Kranj , torek, 24. novembra 1987

GLASILO SOCIALISTIČNE

Z V E Z E D E L O V N E G A

LJUDSTVA ZA GORENJSKO

stran 3 Trinajsti smučarski se­jem v Kranju je dobro uspel. Hkrati s tem lah­ko rečemo, da sodi ta sejem med najkvalitet­nejše v Sloveniji. Obi­skalo ga je nad 20.000 ljudi. Za presenečenje so v nedeljo poskrbeli organizatorji, ki so pred halo Gorenjskega sejma postavili snežaka.(0. H.) — Foto: F. Perdan

V N O V I H A L I N I S P O S O J E N E G A D E N A R J A

stran 11

Č E E L E K T R I K A N E B I B I L A N E V A R N A

V O Z N I K I T E K M U J E J O , K D O B O B O L J G R E Š I L

stran 8

Č E H O C E S S V E T O V A T I , M O R A Š V E D E T I

K A K O U Č I T E L J D E L A

'10. srečanje slovenskih novinarjev na Gorjupovih dnevih 1987

Preveč varujemo d r ž a v o , premalo pa ljudi ^ 0 v a Gorica, 21. novembra — Nove tehnologije in novinarstvo, novinarji in zakonodaja, položaj in vlo-|fo novinarjev v združenem delu, gospodarski položaj v Jugoslaviji, položaj Slovencev v Italiji, sodelova-n l * med Jugoslavijo in Italijo ter Slovenijo in deželo Furlanijo Julijsko krajino ter ustavne spremembe 8 0 b«le osrednje teme študijskih dnevov slovenskih novinarjev.

Zadnja letTse je v Jugoslaviji Katedre. Tako bo več pravne javilo veliko dobrih novinar- kulture, kulture javne besede,

dialoga. Naše pravo je preveč v l v . ^i bi bili na tujem, če bi tam V e h, slavni. Uživam, ko jih be-

0J11' je dejal pravni strokovnjak Fj°fesor doktor Ljubo Bavcon, . Je razen republiškega sekre-i r|a za notranje zadeve Toma-Afrtla in republiškega javnega ^ zilca Pavla Cara, sodeloval na , ecanju novinarjev. Tudi zara-

takih novinarjev je sedaj v JJsi družbi več politike, več svo-J?d e- Zakaj ne bi 120 ukrepov

ac*e zamenjali z ukrepi za .'Podbujanje ustvarjalnosti lju­ta ?-onfiikt je normalno stanje c

r u žbe , je dejal dr. Ljubo Bav-, 0 t l . brez njih ne gre naprej. Se-

v

an3i_ konflikti brusijo kriterije i ^ašem pravosodju, je menil, U? Je bila tema pogovora za-Petnbe časnikov, obtožnice in

r ugi ukrepi srednem v primeru

varstvu države, njene oblasti in njenih nosilcev, še premalo pa v varstvu človeka. V tem smislu ga bo nujno spremeniti. Ni raz­čiščen pojem sramotitve, z zako­nom skladno ravnanje ni vedno politično modro ravnanje. Jav­nost dela je pomembna tako za organe varnosti kot za sodišča. Tako bo splahnelo nezaupanje do teh organov in stalni sum, da se dela naskrivoma. Z javnim delom povečujemo družbeno kontrolo nad temi organi, s tem pa se dviguje moralnost družbe kot celote.

Izjemno prepričljiv je bil aka­demik dr. Aleksander Bajt v po­govoru o gospodarskem položa­ju Jugoslavije. Prosil je, naj nje­govih kritik protiinflacijskega

programa ne objavljamo, da mu kdo ne bo očital, da program ni uspel zaradi tega, ker so bila nasprotovanja. Dr. Bajt je med drugim dejal: podatki o inflaciji so dvomljivi in so bližji 300 kot 200 odstotkom; računanje na do­lar je nerealno, ker je njegova vrednost različna, ampak bi bilo realneje računati na ecuje; sta­bilizacija ni naloga vseh, ampak samo vlade, ker je to strokovno vprašanje, kjer 1000 praznih glav nič ne pomeni, kjer večina ni nujno pametnejša od manjši­ne, zato o tem na množičnih se­stankih nima smisla govoriti; sklicevanja, da ne bomo uspeli, če vsak ne bo naredil svojega, je že vnaprejšnje opravičevanje; v letih 1980-1985 smo letno četrti­no družbenega proizvoda dali za naložbe, učinek pa je bil le 3 od­stoten (katastrofa); zadnji dve

Gorenjski posvet o razvoju kmetijstva

Zemlja i n kmet Kranj, 20. novembra — Misli sodelujočih na današnje posvetu so bile vendarle bolj kot v trenutne zagate usmerjene naprej, v prihod­nost kmetijstva, ki terja večje spoštovanje zemlje in kmeta,kot jima ga naši (še prepol­ni) želodci naklanjajo zdaj.

Gorenjski kmet ima traktorje, sodobne ob­delovalne stroje, nove hleve, visoko produkti­vno živino in proizvodnjo z usmerjenih kmetij, ki pa je predraga za toliko in nič več zemlje, kot je ima in obdeluje, in še te razkosane na dva, tri ali celo več krpic. Medtem ko smo z me­lioracijami že dosegli lepe uspehe, pa smo le preveč blagi do zložb. Demokracija, ki jo ima kmet v svojih rokah, ne pusti namesto treh ko­sov zemlje sestaviti enega, čeprav bi ga lažje, bolje in ceneje obdelal. In če bi bila zemlja v enem kosu, bi sam po sebi zgubil pomen zakon 0 dediščini in ne bi toliko govorili o davčnem vijaku, ki da stiska kmeta.

Drug velik družbeni problem je odtujevanje kmetijske zemlje. V jeseniški občini, na pri­nter, so imeli 1971. leta še 8100 hektrarov kme­tijskih površin, danes jih ni več niti 6000. Boje se, ali bodo vsaj to lahko zaščitili pred naravno stihijo in nadaljnjo pozidavo. Podobno je tudi d r ugje. Na eni strani zakon o kmetijskih zem­

ljiščih čuva to zemljo, na drugi pa jo skozi stranska vrata grabi zakon o prostorskem pla­niranju, ki dopušča »družbeni interes«. S tako dvojnostjo bomo prej ali slej zabredli v lakoto.

Kmetija mora živeti kot organska celota, polje in gozd v sožitju, ne pa razdeljena v ne­kakšne tozde, ki se že v gospodarstvu niso ob­nesli, kako bi se potem v kmetijstvu, so menili razpravljala na posvetu. Načeli so tudi številna druga vprašanja, ki naj bi jih dorekel bližnji plenum slovenskih komunistov: ali enako inji-cirati čisto in ljubiteljsko kmetijsko proizvod­njo ali ne, katere dodatne programe spodbujati na kmetijah in kako, ali sprostiti zemljiški maksimum in predajati nedonosno družbeno proizvodnjo v zasebne roke, kaj napraviti za hribovske kmetije, ki so ostale domala brez kmetov, kako bolj motivirati mlade za kmetij­sko izobraževanje, kako kadrovsko okrepiti mestne in primestne zadruge, ali pojmovati za­družno lastnino enako kot drugo družbeno ali kako drugače, skratka, na niz odprtih vprašanj bo treba dati jasne odgovore, da bo lahko tudi prihodnost kmetijstva, zemlje in kmeta, bolj jasna.

H. Jelovčan

Jesensko cvetje, D. Dolenc

leti nismo izkoristili možnosti cenejšega dolarja in nafte in za­to zapravili 2 milijardi dolarjev; sedaj bomo manj plačevali tuji­ni in več vlagali doma, ker je na­pak, saj za večje naložbe niti fi­nančno niti kadrovsko nismo sposobni, pa tudi dolar bo spet vedno dražji; izvoz je nujen za rast kakovosti, saj so le kupci primerni za oceno kakovosti, mi pa sploh ne.

Predsednik slovenske vlade Dušan Šinigoj in predsednik de­želne vlade Furlanije Julijske Krajine Adriano Biasutti sta za­trdila, da izgradnja osimskih cest še nikdar ni bila tako blizu kot sedaj in so prizadevanja za globalno zaščito Slovencev V Ita­liji. O tem je govoril tudi Boris Race. Dr. Lojze Ude, dr. Alek­sander Fira in dr. Ciril Ribičič pa so govorili o spremembah ustave.

J. Košnjek

Kaj skriva vznemirljivega? — Več kot poltretji tisoč na­slovov v dveh letih si je v šestih dneh v Cankarjevem do­mu ogledalo več desettisoč obiskovalcev. Pestra knjižna ponudba pa bo v prihodnje dokaj usahnila zaradi vse slabšega finančnega položaja slovenskih založb. — Foto: G. Šinik. Več o tem na 5. strani - Sence nad knjižno bero.

Na 18. redni skupščini PZS

Novo vodstvo slovenskih planincev

Ljubljana, 21. novembra — Na današnji skupščini Planin­ske zveze Slovenije so delegati društev pregledali delo svoje or­ganizacije v minulih dveh letih. Kot so ocenili, je zadosten dokaz o popularnosti planinstva in al­pinizma v naši republiki prek 102 tisoč članov v 179 planinskih društvih. V gore seveda zahaja mnogo več ljudi, zato ni čudno, da je v društvih z lastnimi posto­jankami največ dela prav z oskr­bovanjem in vzdrževanjem le-teh.

Dosežke in probleme v planin­ski organizaciji je v uvodnem poročilu predstavil dosedanji predsednik PZS Tomaž Bano-vec, ki je na skupščini prejel za svoje prizadevno delo plaketo Planinske zveze Jugoslavije. Slovenski planinci pa so podelili zlati znak PZS predsedniku PZJ

Miroslavu Frankoviču in članu PZ BiH Spasoju Stefanoviču.

Za novega predsednika so na skupščini izvolili Marjana Obla­ka iz PD Ljubljana-Matica, dol­goletnega planinskega sodelav­ca v raznih telesih PZS. Pod­predsedniške dolžnosti bodo opravljali Jože Dobnik, Tone Škarja in Tone Strojin, tajniške posle pa bo vodil Aleksander Či­če rov.

Skupščine so se razen sloven­skih planincev iz domovine ude­ležili predstavniki društev iz Tr­sta in Gorice ter planinci iz Hr­vatske in Bosne. Med gosti so bi­li tudi družbenopolitični delavci iz republike, pripadniki TO in člani ZTKO, Turistične zveze, Lovske zveze in drugih organi­zacij, ki se povezujejo s Planin­sko zvezo Slovenije.

S. Saje

Nov vrtec v Tržiču

Tržič, 23. novembra — V petek, 27. novembra 1987, ob 12. uri bodo v Tržiču odprli nov vrtec Palček. To bo osrednji dogodek v tržiški občini ob letošnjem dnevu republike, zato bodo tam pri­pravili tudi proslavo v poča­stitev 29. novembra.

V novem vrtcu so zaenkrat urejeni samo spodnji prosto­ri. V njih bosta dva oddelka za predšolske otroke in en oddelek jasli, kjer bodo lah­ko skupno sprejeli približno 60 otrok. V vrtcu Palček bodo prvič sprejeli svoje varovan­ce predvidoma proti koncu decembra letos.

S.

Mf p j trudimo

Kranj, tel. 21-890

PESTRA PONUDBA - STA­RE CENE

Škof ja Loka, 20. novembra — Z današnjo slovesno sejo delavskega sveta je se­stavljena organizacija Alpetour z 2200 zaposlenimi v tovornem in potniškem pro­metu, v proizvodnji kmetijske mehanizacije, obnovi avtoplaščev, na žičnicah, v ho­telih, restavracijah, bifejih, v predstavništvih, strokovnih in drugih službah obele­žilo 40 let svoje velike »tovarne«. Na svečanosti v hotelu Transturist je podpredsed­nik slovenske gospodarske zbornice Andrej Miklavčič kritično govoril predvsem o pred dnevi sprejetem protiinflacijskem programu in njegovih posledicah, ki bodo z večjim izpadom dohodka zaradi podražitev cen surovin udarile tudi Alpetour. Di­rektor sozda Alpetour Roman Teržan je strnil zgodovino Alpetoura skozi minula štiri desetletja, se posebej zadržal ob zadnjih pridobitvah in nadaljnjem razvoju posameznih dejavnosti, ki se morajo še bolj ustvarjalno kot doslej povezovati v skupnem jedru. Roman Teržan je bil tudi eden od šesterice Alpetourovih delavcev, ki so ob tej priložnosti prejeli odlikovanja p.-edsedstva SFRJ za svoje delo. — Foto: G. Šinik

' S a S K M M E E G L A S 2. S T R A N _ N O V I C E IN D O G O D K I T O R E K . 24. NOVEMBRA 1987

MARKO JENSTERLE Z U N A N J E P O L I T I Č N I K O M E N T A R

Rastafarijanski obisk

Obisk etiopskega predsednika Mangistuja Haile Manama v Jugoslaviji sodi med tista zanimiva srečanja najvišjih pred­stavnikov ljudstva, ki v sebi poleg plodnih diplomatskih sti­kov nosijo tudi samo praktičnost. Mengistu Haile Mariam na­mreč ni samo predsednik Etiopije, temveč hkrati še generalni sekretar CK delavske partije in vrhovni poveljnik oboroženih sil. Kot tak je seveda odličen poznavalec prilagajanja socializ­ma za afriške razmere. Jugoslavijo pa z Etiopijo tako ali tako vežejo že večletni prijateljski stiki, ki so svoj vrhunec nedvom­no doživeli v času znamenitega Haile Selasieja, danes mladi rockovski generaciji ljubega voditelja tudi zaradi tega, ker je utemeljitelj reggaejaškega rastafarijanstva. Najbrž jih je malo v množici občudovalcev kakega Boba Marleuja ali Petra Tos-ha, ki ne vedo, da sta oba pokojnika svojo reggaejaško »vero« črpala ravno iz idej Ras Tafarija, oziroma v politiki bolj zna­nega Haile Selasierja. Vtem oziru je imela torej jugoslovanska diplomacija ob navezavi prijateljstva z njim bolj srečno roko kot na primer s kakšnim cesarjem Bokasso.

Pozabimo pač na napake naše diplomacije, kajti če bi za­bredli v tej smeri, potem bi se začeli spraševati še o današnjem navduševanjem nad kakšnim režimom Kim II Sunga ali so­vraštvom do Izraelcev. Etiopija je pač ena od afriških dežel, ki na vroče sonce presaja socializem (kot svetovni proces) in ga pri tem dopolnjuje s svojimi spoznan/i.

A ko smo že pri Etiopiji, se je zanimivo ustaviti ob nekate­rih podatkih, ki jih v svoji knjigi »Od Poljske do Pol Pota« na­vaja nesramni sociolog (za takšnega se je namreč opredelil) Gregor Tome. V njej nam med drugim postreže s podatkom, da od oktobrske revolucije dalje bežijo iz političnih in ekonom­skih razlogov begunci samo v eni smeri (str. 169). Iz Etiopije je na primer pred plemenskim socializmom tako zbežalo 1,8 mili­jona Etiopcev.

Toda kolikor ti res bežijo iz svoje domovine, na drugi stra­ni še vedno obstaja rastafarijanski kult s svojo idejo o vrača­nju črncev v Afriko. Ravno rastafarijanstvo pa je s svojimi eti­opskimi koreninami rockovski glasbi dalo tisto poživitveno injekcijo, proti kateri (sploh pa še, če se jo kombinira s pilulo punka) ne pomagajo nobena pomirjevala.

Strankarski veljaki v Avstriji rušijo dvojezi­čno šolo

Ločitev za dozdevno obrambo nemštva

Kranj, 24. novembra — Kljub zagotovilom nekdanjega in sedanjega avstrijskega kanclerja dr. Sinovvatza in dr. Vranitzkega, pa še mnogih drugih koroških in avstrijskih politikov, so voditelji treh najvplivnejših avstrijskih, v parlamentu zastopanih strank, podlegli koroškemu mode­lu reševanja dvojezičnega šolstva na južnem Koroškem: ločevanju otrok glede na jezik. To pomeni, da bi, če bo ta model obveljal, ločili učence v razredih ljudske šole na slovenski in nemški del že v primeru, da bi se le 7 otrok želelo pouk v slovenščini. Da pa bi bilo takih razredov lahko čim več, predlagajo znižanje otrok v razredih s 30 na 20, kar je le navi­dezno dobro, v bistvu pa je to nevarno ločevanje in osamitev že sicer šibkejšega jezikovnega dela.

Zoper to odločitev, o kateri se mora dokončno izreči še avstrijski parlament, je pa dokaz poraza strank pred nemškonacionalističnimi in protislovenskimi zahtevami Heimatdiensta, ne protestira le slovenska narodnostna skupnost, ampak tudi demokratična koroška in avstrijska javnost. Ostro je protestiral naš zvezni sekretar za zunanje zadeve Raif Dizdarević na srečanju z avstrijskim ministrom Aloisom Mockom. Tega mnogi v Avstriji niso pričakovali, ker so menili, da Jugoslavija zaradi notranjih težav ne bo odločna in da Beograd le ni tako ogret za varstvo Slovencev kot Ljubljana. Vendar je bil Dizdarević oster v zahtevi po re­šitvi, ki bo soglasna z manjšino, sicer bo naša država kot podpisnica av­strijske državne pogodbe problem internacionalizirala. Proti odločitvi avstrijskih strank je protestiral predsednik slovenskega izvršnega sve­ta Dušan Šinigoj pri koroškem deželnem glavaju Wagnerju, predsed­stvo Slovenije, slovenski borci, časnikarji, zbrani na Gorjupovih dnevih v Novi Gorici, in slovenski pisatelji. Kot poročajo s Koroške, bo v petek ob 19. uri veliko protestno zborovanje.

J. Košnjek

Ob 35-letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo

Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so o b č i n s k e konferen­ce S Z D L Jesenice, Kranja, Radovljice, Škofje Loke in Tr­žiča

Izdaja č a s o p i s n o podjetje Glas Kranj, tiska Ljudska pravica Ljubljana

Predsednik časop i snega sveta: Boris Bavdek

Gorenjski glas urejamo in pišemo: Štefan Zargi (glavni ured­nik in direktor), Leopoldina Bogataj (odgovorna urednica), Marija Volčjak (gospodarstvo, Kranj), Andrej Zalar (gorenjski kraji in ljudje), Cveto Zaplotnik (kmetijstvo, kronika, Radovlji­ca), Lea Mencinger (kultura), Darinka Sedej (razvedrilo, Jese­nice), Helena Jelovčan (izobraževanje, iz šolskih klopi, škofja Loka), Danica Dolenc (za dom in družino), Jože Košnjek (no­tranja politika, šport), Vilma Stanovnik (mladina, gospodar­stvo), Dušan Humer (šport), Stojan Saje (Tržič), Danica Zavrl-Zlebir (socialna politika), Marjan Ajdovec (tehnični urednik), Franc Perdan in Gorazd šinik (fotografija). Časopis je poltednik. Izhaja ob torkih in petkih. Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK 51500-603-31999 — Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, novinarji in odgovorna urednica 21-860 in 21-835, ekonomska propaganda 23-987, računovodstvo 28-463, malt oglasi in naročnina 27-960. Časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72.

