenke in knjige o kraju Rae. Tako smo skupaj izdelali zanimiv plakat. Ugotovili smo, da so Rae dobro razvit kraj. Naim prijateljem v Litvo smo na kraj predstavili malce drugae kot so ga oni nam. Internetna povezava nam je omogoila,

da smo klic v Litvo izvedli kar izpred gradu. Skupaj z otroki smo izdelali majhne plakate, na katerih

so bile posamezno predstavljene znamenitosti Ra.

Vzgojiteljici sva te znamenitosti podrobno opisali v anglekem jeziku, da so nas v Litvi razumeli. Nai otroci pa so se vse te znamenitosti nauili poimenovati v angleini (farmacy, fire station, police station, castle, landscape park, botanical garden, kindergarten, church, school). Na sprehodu po Raah smo se ustavili tudi pri zemljevidu - tabli kraja Rae, kjer smo se urili v orientaciji in prepoznavanju simbolov. Otroci so z vidnim zanimanjem in uitkom raziskovati svoj kraj, hkrati so se pri tem nauili veliko novega in pounega.

Mezinec - jaz in moja dravaNajmanji prst je imel ast zastopati najveji in najiri

pojem - nao dravo Slovenijo.Izhodine toke za predstavitev nae drave so bile

slovenska zastava, slovenska himna in slovenski grb. Zastavo smo izobesili v igralnici, da so jo lahko otroci opazovali vsak dan in si tako sasoma zapomnili zaporedje barv na njej. Velik poudarek smo dali obrazloitvi slovenskega grba, tako da ga sedaj poznajo e vsi otroci. Hitro nam je prila v uho slovenska himna, najprej melodija in nato e besedilo, ki si ga ni bilo teko zapomniti. Ob tej prilonosti smo spoznali tudi avtorja Zdravljice, dr. Franceta Preerna, in njegov kratek ivljenjepis. V igralnici imamo e od zaetka olskega leta izobeen otroki zemljevid Slovenije, kjer so opisane znamenitosti nae lepe drave, te pa so otroci tudi z veseljem likovno upodobili. Izdelali smo plakat in Slovenijo razdelili na 12 regij, za vsako regijo pa poiskali fotografijo kakne znamenitosti ter jih tako zbrane razporedili in nalepili na ustrezna mesta. Izdelali smo zastavi Slovenije in Litve, nato pa v sklopu projekta e poslednji poklicali nae prijatelje v Litvo in jim s ponosom predstavili nao dravo Slovenijo.

Projekte takega obsega, kot je opisan, je vselej teko zaeti, saj terjajo zares veliko prizadevanj. A ko vidi igrive nasmehe otrok in zadovoljstvo starev, je ves vloen trud poplaan. Takrat pozabi na vsakodnevno ponavljanje anglekih izrazov, spoznavanje novih besed, lomljenje jezikov pri izgovarjanju in iskanje idej za im boljo predstavitev vrtca, kraja, drave.

Za konec lahko samo e pomahamo v svet z dvignjeno glavo.

Natalija BODNER, dipl. vzg.


18 Novice t. 66 - 2/2015; julij 2015

OSNOVNA OLA RA^E Osmo{olci O Ra~e v Londonu

Uspelo nam je! Ogledali smo si prestolnico Velike Britanije - London.

Od septembra 2014 do marca 2015 je potekalo ivljenje osmoolcev O Rae, njihovih starev in obeh razredniark v znamenju Londona. Ker smo si to ekskurzijo vsi zelo eleli, smo se potrudili po svojih najboljih moeh, da smo z raznimi akcijami zbirali denar in tako znatno zmanjali stroke starem. Organizirali smo zelo odmeven koncert s posebno gostjo, Heleno Blagne, izdelovali smo adventne venke, pripravili bogat sreelov in organizirali prireditev 'Pokai, kaj zna'.

V petek, 20. marca 2015, pa smo krenili na pot. Uenci so se na parkiriu pred bivim Pinusom poslovili od starev. Njihovi izrazi na obrazih so uiteljicam dali vedeti, da so malo zaskrbljeni, a nam hkrati zaupajo in vedo, da smo se naloge lotile z vso odgovornostjo.