Proslave r e d k e j š e , a bolj m n o ž i č n e

Borci zdaj že odkrito prizna­vajo, d«* niso uspeli v svojih prizadevanjih privabiti mlade prek raznih proslav. Ta oblika prenašanja tradicij narodno-osvobilnega boja se je izkaza­la prav za mlade še najmanj privlačna. Tako so na proslave prihajali vedno eni in isti: bor­ci in aktivisti, krajevni funk­cionarji, vojaki, zadnja leta tu­di teritorialci in pa seveda šo­larji, slednji več ali manj obve­zno, kajti mobilizirali so jih učitelji, zadolženi za kulturni program, ali pa je bila prepro­sto udeležba obvezna. Da so prišli sami od sebe, so bili res­nično redki.

Pa vendar so ponekod borci s prenašanjem tradicij zelo uspeli: s spominskimi pohodi. Na Porezen se v zimi in snegu povzpne tudi po 5000 ljudi, na Stol po 4000. Prihajajo iz vse Slovenije, celo od Maribora, Murske Sobote, Novega me­sta, celo iz Zagreba. Množični pohodi so v Dražgoše, na Ka-

lišče, na Poljano, na Bistriško planino, pod Storžičem in dru­gam. Vsako leto lahko ugotovi­mo, da je pohodnikov več. Ho­čejo, da z naporom dosežejo svoj cilj, doživljati hočejo ena­ko, kot so partizani njihovih let doživljali pred štirimi de­setletji. To je tisto pravo. Po­hodi, s katerimi se krepi tele­sa in duha. Nič ne pomagajo proslave, kjer se pripelješ do cilja z avtobusi, pa če je tam pripravljen še večji oder, še večja kulturna prireditev. Ne, mladi ljudje hočejo gibanja, hojo, vzpone pa ni važno kak­šna je pot, kakšno je vreme.

Da je preveč proslav, raz­drobljenih po Gorenjskem, ugotavljajo tudi borci, drage so, pa so še manjše . Izčrpava­jo jih. Vsakokrat poprosijo za kritje stroškov delovne organi­zacije. Toda vse težje je tako prositi, kajti marsikje že ni več za plače, kaj šele za kaj drugega. Toda čisto brez pro­slav ne gre. Posebno ne pri­

hodnje leto, ko bodo na vrsti okrogle obletnice, 45-letnice ustanovitve številnih gorenj­skih partizanskih brigad, odredov in drugih enot. Zakaj ne bi vseh teh proslav združili v eno, množično, in bi hkrati organizirali tudi srečanje go­renjskih aktivistov in borcev? Prihodnje leto je za organiza­cijo zbora aktivistov sicer že določena tržiška občina, toda, nič ni tako zacementiranega, da se ne bi moglo to srečanje združiti s proslavljanjem vseh 45-letnic na Gorenjskem, v enem od krajev, kjer je bila katera od večjih enot ustano­vljena, v srcu partizanstva; v Martinj vrhu, v Davči, na Pr-tovču. Tam, kjer se borci naj­bolje počutijo. In tja naj se pe­ljejo z avtobusi le tisti, ki res ne morejo hoditi, za vse ostale pa naj bodo organizirani poho di z vseh strani. Edino to bo pritegnilo mlade, edino to jim bo ostalo v spominu.

D. Dolenc

Dan prosvetnih delavcev v tržiški občini

Sola je svojevrstna vest naroda Tržič, 20. novembra — Izobraževalna skup­nost in skupnost otroškega varstva občine Tržič sta letos drugič povabila prosvetne de­lavce, da proslavijo svoj dan. Svečanost so izkoristili za podelitev nagrad štirim delav­cem, zbranim pa je spregovorila tudi Breda Konjar iz kranjske enote zavoda za šolstvo.

Prosvetne delavce je pozdravil tudi predsednik tržiške občinske skupščine Ivan Kapel — Foto: S. Saje

Slavnostna govornica je v uvodu pojasni­la številnim udeležencem prireditve v osno­vni šoli Heroj Bračič v Bistrici vrsto korist­nih razlogov za taka srečanja. Kot je med drugim dejala, je tedaj priložnost, da se pe­dagoški delavci spomnijo nezamenljive vlo­ge vzgoje in izobraževanja v življenju slo­venskega naroda ter prepustijo vizijam pri­hodnjega razcveta izobraževalnega sistema.

»Predvsem v zadnjem času o slovenski šoli veliko govorimo, pišemo, se jezimo, predlagamo, reformiramo, se zgražamo, smo zaskrbljeni, glasujemo zanjo, ji naspro­tujemo, namenjamo ji referendumsko odlo­čeni dinar, jo omejujemo, jo po krivici ozna­

čujemo za porabo, ali pa smo celo radodarni do nje s pohvalo, da je posebnega družbene­ga pomena,« je naštela Breda Konjarjeva in nadaljevala: »Šola, katerakoli — današnja, včerajšnja ali jutrišnja, je svojevrstna vest naroda, je temeljni pogoj za narodov obstoj in ob kulturi tista zakladnica preteklih doga­janj in tradicij, ki ohranja, bogati in ustvar­ja temelje za napredek. Zato velja vztrajati,« je sklenila svoj govor gostja iz Kranja.

Zbrane je pozdravil tudi predsednik trži-škega občinske skupščine Ivan Kapel. V na­govoru o gospodarskih razmerah v družbe­nih dejvnostih, vendar je pedagoškim delav­cem vseeno zaželel napredek v bodočem de­lu.

Mnogi od njih so v preteklosti dosegli za­vidljive rezultate, štirim pa so dodelili letoš­nje nagrade za izjemna prizadevanja in uspehe. Rezka Kuhar, ki je od 1958. leta pa do upokojitve pred dvema letoma sodelovala v razvoju tržiškega otroškega varstva, je prejela nagrado skupnosti otroškega var­stva. Nagrade izobraževalne skupnosti pa so si prislužili Jožica Koder, učiteljica sloven­skega jezika v osnovni šoli v Bistrici, ki je v 27 letih dela storila mnogo pri osveščanju mladih za bralno in jezikovno kulturo, Raj-ka Kukec iz osnovne šole v Križah, kjer se je zavzemala za uvajanje sodobnih pedago­ških metod pri pouku biologije in kemije ter požela veliko uspehov z učenci pri interes­nih dejavnostih, pa Vinko Ribnikar, ki ni sa­mo poučeval v tržiški šoli Heroj Grajzer li­kovne in tehnične vzgoje, ampak vzorno skrbel za kulturno dejavnost in tehniška tekmovanja mladih izven šole.

Prosvetni delavci iz tržiške občine so se razvedrili ob ogledu kratke satirične kome­dije »Agencija za ločitve« v izvedbi Gledališ­ča brez tretjega iz Kopra. Petkov večer pa so preživeli v prijetnem družabnem srečanju.

S. Saje

P r o g r a m -

s k o - v o l i l n a

s e j a t r ž i š k e

S o c i a l i s t i č n e

z v e z e

Tržič, 20. novembra — Predsedstvo občinske kon­ference Socialistične zveze delovnega ljudstva Tržič sklicuje programsko-volil-no sejo konference, ki bo v četrtek, 26. novembra 1987, ob 17. uri v gasilskem do­mu v Bistrici v Tržiču. Uvodnemu referatu pred­sednika konference bo sle­dila razprava na njegovo poročilo in poročilo o delu organov predsedstva, s e " znanili pa se bodo tudi z

oceno volilno-programskih sej krajevnih konferenc Po poročilu nadzornega od­bora bodo izvolili novo vod­stvo konference in delegate predsedstva. Sejo bodo sklenili z razpravo o pravi­lih občinske konference SZDL, ki jih bodo tudi potr­dili.

S.

S e j a t r ž i š k i h

k o m u n i s t o v Tržič, 20. novembra - V to­

rek, 24. novembra 1987, bo 8. se­ja občinskega komiteja Zveze komunistov Slovenije v Tržiču-Na seji, ki se bo začela ob 17. uri v veliki sejni dvorani SO Tržič, bodo najprej pregledali rezulta­te devetmesečnega gospodarje­nja v občini in spregovorili o ak­tualnih dogodkih na gospodar­skem področju. Nato bodo obravnavali gibanje članstva v

tržiški organizaciji ZK in p r ° ' blematiko idejndpolitičnega usposabljanja. Za sklep se bodo seznanili z uresničevanjem f'" nančnega načrta konference i" predlogom uskladitve porabe do konca leta.

S.

S r e č a n j a z

m i r o v n i k i

Kranj, novembra — Delo­vna skupina za mirovna gi' banja pri republiški konfe­renci ZSMS in Sekcija za kulturo miru pri ŠKUC sta nas obvestili, da vabita vse prijatelje, znance, pripadni­ke, aktiviste in sodelavce na srečanja vsak ponedeljak ob 18. uri in vsako sredo ob 20-uri v CIDM na Kersnikovo 4 v Ljubljani. Projekti mirovne skupine so od vzgoje za ne­nasilje, zaprek pri delovanju, informiranju in vplivnosti ci­vilne družbe, razorožitve, člo­vekovih pravic in komunika­cij. Medse vabijo vse, ki j i n

energija mirovnikov privlači-

V. S.

Komunalno cestna skupnost Tržič

Ceste in priprave za čistilno napravo Tržič, 23. novembra — »Kaže , da bomo letošnji program ce­stne in komunalne skupnosti v celoti uresnič i l i , razen ceste v Gozd zaradi n e r e š e n i h z e m l j i š k i h vprašanj . Trenutno pa že pripravljamo osnutek plana za prihodnje leto,« je povedal strokovni delavec v samoupravni komunalno cestni skupno­sti Tržič Viktor B l a g o t i n š e k .

Tržiško združeno delo je letos združevalo 2 odstotka od bruto osebnih dohodkov za program cestne skupnosti. S tem denar­jem ter posojili banke in izvajal­cev bodo zbrali do konca leta okrog 710 milijonov dinarjev za ceste.

»Kaže, da bomo letošnji cestni program uresničili, razen uredi­tve ceste v Gozd (III. etapa) za­radi nerešenih zemljiških vpra­šanj,« ugotavlja strokovni dela­vec na cestni in komunalni skupnosti Tržič Viktor Blagotin­šek. »Urejali smo cesto Tržič —I Podljubelj (II. etapa), v Jelendo-lu (od kapelice do prve serpenti­ne), cesto v Leše, v naselje Brez­je in -?esto na Brdo v makada­mu. Trenutno urejamo brežine

in odvodnjavanje na Koroški ce­sti, v Lomu bo položen asfalt, za­čela pa naj bi se tudi dela v no­vem naselju v Seničnem. Kra­jevnim skupnostim pa je komu­nalno cestna skupnost pomaga­la z denarjem pri urejanju kra­jevnih cest v Logu, Zvirčah in Snakovem.«

»Precej obširen je bil letos tu­di komunalni program skupno­sti, kjer za kanalizacijo združe­no delo prispeva 0,6 odstotka iz čistega dohodka in za vodovod prav tako 0,6 odstotka vendar od bruto osebnih dohodkov.«

[ Pri zbiranju denarja za ka­nalizacijo imamo težave. Načr­tovali smo, da bomo zbrali 55 milijonov dinarjev, kaže pa, da se bo iz čistega dohodka nateklo

dela na drugi etapi kanalizacij na Loki. Naročen pa je tudi idej' ni projekt za gradnjo čistilne r>a' prave.«

»Trenutno se gradi 100-kub'' čni rezervoar v Kovorju. Kaj P* ostali vodovodni program?

»Gradili smo vodovod v Se^ njah in Babji vasi, od rezervo«1" j a Preska in nasproti Peka vrtca Palček ter vodovod v

do lo­

mu. V gradnji pa je še tudi oW£ va vodovoda v Zadragi, rfze^°y/ va vuuuvuua v /.uuiu^i, 1 ~ , ar j a v Žiganji vasi in vodovoo tU'

boUJ

Viktor Blagotinšek

okrog 20 milijonov dinarjev. Za zdaj smo končali prvo etapo ka­nalizacije v Kovorju in kanaliza­cijo v Pristavi. Začela so se tudi

Bistrici. V programu pa so raziskave za pitno vodo na belju, saj je to območje najo^ problematično v tržiški obcj Vrtine bomo naredili v za če t prihodnjega leta, predračun ta dela pa znaša 30 milijonov narjev.« . v

Letošnji program so torej občini skoraj v celoti u r e s n l * n U -Prihodnje leto pa jih na korn^ nalnem področju čakata dve liki nalogi: čistilna naprava vrtanje na Ljubelju. ^ a i a r

T OREK, 24. N O V E M B R A 1987 GOSPODARSTVO .3. STRAN @ @ I M § I M I E H G L A S

EGP kakovostno zboljšuje in količinsko povečuje izdelavo prodajne embalaže za petino

V novi hali ni sposojenega dinarja S M i a Loka, 20. novembra - Rodovitna leta, ko smo praznike, zlasti delavskega dan ^ ^ ^ ^ ^ ^ 1 ^ ^ ; £ » i gospodarskimi pridobitvami, postajajo bližnja zgodovina. Tud. današnje odprtje P ™ f £ ? ^ ^ *»že v Einbalažno grafičnem podjetju na Trati bolj po naključju kot namenoma sovpada z rojstnim dnevom republike.

^ Nazaj se je treba ozreti le za-Hop S e P°8^ e a naprej zbistri, kar S p o č i ; i e - V s e h trideset let, io s t a ^ ° a l i d r u g a c e ukvarja-ton f l s ^ a r s t vom in izdelavo kar-^ s*e embalaže, od začetkov, del U s P ° s a b l j a n j a invalidnih in Pro T" 0 m a n j sposobnih ljudi v Preki Pustalskega gradu,

' eta 1974, ko se je proizvod­na - £ r e s e a * a v industrijsko cono Pod- r a t i . m dejavnost pridobila ko J e t n i š k i značaj, pa do danes, stri f a ^ J u ^ u i e J ° proces indu-ske Z a c * j e proizvodnje karton-ra- e i r»balaže vseh vrst in odpi-^ novo etapo tehnološko in­

tenzivnega razvoja z inovacij­skimi elementi, vseh teh tride­set let so v EGP gledali pred­vsem naprej.

Španoviji lastne neumnosti, lenobe in nesposobnosti, kot se zna slikovito izraziti direktor EGP Jure Žakelj, se bolj ali manj učinkovito postavljajo po robu. Veliko plev se je že ločilo od semen, veliko slabih delavcev že odšlo; tisti, ki ostajajo, krepi­jo strokovno znanje z usposa­bljanjem in izobraževanjem ob delu, odpirajo vrata za resnične strokovnjake. S svojim znanjem in organizacijo dela še niso za­

dovoljni, tudi učinek obveznega petdnevnega delovnega tedna (med prvimi v Sloveniji so se od­povedali sobotnemu delu, da bi v drugih dneh naredili toliko kot prej) še ni tak, kot bi radi.

Kljub temu pa je številčno ši­bek kolektiv EGP v marsičem lahko vzorec za številne večje. Vse, česar se v EGP lotijo, najsi-bo gradnja ali nakup sodobnega stroja, financirajo sami, ogiba­joč se pastem dragih posojil, ki so lahko dvorezni meč. Tudi v svojo glavnico, kapital ne zaje­dajo. In čeprav v devetmesečnih poslovnih rezultatih loškega go­

spodarstva niso na najvišji stop­nici niti po rasti dohodka, obse­gu proizvodnje, niti po plačah, so v resnici na vrhu. Njihov de­lež akumulacije v dohodku zna­ša skoraj 31 odstotkov!

V EGP so dogradili tovarno prodajne embalaže, ki je že zdaj krepko preraščala polovični de­lež. Poslej bo omogočala še za petino večjo proizvodnjo te teh­nološko zahtevnejše in tržno uspešnejše embalaže. Za njeno rast so se v EGP načrtno odloči­li, saj z enostavnejšo transport­no embalažo vse težje kljubuje­jo konkurenci tovarn, ki imajo svoj karton, razen tega pa se trg za to embalažo zožuje.

Nova hala meri 2400 kvadra­tnih metrov. Pripojena je starim prostorom, ki tako vsi skupaj omogočajo nadaljnje posodobi­tve opreme ter perspektivno vključevanje novih programov na poti EGP v računalniško in­formatiko, integralni marketing in embalažni inženiring.

Investicijski program za novo halo so sprejemali lansko jesen. Gradnja se je začela spomladi, selitev strojev pod novo- streho že konec avgusta. Precej organi­zacijskih spretnosti in potrpe­žljivosti je bilo potrebne, da pro­izvodnja med gradnjo ni zasta­jala. Naložba je bila ocenjena na 460 milijonov dinarjev, inflacija jo je podražila na okrog 600 mili­jonov dinarjev. Med novimi stro­ji je zlasti pomembna pridobitev švedski sitotiskarski stroj, ki kvalitetno zaokroža linijo za ka­sirano embalažo.

H. Jelovčan Foto: G. Šinik

Loško gospodarstvo v prvih devetih mesecih

T o l a ž b a , s a j j e b o l j e k o t n a G o r e n j s k e m , j e k l a v r n a

Kofja Loka, 22. novembra — Po tem, da loško gospodarstvo v . " devetih mesecih letos prekaša gorenjsko povprečje na ve-

Primerjalnih področij, bi si lahko zadovoljni pomeli roke, j * kako smo dobri. A primerjati se s (slabim) povprečjem je ^tkotrajno in klavrno početje. Rezultati namreč pravijo, da je j^krbljenost n « mestu in da je v zadnjih treh mesecih res treba *Peti vse moči za č im boljši poslovni izkupiček.

cih i ^ S O n a m r e c nevarne zgolj rdeče številke, ki jih v devetih mese-Prih ^° S° sP°darstvo ni pisalo. Nič manj pomembno ni, posebno za Vod • * n ° S t ' v P r a s a n J e > koliko ostane za delitev. Ob tem, ko je proiz-Po ^ V devetih mesecih vrednostno padla skoraj za tri odstotke in *>Ud e g U z a ^ °dstotka in se je produktivnost po lanskem spod-da. V z P ° n u ponovno zmanjšala za več kot tri odstotke, je jasno, dai^ r e navzdol. Posebno, ker tudi zunanjetrgovinski izkupiček ne tkn e n e 8 a - Nasprotno, skupni izvoz se je celo za štirinajst odsto­pi i V s.k r c*l' kar ob 38-odstotnem zmanjšanju skupnega uvoza pome-pr2\mikanje loškega gospodarstva iz mednarodne menjave. Da je to ie *• S e m Posledica naše nespodbudne zunanjetrgovinske politike,

1°AČ z n a n 0 , a n i c n e pomaga, saj posledice čutijo delavci. w ^kumulacija se je v primerjavi z lanskimi devetimi meseci po-d e n . * e z a 36 odstotkov, kar realno pomeni precejšen padec tega p 0j. a rJ a- Zaradi negotovosti in nespodbudnosti državne ekonomske

. • v tovarnah niso namenjali znatnejšega kosa dohodka za v?j. naložbe, ampak so kolikor so mogli denarja sproti pojedli,

^gospodarstvo je sorazmerno dobre rezultate pri ustvarjanju do-^SrJ*8, k' i e bil večji za 118 odstotkov, doseglo predvsem na račun £ a ^snega zvišanja cen, ne pa res kvalitetnih premikov, o čemer pri-Hait Podatek, da je delež deviz v celotnem prihodku z lanskih pet-

J s t padel na dvanajst odstotkov.

Najvišji dohodek na delavca so dosegli v Bandagu (11 milijonov dinarjev), najnižjega pa v LTH skupne službe (3 milijone). Te so tudi zadnje pri izplačanem čistem povprečnem osebnem dohodku na de­lavca. Najvišji delež akumulacije v dohodku, skoraj 37 odstotkov, je dosegel Peks.

Devetmesečne gospodarske rezultate ima na dnevnem redu tu­di naslednja občinska skupščina. Takrat bodo najbrž znane tudi že grobe ocene poslovanja do konca leta, ki bodo sliko spremenile, saj so zadnji trije meseci za nekatere izrazito sezonske tovarne (obutve­ne, tekstilne) odločilni.

H. J.

Šlr Kofja Loka, november — V škofjeloškem LTH-ju so lani gradili podaljšek livarne, zdaj grade podaljšek proizvodne

ya*e hladilstva, ki bo imel 1200 površinskih metrov prostora, i ..njih bodo montirali in servisirali kamione-hladilnike in

f jmatizirane avtobuse, tam bo skladišče in trgovina rezerv-, jjl delov, servis kompresorjev in agregatov. V novem delu *le bo tudi žerjavna proga, ki jo bodo uporabljali za monta-

š i. ''matskih naprav, v stari delavnici pa bodo progo podal j-Vrednost gradbenih del v prvi fazi znaša 930 milijonov

j n a r Jev, celotna naložba pa bo znašala 1,5 milijarde dinar­j i " Gradi škofjeloški Tehnik, ki je bil izbran izmed štirih po-Hw • o v n a natečaju, kot izgradnje je april prihodnje leto.

kl*ati bodo uredili tudi parkirne prostore pred upravno zgradbo. , „. ^ J. Pipan

V bohinjski zadrugi manjši odkup mleka in mesa

Trinajst kmetov je prenehalo oddajati mleko Srednja vas v Bohinju, 20. novembra — V gozdarski kmetijski zadrugi Srednja vas v Bohinju so v tričetrt leta odkupili za šest odstotkov manj mleka kot v enakem lanskem obdobju, septembra celo za trinajst odkupili za šest odstotkov manj mleka kot v enakem lanskem obdobju, septembra celo za tri­najst odstotkov manj. Nekoliko se je zmanjšal tudi odkup ži­vine — lani so v devetih mesecih odkupili 194 goved, letos enajst manj.

Razlog za manjši odkup je navedel Janez Stare, po ukini­tvi prisilne uprave novi direktor zadruge. Trinajst živinorej­cev je opustilo oddajo mleka, ker so spoznali, da jim ne daje zaslužka. Dva kmeta v Gorjušah je prizadela nesreča (požar) in sta imela dovolj dela z gradnjo. Največji živinorejec v Stari FUžini je prodal živino, ker je ostal brez delovne sile. Na kme­tijah, kjer ni naslednikov, delovna vnema popušča. Stalež krav se je zmanjšal, mlečnost je nizka (okrog dva tisoč litrov na kravo) in ne sledi gorenjskemu povprečju. Poraba krmil in gnojil, ki je bila že doslej razmeroma nizka, se je še zmanjša­la.

V zadrugi večino odkupljenega mleka predelajo v sir. Povpraševanje po njem je bilo tudi letos večje od ponudbe. ( »Paziti smo morali, da ni šel sir "premlad" na trg,« je dejal Ja­nez Stare.) Sirarna ima zastarelo opremo, ob konicah tudi skromne predelovalne zmogljivosti in bi bila potrebna teme­ljitega popravila in posodobitve. Pred kratkim so si jo ogledali predstavniki inšpekcijskih služb, radovljiške občinske skup­ščine in Živinorejsko veterinarskega zavoda Gorenjske, ki so se z vodstvom zadruge tudi dogovorili, kaj ukrepati, da bo lah­ko sirarna še naprej nemoteno obratovala.

Drug problem je lesno — predelovalni obrat. Že podatek, da je 45 odstotkov delavcev, kolikor je zaposelnih 45 odsto­tkov delavcev, kolikor je zaposlenih v tej dejavnosti, v letoš­njih prvih devetih mesecih prispevalo k skupnemu zadružne­mu prihodku manj kot četrtino, k ostanku dohodka pa manj kot osmino, bržčas pove dovolj. V lesni predelavi primanjkuje kvalificiranih delavcev, stroji so zastareli in slabo izrabljeni, proizvodni program premalo pester in dohodkovno nezani­miv, surovine (les s pašnikov) slabe kakovosti... Za posodobi­tev ni denarja, samo delne rešitve (manjša vlaganja, poostre­na disciplina, izboljšanje delovnih razmer) pa ne bodo bistve­no vplivale na gospodarski rezultat.

C Zaplotnik

Ne bomo sedli na kamen in se zjokali Gospodarska tema letošnjih Gorjupovih dni ni uspela dialo-ško kakor je bila zamišljena, saj se vabilu predstavniki zvez­nega izvršnega sveta niso odzvali, prof. dr. Aleksander Bajt pa je nato sporočil, naj ne navajamo njegovih mnenj o najno­vejših ukrepih, ker »ne želi dati povoda za izgovore, češ. da zvezni vladi ne more uspeti, ker jim vsi mečejo polena pod noge.« Na pogovoru v Gorici je več novinarjev predsedniku republiškega izvršnega sveta, Dušanu Šinigoju, zastavilo tu­di vprašanja o našem gospodarskem trenutku, dejal je, »da bi zdaj storili veliko napako, če bi sedli na kamen in se zjo­kali.«

Uvodoma je prof. dr. Aleksander Bajt opozoril, da so go­spodarski rezultati še slabši, kot jih izkazuje statistika. Infla­cija je blizu 200 odstotni letni stopnji, kar je 9,5 odstotkov mesečno, oktobra pa je bila že 12 odstotna, kar pomeni, da bi se koncem leta približali 300 odstotni. Slabši kot kažejo po­datki je tudi izvoz, saj je prikazan v dolarjih, katerih vred­nost pada.

Stabilizacija je strokovno vprašanje, o njih pa odločajo argumenti, ne razprave na množičnih sestankih je profesor Bajt načelno spregovoril o njej. Zavrnil je prepričanje, da je za odpravo inflacije nujno povečanje obsega proizvodnje, saj si neučinkovito investiranje lahko ogledamo v Jadranu, Fe-niju in še kje. Primerjalna analiza, ki so jo napravili v Bajto-vem inštitutu, je pokazala, da smo bili pri nas v letu od 1960 do 1980 v primerjavi s Portugalsko, Španijo, Grčijo in Turčijo v povprečju za četrtino manj učinkoviti, če bi bili tako kot v teh deželah, bi bil naš družbeni proizvod leta 1980 dvakrat večji. V letih 1980 do 1985 smo za investicije namenili 25 od­stotkov družbenega proizvoda, kar je po svetovnih merilih velikanski denar, družbeni proizvod pa se je povečal le za 3 odstotke. Ker zaradi ekonomske politike gospodarstvo ne more učinkovito investirati, bi bilo po Bajtovem mnenju pametneje pojesti več kruha, kot da zapravljamo denar za opeko in uvožene stroje, ki ne dajejo učinka.

Če smo zapravili vse ostale možnosti, nam ostane restri­ktivna denarna politika in tečaj dinarja. Po Bajtovem menju je za stabilizacijo gospodarstva odločilna prav restriktivna denarna politika, saj ga je moč stabilizirati zgolj z njo, kar je slikovito ponazoril z razmerami v Nemčiji leta 1923.

Pogovor v stari Gorici je bil namenjen odprti meji in so­delovanju obeh držav, vendar so novinarji predsedniku repu­bliškega izvršnega sveta Dušanu Šinigoju zastavil tudi več vprašanj o našem gospodarskem trenutku. »Storili bi veliko napako, če bi zdaj sedli na kamen in se zjokali, prizadevali si bomo naprej, nekatere stvari, ki se dogajajo zadnje dni, me opogumljajo,« je dejal predsednik Šinigoj.

M . Volčjak

40ur ALPETOUR

ALPETOUR - DO CREINA KRANJ, Mirka Vadnova 8 odda zaradi zmanjšanja obsega proizvodnje, v najem obrat v Češnjevku. Prostori so primerni za skladiščenje ali proizvod­njo. Skupaj je 29.030 m 2površin ter okrog 1000 m 2 proizvod-njih prostorov, garderobe, delilna kuhinja ter pisarniški pro­stori. Cel kompleks je ograjen. Interesenti lahko dobijo dodatna pojasnila po telefonu 064/26-060.

Število delavcev ostaja enako

zaposlenih pri obrtniku,

Obrtniki neradi zaposlujejo Radovljica, 20. novembra — »Štirideset let smo obrt zatirali, zdaj pa hočemo, da bi naenkrat postala pomembna opora go­spodarstva,« so besede, s katerimi je Danilo Korošec, pred­sednik Obrtnega združenja Radovljica in tudi sam obrtnik, ponazoril razmere v tej dejavnosti in odnos družbe do obrti.

Resda v radovljiški občini narašča število obrtnikov (pred osmimi leti jih je bilo 416, zdaj pa jih je 715), vendar pa število pri njih zaposlenih delavcev ostaja enako oziroma ce­lo upada. Za to je več razlogov: davčne olajšave niso tolikšne, da bi se obrtniku splačalo zaposliti novega delavca, le malo je obrtnikov, SLI imajo v zdajšnjih razmerah posel tudi za daljše obdobje, delavci, zaposleni pri obrtnikih, nimajo vedno zago­tovljene (dolgoročne) socialne varnosti, obrtnika stane dela­vec še približno toliko, kolikor mu izplača za osebne dohod­ke.. .

V občini narašča število »popoldanskih obrtnikov« ki pa se večinoma usmerjajo v proizvodno obrt. Po mnenju pred­sednika obrtnega združenja tp ni dobro in ni v skladu z usme­ritvijo, naj bi »popoldanci« razvijali predvsem storitveno obrt. V radovljiški občini namreč kronično primanjkuje klasičnih obrtnikov — krojačev, elektrikarjev, vodovodnih instalater­jev, mehanikov, ki bi popravili male gospodinjske aparate — in še bi lahko naštevali. Razni servisi se skorajda ne morejo razviti, ker je le malo obrtnikov, ki imajo tolikšen ostanek dohodka, da bi lahko držali velike zaloge nadomestnih delov. Ljudje morajo sami tekati od trgovine do trgovine, se zape­ljati tudi prek državne meje, priskrbeti rezervni del in ga po­tem odnesti k obrtniku, toda to že ni celovita ponudba, obrt, kakršno bi občani želeli.

Naložbena ihta, ki je bila tako značilna za šestdeseta in sedemdeseta leta, je tudi v obrti tako kot v drugih dejavno­stih pojenjala. Obrtniki delajo na starih, izrabljenih strojih, vse večje je tehnološko zaostajanje, do uvoznih dovoljenj je zapletena pot.. . V radovljiški občini je zdaj vsega šest obrtni kov, ki širijo ali posodabljajo zmogljivosti — to pa je glede na število obrtnikov premalo.

C. Zaplotnik

G L A S 4. S T R A N . GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE T O R E K . 24. NOVEMBRA

Zelena zavesa za ublažitev hrupa — Člani komisije za varstvo okolja v krajevni skupnosti Javornik-Koroška Bela na Jesenicah ugotavljajo, da je glavni onesnaževalec Jesenic, in še posebej nji­hove krajevne skupnosti, železarna. Vendar jim tudi v železarni ni vseeno, zato po izgradnji nove jeklarne sproti preverjajo, kaj mo­rajo še narediti za čistejše okolje. Ena takšnih skupnih akcij bo tu­di ureditev zelene zavese ob glavni cesti. Ta naj bi stanovanjski del na levi strani (v smeri proti Žirovnici) varovala pred poveča­nim hrupom. —A. 2.

Denar in red Kranj — Mestne zelenice in parki v Kranju bi mo­

rali biti med letom večkrat pokošeni , cvetl ičarne grede in okrasno drevje bolje negovani. Zelenice so bile letos na primer kar precej zanemarjene, ob avtocesti, lokal­nih cestah in mestnih vpadnicah pa se je razrastel ple­vel. Kranj je zaradi takšne neurejenosti dajal sliko za­nemarjenega mesta. Ko so o tem govorili na sestanku predsedniki mestnih krajevnih skupnosti, so tudi ugota­vljali, da ni nič boljše (ponekod pa še veliko s labše) tudi na otroških igriščih pri vrtcih. Pravi problem so pone­kod v Kranju že iztrebki psov. Zato je skrajni čas, da se V Kranju o vseh teh problemih resno pogovorijo in jih tudi razrešijo. Kakorkoli že , treba bo najti denar, potem pa poskrbeti za red. Prva, ki sta za to poklicana, pa sta KŽK Tozd Kmetijstvo in kranjska Komunala. Takšna je tudi ugotovitev s sestanka.

A. Ž.

T e d e n k u l t u r e v N a k l e m i n t r g o v i n a Naklo —V soboto se je v krajevni skupnosti Naklo začel tradi­

cionalni Teden kulture. Letos ga člani KUD Dobrava organizirajo že enajstič. Po prireditvah v soboto, nedeljo in včeraj, bo v četrtek ob 16. uri v osnovni šoli Naklo proslava ob dnevu republike, v pe­tek ob 18.30 pa bo veseli večer Vaščani pod lipo. Predstavili se bodo glasbeniki, humorist in novi naklanski oktet. V soboto, 28. novem­bra, ob 18. uri bo Ana Pavlin še enkrat govorila o svojem potovanju po Ameriki, v nedeljo, 29. novembra, ob 16. uri pa se bodo predsta­vili mladi naklanski glasbeniki. Razstava slikarja Borisa Lavriča, ki so jo podprli v soboto, 21. novembra, bo odprta vse do nedelje, vsak dan od 16. do 19. ure, v nedeljo pa od 9. do 12. ure. Vse priredi­tve bodo v Domu Kokrškega bataljona v Naklem.

Velik dogodek za krajevno skupnost, ki ne sodi v program Tedna kulture, pa bo tudi današnja otvoritev samopostrežne trgo­vine v Naklem. Odprli jo bodo ob 16. uri.

D O P I S N I K I S P O R O Č A J O

Asfaltiranje ulic v Sankovem Drago Papler sporoča, da so se prebivalci Sankovega, kjer je 53 hiš,

letos odločili, da sami uredijo in asfaltirajo vaške ulice in ceste. V štirih obrokih po 40 tisoč dinarjev so zbrali 4 milijone dinarjev, krajevna skupnost Križe 1,7 milijona, sklad stavbnih zemljišč tržiške občine pa 800 tisoč dinarjev. S prostovoljnim delom so urejali brežine, robove in odvodnjavanje, zdaj je na cestah že 400 metrov grobega asfalta. S pono­vno akcijo, ko bodo še enkrat v štirih obrokih pobrali po 40 tisoč dinar­jev, pa bodo spomladi na 1,7 kilometra položili še fini asfalt.

Novice iz Rateč Več zanimivosti nam je tokrat poslal iz Rateč Branko Blenkuš. Pi­

še, da Planiški komite skrbi za urejenost prostora pod skakalnicami, in da se prostor zahodno od ceste v Tamar zatravili. Po trasi vodovoda bo­do speljali tudi tekaške steze in jih pozimi urejali s snežnim tlačilcem. Sicer pa so se v Ratečah dobro pripravili na letošnjo'zimo. Krajevna skupnost ima svoj traktor, za oranje snega pa so se pogodbeno dogovo­rih s štirimi domačini. Ze zdaj pa se pripravljajo tudi na prihodnjo po­letno sezono. Biološki inštitut v Ljubljani so namreč zaprosili za rešitev, kako bi se najbolj učinkovito rešili komarjev, ki jih imajo'poleti polno zaradi presihajočega jezera na Ledinah. Planina pod Golico vabi

V hotelu na Planini pod Golico imajo zdaj dovolj turističnih postelj. Letos pa so kranjskogorski hoteli prevzeli še Dom. Pa tudi obisk je pre­cejšen, saj semkaj redno prihajajo domače in tuje hokejske ekipe. Pozi­mi pa bodo tu agencijski gostje iz Reke in nekaterih drugih republik. Tu bodo organizirali tudi kranjskogorsko smučarsko šolo, dnevna karta na vlečnici zahodno od Doma pa bo veljala 4500 dinarjev. V hotelu in v domu je vsako soboto živahna, saj so poskrbeli za zabavo in ples. Turistični podmladki

Na vseh treh osnovnih šolah na Jesenicah imajo prizadevne turisti­čne podmladke, v katerih je skupaj 105 članov. Na Koroški Beli učenec pri tej dejavnosti vodi mentorica Simona Zarnik, na šoli Prežihov Vo-ranc Marija Dolinar, na osnovni šoli Tone Čufar pa Darinka Cuznar in Magda Ucman. Gorenjci na morje

Ivan Petrič iz Kranja pa piše, da bodo Gorenjci to zimo spet lahko poceni letovali na morju. Turistična agencija Kompas je spet poskrbela za t-oceni sedemdnevne počitnice v hotelu Kompas v Dubrovniku. Pra­vi, da so cene januarja, februarja in marca za sedemdnevno letovanje več kot ugodne.

Z deli končujejo — Na cesti Cirče-Trboje v teh dneh končujejo z deli in sicer v Ćirčah in Hrust ju ter v Trbojah, kjer bodo poleg ure­jenega odseka od srede vasi do šole uredili tudi pločnik. Ureditev ceste in pločnika pa ni bila edina naloga iz programa. V Cirčah so na primer končali tudi z izgradnjo telefonije in ureditvijo javne razsvetljave.— A. 2. — Foto: F. Prdan

V Podnartu praznujejo

Ponosni na nove delovne uspehe Podnart, 23. novembra — V spomin na prve volitve v krajevne vaške odbore, ki so jih prebivalci na območju sedanje krajevne skupnosti Podnart izvedli kljub okupaciji in fašist ičnemu teror­ju v drugi polovici novembra 1944. leta, bodo letos konec tedna že dvaintridesetič slovesno proslavili krajevni praznik. Tudi le­tos so zadovoljni in ponosni na delovne uspehe.

Velika pridobitev za krajevno skupnost je bila letos ob rado­vljiškem občinskem prazniku otvoritev stanovanjskega in po­slovnega objekta v Podnartu. Iz­gradnja tega objekta pomeni uresničitev občinskega srednje­ročnega programa in pobude, ki je nastala v krajevni skupnosti. Na objekt, v katerem je 19 sta­novanj, trgovina, kmalu pa bo tudi gostilna, si v Podnartu zelo ponosni.

»Zadovoljni smo, da je letos zaživelo delo v organizaciji Zve­ze mladine v Podnartu,« pravi predsednik skupščine krajevne skupnosti Vinko Zadnikar. »Aktivni so tudi v Avtomoto društvu, v DPD Svoboda pa predvsem dobro dela pevski zbor. V prihodnje pa nas čaka naloga, da ponovno oživimo de­lo v TVD Partizanu. V krajevni skupnosti namreč začenjamo razpravo o izgradnji športnih prostorov. Še posebno aktivni so tudi invalidi v krajevni skupno­sti, ki nameravajo za kulturnim domom zgraditi balinišče. Da ne govorim o organizaciji Rdečega

' križa, saj je vsak drugi prebiva­lec v krajevni skupnosti član te

organizacije. Poleg prizadevne strelske družine in članov dru­štva upokojencev pa moram še posebej poudariti zares zgledno sodelovanje krajevne skupnosti z dvema delovnima organizaci­jama: Kemično tovarno Podnart in Lipovim obratom v krajevni skupnosti. Pohvaliti pa moram tudi matično šolo v Lipnici in pionirski odred Alojz Rakovec na šoli Ovsiše.«

Sicer pa je vodstvo krajevne skupnosti letos bdelo predvsem na uresničevanju referendum­skega programa in tretjega sa­moprispevka, za katerega so se krajani odločili lani. Podnart je namreč ena redkih krajevnih skupnosti, kjer že več kot celo desetletje redno prispevajo de­nar za reševanje komunalnih in drugih problemov.