Vonja do Brnika je potekala v nenavadni tiini. Potem pa se je zaelo. Najprej postopek vkrcanja na letalo. Veina uencev je prvi letela z njim, a so pogumno bodrili drug drugega, se alili v svoji mladostni razigranosti in kot bi trenil, smo e bili visoko v zraku. Uenci so se tedaj sprostili in uivali v mirnem letu. Po dveh urah, ki sta hitro minili, smo pristali v Londonu, kjer nas je e akal avtobus ter nas popeljal do hotela. Nato smo se podali na panoramsko vonjo, kjer smo si iz avtobusa ogledali tevilne londonske znamenitosti (Tower bridge, trdnjavo Tower, Buckingamsko palao, St. James park, Hayde park, Westminstrsko opatijo, reko Temzo, London Eye ipd.) in zautili utrip tega 7-milijonskega mesta.

Prijetno utrujeni in polni bogatih vtisov smo se v veernih urah vrnili v hotel. Sobotno jutro smo prieli z okusnim in obilnim zajtrkom, nato pa vzeli pot pod noge in se odpravili proti podzemni eleznici, s katero smo se prevaali naslednja dva dneva. Teh voenj smo se kar malo bali (zaradi gnee in hitrosti vstopanja ter izstopanja). Ker pa smo se dobro organizirali, ni bilo nobenih teav. V nedeljo je vse to postalo e rutina in vso pozornost smo lahko usmerili v oglede glavnih londonskih znamenitosti: muzeja voenih lutk Madamme Toussauds, trgov Trafalgar in Picacadily, nacionalne galerije, naravoslovnega muzeja, obiskali smo tudi Covent Garden Prav posebno doivetje je bila vonja z ladjico po reki Temzi, od koder smo e z druge perspektive doiveli pogled na londonske znamenitosti.

Skupinski posnetek, v ozadju Tower bridge

Na slovitem Greenwichu

Uenci so svoje vtise tudi zapisali in v nadaljevanju vam predstavljamo nekaj njihovih utrinkov s potovanja:

Osmoolci smo imeli veliko priprav in velika priakovanja, ki so se nam uresniila. Najbolj pa mi bodo ostali v spominu Tower bridge, vonja z ladjico po reki Temzi in vonja s podzemno eleznico. Pa seveda obisk Starbucksa in prosti as na Oxford Street. Ve mi je bilo tudi, da so se uiteljice smejale in tudi same uivale.

(Lea Loreni)

London je udovito mesto, kjer srea ljudi razlinih kultur in na vsakem koraku uline zabavljae. Name je najveji vtis naredil muzej voenih lutk Madamme Toussauds. Moja najveja elja, da bi se pogovarjala z Britanci, se mi je uresniila. Moram pa priznati, da me je bilo na letalu pred vzletom malo strah. Ko pa smo vzleteli, pa ni ve.

(Tjaa Gligori)

V Londonu sem uivala, saj sem videla in spoznala veliko novih stvari: veliasten Tower bridge, Buckingamsko palao, kjer smo videli, kako poteka menjava strae, 4D kino v muzeju voenih lutk, naravoslovni muzej z ogromnimi dinozavri, kjer so tudi snemali film 'No v muzeju', in gneo na Oxford Street.

(Nataa Breznik)

Bilo je fantastino. V naravoslovnem muzeju sem si ogledal okostja dinozavrov, izvedel vse o potresih in vulkanih, stal sem na Greenwichu, na hribu, kjer poteka nielni poldnevnik. To izkunjo bi z veseljem ponovil.

(Alen Zorec)

Spominjal se bom tudi naega odlinega vodia, Matjaa Tomania. Ponosen sem, da so nam odrasli tako zaupali in nam hkrati naloili veliko odgovornost, da smo imeli prosti as na Oxford Street. Zelo sem uival.

(Luka Ganik)

V ponedeljek, 23. marca 2015, pa se je naa dogodivina zakljuila tam, kjer se je zaela, v Raah. Uence smo predali starem, ki so jih e nestrpno akali in ljubee objeli.

e bi me kdo vpraal, ali bi ponovila vse, kar smo delali, in ponovno namenila toliko ur svojega prostega asa vsem akcijam, s katerimi smo zbirali denar, z veseljem povem, da bi. S kolegico Romano abeder sva imeli vso podporo in pomo starev, uenci so bili zagnani in delovni, na ekskurziji pa ve kot pridni in zanesljivi. Ob vsem tem pa so nama pomagali e sodelavci, naju spodbujali in podpirali. Zaradi takne pozitivne klime na oli sva delali z veseljem in na koncu sva bili poplaani, saj sva videli


NOVICE OBINE RAE-FRAMsrene obraze najinih uencev in zadovoljne izraze na obrazih njihovih starev.

e enkrat pa se v imenu uencev iskreno zahvaljujem vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali pri izvedbi vseh prireditev ter s svojimi prispevki obogatili na sreelov. e posebej pa se zahvaljujem Obini Rae-Fram, bencinskemu servisu Petrol Rae in Kmetijski zadrugi Rae ter seveda turistini agenciji Pozejdon turizem, ki se je znova izkazala z izvrstno organizacijo in odlinim vodenjem.

Moto, ki nas je vodil, se je ponovno izkazal za e kako resninega. Le z drugimi, skupaj, se uimo iveti to ivljenje.

Marjana FALE

Ko pero mladih ustvarjalcevzapi{e

Tudi letonje olsko leto se lahko pohvalimo z udelebami na razlinih literarnih nateajih in uspehi mladih literatov nae ole.

Sodelovali smo na Roevih dnevih, ki jih organizira O Frana Roa iz Celja v povezavi z JSKD Slovenije. Urka Repui, uenka 9. b, je bila povabljena na delavnice, ker je njeno besedilo komisija uvrstila med 20 najboljih literarnih del.

Na vsakoletni nateaj Ministrstva za obrambo RS smo poslali veliko naih izdelkov. Na temo 'Ogenj ni igraa' so uenci pisali pesmi in prozna dela. Meta Krepfl iz 6. b in Lara Bedjani iz 9. b razreda sta prepriali komisijo s svojima proznima deloma. V mesecu aprilu sta bili povabljeni na podelitev priznanj v okviru podravske regije, njuni besedili pa sta se uvrstili tudi na dravno raven. Rezultate v asu priprave tega prispevka (maja) e akamo.

Veer in Veerko sta razpisala literarni in likovni nateaj na temo 'Igre dedkov in babic'. Osmoolci in devetoolci so pisali intervjuje in reportae. Tjaa Hamerak, uenka 9. b razreda, je dobila za svojo reportao 3. nagrado v kategoriji najstarejih mladih 'pisateljev'. Bili smo povabljeni na podelitev, kjer so uenke 8. b razreda - Nastasia Keek, Nadin Zorec in Klara Kac - animirale povabljene z igrami naih dedkov in babic.

Ustvarjalke z mentorico; od leve: Meta Krepfl, Klara Kac, Nastasia Keek, Nadin Zorec, Urka Repui, Tjaa Hamerak

in Sabina Ozmec; foto: Marko Sovdat

Ker sem tudi mentorica tekmovalcem iz znanja nemine, moram omeniti uspeh nae uenke Nue Avdi Bratec iz 9. a razreda, ki je dosegla zlato priznanje iz znanja nemine. Tega priznanja smo posebej veseli, ker zadnja leta pri nas nemina ni ve prvi tuji jezik in je tak uspeh toliko ve 'vreden', saj uenci piejo isti test ne glede na status jezika na oli. V asu, ko mladi ne dobijo zaposlitve in odhajajo v tujino, je znanje tujih jezikov zelo potrebno. Nui ne bo teko.

Vsem omenjenim iskreno estitamo!

Sabina OZMEC,mentorica

Bralna no~ pod zvezdamiv O Ra~e

Ponoi so vse stvari zavite v tanico arobnosti in skrivnosti, zato so e toliko bolj zanimive. To so ugotovili tudi nekateri uenci, ki so se v petek, 8. maja 2015, udeleili zanimivega dogodka, ki smo ga poimenovali 'Bralna no pod zvezdami'.