»Pri uresničevanju referen­dumskega programa smo letos precej naredili kar zadeva ure­janje cest,« ugotavlja predsed­nik sveta a krajevne skupnosti

Še posebno ponosni in zadovoljni so v krajevni skupnosti na zgrajeni stanovanjsko-poslovni objekt z 19. stanovanji, trgovino gostilno

V soboto, 28. novembra, ob 18. uri bodo v Domu kulture v Podnartu slovesno proslavili krajevni praznik. V programu bodo nastopili moški komorni zbor DPD Svoboda Podnart. pionirji pionirskega odreda Lojze Rakovec s šole Ovsiše in r*" citatorji mladinske organizacije. Na svečanosti bodo podel"1

tudi krajevna priznanja in priznanja najboljšim športnikom s tekmovanj v nogometu, streljanju, namiznem tenisu in šah"' I ki so bila na programu ta mesec. Po programu bo tovarniško srečanje, igral pa bo ansamnel Gorenjci.

Vinko Zadnikar

Vinko Jerala

Vinko Jerala. »Na krajevne ce­ste smo namreč letos vgradili za dobri dve stari milijardi dinar­jev finega asfalta. Na Cešnjici smo z denarjem iz samoprispev­

ka zgradili protipožarni bazen. Urejali smo krajevno odlagališ­če za smeti, za vseh osem vasi v krajevni skupnosti pa smo na­bavili zabojnike za odpadke. Naročili smo tudi že projekte za adaptacijo Doma kulture, prejš­nji mesec pa je bil ustanovaljen že gradbeni odbor. S pomočjo Vodnega gospodarstva Kranj pa smo sredi Podnarta osušili tudi zamočvirjeno zemljišče.«

Ob ocenjevanju letošnjega .programa pa ne moremo mimo gasilskega društva. Danes imajo v Podnartu najmlajše gasilsko društvo v občini, da ne rečemo

kar na Gorenjskem. Ustanovi] no je bilo februarja letos. Za pj hodnje letos so si v društvu > zadali ureditev prostorov, raz1

tje prapora in nakup opreme-

»Sicer pa nas prihodnje ' €

čaka predvsem uresničevali referendskega programa. To so ceste in priključek sanac kulturnega doma. Razen te pa bomo skrbno spremljal« tu | vse priprave za izgradnjo druj | ga železniškega tira na nas4 j območju.« je povedal Vin [ Zadnikar r

A. Zal I

Telefonija v Križah, Pristavi, Seničnem in K o ­vorju

Ne tehnologija, postopki zavlačujejo gradnjo Križe, 21. novembra — »Ko smo pred letom dni začeli z aktivnostmi za izgradnjo telefonskega omrežja v krajevnih skupnostih Križe, Pristava, Senično in Kovor, nismo računali, da bodo glavni in naj­težji administrativni problemi. Tudi zbiranje precejšnjega denarja v enajstih naseljih nAn ni vzelo toliko časa in moči, kot dogovarjanje okrog sklenitve formalnih pogodb za izvajanje,« pravi predsednik centralnega gradbenega odbora za izgradnjo telefonskega omrežja v krajevnih skupnostih Križe, Pristava, Senično in Kovor. Drago Papler

Zaradi dovoljenj in sklenitve pogodb se je letos najprej zatak­nilo pri začetku primarnega te­lefonskega omrečja. Izbrani iz­vajalec — Podjetje za avtomati­zacijo prometa Ljubljana (PAP) je pričel z deli šele 1. julija. Ven­dar pa se je s pogodbo obvezal, da bodo vsa primarna dela iz gradbenegba programa končana do 25. novembra letos.

»Člani centralnetga gradbene­ga odbora smo ves čas spremlja­li gradnjo. Sredi septembra pa smo začeli ugotavljati, da dela potekajo prepočasi in ne bomo ujeli roka za začetek gradnje se­kundarnega omrežja. Zato smo se tudi sestali z izvajalcem del in formalnim investitorjem -Podjetjem za PTT promet Kranj ter zahtevali, da se dela pospeši. Vendar izvajalec ni razrešil ne­kdanjih organizacijskih težav. Tako se pogodbeni rok za iz­gradnjo primarnega omrežja 25. novembra izteka, izpolnjenega pa je okrog 95 odstotkov progra­ma. Poleg nekaaterih drobnih del manjka še vsa kabelska ka­nalizacija od nove do stare svto-matske telefonske centrale v Križah.« upotavlja Drago Papler

Čas je denar, ugotavljajo v centralnem gradbenem odboru. Zato so oktobra začeli iskati po­nudbe za izgradnjo sekundarne­ga omrežja. Poslali so jih potem izvajalcem. Od štirih, ki so se odzvali, je bil najcenejši Rajko Benedik iz Kranja, skoraj za 16 milijonov od najneugodnejšega ponudnika. Ker morajo kar pre­cej denarja zbrati naročniki sa­mi, so se v gradbenem odboru seveda odločili za najbolj ugod­no ponudbo in se o tem pogovar-

Priprave na razstave

Začele bomo s pletenjem Kranj, 20. novembra — Komisija za kulturo in varstvo spomenH

kov pri krajevni konferenci socialistične zveze Vodovodni stolp Kranju je danes zvečer povabila v prostore krajevne skupnosti n» prvo srečanje vse tiste žene in može iz krajevne skupnosti, ki znaj* ali pa bi se radi naučili ročnih del. Malo po šesti uri zvečer smo s« oglasili v prostoru krajevne skupnosti in pri pogovoru zmotili kakš­nih deset žena iz Vodovodnega stolpa.

»Naša komisija ima v programu različn dejavnosti,« je razlagala predsednica Heb» Kampič. »Tako na primer sodelujemo pn proslavah in različnih prireditvah. L«to» marca, za krajevni praznik, pa smo tako precej na hitro, pripravili tudi razstavo ro' j enih del. Bili smo presenečeni nad prvi"1

odzivom. Vsi, ki so sodelovali na razstavi i* tudi obiskovalci, pa so takrat predlagali, nw | bi jeseni pripravili redna srečanja z vsem krajani, ki kaj znajo ali bi se radi kaj nauči li. Čez zimo bi potem delali, se učili in mar ^

t ca bi za krajevni praznik že lahko pripravili zares zanimivo razst* t vo.« t

Čeprav je sprva kazalo, da petek in 18. ura morda nista najbo j primeren čas za redna tedenska srečanja, je že prvo srečanje uspel1

Za zdaj kaže, da se bodo dobivali vsak petek ob tej uri. r »Danes jih je prišlo kakšnih deset. Pričakujem, da bo vsaka p* v

vabila še sosedo, prijateljico... Nekatere so že prinesle s seboj pletil ^ ke, revije... Začeli bomo s pletenjem. Ker pa je med nami tudi soci. alna delavka, bomo po njenem nasvetu razmislile, da bi organizira) tudi tečaj za dietno prehrano. Sicer pa ta redna petkova srečanja o1

18. uri niso namenjena samo ženam. Tudi možje bi lahko kaj pripr* v

vili za spomladansko razstavo in svetovali, kako se kaj naredi. Pred 2 vsem pa vabimo na ta srečanja mlade iz krajevne skupnosti...« f<

Za začetek so se torej odločili za pletenje, potem pa bodo mord'lt, nadaljevali s kuharskim tečajem. Veseli pa bodo vsakega nasveta,

A. ?

Drago Papler: »Ne moremo ča­kati, zato smo začeli z deli na sekundarnem omrežju...« jali tudi s predstavniki občine in Podjetja za PTT promet Kranj.

»Zal pa ti pogovori, ki trajajo že ves november, še vedno niso dorečeni,« pravi Drago Papler. »V sredo, 18. novembra, so z ža­lostjo ugotovili v gradbenem od­boru, da smo zaradi administri-ranja prišli v nemogoč položaj. Ob prožnejšem, predvsem pa ne tako monopolističnem obnaša­nju, bi že lahko z najugodnejšim izvajalcem zagotovili končno ceno. Ocenjujemo, da še nismo vsega zamudili, pričakujemo pa, da se bo formalni investitor Podjetje za PTT promet Kranj vendarle opredelil od ponudbe najugodnejšega izvajalca.«

A. Zalar

F » R I T O Ž N O K N J i C O . P R O « l #

S l o v e n š č i n a in podnapisi

» Ena od pravic, ki jih usta­va (še) zagotavlja, je uporaba slovenskega jezika v javno­sti. Vendar pa nekateri to dolžnost neradi izpolnjujejo. Zakaj na primer podjetje Ki­no Kranj v svojih kmodvora-nah vse bolj pogosto predva­ja filme a srbohrvaškimi pod­napisi. To so si na primer do­volili tudi pri iako razvpitem filmu, kot je Vod smrti Film so samo v Tržiču predvajali

pnuiižno osemkrat. Zato K more biti utemeljen odgovf.)^ da se pri filmu za dvakra?^ predvajanje v dvorani pff,h), naslavljanje v slovenščini izplača Ali pa je morda Mig, ocenil, da bv Tržiču že rnt , na ljudi govori in bere sfy\Q hrvaško. Ne vem, kje so ti'ta. ki bi morali nadzorovati ko vajanje zakona o rabi venščine v javnosti. . . ? f\^:

čakujem obrazložitev pod\^ tja Kino Kranj m rudi ust zno ukrepanje odgovo^ oziroma pristojnih. ^

A. P., Podu* /

I k

! ? K K , 24. N O V E M B R A 1987 KULTURA .5. STRAN (SmmW^XXLAS

Po slovenskem knjižnem sejmu

S E N C E

N A D K N J I Ž N O B E R O Ljubljana - Poltretji tisoč naslovov, knjižna bera zadnjih dveh let je bila v ljubljanskem Cankarjevem domu živahno

Predstavljana. Ne le s policami knjig na ogled, tudi s prodajo in popusti ter najrazličnejšimi spremnimi prireditvami — od necenjena« knjiga — po dotaciji Predstavitev novitet do ogledov tiskarn, podelitvami priznanj in podobnim. Skratka — družbeno

sodeč — ie bila minule dni deležna prave in zas lužene pozornosti

Vah t a k ° velikem, lepem, ži-< n e r n knjižnem sejmu, na

fspr j e b U o t u d i t o l i k o

D ^ r e ^ n ih prireditev, da jih ne j D )

s ^ 0 v alci ne novinarji in P oh vsi drugi, ki po službeni

f p, 2 n °sti spremljajo take pri-^ l r ve, niso mogli vseh obi-1

a- .~~ se spodobi za uvod ne-J številk in nekaj nadvse 2veseljivih ugotovitev. Še

a

S e ° e j , ker je prav do začet-slovenskega knjižnega sej-

jk osmega po vrsti — izšla oh ^ n ciklopedija Slovenije. Pori • P°^ e§ t e f i a založniškega L^viga (ki se začenja s tem

l rn zvezkom), je treba zra-JJ .Prišteti še nekaj podobnih ^dbudnih podvigov sloven-, l r i založb v zadnjih dveh le-

Sem sodi na primer sto ti-J?p izvodov Atlasa Slovenije, I? Petdeset knjig v zbirki kla-j5 0 v slovenske literature, , »soč naročnikov knjig Pre-L r n °ve družbe, skoraj toliko „\Pri Mohorjevi, vrsto novi-

itd. V celoti gledano je knji-bera — 2500 naslovov v

,i d r iJih dveh letih — kar lepa •fcvilka.

Razstavljene knjige 8 knjižnega sejma so najbolj zagnano pre­gledovali prav mladi obiskovalci — Foto. Gorazd Šinik

s* Toda za vsem tem pred­li vljenim knjižnim razkoš-Fi ki ga je obiskovalec lah-

e Jemal v roke, listal, bral in - l v al nad vsebino in opramo,

»obirajo vse temnejši oblaki. rod — ta je bil med obi-

*ovalci sejma, ki je včeraj ? rl vrata

Državna založba Slovenije je na sejmu predstavila novosti s področja učbenikov: devet visokošolskih in viš ­ješolskih učbenikov s področja fizike, kemije, medicine, veterine in antropologije. Še več učbenikov pa je v pro­gramu. Nekateri bi morali iziti že letos, nekateri so izšli z veliko zamudo. Tak primer zamude je s področja družbo­slovja — visokošolski učbenik dr. Staneta Južniča Politi­čna in socialna antropologija, ki je kasnil kar celo leto. V kakšnih težavah se v takih primerih znajdejo predavatelj in študenti, ni treba posebej omenjati. — M . P.

tal je danes lahko

« r- po knjižnem bogastvu, n Jutri pa morda tega ne bo

r- Zato morda ni pretirana jl^era, ki je ušla enemu od

lskovalcev in poznavalcev 'a je sejem knjig kot ne->na Potemkinova vas pred

" a °b jem, ki se slovenski lJ*gi piše jutri.

gre? Slovenske založ-0 pravzaprav že napoveda-

S v ° j ekonomski propad, kar

pomeni, da ne bodo mogle ti­skati slovenskih knjig. Knjiga, ki naj bi postala tržno blago, je vsaj v sedanjih razmerah brez družbene pomoči obsoje­na na propad. To, da knjižnice odkupujejo vse manj knjig tu­di ni nič novega, individualni kupec pa prav tako redkeje posega po vse dražji knjigi. V nekaterih slovenskih založbah je finančno stanje že tako, da v prihodnje ne vidijo drugega izhoda, kot da število naslovov knjig zmanjšajo za polovico. Če k temu prištejemo še dej­

stvo, da se znižuje tudi nakla­da knjig — je vse skupaj bolj kot napredku knjige podobno ukinjanju slovenske knjige. Založniki, ki so se v sejemskih dneh srečevali na tiskovnih konferencah, so bili črnogledi

glede nadaljnje usode sloven­ske knjige. Če je kdo še pred časom napovedoval takšno usodo knjigi, ima kajpada zdaj to zadoščenje, da je napo­ved postala že praktično resni­čnost. Kako drugače si napo­vedi nekaterih slovenskih za­ložb, da bodo v prihodnje lah­ko natisnili le toliko novih knjig, da bi jih prešteli na pr­ste, ni mogoče razlagati. Samo po sebi se razume, da pa bo iz­hajala drugačna literatura — šund, posvetno koristna knji­ga in podobno. Tako usmeri­tev naj bi si slovenski založni­ki pač ubrali kot izbiro svoje­ga preživetja. Te knjige naj bi bile napotilo vsem nam za vstop v čas tretjega tisočletja?

Ne samo, da je zdaj že ja­sno, kako ne bo mogoče ures­ničiti načrta za sto novih knjižnic na Slovenskem. Priča smo že nasprotnemu pojavu, ukinjanju knjižnic. Zapiranju knjigarn, ker so postale nedo-nosne. Ta potratna nepotreb­nost — taka naj bi po družbeni logiki naša knjiga bila, pa do­besedno umira vsem na očeh. Črtani, zdesetkani knjižni pro­grami, preusmeritve in podob­no so kaj neobetavna napoved prihodnjega knjižnega leta. Kakšen pa bo po teh napove­dih čez dve leti novi knjižni se­jem, pa nihče noče niti napo­vedovati. Sejem kajpada bo, morda prav tako živahen, pe­ster, kot je bil minuli; le knjiž­nih novitet skorajda ne bo do­sti več kot le za vzorec.

L. M.

Premiera v Gledališču Tone Čufar Jesenice

ZABAVNI OBEŠENJAŠKI

Gostovanje varaždinskega gledališča

V VSEH POGLEDIH AKTUALEN TANGO

L O Kranj — Čista, pretehtana gledališka ponazoritev Mrožkove ^ groteskne komedije Tango je obogatila gledališko dogajanje v

Kranju.

Varaždinsko Narodno kazalište Avgust Cesarec si je s Svojimi predstavami pridobilo opazno mesto med hrvaškimi Poklicnimi gledališči. Visoko stopnjo profesionalnosti potrjuje tudi njihova najnovejša uprizoritev Mrožkovega Tanga (pre­miera 16. 10. 1987) v režiji uglednega režiserja in profesorja 1a zagrebški gledališki akademiji Joška Juvančiča. To je

, 0 Predstava, za katero je mogoče reči, da je režiser zvesto sledil besedilu, ne da bi ga ta zvestoba kakorkoli utesnjevala pri iz-

p0 faznih poudarkih miselnih in sporočilnih plasti te duhovite in tj| vedno bolj aktualne groteskne komedije, ki v času tako ime-,ci kovanega postmodernističnega eklekticizma razkriva še bolj all2ostrene poteze kot v času nastanka leta 1964. o, S prikazovanjem boja za oblast med tremi generacijami t* v družinskem krogu, z ideološkim utemeljevanjem ukrepov in ed * ironičnim odnosom do umetniškega in sploh eksperimenti­

ranja učinkuje kot izostrena satirična alegorija, v kateti vsa-rd k a replika zadene v živo. Prizadevanje najmlajšega člana dru­

žne, Arturja, da bi splošni zmedi in razpuščenosti v svojem finskem krogu vrnil obliko in red in se prek njiju dokopal

eje, je kakor nalašč za današnjo rabo. Vendar ideje ne e in to povzroči njegov poraz, oziroma izzove ukrepanje

ilj molčečega člana v tem družinskem kolektivu, služab-a Edeka, ki s kratko frazo o napredku vzame stvari v svoje

^ °ke. In vsakdo pooseblja določeno družbeno plast in njeno S e k c i j o v novejši, ne le poljski, marveč evropski zgodovini. W*u s mo tudi mi. ^ Zato je Juvančičeva uprizoritev Mrožkovega Tanga v go­

vorni in igralski interpretaciji zelo pregledna in jasna, komi-'f"h!!' ' n s a*iricni elementi se uglašeno prepletajo, v njej ni no-^ n e odvečne teatraličnosti, ki bi usmerjala gledalčevo pozor-J^Ost od osrednje rdeče niti — spopada med kaosom in hote-

P f!*jem po vzpostavitvi reda. Takšni zasnovi je namenjena tudi 'j!8ra akterjev, izostrena in hkrati humorno označena. V tej

Kri pozorni gledalec lahko opazi tudi reflekse (mutatis mu-ndis) na glembajevščino zlasti v dialogu med očetom in si

^°rn, očiten je refleks Karamazovih (Ivan — Smerdjakov) v .spletnih prizorih med reformatorjem Arturjem in služabni­

cam Edekom, tu je ironični odsev Hamletove Mišnice v prizo-JP očetovega eksperimentiranja, tu so refleksni govorniških

JV°Z ' n avstroogrske vzgoje »• vedenju strica Evgenija. V vsa-e m pogledu domiselna in izrazno čista predstava.

France Vurnik

HUMOR Jesenice — Naši trije angeli so kot staro vino — spominjajo na preteklost in razveseljujejo sedanjost. Naravna, uglašena igra

jeseniških »komedijantov«

Duhovite, zabavne komedije NAŠI TRIJE ANGELI se spo­minjamo tako po filmski upodobitvi s Humphrvjem Bogartom in Petrom Ustinovim v osrednjih vlogah, kot po uprizoritvah v S L G Celje leta 1965 in v Mestnem gledališču ljubljanskem leto pozneje, obakrat v režiji Mirana Herzoga. Kraj dogajanja je francoska kazenska kolonija v daljni Gvajani, kamor so pošiljali prestajat kazen zločince, obsojene na dolga leta zapornih kazni. Tema in misel komedije Naši trije angeli se dotikata relativiza-cije krivde, oziroma »zločina in kazni«. Trije kaznjenci Joseph, Jules in Alfred v hiši nič kaj urejenega trgovskega najemnika Ducotela popravljajo streho, ko pa se seznanijo z razmerami v družini, opravijo še druga koristna dela. Seveda vse to dogaja­nje spremljajo z duhovitimi replikami v slogu obešenjaškega humorja in hkrati s smeh zbujajočimi komičnimi zapleti in si­tuacijami.