Uiteljica izbirnega predmeta astronomija, Romana abeder, in mentorici bralne znake, Sabina Ozmec in Marjana Fale, smo zdruile moi in organizirale zanimiv dogodek oz. drugano obliko pouka, ki so se je udeleili uenci izbirnega predmeta astronomija, uenci, ki so dosegli izjemne uspehe na tekmovanjih iz matematike, fizike in astronomije ter uenci od 6. do 9. razreda, ki so zakljuili bralno znako. Zdruili smo pouno s prijetnim in preiveli no v oli.

e pred 20. uro so uenci prieli prihajati v olo, opremljeni z vsem potrebnim za prenoevanje. Nato je sledil skupni uvod pred olo pod prvimi zvezdami, kjer je uiteljica Romana abeder razloila in pokazala nekaj zanimivosti na nebu. Po okusni veerji, pici, smo se razdelili v dve skupini. Astronomi so na olskem igriu e prieli z opazovanjem nonega neba s prostim oesom in s pomojo teleskopa, 'znakarji' pa so se zbrali v uilnici slovenine in preseneeni ugotovili, da za pravljice res nismo nikoli prestari.

Foto: Gaper Kapel Poleleg


20 Novice t. 66 - 2/2015; julij 2015

Prisluhnili so pravljici Zvezdica Zaspanka in se ponovno vrnili v as arobnega otrotva, ko so e verjeli, da boter Mesec teje zvezde na nebu, komet Repatec pa na svojem repu ponese zvezdico Zaspanko na Zemljo. Ta pa pomaga razbojniku Ceferinu, da namesto kamna v prsih ponovno zauti biti svoje srce. Nato so se tudi 'znakarji' pridruili astronomom in opazovali nono nebo. Sledilo je teko priakovano 'spanje' v mali telovadnici. e takoj po prihodu so si uenci pripravili leia na blazinah, nato pa so se e dolgo v no sladkali s priboljki in kramljali, uiteljice pa smo seveda pridno deurale. Ob 5. uri zjutraj pa smo e ponovno gledali skozi teleskop, kajti Luna se je tedaj udovito svetila. Vse prehitro je bila ura 7.00, ko so morali uenci vstati in pospraviti svojo prtljago ter telovadnico. V kuhinji pa nas je po pestri noi e priakal okusen zajtrk - buhteljni in aj. Hvala nai kuharici tefki Golavek in kuharju Milanu Lebarju, da sta nam z obilico dobre volje pripravila okusno veerjo in zajtrk in tako poskrbela, da smo polni energije zdrali to dolgo no.

Tudi uiteljice smo bile (kljub neprespani noi) zadovoljne, ko smo zjutraj videle nasmejane obraze uencev, ki so sreni odhajali iz ole (to se ne zgodi vsak dan), saj so bili bogateji za zanimivo dogodivino. Seveda pa ni manjkalo vpraanj, ali bomo vse skupaj ponovili tudi prihodnje leto.

Marjana FALE

Odli~ni fiziki na O Ra~e

Ko se uenci v zaetku 8. razreda prvi sreajo s fiziko, imajo do novega olskega predmeta kar preve spotljiv odnos. ele, ko spoznajo, da je fizika vse, kar nas obdaja, da se ukvarja z raziskovanjem naravnih pojavov in temelji na dobrem opazovanju in merjenju, se njihovo zanimanje povea. Uenci spoznajo, da je iskanje naravnih zakonov podobno iskanju pravil pri igri z ogo. Tisti uenci, ki pravila dobro poznajo in igro obvladajo, v njej tudi uivajo.

Letos sem na doseke naih fizikov e posebej ponosna. Od 15 uencev 8. in 9. razredov, ki so tekmovali na olskem tekmovanju, so tirje osvojili bronasto Stefanovo priznanje. To so Luka Ganik, Miha Vogrin, Alen Koren in Tjaa Hamerak. Kar 9 uencev se je po doseenih tokah uvrstilo na podrono tekmovanje, kjer so v konkurenci 58 ol dosegli 7 srebrnih Stefanovih priznanj. Srebrna Stefanova priznanja so osvojili: pela Kapel, Luka Ganik, Alen Koren, Miha Vogrin, Gaper Kapel Poleleg, Tjaa Hamerak in Filip Jereb.

Zgodovinski doseek nae ole je uvrstitev kar petih uencev na dravno tekmovanje. V dravnem merilu si ta doseek delimo e z dvema olama, ki pa sta po tevilu uencev veliko veji. peli Kapel se je uspelo uvrstiti med 50 najboljih tekmovalcev (8. razred) v dravi in je osvojila zlato Stefanovo priznanje. Svojo vsestranskost je pela potrdila e ez teden dni, ko je osvojila tudi zlato Vegovo priznanje pri matematiki.