Komedija Naši trije angeli je takšne narave, da se tako re­koč »nosi sama«, če je le uprizorjena s kar se da neposrednimi prijemi, naravno in v samem poteku dinamično. Prav v tem slo­gu so si jo zamislili tudi na Jesenicah v režiji Vere Smukavec na prizorišču Jožeta Bediča, ki je predstavljalo dnevni prostor v hi­ši Felixa Ducotela nekje v vročinskem pasu in z barvno in kroj­no poudarjenimi kostumi, med katerimi so bile progaste obleke kaznjencev tokrat z rdečimi progami, zasnovala pa jih je Anne Čeh. Vloge so interpretirali igralci, ki so si nabrali veliko izku­šenj z nastopi na odru. Zasluga režiserke je predvsem v tem, da jih je usmerila v kar se da naravno igranje, brez kakršnegakoli sprenevedanja in pretiravanja. Kaznjenci so bili že po zasedbi dovolj izrazito profilirani, knjigovodjo Josepha je upodobil Ivan Berlot z ironično samoumevnostjo odločitev, morilec prešuštne žene Jules, je bil Bojan Dornik in mladi morilec očima Alfred Klemen Košir. Neurejenega trgovca je ponazoril Borut Vero-všek, njegovo vedno presenečeno in zaskrbljeno ženo Tatjana Košir, njuno hčer Jožica Višak in zadolženo gospo Paole Eliza­beta Znidaršič. Oblastnega Trocharda je odločno odigral Rado Mužan, Igor Škrlj pa je v vlogi Paula odigral natanko tak lik, kot ga označijo kaznjenci v svojem improviziranem sodnem proce­su, oziroma igri v igri.

V predstavi se slišijo tudi nekatere na moč aktualne replike o ustekleničenju zraka, delničarjih in posledicah, ki jih prestaja knjigovodja Joseph, pri čemer je vsaka asociacija s Fikretom povsem naključna, razpoloženje med občinstvom pa se stopnju­je. Uprizoritev Naših treh angelov se vsekakor uvršča med bolj­še predstave jeseniškega teatra.

P.S.: Simpatična je bila tudi krajša slovesnost po premieri, ko je direktor in umetniški vodja Gledališča Tone Čufar Miran Kenda počastil mojstra luči Pavlija Torkarja ob 2.000. predstavi, pri katerih je uravnaval svetlobni park kot zvest in zanesljiv so­delavec. Gledališka predstava je kolektivno delo tistih na odru in tistih za kulisami; tu je bila izkazana pozornost do enega iz­med slednjih, kar je med občinstvom zbudilo odobravajoč od­mev. ^

France Vurnik

K U L T U R N I K O L E D A R

V kava baru Ka\

0 1

KRANJ — V Prešernovi hiši razstavljajo slikarji in kiparji člani likovnih skupin Gorenjske.

V avli Iskre Telematike razstavljata Zlata Volarič in Jože Vo-larič.

V kava baru Kavka je odprta razstava slik Jožeta Tisnikarja. V Carniumu, Mladinskem kulturnem

centru, Delavski dom, vhod 6, je danes ob 20. uri večer strganih strun — nastop Boja­na Drobeža. Jutri, v sredo, ob 18. in 20. uri — kino nekaj več: Nož v vodi (R. Polanski) v četrtek, 26. nov., ob 20. uri — večer ob dia­

pozitivih: Evropa (II. del) Jutri, v sredo, ob 18. uri odpirajo v Kosovi graščini razstavo fo­

tografij Francija Sluge. V kulturnem programu ob otvoritvi nasto­pata Jaka Jeraša in Primož Kerštain.

JESENICE — V razstavnem salonu Dolik je še do jutri odprta fotografska razstava Foto kluba Andrej Prešern Jesenice.

V Gledališču Tone Čufar bodo jutri, v sredo, ob 19.30 ponovili komedijo Naši trije angeli.

RADOVLJICA - V osnovni šoli A. T. Linharta odpirajo v pe­tek, 27 novembra, ob 17. uri 13. republiško razstavo diapozitivov, 8. razstavo Color dia 6x6 in klubsko razstavo diapozitivov.

V Sivcevi hišice še ta teden odprta razstava akad. kiparja in grafika Janeza Boljke.

V galeriji Kamen na Linhartovem trgu odpirajo jutri v sredo ob 18. uri razstavo gvašev in akrilov akad. slikarja Francu Novin­ca.

BLED — Še do konca tega meseca je na blejskem gradu odpr­ta razstava lokov oblikovalca Oskarja Kogoja in proizvajalca Fran­ca Oblaka.

ŠKOFJA LOKA — Uro pravljic danes v knjižnici Ivana Tav­čarja vodi Tatjana Bertoncelj. Jutri, v sredo, ob 18. uri bo ob diapo­zitivih predaval o Kreti dr. Zdenko Orožim.

V galeriji Ivana Groharja razstavlja akad. slikar Boni Čeh. Zbirke Loškega muzeja so v zimskem času odprte samo ob so­

botah in nedeljah od 9. do 17. ure. Med tednom je obisk možen po dogovoru z upravo. •

TRŽlC — Še do konca novembra je v paviljonu NOB odprta razstava knjižnih ilustracij Marije Vogelnik in razstavo lutk in mask Eke Vogelnik.

DUPLICA — V Stolovem Interieru je odprta razstava fotogra­fij Toneta Stojka.

N A S A V S K E M B R E G U

Kranj — Mlada literarna skupina KUD Sava Kranj prireja ju­tri, v sredo, 25. novembra, ob 19. uri v prostorih doma krajevne skupnosti Stražišče literarni večer s promocijo svoje prve pesniške zbirke Na savskem bregu. V zbirki, ki jo je finančno omogočila Sa­va Kranj, so objavljene pesmi Marije Ilenič, Zvonka Rupnika, Dra­gice Šešeko-Dani, Jelene Kajić, Zaima Deliloviča, Jožeta Valenči-ča, Mihe Petka in Silva Mravljeta. Njihov pesniški mentor je bil Franci Zagoričnik.

P R I Z N A N J A Z A Š I R J E N J E B R A L N E K U L T U R E

Ljubljana — Tradicionalno priznanje Zveze kulturnih organi­zacij Slovenije — Trubarjevo plaketo sta letos prejela pesnica Sa­ša Vegri in pesnik Tone Pavček. Na slovesnosti konec minulega tedna v Cankarjevem domu v Ljubljani je Trubarjevo diplomo pre­jela še slavistka Kristina Šega. V obrazložitvi priznanja za Sašo Vegri je rečeno, da pesnica uspešno povezuje poznavanje literatu­re in otroka z lastno ustvarjalnostjo. Tone Pavček pa se je s svojim mladinskim pesništvom trdno zapisal mlademu rodu, kar je še po­sebej vidno tudi iz zadnje zbirke Prave in neprave pesmi.

K O Š Č E K Z E L E N E G A

Kranj — Pred kratkim je v samozaložbi izšla tretja pesniška zbir­ka Francke Tronkarjeve. Knjižico, ki so ji ob izidu pomagala tudi kranjska kulturna skupnost in Iskra Kranj bo predstavljena tudi v literarnem večeru na podelitvi letošnjih nagrad kulturnim delav­cem občine Kranj, 3. decembra letos, v Prešernovem gledališču.

Vsaka pesem je radost, ko nastaja; ko pa je natisnjena v knjigi jo spremlja odgo­vornost, skrb, kako jo bodo ljudje sprejeli, kaj jim bo povedala, kako jo bodo razumeli. Tako meni Francka Tronkar, ki se te dni ve­seli drobne knjižice pesmi, obenem pa doži­vlja tesnobo predstavitve. Njena tretja knji­žica pesmi je pravzaprav nastala iz dveh vzrokov. Pokazalo se je, da bi bilo treba nje­no pesniško zbirko Vzemi in verjemi izpred dveh let ponatisniti. Po nasvetu njene men­torice pesnice Neže Maurer pa je več pesmi

predelala in zbirko dopolnila še z novimi pesmimi iz zadnjega ob­dobja.

Namesto ponatisa je torej izšla nova zbirka pesmi, tretja v šti­rih letih. Priložnost tudi za primerjanje pesniške moči. »Gre za kvaliteten preskok,« je zapisala v spremni besedi h Koščku zelene­ga Neža Maurer. »Prej je pesnica želela, zbirala, hrepenela — zdaj je, kaj je in nam zavestno daje svoje pesmi, spoznanja, č u s t v a . . . Trditev, da so pesmi zdaj zrelejše, ni vsa resnica. Trdnejše so same v sebi — kot je trdnejša pesnica . . . globoke, prefinjene, zgoščene pesmi Francke Tronkar so napisane iz hotenja po življenju. Kot njiva poraja žito in mak, tako klijejo njeni verzi. In tudi dajejo nam toplo lepoto cvetočih makov, in čustva, dobra kot duh.«

Razen pesmi piše Tronkarjeva tudi prozo. L. M.

Pred koncertom

B O J A N D R O B E Ž

Novo kranjsko kulturno prizorišče, ki si je izborilo domovin­sko pravico v spodnjih prostorih Delavskega doma in si nadelo na­slov po najstarejšem znanem imenu za gorenjsko metropolo, bo znaten del svojega prostega časa namenilo tudi popularni glasbi.

Po začetni programski zasnovi bodo zadnji torki v mesecu na­menjeni koncertom, na katerih naj bi se predstavili glasbeniki, manjše skupine, ki so si v glasbenem svetu že izborile svoje mesto in ustvarjalci, ki bi glede na svojo kvaliteto zaslužili širšo predsta­vitev javnosti in so v bistvu šele na začetku.

Za Bojana Drobeža, ki se bo prvi predstavil na odru Carniu-ma, danes, v torek, 24. novembra ob 20. uri, slednje seveda ne ve­lja. Uveljavljeni slovenski glasbenik se je kmalu po šolanju na glasbeni šoli izrazito pričel nagibati k avtorski glasbi. Napisal je vrsto skladb in besedil, ki jih je kot solist ali s svojo skupino Ore-hek posnel tudi za arhiv Radia Ljubljana. Zložil je tudi glasbo za dva televizijska filma, leta 1980 pa je izšla njegova prva velika plošča, posneta izključno s kitaristično glasbo, brez spremljave in petja. Trinajst skladb s te plošče je nakazalo osnovo, iz katere še danes izhaja pri komponiranju in igranju. Njegovo glasbo sesta­vlja več slogov — od evropske ljudske kitarske glasbe in jazza do občasnih prvin klasike. Neposrednemu vplivu teh slogov se je izo­gnil šele v glasbi, ki je izšla leta 1986 na albumu »Krog na vodi«. Zbirka dvanajstih skaldb predstavlja precejšen korak naprej v sa­mem igranju in avtorstvu, je zapisano v njegovi uradni biografiji.

Bojan Drobež bo na kranjskem koncertu predstavil tudi nekaj skladb, ki bodo tudi na njegovi novi veliki plošči.

Vine Bešter

' I M l i m M E I I G L A S 6. STRAN. PRAZNIČNE ČESTITKE TOREK, 24. N O V E M B R A 198?

a l p l e s

i n d u s t r i j a p o h i š t v a

Ž e l e z n i k i t e l . ( 0 6 4 ) 6 7 - 1 2 1

POHIŠTVO ZA DANES IN JUTRI POHIŠTVO ALPLES

O b d n e v u r e p u b l i k e — i s k r e n o č e s t i t a m o

PETROL

DO Trgovina Ljubljana TOZD TRGOVINA KRANJ Staneta Žagarja 30

z 32 bencinskimi servisi, trgovino z avtomaterialom na Laborah v Kranju in v Medvodah ter skladiščem v Medvodah čestita vsem delovnim ljudem, občanom in

poslovnim prijateljem ob dnevu republike

S O Z D K E M I J A

K E M I Č N A T O V A R N A P O D N A R T - p . o . l J J

P O D N A R T

N u d i m o v a m

— preparate za kemično in galvansko nanašanje neplemenitih in plemenitih kovin na kovi­ne in plastiko v tehnične in dekorativne namene

— preparate za obdelavo tiskanih vezij — preparate za fosfatiranje kovin — preparate za kemično in elektrolitsko barvanje kovin — razne laboratorijske kemikalije — pomožno galvansko opremo — servisne usluge

S v e t u j e m o v a m i z b i r o n a j u s t r e z n e j š i h t e h n o l o š k i h p o s t o p k o v !

V s e m d e l o v n i m l judem č e s t i t a m o za dan republ ike .

Delovni čas: od 8. do 18. ure ob sobotah od 8. do 12. ure Telefon: 22-196

PREGLED VIDA: v ponedeljek, torek In sredo od 14. do 15. ure V ORDINACIJI V SERVISU

Optični servis Kranj — JLA 18 ( n a s p r o t i p o r o d n i š n i c e )

OČESNA OPTIKA MARIBOR

I mm. i mm

I "V %

T E K S T I L I N D U S

Vsem d e l o v n i m l j u d e m i n

o b č a n o m č e s t i t a m o z a d a n

r e p u b l i k e — 2 9 . n o v e m b e r .

40 UT

ALPETOUR

O B D N E V U R E P U B L I K E

I S K R E N O Č E S T I T A M O !

A L I Z E

V E S T E

d a i m a j o v M u r k i n i h p r o d a j a l n a h P I K A v R a d o v l j i c i , U N I O N U n a J e s e n i c a h t e r P L E T N A n a B l e d u n a j v e č j o i z b i r o

i g r a č z a o t r o k e v s e h s t a r o s t i ? I z b i r a t e l a h k o m e d d i d a k t i č n i m i i g r a č a m i , l u t k a m i , g l a s b e n i m i i n s t r u m e n t i ,

i g r a č a m i i z p l i š a a l i g u m e , a v t o m o b i l č k i , l e t a l i i n ž e l e z n i c a m i n a b a t e r i j s k i p o g o n . . . N e s m e m o p o z a b i t i n a v e l i k o i z b i r o k o c k z a s e s t a v l j a n j e , i t d . L e t o s d e d e k M r a z

v s e k a k o r n e b o v z a d r e g i p r i o b d a r o v a n j u n a š i h n a j m l a j š i h .

IGRAJTE SE Z NAMI (MDJJCplhS

k

7. stran rnmsmmmmsLAS

64290 TrŽK.Pristava 80 Telt-lon:(Ob4)50890 Pokopališče (064)50214

D E L O V N I M L J U D E M IN

P O S L O V N I M

S O D E L A V C E M

Č E S T I T A M O O B D N E V U

R E P U B L I K E

KTL, industrija papirja in e m b a l a ž e Ljubljana, n.sol.o.

T O Z D » L E P E N K A « T R Ž I Č

S L A P 8

Č E S T I T A D E L O V N I M

L J U D E M IN P O S L O V N I M

S O D E L A V C E M O B D N E V U

R E P U B L I K E

Zlatarska delavnica

L e v i č n i k Ž i v k o

Kranj, Maistrov trg 9 (nasproti Delikatese)

Cenjenim strankam in o b č a n o m

Gorenjske č e s t i t a za praznik republike — 29. november

Č E S T I T K E O B D N E V U

R E P U B L I K E V A M

ŽELI

ZLATARSTVO K O M A N M E S T N I TRG 5, ŠKOKJA LOKA T E L . : (064)62-098

NUDIMO: ZLAT! NAKIT PREDELAVA, POPRAVILA GRAVIRANJE: NAKITA IN UR

C D GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ TOZD gozdarstvo^ Škofja Loka, Tržič in Preddvor, TO kooperantov Škofje Loka, Tržič in Preddvor, TOZD gozdno gradbeništvi, transport in mehanizacija Kranj in z delovno skupnostjo skupnih služb Kranj

č e s t i t a d e l o v n i m l j u d e m in p o s l o v n i m pr i ja te l jem z a p r a z n i k

r e p u b l i k e — 2 9 . n o v e m b e r .

• g r a p

£ KOMUNALNO, 08RTN0 IN GRADBENO PODJETJE KRANJ, n.sol.o. - TOZD KOMUNALA, KRANJ - o.sub.o. - TOZD OBRT, KRANJ — o.sub.o. - TOZD GRADNJE, KRANJ — o.sub.o. - TOZD OPEKARNE, KRANJ — o.sub.o. - TOZD VODOVOD - KANALIZACIJA, KRANJ - o.sub.o. in DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB

d e l o v n i k o l e k t i v č e s t i t a o b č a n o m G o r e n j s k e i n p o s l o v n i m

p r i j a t e l j e m z a p r a z n i k r e p u b l i k e — 2 9 . n o v e m b e r

T R I K O N 1

Tovarna p le ten in in k o n f e k c i j e Kočevje

Pričakujemo v a s v naši t rgov in i na P lan in i (UI. J a n k a Pucl ja ) v K r a n j u , k je r v a m po z e l o ugodn ih c e n a h nud imo

HLAČE Z A V S O DRUŽINO.

ČESTITAMO OB D N E V U REPUBLIKE!

MARIJA PRIMC Cesta na Klanec 3, Kranj (v bližini gostilne Blažun)

Vam nudi kvalitetno in hitro izdelavo vseh vrst očal. Se priporoča

Cenjenim strankam in drugim občanom Go­renjske čestitamo za 29. november — praz­nik republike

© metalica T O Z D

t r i g l a v t r ž i č Tovarna montažnega pribora in ročnega orodja 64290 Tržič, Cesta na Loko 2 tel. (064) 50-040

D e l o v n i m ljudem,

o b č a n o m in

p o s l o v n i m

prijateljem č e s t i t a m o

ob dnevu republike

j i

A C P P 8

G R A D I T E H I T R O ,

G R A D I T E S O D O B N O ,

G R A D I T E P O C E N I -

G R A D I T E Z N A M I

— najsodobnejšo s trešno kritino iz pravih kanadskih bitumenskih skodel TEGOLA CANADESE

— izolacijske materiale — iendapor, novoterm, perlit, stiropor, tervol

— keramične p lošč i ce najboljših jugoslovanskih proizvajalcev

— sanitarno keramiko — opaž in furnirane stenske in stropne obloge — ladijski pod — parketi in talne obloge — stavbno pohištvo — gradbeni material

Trgovina z gradbenim materialom — Kranj

VSE ZA GRADNJO OD TEMELJEV DO STREHE boste vedno dobili v LESNINI, trgovini z gradbenim materialom na Primskovem v Kra­nju, in sicer:

vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah pa od 7. do 13. ure

Informacije po telefonu: reprodukcijski material za lesno obrt

U g o d e n n a k u p furniranih vrat , kril in p o d b o j e v 26 076 al i :

OBČANOM GORENJSKE ČESTITAMO ZA PRAZNIK REPUBLIKE -

29. NOVEMBER r

T r g o v s k a i n g o s t i n s k a

D O K r a n j

D e l o v n i m l j u d e m i n p o s l o v n i m p r i j a t e l j e m č e s t i t a m o

z a d a n r e p u b l i k e — 2 9 . n o v e m b e r

@ ® I I ^ S S ^ I E H G L A S 8. S T R A N TOREK, 24. N O V E M B R A 1987 O G L A S I , O B V E S T I L A , Z A N I M I V O S T I

Skupščina občine in Družbenopolitične organizacije Kranj

vabijo na proslavo

D N E V A R E P U B L I K E

v dvorani kina Center, v četrtek, 26. novembra ob 18. uri

V sporedu sodelujejo:

MePZ »ISKRA« Plesni skupini »NOVA« in »TRIO« Folklorna skupina »SAVA« Recitatorji ZKO Kranj Čelist DINO GOJO Voditelj JANEZ DOLINAR

SREDNJA DRUŽBOSLO­VNO JEZIKOVNA SOLA "BORIS ZIHERL" ŠKOFJA LOKA Svet šole razpisuje naslednja dela: VODJA BIFEJA V ŠPORTNI DVORANIPODEN za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pogoj: IV. stopnja gostinske

smeri Prijave z dokazili bomo spre­jemali na naslov: Srednja družboslovna jezikovna šola Boris Ziherl Škofja Loka, Podlubnik lb 8 dni od objave oziroma do zasedbe delovne­ga mesta.