Nai letonji udeleenci dravnega tekmovanja iz fizike - zadaj z leve: Miha Vogrin, Luka Ganik in Alen Koren,

spredaj Tjaa Hamerak, pela Kapel ter mentorica Romana abeder

Foto: Nastasia Keek

Ko uenci svojo nadarjenost nadgradijo z zavzetim delom in vztrajnostjo, se jim trud vsekakor poplaa. Takrat vsi skupaj pozabimo na zgodnje jutranje priprave, ko se je veina drugih uencev ele prebujala, mi pa smo e trli znanstvene orehe.

Doseki uencev nae ole so potrditev naega dobrega dela, ki je takno e vsa leta. To dokazuje ve kot 85 srebrnih Stefanovih priznanj, 34 uvrstitev na dravno tekmovanje ter skupaj 18 zlatih Stefanovih priznanj v zadnjih 20 letih.

Zlata Stefanova priznanja so v tem obdobju osvojili: Tadej Vindi, Matja Ogrizek, Botjan Ferli, Matev Kmetec, Mihael Gojkoek, Uro Kline, Martina Gojkoek, Miha Ciringer (dva krat), an Goji, Marko Gorjak, Gregor Mlakar, Nejc Lonari, Mojca Krajnc (dva krat), Leo Strmek, Urka Butolen in pela Kapel.

Od leta 2010 posebej poteka tekmovanje v znanju astronomije. Leta 2011 je Luka Gojkoek postal dravni podprvak in tako osvojil zlato Dominkovo priznanje.

Upam, da mi nekdanji uenci ne bodo zamerili, da sem jih javno izpostavila. Sama sem vsekakor ponosna, da sem bila njihova mentorica.

Romana ABEDER

Uivajte poitnice in dopuste foto: Zoran Hojnik


NOVICE OBINE RAE-FRAMSedmo{olci in MEGA KVIZ

V zaetku olskega leta 2014/15 je knjiniarka na nai oli, Metka Pristovnik, povabila uence sedmih razredov k reevanju vseslovenskega knjinino-muzejskega MEGA KVIZA. To je moderna oblika knjinino-informacijskega opismenjevanja, kjer je bilo reevanje kviza mono samostojno preko spletne strani ali pa skupinsko pri pouku.

Tema letonjega MEGA KVIZA z naslovom Egipani in njihova starodavna kultura je bila povezana z nao uno snovjo pri zgodovini. Uenci 7. a in 7. b razreda smo zato pod mentorstvom nae uiteljice za zgodovino, dr. Irene Markovi, pri pouku in tudi samostojno reevali kviz, preko katerega smo tudi utrjevali in poglabljali uno snov o Starem Egiptu. Zaradi sodelovanja vseh uencev 7. a in 7. b razreda ter naih starev so nas organizatorji MEGA KVIZA nagradili s povabilom na zakljuno prireditev MEGA KVIZA, ki je bila 3. junija letos v Narodnem muzeju Slovenije. Po prireditvi je sledil voden ogled dveh arheolokih zbirk z naslovom Prazgodovinski zakladi Narodnega muzeja Slovenije in Rimske zgodbe s stiia svetov. Vsebina obeh zbirk je bila povezana z uno snovjo zgodovine za 7. razred.

Na izletu v Ljubljani

Z obiskom nagradne prireditve MEGA KVIZA smo si uenci v Narodnem muzeju v Ljubljani ogledali najpomembneje predmete iz prazgodovinske dobe na Slovenskem (neandertalevo pial iz Divjih bab ter situlo iz Va).

Med tiso predmeti na razstavi Rimske zgodbe s stiia svetov smo si ogledali tudi v leto 14 ali 15 datiran cesarski gradbeni napis. Ob njem je prikazana prvotna postavitev bronastega kipa emonskega meana. Videli pa smo tudi pravo mumijo. Zgodbe, ki jih pripovedujejo razstavljeni predmeti, kot mozaini kamenki sestavljajo sliko o rimski dobi na dananjem slovenskem prostoru, kjer so se stikali razlini svetovi in snovale nepozabne zgodbe.

Klara REPOLUSK

OSNOVNA OLA FRAM

Znova dejavni in uspe{nina nate~ajih

Frkolinove nagradeOsnovna ola Rae e 10 let razpisuje nateaj za

frkolinove nagrade, ki se ga redno udeleujemo. Letonja tema je bila 'arobno pero'. Frkolinovo nagrado za svojo pravljico je dobila naa sedmoolka Zala Bedjani.