VZGOJNOVARSTVENA OR­GANIZACIJA RADOVLJICA objavlja prosta dela in nalo­ge:

1. KUHANJE IN ČIŠČENJE PROSTOROV za nedoločen čas v odd. Posavec Pogoji: končana gostinska

šola kuharske smeri, opravljen tečaj iz hi­gienskega minimuma

Pisne prijave pošljite v roku 8 dni od objave oglasa na na­slov: Vzgojnovarstvena orga­nizacija Radovljica, Kopali­ška 10, Radovljica.

SŽ VERIGA LESCE 64248 Lesce, Alpska c. 43

Delavski svet TOZD TIO razpisuje na osnovi ustreznih določil statuta TOZD TIO INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA VODJA TOZD TIO Za vodjo temeljne organizacije je lahko imenovana oseba, ki poleg pogojev, določenih z zakonom, izpolnjuje še naslednje pogoje: — visoka ali višja izobrazba strojne, metalurške ali organiza­

cij sko-proizvodne smeri — z visoko izobrazbo 4, z višjo izobrazbo pa 5 let delovnih iz­

kušenj v zahtevanem poklicu — pasivno znanje enega tujega jezika — z imenovanjem mora soglašati koordinacijsko-kadrovska

komisija pri občinski konferenci SZDL — predložiti mora zamisel realizacije razvojnega programa

TOZD Individualni poslovodni organ bo imenovan za 4 leta, po prete­ku mandata je lahko ponovno izvoljen. Kandidati naj posredujejo vloge na razpis na naslov: SŽ Veri­ga Lesce, kadrovska služba, 64248 Lesce, Alpska c. 43 s pripi­som »vloga na razpis« najkasneje v 10 dneh po objavi.

" I 1 7 1 T - # V I

JELOVICA LESNA INDUSTRIJA ŠKOFJA LOKA Odbor za kadre, izobraževanje in družbeni standard ponovno objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1. PRAVNA OPRAVILA Pogoji: dipl. pravnik s pravosodnim izpitom, indiktivnim zna­

njem enega svetovnega jezika in 1 leto delovnih izku­šenj

2. VODENJE GRADBIŠČ Pogoji: V. stopnja strokovne izobrazbe za poklic gradbeni teh­

nik s strokovnim izpitom po zakonu o gradnji objek­tov, nad 2 leti delovnih izkušenj, vozniški izpit B kate­gorije

3. KURJENJE VT KOTLA - STROJNIK za vzdrževalni servis Preddvor in Škofja Loka Pogoji: IV-stopnja strokovne izobrazbe kovinsko predelovalne

ali elektrotehnične usmeritve in uspešno opravljen preizkus znanja

4. REMONTNO VZDRŽEVANJE STROJEV IN NAPRAV - za vzdrževalni servis Preddvor - ključavničar - za vzdrževalni servis Škofja Loka - klepar Pogoji. IV. stopnja strokovne izobrazbe kovinske usmeritve in

2 leti delovnih izkušenj 5. REMONTNO KLEKTROINŠTALATERSKA DELA -Pred­dvor Pogoji: IV. stopnja strokovne izobrazbe elektrotehnične

'usmeritve in 2 leti delovnih izkušenj 6. VEČ MIZARJEV za delo v proizvodnji stavbnega pohištva Pogoji: II., III. in IV-stopnja strokovne izobrazbe lesarske

usmeritve 7. VRATARSKA OPRAVIIA II Pogoji: II. stopnja strokovne izobrazbe — varnostnik in 1 me­

sec delovnih izkušenj Za objavljena prosta dela in naloge bomo sklenili delovno raz­merje za nedoločen čas s polnim delovnim časom in trimese­čnim poskusnim delom. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh od dneva objave na naslov. Jelovica, lesna industrija Škofja Loka, Kidričeva 58, lahko pa se oglasijo osebno ali po telefonu 61-361. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po izteku objave

B r e d a K o n j a r :

Č e h o č e š svetovati,

m o r a š vedeti, kako

u č i t e l j dela K r a n j , 20. novembra — Nov i Z a k o n o p e d a g o š k i s l u ž b i je po v r o č i h debatah pred zadnj imi poletnimi p o č i t n i c a m i o b t i č a l n a zgornji stopnici, č a k a ugod­n e j š e č a s e za sprejetje a l i pa ga bo r e p u b l i š k i k o m i ­te za vzgojo in i z o b r a ž e v a n j e ter telesno kul turo odel le v novo obleko. K a k r š n a k o l i usoda se m u ž e p i š e , verjetno je, da bo sedanji, trinajst let v e l j a j o č i Z a k o n o p e d a g o š k i s l u ž b i prej a l i slej o d s l u ž i l . Z a ­govorniki novega n a m r e č poudarjajo, da je treba v zakonu in seveda v ž i v l j e n j u spremenit i nekatere zastarele navade; med nj imi tudi metode in oblike r a z v o j n o - p r o u č e v a l n e g a i n nadzorno-svetovalnega dela kot osnove za posodabljanje vzgoje i n izobra­ž e v a n j a . V Zavodu za š o l s t v o so uperjene ostre p u ­š č i c e predvsem zaradi nadzornega dela. U č i t e l j i se otepajo nadzorn ih pregledov i n direktivnega sveto­vanja, k i j im v č a s i h sledi. V pogovoru z Bredo K o ­njar, predstojnico kranjske enote r e p u b l i š k e g a Z a ­voda za š o l s t v o , smo se dotakni l i te plati dela peda­g o š k i h svetovalcev.

• Pri spremembi Zakona o pe­dagoški službi gre tudi za to, da se od Zavoda za šolstvo od­tuji nadzorno poslanstvo. Ven­dar Zavod ni in ne sme biti le nadzornik, »inšpektor«, am­pak nadzorstvo tesno prepleta s svetovanjem. Le tako lahko uresničuje svojo osrednjo na­logo, skrb za razvijanje kvali­tete vzgojnoizobraževalnega dela. Kako k uresničitvi te na­loge pomaga organizacijska enota?

»Vsako leto za vsako vrsto vzgojnoizobraževalne organi­zacije skupaj z njihovimi vod­stvi, ki odgovarjajo za pedago­ško, samoupravno in poslovno plat, napravimo analizo dosež­kov. Pri tem upoštevamo tudi pogoje za delo, saj bi bili sicer lahko krivični. Mislim namreč, da se da kvaliteto dograjevati le, če so za to pogoji. Se nobe­na preobrazba ni uspela, če smo spreminjali samo vsebino, organizacijo, programe, ob tem pa pozabili, da nove vsebi­ne in programi zahtevajo tudi prostor, ljudi, didaktično opremljenost. Prav zato smo svetovalci v naši enoti napravi­li celo korak naprej; predvsem v strokovne aktive z ravnatelji vnašamo na njihovo pobudo tudi aktualna vprašanja s fi­nančnega področja. Kot spod­bujevalci spreminjanja delov­nih pogojev se pojavljamo v okoljih, ki so pogoje dolžna spreminjati.« • Kakšni so po vaših ocenah pogoji dela na Gorenjskem?

»Enotna ocena, da so dobri, ne bi zdržala. Razlike so tako med občinami kot med vzgoj-noizobraževalnimi organizaci­jami znotraj posamezne obči­ne. Če vzamemo za primer šo­

ta z vidika vsebin, metod, oblik dela?

»Deloma upoštevamo ocene ravnateljev, ki morajo po zako­nu sprejemati pedagoško delo, deloma pa ugotovitve posna­memo iz našega načina sodelo­vanja s šolami. Oblike dela so individualne in skupinske. Največ podatkov pa dobimo na

"naših seminarjih, posvetih, aktivih s pedagoškimi delav­ci.« • Kakšne so oblike nadzorno-svetovalnega dela?

»Zelo se odmikamo od tako imenovanih celostnih pregle­dov v prid usmerjenim, poglo­bljenim v določene sestavine vzgojnoizobraževalnega dela. To je bolje tudi za šole, saj po

Zavod za šolstvo je republi­ški upravni organ s sede­žem v Ljubljani, za posa­mezna območja pa ima or­ganizacijske enote, ki jih vodijo predstojniki. Peda­goški svetovalci v organi­zacijskih enotah kot stro­kovni delavci opravljajo nadzorne in svetovalne na­loge pedagoške službe, sve­tovalci na sedežu Zavoda pa predvsem proučevalne naloge.

nobenem organiziranem stiku Zavoda ne bi smelo ostati ne­dorečenih vprašanj s področja organizacije, načrtovanja in uresničevanja vsebin. Ker pa nas je pedagoških svetovalcev le osem za 70 vzgojnoizobraže-valnih organizacij z 82 delovni­mi enotami na Gorenjskem oziroma za približno 42.000 otrok in 2500 pedagoških de­lavcev, mora biti naš delovni načrt skrajno premišljen. Predvsem prevladujejo sku­pinske oblike dela /. aktivi uči­teljev po posameznih področ-jih. Za podkrepitev naj povem, da smo od 20. avgusta do da­nes imeli v naši enoti okrog 80 srečanj s skupinami pedago­ških delavcev.« • Torej niste nadzorniki trde roke, z metodami pritiskov?

»Nikakor. Mislim, da prav število srečanj dokazuje, da se — seveda govorim za kranjsko enoto — odmikamo od klasi-

Pod nadzorniško-svetovalnim okriljem Zavoda je na Go­renjskem pet vzgojnovarstvenih organizacij s 36 enotami, 30 osnovnih šol s 44 podružnicami, štiri osnovne šole s prilagojenim programom in oddelki za delovno usposa­bljanje, štirinajst šol usmerjenega izobraževanja, pet glasbenih šol, pet domov za učence, pet delavskih uni­verz, zavod za usposabljanje lažje in srednje duševno pri­zadetih, vzgojni zavod /.a otroke z motnjami.

le, so po našem mnenju na do­brem tiste, v katerih je enoiz-mensko delo, v katerih so di­daktično tako opremljeni, da so učenci lahko ustvarjalci in ne le demonstratorji. Med os­novnimi šolami na gorenj­skem je največ dvoizmenske-ga dela v kranjski občini, naj­manj v radovljiški in škofjelo­ški« • Kuko v Zavodu preverjate kvaliteto dela v vzgojnoizobra-ževulnih organizacijah, iyes-ničevanje zahtev učnega načr-

čnega nadzorniškega delu iri da prevladuje informativno, usmerjevalno, svetovalno delo. Želja pedagoškega svetovalca je, da bi bil sprejet kot sodela­vec pri uresničevanju skupnih nalog na vzgojnoizobraževal-nem področju. Gotovo pa ne more opraviti učiteljevega ozi­roma vzgojiteljevoga dela, ani pak skupaj z njim delo analizi ra, ugotavlja probleme, naka zuje na izvore, vzroke pojavov in pomaga pri reševanju Brez poznavanja, vpogleda v delo

pedagoških delavcev svetoval­cev ne more svetovati, poma­gati.« • Kako vas ob takih »stikih« sprejemajo pedagoški delavci?

»Različno. Učitelju, ki se za­veda svojega poslanstva, po­meni stik s svetovalcem potr­ditev za delo in spodbudo za iskanje novega. Težje je v pri­merih, ko svetovalec mora po­seči na razčlenjevanje osnov­nih nalog pedagoškega delav­ca. Spodbujamo jih k samoizo-braževanju, samozavesti, brez katere ni ustvarjalnosti. Nov model šole učitelju daje široke možnosti vlaganja lastnega ja­za. Uspešnost sodelovanja s svetovalcem pa je seveda odvi­sna tudi od njegovega znanja, sposobnosti, afinitete do tega področja.« • Ali zato v Zavodu prirejate tudi različne oblike funkcio­nalnega izobraževanja peda­goških delavcev, čeprav je to vaše dodatno delo?

»Vrsto let smo čutili vrzel za­radi pomanjkanja nadaljeval­nih programov izobraževanja in izpopolnjevanja pedagoških delavcev. Tisto, česar jim niso dajali programi kadrovskih šol, smo s sodelovanjem stro­kovnjakov različnih področij začeli vnašati mi v strokovne aktive s pedagoškimi delavci, šole pa v konference učitelj­skih zborov. Ne potegujemo se, da bi bili mi organizatorji in izvajalci, je pa kvaliteta de­la odvisna tudi od vsebin, kot, na primer, sodelovanje s star­ši, oblike in načini sodelovanja učencev, motivacija za vzgoj-noizobraževalno delo, obliko­vanje učnega procesa in dru­gih, zato želimo za pedagoške delavce čim kvalitetnejše izpo­polnjevanje. Nam je to v bi­stvu dodatno breme, saj je na­ša osnovna naloga na tem po­dročju predstavljanje novih vsebin učnega načrta, novih učbenikov, didaktičnih pripo­močkov in podobno.« • Veliko osnovnošolskih uči­teljev se priduša, češ da nOv program življenja in dela sko­zi novi predmetnik, učni načrt in smernice za delo pomeni večje breme zanje in za učen­ce.

»Vsebina se je res spremeni­la, obseg pa ne. Še vedno je 38 tednov, od teh 35 za pouk po predmetih, trije pa so rezervi­rani za uresničevanje dejavno­sti po področjih: naravoslov­nem, kulturnem, športnem. Seveda pa je odvisno od vsake­ga učitelja, kako razume čas, namenjen pripravam, ali za­menja stare vsebine z novimi, izloči odvečne. Če trpa v šolske ure vse, kar mu nalagajo novi dokumenti, starega pa ne opušča, se mu ne izide, neza­dovoljen je in hud na vse, ra­zen na sebe.« • Ali gredo spremembe res mimo učiteljev, ali sestavljale! novih vsebin res ne upoštevajo njihovih pripomb, praktičnih spoznanj?

»Ne drži povsem, da pobude učiteljev niso upoštevane. Vse spremembe so javno obravna­vane. Res pa je, da vključeva­nje v javno obravnavo terja poglobitev, in ko analiziraš od­govore iz prakse, je težko do seči usklajen predlog, saj se ravno tista vsebina, ki jo eden predlaga za črtanje i/, učnega načrta, drugemu zdi nepogreš­ljiva. Zadnje evalvaeijske ugo­tovitve o uresničevanju pro grama življenja in dela osno­vne sole od prvega do četrtega razreda so pokazale, da je kri­tika na preobsežnost učnega načrta izhajala predvsem tudi iz premajhnega upoštevanja pojasnil in navodil učnega na­črta. V opravičilo učiteljem pa je treba reči, da so v težkem položaju, če novega učnega na­črta ne spremlja tudi vsa po t rebri a didaktična oprema od Učbenikov, delovnih zvezkov do kopice drugih pripomočkov, ker se je ob uvajanju novega programa življenja in dela os­novne šole dejansko dogajalo«

H Jelovčan

Na mladinski strani, k l J j j j ^ j l a d ! z Gorenjske popisali enkrat tokrat skušal i zbrati v a ^ j y y k e iz vseh obč in . Mladi J e s e n i č a i

na mesec, smo J e s e n i č a n i p i še te v glasilu usau . • ^ vsen ODcin.

Horizont, Radovljtčani jwe N a s ^ s Tržičani p i še te Mladinske utrinke, v Kranju je popularno glasilo N* p. x. kočani pravite, da ne čut i te potrebe po svojem č a s o p i s u . Ker pa g » s " f L k a J osnovnih organizacij ZSMS v loški občini , pr i čakujemo, da se -njj^j 1

ničkolikokrat zapj ' , d a s o težave vseh tudi t e ž a v e mladih, in da se mladi

aKujeiuu, «« - § n j i y a i i « " " " J ^ c a r H ' mladinci iz Sel in drugi. Toliko na pot d a n » J j y i n s k i strani, ki pa po svoji vsebini ni le mladinska, saj

smo že ničkolikokrat F ^ a a so težave vseh tudi t e ž a v e mladih, in da se mladi zavedate, da boste pra v času in razmerah, ki jih gradimo danes.

V. Stanovnik

S R E Č N A Z

V CSUI na Jesenicah * e ^ časa (dve leti in nekaj dni; ^ sprejeli v svoje vrste mladi , vih komunistov. Zato srno pred kratkim naredili a n joVed' sicer »kar tako«, zaradi rad rf

d*1* jnalo

da nosti. Moramo priznati, "^ji, nas odgovori presenetili- vec od katerih smo pričakovan^, heca in šale, so na naša vp ^ nja odgovarjali čisto resno- ^ kar k vprašanjem in odgov° 1. vprašanje: Ali v zadnje"1 « slediš delu in akcijam sle** sj0-mladinske organizacije 1 1 1

venskih komunistov? Mladinci so odgovorili: , J | DA *1 BOLJ MALO ALI DELNO .»t

•38,4* NE J ° > Kaj lahko iz tega sk l epa j ^ je med mladimi precej sla o (

veščenost o akcijah ^oVfjeKJi mladine in slovenske ZK- ^

lo?ii m a n j govorilo in več stori-

drža^ t n o m e m o t i s t a n J e naše Pa J ( z e l ° slabo!!!), o katerem A g r ' t ° d l o č a n i h č e d r u g kot ZK! bi k?. 0 m e r c a tudi ne bi bilo, če i D l lo vse v redu. Mis u m A Vseift ' Q a me odvrača pred-vjje Pobožaj današnje Jugosla-H e n' 1 J° vodi ob robu prepada °snov a d n ' i e Z K M i s l i m - d a J e t 0

tlan- n i r a z l ° g za majhno zani-P p « mladih za ZK. *li sijm

Meni s m o premalo sezna-Č£,st ? d e lom ZK. Včasih je bila je ',c^ si bil član te organizaci­j i P a ^ t 0 a b s u r d -tijjj1' k° so komunisti kaj pome-koin bilo v ponos, če si bil ^ni 1f I S t' S 0 m i n m « Danes ko-Uoka

m nihče več ne verjame. *olj-Z t e m u s o stalne obljube na

gospodarske situaci-V'>J P a -i e v e d n>o slabša.

so kriva sredstva javnega o^. ^ ^ me moti predvsem to, da čanja, toda precej velik del . lahko postane čisto vsak. de nosijo mladinci sami, .

celo preveč pasivni zainteresirani. 2. vprašanje: član ZKJ? DA NE VEM NE

Bi želel P<*

i & ekri • posiane cisio vsaK. k Sj J s i lahko postal član ZK, to 0 r

l m e l zasluge za to in je bila 6n0 Jj^izacija, v kateri si resni­c i « . V n o sodeloval. Danes jih

3.! U^J* misli, da bodo kot člani

neke privilegije. ki "L. ^ e v glavnem vpišejo tisti,

,,.lshjo, da bodo na ta r •tiV

Bili smo presenečeni, kaj1 jfi, slabo, da je, pa le nismo ^ , Številke govorijo same zaS'^f to se raje pozabavajmo z

vorina: xc 3. vprašanje: Če »NE«, na *» p povej, kaj ti ni všeč oziro 4 ^ moti in ali se seznanjen t1 Mi 1 Plačevala članarino! nom delovanja ZK? - s l 1

Mislimo, da tudi ni potreb^ mentar, odgovori govori.!0

zase: . ^

pfjjj. ""J", aa bodo na ta način hoče- d o visokega položaja. Vsi

samo jemati, ko pa je tre-. aJ narediti, jih pa nikjer ni. lov*1 . s e z n a n J e n a z načinom

a n J a — če sploh deluje. Ne z a kaj bi postala član ZK

^2n; Z a t ° ' d a b i d o b i l a ^sto iz-

da ZK že dolgo ni več ti­ka

Moti me, da člani ZK, ki Lar1

rali biti zgled ostalim, P°ce^f stvari, ki sramotijo JugOs

pred ostalimi. j Glede na položaj, v kater«^ je znašla Jugoslavija, i i n a ^ čutek, da nihče več noben« ^ ji ri ne jemlje resno. Kaj c e

^Zrnf ^ e b ^ a ' 1° dokler posa-glas ,! k ne bo mogel povedati na tlo iJs^°.' kar misli, čuti, ne bo-tiv °^li napredovati in verova-^ sebno svobodo. i t S C l n o m delovanja ZK sem se­li t jJ ena, vendar mislim, da ZK kčir • t o - kar bi morala biti, oz. fifcfctj- a ~ avantgardna orga-%ti k* J e sposobna spremi-

' ne pa samo razpravljati.

Mislim, da se delovanja ZK v naši stvarnosti skoraj ne opazi. Deluje skrito, premalo revolu­cionarno, preveč teoretično, pre­malo v praksi. Prvič mlade v ZK premalo upo­števajo. Če pa upoštevajo, pa le tiste, ki so podobni starejšim članom, torej tistim, ki so pasi­vni in si ne upajo povedati svoje­ga mnenja. Večinoma so stari ljudje s svoji­mi zastarelimi metodami. Mora­li bi malo prisluhniti mlademu rodu, kaj je narobe v ZK. Jugoslavija stoji na robu prepa­da, sklepi sej CK ZKJ pa zahte­vajo odločen korak naprej?!

4. vprašanje:Ali si se pripravljen pogovarjati na temo »Mladi in ZK«? Zdi se nam, da vendarle mladin­ci CSUI niso tako pasivni, kot se zdi. Kar 56 % vprašanih jih je na to vprašanje odgovorilo z DA, še 13,2 % pa jih je kolebalo in odgo­vorili MOGOČE. Ostali pa so bili zopet odločno proti. Upanje pa vendarle ostaja. Kakšnih posebnih analiz in za­ključkov ne bomo delali. To naj delajo drugi, mi vam le oblju­bljamo novo anketo za nov Hori­zont. O kakšni temi? Naj ostane skrivnost. Obljubljamo le, da bo podobna, torej kratka, jedrnata, malce žgečkljiva in pustiia bo še mnogo zakaj-ev in zato-jev odpr­tih in rahlo provokativnih. Vse pripombe, predloge in ostalo v zvezi z ankteto pa pošljite na na­slov: OK ZSMS Jesenice Titova 86 64270 Jesenice na kuverto pa pripišite »Hori­zont — anketa«. Zahvaljujemo se mladinkam, mladincem, uči­teljicam in učiteljem v CSUI Je­senice za razumevanje in sode­lovanje.

Vas lepo pozdravljamo: BOŠTJAN, MATJAŽ, DUŠA

O B V E S T I L O :

MO. DA B(

i Je temu vzrok? Vzrok PrQ

p omanj kanje primernih ° storov. Ni jih! V večini so

m s k i obrati ali skladiš-

(fl«dinr,<.-, -.r.-.i.r...- ..-vi j a dei<-f-»*. r. t. i v;:-taseV'.i se**.-r •en-er. s irilttenlsi Iber.i nov. tf*!*r Upru-.-r.i o.«e«M i i.-.c ro V°'it%, pol lct.i, <*.» r.o zahtevali ' K / jasnila vp.-ar.BT..;a, pn-ist«*",«' ,-ga rilrui„r.„ii pa jc ix roKav' podttek: "Od 27 - i

Kot sami dobro ^ zabave v Tržiču zelo ^ j bolje rečeno skoraj fl

(e/i Občinska kon! jfl

ZSMS je že večkr^ ^ prošnje in jih posla'^, v j, zlične naslove vseh, žiču kaj veljajo in k1 m jo. Vendar vse zam ['po­bilo odgovora ali pa 1 ffi gativen. Vse je bilo 1 (' liko opravičevanje

S e d a ' n a z a D a v a , ki jo imamo H ^ J , v S o Plesi v Bistrici. Vsi P r o S i Z e u r n ° , da bi dobili svoj nji £ r kje v centru ali bliž-g 0 s t

k ° l ict , kjer bi lahko po-$e i^*: Prirejali zabave, ple-fctjjjj kamor bi lahko vabili Siis^.ansamble, za kar je ga-

l , d o r n , kjer so plesi se-^ občutno premajhen.

t3k 0

ndar je v naši občini že ir»a - k a d a r se oglasi mla-

Pr0 t

z željo po mladinskem

W a ? r u ' k j e r b i S e l a h k o z a " Uš e s |' V s i oglušijo. Le malo ti » J 0 Pripravljeno posluša-

« as vpijočega v puščavi«! ok 1 u ^ a l i s m o si pridobil; * 0 1 n ico (dvorano TVD

Partizana), edino za ples še primerno dvorano v občini, a jo Partizan brani v. vsemi šti­rimi.

Vsi dobro vemo, da je že skrajni čas, da tržiška mladi­na dobi svoj prostor. Ne sme-

Na mladinski strani. k , / °2K"J*adi z Gorenjske popisali enkrat na mesec, smo tokrat skušal i zbrati v ? H j J J k e « vseh obč in . Mladi J e s e n i č a n i p i še te v glasilu Horizont, Radovljica"1 j J J * Naš čas, Tržičani p i še te Mladinske utrinke, v Kranju je popularno glasilo ^ a P ^ Utfani pravite, da ne čut i te potrebe po svojem č a s o p i s u . Ker pa g ^ ^ o S J S * 1 0 S n ° v n i h organizacij ZSMS v loški občini ,

>, da se bodo rjtu •Trebijčani, mladinci iz Sel in drugi. I C T o l i k š n a pot danawja«inski strani, ki pa po svoji vsebinfni le mladinska, saj

že ničkolikokrat ^JTgJ« so težave vseh tudi t ežave mladih, in da se mladi i i ta nraVvl ™lVčaBi. : l i ; ;:i „ j : smo

zavedate, da boste pra* v času in razmerah, ki jih gradimo danes. V. Stanovnik

SREČNA ZK ZA SREČNEŽE

dali tnalo V CSUI na Jesenicah i* ~ij0 |0 ?j;

časa (dve leti in nekaj dno -mladih- v,

r r i a n J govorilo in več stori-

sprejeli v svoje vrste vih komunistov. Zato srn * ave ( 2 e l o s l a b o ! ! n 0 katerem pred kratkim naredili an* j. »ne odloča nihče drug kot ZK! sicer »kar tako«, zaradi raa ^ J*oko:

me moti stanje naše

da ' bi V i m e r c a tudi ne bi bilo, če , . .^vsevredu. nosti. Moramo priznati, 0>,

nas odgovori preseneti^ y ^ d a m e ^ e d

od katerih smo P « « ™ ^ Položaj današnje Jugosla-heca m sale, so na n a s a * y Je, k l . Q ^ ^ J nja^odgovarjali^«storesno^ R a d n j e ZK. b

^ S i u ^ i l f } ^ i i m d a s ]

. .j^ j-ovor"" <W U I 1 J e ^rv. Mislim, da je tc kar k vprašanjem in odgov^ p j ^ ^ ^ 1. vprašanje: Ali v zadnje > « *nje m l a d i h z a Z R

<4o1u in nlrr>iinm SH>V -In- *Uslir*, ,

5st'-2 d e l o m ZK. Včasih je bila I je 7 H C e s* bil član te organizaci-

1 1 Časi P a j e t o a b s u r d -BOLJ MALO ALI DELNO ^ [kili o^°=-° k . o m u n i s t i k a j P o m e

mladinske organizacije 1

venskih komunistov? Mladinci so odgovorili: DA

NE 38'03 C!1111151, s o minili. Danes ko-

lt0r - .J e bilo v ponos, če si bil

Kaj lahko iz tega sklepa* 0^ ^ ^ l h c e

f

v c ne verjame je med mladimi precej slabj^ J b o ^ ™ « / ° stalne obljube na veščenost o akcijah slo^frč^* gospodarske situaci-mladine in slovenske so kriva sredstva javnega o» ,. m e moti predvsem to, da čanja, toda precej velik del „ ^janko

Ne K! * ' i e ~ t a Pi o slabša. rsem tc

*krt~'"n'u postane čisto vsak. de nosijo mladinci sami, {e s.aa3 si lahko postal član ZK, preveč pasivni in celo P r

zainteresirani. 2. vprašanje: Bi želel P° član ZKJ?

NE VEM NE

to q1 irnel zasluge za to in je bila ; Sanizacija, v kateri si resni-

aktivno sodeloval. Danes jih * ^er* m i s l i , da bodo k

3' s, V 7 ' l , n e k e privilegije. jjjl Iti ^ S e v glavnem vpišejo tisti, \o |)fj^lshJo, da bodo na ta način

Bili srno presenečeni, k « , ^ do visokega položaja. Vsi slabo, da je, pa le nismo «J> ba kJ? samo jemati, ko pa je tre-Številke govorijo same zaS^- ^ narediti, jih pa nikjer m. to se raje pozabavajmo z 4ei0, _ seznanjena z načinom

V^ V a n Ja — če sploh deluje. Ne 3. vprašanje: Ce »NE«, na Kjju W' 2 a^aj bi postala član ZK povej, kaj ti ni všeč ozir""1^ zato, da bi dobila tisto iz-

2nico in plačevala članarino! Mlslim

moti in ali se seznanjen 2

nom delovanja ZK? f \ da ZK že dolgo ni več ti-Mislimo, da tudi ni potreb*^: i^'kar j e bila. In dokler posa-mentar, odgovori govorij0 ^ ni k ne bo mogel povedati na zase: . $ \ 2lsi°' kar misli, čuti, ne bo-Moti me, da člani ZK, ki & J K JfJ1 napredovati in verova-rali biti zgled ostalim, P ^ L * b n o svobodo, stvari, ki sramotijo Jugo ^ C l norn delovanja ZK sem se-pred ostalimi. j Hi n a , vendar mislim, da ZK Glede na položaj, v kater«$ ^ stokar bi morala biti, oz.

irria' f Hjž

J e bila — avantgardna orga-^tP

je znašla Jugoslavija, ••- sv ..ia . čutek, da nihče več noben« ^ »ja, ki je sposobna spremi-ri ne jemlje resno. Kaj č e ne pa samo razpravljati.

Mislim, da se delovanja ZK v naši stvarnosti skoraj ne opazi. Deluje skrito, premalo revolu­cionarno, preveč teoretično, pre­malo v praksi. Prvič mlade v ZK premalo upo­števajo. Če pa upoštevajo, pa le tiste, ki so podobni starejšim članom, torej tistim, ki so pasi­vni in si ne upajo povedati svoje­ga mnenja. Večinoma so stari ljudje s svoji­mi zastarelimi metodami. Mora­li bi malo prisluhniti mlademu rodu, kaj je narobe v ZK. Jugoslavija stoji na robu prepa­da, sklepi sej CK ZKJ pa zahte­vajo odločen korak naprej?!

4. vprašanje:Ali si se pripravljen pogovarjati na temo »Mladi in ZK«? Zdi se nam, da vendarle mladin­ci CSUI niso tako pasivni, kot se zdi. Kar 56 % vprašanih jih je na to vprašanje odgovorilo z DA, še 13,2 % pa jih je kolebalo in odgo­vorili MOGOČE. Ostali pa so bili zopet odločno proti. Upanje pa vendarle ostaja. Kakšnih posebnih analiz in za­ključkov ne bomo delali. To naj delajo drugi, mi vam le oblju­bljamo novo anketo za nov Hori­zont. O kakšni temi? Naj ostane skrivnost. Obljubljamo le, da bo podobna, torej kratka, jedrnata, malce žgečkljiva in pustila bo še mnogo zakaj-ev in zato-jev odpr­tih in rahlo provokativnih. Vse pripombe, predloge in ostalo v zvezi z ankteto pa pošljite na na­slov: OK ZSMS Jesenice Titova 86 64270 Jesenice na kuverto pa pripišite »Hori­zont — anketa«. Zahvaljujemo se mladinkam, mladincem, uči­teljicam in učiteljem v CSUI Je­senice za razumevanje in sode­lovanje.

Vas lepo pozdravljamo: BOŠTJAN, MATJAŽ, DUŠA

* i s *»,

TOREK. 24. NOVEMBRA 1987 9. STRAN © © I S S S M J g l E n G L A S

v

C 3.3 za

za

mlade i n s t a r e

rro.">!'.p i-", ž e n s k e

Kdo se ne spomni letošnjega konca zime in začetka vroče po­mladi, vroče predvsem zaradi te­ga, ker je bila takrat v središču pozornosti štafeta, a ne le štafe­ta kot taka, temveč malce druga­če zastavljena, tako, kot si jo je pač zamislila slovenska mladi­na.

A zamisli slovenske mladine so si bolj ali manj polomile zobe na zveznih mladinskih organih, od mladinskega predsedstva do Odbora za obeleževanje dneva mladosti, s tem pa plačale ceno ne le za plakatno afero, temveč tudi za vse prejšnje vznemirja­nje jugoslovanske javnosti s svojimi pobudami in hotenji, ki so bile s štafeto povezane le ta­ko, da so, prav tako kot štafeta, to okostenele oblike, ki jih je po­trebno postaviti v sodobnejši koncept razmišljanja in tudi po­

litičnega deiovanja. Njihova oblika je torej spodbodla sloven­ske mladce in mladenke k temu, da so predlagali njihovo spre-membno (način volitev), ukinja­nje ali popolno predrugačenje (štafeta) ali pa uvajanje ali ob­novitev enkrat na nek način že uveljavljenega pristopa (civilno služenje vojaškega roka).

Kakršnikoli so že bili predlogi slovenske mladine za posodobi­tev štafete mladosti, tudi ti niso včeraj izplavali na površje, saj se je že vse od leta 1981 in stadi-onske veselice tega usodnega le­ta, vedno dogajalo, da so takšni predlogi naleteli ali na gluha ušesa ali pa na spretne politične manevre in zakulisne intrige, katerim so podlegli tudi nekate­ri predstavniki slovenske mladi­ne v zveznih organih (eden od njih je, zdaj ni več član zveznih mladinskih organov, svoj revo­lucionarni predlog predstavljal takole: »Ko bom jaz predsednik, bo prva stvar, ki jo bom naredil ta, da bom ukinil častno ložo na sklepni slovesnosti,« mislič pri tem, da bo zaradi tega sklepna slovesnost crknila sama od se­be.). Naj se še malo pomudim pri ukinjanju častne lože. Res je, da na njej, poleg naših mla­dinskih veljakov, stojijo tudi osi­

veli veljaki iz drugih družbeno­političnih struktur, ki jih mi no­simo na ramah (saj na mladih svet stoji), njinove grehe pa bo­mo še dolgo čutili na svojem standardu.

Ali je jugoslovanskim mladin­cem re.š njihov letni višek 25. maja zvečer, ko preko televizij­skih ekranov gledajo predstav­nike oblasti kako dobrohotno ploskajo prepotenim telovad­cem. Prav rad bi jih videl enkrat na kakšnem ročk koncertu, kjer bi tudi lahko pokazali da čutijo z mladimi, vendar je res, da je nji­hovo pojavljanje na častni loži bolj sterilno, hkrati pa tudi po protokolu, v uri in pol, opravijo svojo letno dolžnost in za uro in pol razumejo preko »kritičnih« osti scenarija sklepne slovesno­sti, vse brezposelne mladince, ti­ste, ki nimajo stanovanj, ki se prebijajo iz meseca v mesec s petimi milijoni...

No j a, res bi bilo lepše, če bi slednji imeli možnost svojega predsednika na kakšni od prire­ditev Jugoslovanskih srečanj mladih vprašati, kaj bo storil, da bo inflacija manjša in če ne bo, ali je res, da bo odstopil.

Bilo bi čudno, kakor nam kaže sedanja praksa, da bi sklepna slovesnost crknila (in z njo ča­

stna loža), sredstva pa bi se pre­lila na račun Jugoslovanskih srečanj, festivala mladih, na ka­terem bi se prikazala vobča de­javnost jugoslovanske mladine, ta srečanja pa, predvsem zaradi zapiranja pipice, iz leta v leto bolj kilavo izgledajo.

Voditi bitko za razum, za de­mokracijo, za nove odnose, ki bi temeljili na kulturi dialoga, za moč argumenta ne pa za dogo­varjanje, ki izgleda kot prereka­nje za kilo čebule na tržnici, za spreminjanje lastne drže, ki ne bi temeljila na metodologiji po-čepanja, da kasneje ne bi bilo potrebno poklekniti, brez garan­cije, da kasnejši udarci ne bodo tako močni, da te ne bodo spra­vili na kolena ali pa še niže. Na ta način bi si slovenska mladina, ali še bolje, jugoslovanska politi­ka zastavila svojo prihodnost v kateri ne bo členov 133, v kateri bodo Fikreti dobili kroglo v gla­vo prav tako hitro, kakor si jo dobil v partizanih za pol kilogra­ma izgubljene koruzne moke, prihodnost, v kateri bo vsak lah­ko imel dejansko pravico posta­viti za predsednika svojega, na njegovemu okolju lasten način, izbranega človeka.

Ultra

Namesto vremenskega poročila: I M A M O I N D I J A N S K O J E S E N I N K A V B O J S K I S I S T E M

I M M M B M B M M M M M M K r a M M M a M M M I l M

NEKDO TAM ZGORAJ NAS BOJDA NE LJUBI VEČ

D I K M N A J A B O L K A Bližala se je zima in

v tovarni so nam sindikalni predstavniki obljubili, da nam bodo priskrbeli jabolka. In ta­ko, v sveti veri, da jabolka že imamo zagotovljena, nihče ni kupoval drugod, čeprav bi jih lahko.

Kar naenkrat so se v tovar­ni začele širiti govorice, da j a-

O B V E S T I L O :

ŠČAMO. DA BO PLES

te a^ Je temu vzrok? Vzrok pfPornanj kanje primernih g0 ^°rov. Ni jih! V večini so

t lnski obrati ali skladiš-

po j»SDiIa vfr»r.»i..:», prc-J g* idruier.ja pa je ii roK»v

po<Ht«k: "Od 27 - MM. S!"eje prirejali zabave, ple-$1 V}-n k a m o r bi lahko vabili

ot sami dobro sj^1 ansamble, za kar je ga-ave v Tržiču zelo *\ t ^ *i dom, kjer so plesi se-e rečeno skoraj ^Jš, h °bčutno premajhen.