Zala Bedjani s knjiniarko O Rae, Metko Pristovnik

UDENO PERONeko, pred davnimi asi, je bilo veliko kraljestvo. Vladal

mu je kralj, ki je imel prav posebno eljo. elel si je udeno pero.

Nekega dne se je kraljev predani izumitelj lotil dela. V ogromen lonec je stresel vse, kar mu je prilo pod roko. Od zelenjave pa do abje sline. Meal je sedem dni in sedem noi brez premora. Zjutraj osmega dne pa je na plano potegnil udovito zlato pero. Uspelo mu je narediti isto pravo arobno pero!

Kralj je bil navduen. Pisal je lahko brez rnila in vsaka elja, ki jo je napisal, se je v hipu uresniila. Obiajno so bile te elje v dobro kralju, navadnim ljudem pa niso kdove kako koristile.

Kralj je kmalu umrl. Izumitelj je ugotovil, da pero ve nikomur ne koristi. Sklenil je, da bo to spremenil. Od takrat naprej je bilo na voljo vsemu prebivalstvu kraljestva. Ljudje, ki so hodili k arobnemu peresu, niso bili ve revni, veliko pa jih je tudi ozdravelo.

Dale stran pa je ivel moki, ki je vse to skrivoma opazoval. Bil je skopuh. eprav je imel lepo eno, pridne otroke, veliko hio in dovolj denarja, je hotel e ve, zato se je odpravil po arobno pero.

Potoval je dale ez gore, vode, hribe, doline, puave gozdove, vasi, mesta. ez sto dni in noi je prispel v kraljestvo. Ljudje so imeli denar, s katerim so se preivljali. Bili so sreni in zadovoljni. To ga je jezilo, zato je naredil zloben nart. Poasi se je odpravil skozi vas in se mimogrede preoblekel v revnega vaana.

Ko je priel do grajskih vrat, se je v hipu vrgel na kolena in straarje rotil, naj ga spustijo do arobnega peresa. Straarji so se ga usmilili in odpeljali v sobo, kjer je bilo to udo.

Moki se je udil barvi zlata in sijaju peresa. Hitro je sedel


22 Novice t. 66 - 2/2015; julij 2015

za mizo in napisal vse, kar je hotel. Na seznamu je bila tudi elja, da bi vsi v vasi postali revni in alostni. Nato je pero prijel v obe roki in ga sunkovito prelomil. V trenutku pero ni bilo ve arobno, spremenilo se je v vranjega in razpadlo. Moki se je nasmehnil in skozi okno splezal iz gradu ter se odpravil domov.

Od tistega dne so nekateri ljudje revni, drugi pa bogati.(Zala Bedjani, 7. a O Fram)

Likovni in literarni nateaj Naravne nesreeRepublika uprava za zaito in reevanje je razpisala

19. nateaj na temo naravnih nesre in sicer v tirih kategorijah. Letos je na nateaju na izpostavi v Mariboru sodelovalo 25 osnovnih ol in 11 vrtcev. Pri ustvarjanju je mlade ustvarjalce spodbujalo 148 mentorjev.

Na regijski podelitvi v Pekrah je bila za pesem 'Ogenj' nagrajena naa estoolka Tara Tuek (mentorica sem bila avtorica tega prispevka), za likovni izdelek pa Katarina Klau (mentor Primo Krana).

Tara Tuek prejema priznanje Foto: Primo Krana

Nagrajenka Katarina Klau in

mentor Primo Krana

Oba izdelka sta bila uvrena tudi na dravni nateaj v Ljubljano.

OgenjV daljavi vidim mono svetlobo,

sveti in sveti.Pokrivam si oi,

e vedno vidim svetlobo.Komaj gledam,

kaj je ta svetloba?Ali je mesec padel z neba?

Ali je ladja zala?

Morda je vlak, ki vozi v temi,morda je svetilnik na robu morja

ali tam dale nekaj drugega mono,mono ari?

Joj, to je ogenj,tam dale gori,

nekdo tee v daljavo,nekdo tam bei.

To so otroci.Le kaj so poeli?

Se z ognjem igrali,so hiko zagali,

mono jokali, mono jokali.

Tara Tuek, 6. b O Fram (3. kategorija)

Razveseljuje podatek, da je letos na omenjenem teaju sodelovalo kar 723 mladih avtorjev, zaradi esar je imela komisija pri odloanju o najboljih zelo teko delo.

Obema nagrajenkama iz O Fram veljajo e prav posebej iskrene estitke.

Joica RAV, mentorica

Muzikal Briljantina

Devetoolci O Fram se vsako leto z zagonom pripravljajo na izvedbo valete in zanjo pridobivajo denar na razline naine - zbirajo papir, prodajajo novoletne koledarje, izvedejo sreelov ipd. Z letonjo generacijo pa smo se ponovno odloili pripraviti muzikal ter zbrane prostovoljne prispevke nameniti za plesni zakljuek leta. Tako je nastala glasbeno-scenska predstava Briljantina in nas vse popeljala v zlata petdeseta leta prejnjega stoletja, ko se je mladina zbirala ob glasbi in plesu, se zaljubljala na nevirtualen nain ter as preivljala ustvarjalno in druabno.

Foto: rtomir Gojkovi

K nastanku in izvedbi muzikala so doprinesli prav vsi uenci 9. razreda, dekleta in fantje pa so se v tisti as in vzduje odlino viveli ter se izkazali kot izvrstni igralci, pevci in plesalci.

Predvsem pevske vloge Nine Repnik, Alea tuhca in Larise Peid so bile izvedene brezhibno, spremljevalna glasbena skupina z Doro Ovald, Jako Vranjicanom in Milanom Bedjaniem pa je v veliki meri zasluna za njihov uspeh.

Na tem mestu velja zahvala tudi starem devetoolcev, ki so nas spodbujali in nam stali ob strani.

Vsem uenkam in uencem v naslednjem olskem letu elim veliko uspeha na izbranih srednjih olah in upam, da jim bodo leta v osnovnoolskih klopeh ostala za vedno v lepem spominu.

Simona NAPAST



NAI POSLOVNI PARTNERJI ZA VAS

KOMUNALA SLOVENSKA BISTRICA

Aktualna obvestila

Obvestilo o rednih odvozih grezninih go, izvedbi ocene obratovanja malih komunalnih istilnih naprav in poziv lastnikom kmetijskega gospodarstva

Redni odvozi grezninih goV skladu z veljavno zakonodajo mora izvajalec javne

slube izvajati redno ienje grezninih go. Greznice, iz katerih se neoiena odpadna voda odvaja v okolje, je potrebno oistiti vsaj vsaka tri leta. Pri izvedbi storitve se izrpajo goe, ki se nahajajo v usedalniku greznice.

V letu 2015 bomo izvedli redna ienja grezninih go v naseljih Kopivnik, Rane in Jeenca. O datumu rednega odvoza greznic boste pisno obveeni.

Odvoze grezninih go lahko naroite tudi na telefonsko tevilko 02/843 00 24 (istilna naprava) ali po elektronski poti: [email protected].

Uporabnikom, ki bodo vkljueni v storitev ienja greznice, se bo obraun storitve izvajal meseno - glede na porabo pitne vode, zato ob izvedbi storitve rpanja, odvoza in ienja greznine goe ne prejmete dodatnega rauna. Vsa dodatna dela, ki se izvedejo pri opravljanju storitve (npr. ienje - prediranje interne kanalizacije, izkopi pokrovov greznice ipd.), se zaraunajo dodatno in sicer po ceniku Komunale Slovenska Bistrica d.o.o.

Vsa dodatna dela in tudi storitve ienja greznice/MKN, ki se na zahtevo stranke izvedejo izven rednega delovnega asa Komunale Slovenska Bistrica d.o.o, se obraunajo dodatno, prav tako po ceniku podjetja.

Male komunalne istilne napraveV kolikor ste lastnik male komunalne istilne

naprave (MKN) in slednje e niste prijavili na Obini Rae-Fram, vas pozivamo, da vlogo za izvedbo ocene obratovanja MKN s fotokopijo izjave o skladnosti im prej oddate na Komunalo Slovenska Bistrica d.o.o. Vloga je dostopna na spletni strani Komunale: http://www.komunala-slb.si/ ali pa jo prejmete na sedeu podjetja ali na Obini Rae-Fram. Po prijavi MKN izvedemo ogled naprave in napiemo oceno o

novice občine rače - fram – julij 2015

Documents