Kot zabave bolje rečeno skoraj n «fy' v ' u t ) č u t n o premajhen

Občinska kon ^ t endar je v naši občini že ZSMS je že v e č k r ^ ^ ^ o, da.kadar se oglasi mla-prošnje in jih p o s l a ' ' j i j k * 2 željo po mladinskem zlične naslove vseh, VTi k*to žiču kaj veljajo in k» ./fluj a " 3. Vendar vse za m t f ^ J e pripravljeno posluša-

' 1 • / bilo odgovora ali pa •• ^ gativen. Vse j<- bilo 1 ( >

hko opravičevanje.

) s t ° r u , kjer bi se lahko za-i vsi oglušijo. Le malo

c s je glas p . - v Pijočega v puščavi«!

^ 0i_ 0 l . zkušali smo si pridobiti *olnien (dvorano TVD

Partizana), edino za ples še primerno dvorano v občini, a jo Partizan brani z vsemi šti­rimi.

Vsi dobro vemo, da je že skrajni čas, da tržiška mladi­na dobi svoj prostor. Ne sme­

mo se prepustiti toku časa in s' reči: »Čas bo prinesel vse!« Čas ne bo prinesel nič. Mi sa­mi se moramo za to »pobri­gati«, kajti čas je večen, mi pa ne bomo čakali celo ve­čnost.

Mladi smo žejni zabave, kot je Sahara žejna vode. Če ne bi bili potrebni zabave, ne bi bili več pravi mladi, am­pak taki, čisto umetni, neza­interesirani za vse.

Pomagajte nam, prosite, zahtevajte v svojih sredinah, da si želite zabave, kajti toli­ko in takšno, kot jo imamo sedaj, je tista zadnja kritična meja, prek katere naj ne bi šli nikoli. Dvignimo to raven, saj smo mladi in polni moči.

Potrudimo se in dokažimo, da smo je vredni!

Tatjana Jerebic

bolk ne bo! Kako ne bo jabolk? Saj sem jih naročil! Celo pet gajbic! Zdaj pa kar naenkrat, jabolk ne bo! Ker sem v tozdu namestnik predstavnika sindi­kata za tozd, sem takoj pokli­cal svojega predstavnika, se pravi predstavnika sindikata za tozd.

»Halo, tam tov. predstavnik sindikata za tozd?«

»Da, pri telefonu. Želite?« »Je res, da ne bo jabolk?« »Oprostite, kdo pa pravza­

prav kliče?« »Vaš namestnik, namestnik

predstavnika sindikata za tozd.«

»Ah, vi ste. Veste, o tem jaz nič ne vem. Morali se boste obrniti na višjo instanco. Po­kličite tov. predstavnika sindi­kata za ozd.«

Poklical se tov. predstavni­ka sindikata za ozd. Bila je tov. predstavnica sindikata za ozd!

»Halo, tam predstavnik sin­dikata za ozd?«

»Da, pri telefonu. Kdo je?« je zagostolela, jaz pa se nisem dal zapeljati.

»Drži, da ne bo jabolk?« »Poslušajte, sploh se niste

predstavili. Kako ste lahko ta­ko nevljudni. O kakšnih jabol­kih pravzaprav govorite?«

Lepo vljudno (stara dunaj­ska šola, balkanska smer) sem se opravičil. Lepo in vljudno sem se ji predstavil kot na­mestnik predstavnika sindika­ta za tozd.

»O teh jabolkih na žalost res nič ne vem. Zelo rada bi vam pomagala, če bi le b'lo v moji moči.«

»Oprostite, ali mogoče ob­staja prestavnik sindikata za sozd?«

»Ne, takega predstavnika pa nimamo. Žal.«

Zakaj imamo v tovarni pra­vne svetovalce? Zato, da nam bolj ali manj uspešno ali pa sploh ne svetujejo. Imel sem srečo. Dobil sem nasvet, prav­zaprav odgovor na svoje vpra­šanje, če res nimamo pred­stavnika sindikata za sozd.

»Seveda ga imamo, kako da ne!«

Moj pravnik, pardon naš pravnik, me je razsvetlil, jaz pa sem naprej razsvetljeval tov. predstavnico sindikata za ozd.

»Tukaj namestnik predstav­nika sindikata za tozd, Jalen Volk.«

Dobesedno, videl sem jo, ka­ko se je zdrznila pri telefonu.

»Jaaa, kaj pa želite?« »Hotel sem vam samo sporo­

čiti, da imamo predstavnika sindikata za sozd!«

Plof, sem odložil slušalko. No Jalen, to si torej opravil. Zdaj pa naprej! In sem pokli­cal predstavnika sindikata za sozd. Vedel sem,kdo je, in zra­ven sem tudi že vedel, da je ena navadna lenoba. Skratka, malo večja uš z velikimi apeti­ti.

»Halo, tam tov. predstavnik sindikata za sozd? Tukaj na­mestnik predstavnika sindika­ta za tozd. Po tovarni se govo­ri, da z jabolki ne bo nič. Je to res?«

»Da, res je.« »Kako, kar naenkrat?!« »Veste kaj? Mi smo naročili

80 ton jabolk na Štajerskem. Vendar jih tam lahko dobimo samo 40 ton. Torej, z jabolki ne bo nič. Žal.«

»Tovariš, jaz sem prepri-

pone-

čan... Poglejte, kaj, ko bi vi gradili hišo? Potrebovali bi že­lezo, pa ga ne bi dobili niti v prvi, niti v drugi trgovini. Go­tovo bi se potrudili in to železo dobili. Ja, prepričan sem v to, da ne bi odnehali in da bi to železo navsezadnje dobili.«

»Da seveda...« (predstavljal sem si ga, kako prede od ugod­ja, veliki leni mačkon).

»Mi smo se, seveda, dogo­varjali še s Podvinom, toda do­govori še tečejo. Veste, to ne gre tako hitro. Morate razu­meti.«

»Torej jabolka vendarle bo­do?«

»Bomo sporočili do deljka. Velja?«

»Velja.« Čakal sem v ponedeljek do

pol dveh. Nič! Naslednji dan smo dobili uradno sporočilo, da jabolk ne bo. Meni nič tebi nič, je obvestilo o tem viselo na oglasni deski. Napisano z mastnimi črkami! Sodelavci so strmeli v obvestilo in bili so prilično besni, kaj bi ne bili!

Zunaj pa je sijalo jesensko sonce. Razlivalo je svoje žarke po prelepih rdečih jabolkih, ki so željno čakala kupce. Proda­jalec je vneto skakal okoli svo­jega tovornjaka, prepolnega lepih sadežev. Bil se je celo

pripravljali pogajati o ceni! Sa­mo, da bi se /nebil polnega to­vornjaka jabolk, ki bi jih sicer moral zopet odpeljati nazaj »u zemlju svoju«. Bil sem preveč jezen nase in na svojo zauplji­vost do celega sindikata in njegovih predstavnikov od toz-da do sozda. Jabolka so se mi priskutila, pa če mi verjamete ali ne!

Mojca Peternelj

>imMm$fefMGaLABrifi. srnu

Slovenski planinci o svojem delu

P r o s t o v o l j n o s t , v r e d n a z l a t a Ljubljana, 21. novembra — Delo društev v Planinski zvezi Slove­nije je bilo v minulih dveh letih, kot so ocenili na današnji skup­ščini PZS, plodno na številnih področjih. Za naprej so pripravljeni na še večjo prostovoljno angažiranost in manjšo družbeno pomoč, vendar se bodo odločno uprli razmišljanjem, da je športna rekrea­cija potrata.

Eden najpomembnejših kazalcev uspešnosti delovanja vsake planinske organizacije je gibanje članstva. Rast števila članov do­kazuje, da postaja plarfinstvo vedno bolj množična rekreativna de­javnost v Sloveniji. Tako je bilo konec lanskega leta v društvih 102.873 članov oziroma 5,6 odstotka več kot dve leti poprej.

Za planinsko organizacijo je bila značilna poleg množičnosti tu­di razvejanost dejavnosti. Gospodarske komisije so skupaj z grad­benimi odbori bdele nad prenovo številnih planinskih postojank in zidavo novih koč, v kar so vložili prek 93 milijonov dinarjev iz združenih sredstev v PZS. Komisija za planinska pota pri PZS je urejala poti v Julijcih in Kamniških Alpah, organizirala pa je tudi štiri tečaje. Mladinska komisija je največ časa namenila progra­mom za širjenje množičnosti mladih in za vključevanje odraščajo­če mladine v izobraževanje. V okviru komisije za vzgojo in izobra­ževanje je potekalo delo odborov za planinske vodnike in planin­sko šolo; na devetih izpolnjevanjih se je zbralo 211 vodnikov, na novo pa je opravilo izpite za vodnike 120 članov. Pretekli dve leti so vrsto uspehov nanizali tudi alpinisti; to je potrdilo, da alpinizem ostaja eden redkih športov v Sloveniji, katerega dosežki so primer­ljiv: z najboljšimi rezultati svetu.

Š P O r t T m R E K R E A C I J A TOfUK, 24.

Delegati s k u p š č i n e so se seznanili s pripravami na ustanovitev sklada A l e š a Kunaverja za razvoj alpinizma. Doslej so k sodelovanju v skladu povabili prek 70 delovnih in drugih organizacij. Predvidevajo, da bodo ustanovno s k u p š č i n o sklada sklicali š e letos. Zbiranje denarja v skla­du bo o m o g o č i l o uresn i š i t ev a lp in i s t i čn ih ciljev, alpinisti pa bodo pomagaK pri prodoru izdelkov č l a n i c sklada na tr­ž i šče .

Vseh dejavnosti niso mogli podrobno opisati niti v obsežnem gradivu za 18. redno skupščino PZS, saj je članstvo aktivno tudi na področju kulture, založništva, varstva okolja, samozaščite in reše-vpnja ter sodelovanja z družbenopolitičnimi in družbenimi organi-racij&rrri. Delo pa je lahko tako plodno, kakor jp ocenil v uvodnem poročilu na skupščini dosedanji predsednik PZS Tomaž Banovec, samt zaradi prostovoljnosti. Za to značilnost planinskega članstva ie gost iz PZ Hrvatske celo dejal, da je vredna zlata v sedanjih tež­kih časih.

»Kriza v družbi se odraža tudi v telesni kulturi,« je med drugim naglasil v razpravi Ivo Zorčič iz ZTKO Slovenije in povzel: »Bolj kot pomanjkanje denarja pa je nevarno razmišljanje, da je šport­na rekreacija luksus in poraba. Takšnim razmišljanjem se bomo morali skupno upreti, saj je zdrav način življenja osnova za dobro družbeno produkcijo!«

Tem zahtevam se je pozneje pridružil tudi novo izvoljeni predsednik PZS Marjan Oblak, ki je izjavil, da planinci terjajo pri­znavanje športa kot sestavnega dela zdru­ženega dela. Naštel je še glavne prihodnje naloge, med katerimi bo ob povečanju števi­la članstva in širjenja naročnikov Planin­skega vestnika nujno še boljše gospodarje­nje z denarjem; za slednje bo treba urediti tudi financiranja alpinizma in izbor odprav.

S. Saje

Uspeh na Shivlingu Škofja Loka, 10. no­vembra — Iz Garval-ske Himalaje se je vrnila meddruštvena alpinistična odprava Shivling 87, v kateri so bili Boštjan Ke-kec, Damjan Vidmar in Uroš Rupar iz Škofje Loke, Dani Tič iz Slovenske Bi­strice ter Aco Pepev-nik iz Celja. Na 6543 metrov visoki

Severovzhodna stena Shivling (6543 metrov) z vri-vrh Shivlinga so se sano Jugoslovansko smerjo povzpeli po več sme­reh: po zahodnem grebenu in po prvenstveni smeri prek veličastne severne stene. To sta letošnja največja dosežka naših alpinistov v Himalaji. Odprava je prispela v Indijo konec avgusta in postavila bazni tabor pod severovzhodno steno Shivlinga, ki je od Nevv Del-hija oddaljen le dobrih 300 kilometrov. Kekec in Rupar sta po kraj­ši aklimatizaciji 12. septembra odšla pod severozahodno raz. Biva­kirala sta 5200 metrov visoko in bila naslednji dan že na vrhu. Na največje težave sta naletela v zgornji polovici stene, v 180 metrov visokem seraku. Že naklonina 95-75-93 stopinj, pove, da gre za ek­stremno ledno plezanje 6000 metrov visoko. Za vzpon in sestop sta potrebovala 4 dni. Nato so se začeli pripravljati na osrednji pro­blem, na severno steno. Ugotovili so, da imajo za dve navezi pre­malo opreme, zato so v steno odšli samo Pepevnik, Tič In Vidmar. 17. septembra so začeli, vendar jim je nagajalo sneženje. Po štirih dneh kombiniranega plezanja so dosegli snežišče, kjer je kljub 75 stopinjski naklonini šlo hitreje. Četrto noC so prebili že pod str­mo vrhnjo steno. Tu so se odločili za umik na vzhodno raz, kjer je bilo še dan težkega plezanja v nezanesljivem ledu z 80 stopinjami naklona. Petič so bivakirali že na vzhodnem razu, kjer poteka an­gleška smer in po njej so naši prišli do vrha. Svojo prvenstveno ju­goslovansko smer so ocenili z ED, VI, A2, 80 stopinj, 1800 metrov, kar pomeni, da gre za ekstremno skalno in ledno plezanje, dodat­no vrednost pa daje alpski stil plezanja.

B. G.

S m u č a r s k a i z k a z n i c a n a G o r e n j s k e m Kranj, 22. december — Kje se lahko včlanite v smučarske klube? Če

hočete postati lastnik smučarske izkaznice in s tem kuponom pri naku­pu smuttrske odpremo z 10 odstotnim popustom v vašo korist, potem ne odlašajte. Včlanite se v klub in izkaznica bo vaša. Za otroke bo treba odšteti za enoletno članstvo 2000, za odrasle pa 5000 dinarjev.

Včlanite se lahko pri Kompasu v Kranju, Bledu in Kranjski gori. Razen tega šo pri SK Triglavu, ZVUTS Kranj, SK Tržič, SK Alpetour Škofja Loka, SK Radovljica, 8SK — Alpina Žin, SK Kamnik, ŠD Iskra Žeiezniki, Območna zveza smučarskih organizacij Jesenice, TVD Parti­zan Gorje, SK Bohinj, SK Jezersko, SK Bled, SK Kranjska gora, SD Je­senice, SD Rateče-Planica, TVD Blejska Dobrava, ŠD Dovje Mojstrana, SK HOT DOG Kranj, SK Golica, DUŠD Gumar Kranj Sava, ŠD Kokri-ca, VP 1098 Kranj, Smučarski klub Alpina in ŠD Komenda

D. H.

KRANJ, 22. NOVEMBER - VATERPOLISTI TRIESTINE OSVOJILI TURNIR — Vaterpolski klub Triglav iz Kranja je po nekaj letih v počastitev praznika 29. novembra v zimskem bazenu spet organiziral mednarodni članski vaterpolski tur­nir. Udeležili so se ga moštva Triestine iz Trsta, SVW6rthersee iz Celovca in dva moštva Triglava. Njboljšo igro so pokazali vaterpolisti iz Triestine, saj so zmagali na tem turnirju. Sodili so sodniki Kranja Pičulin, Rakovec, Stariha in Marinček. Izi­di: Celovec : Triglav II 7:3, Triestina : Triglav I 16:14, Triesti-na : Triglav II 14:11, Celovec : Triglav I 17:18, Triestina : Celo­vec 14:14, Triglav II : Triglav I 5:11. Vrstni red: 1. Tj-iestina, 2. Triglav I, 3. SV W6rthersee Celovec, 4. Triglav II. (D. H.) — Foto: F. Perdan

Z dobro igro poražene doma

Kranj, 22. november — II. ZKL ženske Sava Commer-ce : Jugoplastika 74:83 (3934), dvorana na Planini, gledalcev 150, sodnika I.o/ič (Nova Gori­ca), Koščak (Ljubljana).

Sava Commerce: Šoštarič 2, Merlak 24 (4:4). Oblak 6, Tabar, A Rakovec 4, Ljucovič, Habjan 12, Baligač 15 (10:7), S. Rakovec. Horvat 8, Čufer 2, Gartner; Ju­goplastika — Biuk 8 (6:4), Tara-barić 10 (4:4), Lelas 22 (6:3), Li-steš 22, Cuce 2, Dukič 4 (2:0), Pi-valica 20 (5:4).

Prav nerazumljivo je, kako z dobro igro na domačem terenu, po vodstvu v prvem delu;nato sa­mo v pičlih šcirih minutah nada­

ljevanja tekmo izgubiš. To velja za Savo Commerce. Jugoplasti­ka, ki je povratnik v drugo ligo iz prve, ni zaman favorit za pr­vaka. Splitčanke v prvem delu igre niso pokazale vsega. V pr­vem delu so bile igralke Sava Commerce boljše. A vse se je obrnilo v prid Splitčank v štirih minutah drugega dela. Na hitro so izid izenačile in povedle. Neu­strašni sta bili Listeševa in Piva-lica. Najvišja Splitčanka je zade­vala trojke, močna Pivalica pa točke iz vseh položajev za met. Domačinke niso igrale slabo, ce­lo bolje kot v prejšnjih sreča­njih, a to je bilo premalo. Vse so dale od sebe, a najboljšo pred­stavo je dala mlada Merlakova.

D. H. Atleti veterani v Melbournu

Med njimi Kranjčana Konc in Kaštivnik

Kranj, 22. november — V Mel-bourneu v ' Avstraliji bo od 29. novembra do 6. decembra sedmo svetovno prvenstvo za at­lete veterane. Po Torontu (Ka­nada) 1975, Goteborgu (Šved­ska) 1977, Hannovru (ZRN) 1979, Christckurch (Nova Zelan­dija) 1981, San Jose (Puerto Ri-co) 1983, Rim (Italija) 1985 bo to že sedmo srečanje tekmovalcev, prejšnjih generacij.

Organizatorju, ki ga je izbrala WAVA, ki sodeluje v okviru mednarodne atletske federacije IAAF, se je do roka, 1. septem­bra, prijavilo nad 5000 udeležen­cev iz 51 držav. Če takšno prija­vo ocenjujemo s turističnega po­gleda, potem je to velik dogodek za nacionalno turistično gospo­darstvo. Prav tako pa je to tudi veliko športno tekmovanje. V primerjavi z letnimi olimpijski­mi igrami, kjer v atletskem pro­gramu sodeluje okoli 2000 nasto­pajočih, so veteranske igre več­je. Pri veteranih nad 40 let in na 35 let pri ženskah ni omejitve na državo in tudi norme niso tako visoke. Da je tekmovanje tudi v športnem pogledu veliko, priča­jo nastopi številnih olimpijskih zmagovalcev. To so Al Dester (disk), Gaston Roelants (3000 za­preke), Alain Mimoun (mara­ton), Bob Richarus (palica) Par-ry o Brien (krogla), Faina Mel-nik (disk), Dana Zatopet (kopje) in druga imena svetovne atleti­ke.

Ker je kategorij veliko, na pet let nove, je tekmovanje zanimi-vo,a dolgotrajno. V Rimu 1985 je bila uvedena tudi kategorija nad 90 let, v kateri so tokrat nastopa­li samo trije tekmovalci, ki so tu­di v teh letih ne odrečejo športu in živijo zdravo. Najstarejši ude­leženec je Indijec Singh pri 93 le­tih, ki je bil kot sodobnik Nehru-ja zaprt 15 let, z atletiko pa se je začel ukvarjati šele pri 70 letih. Teče pa 100 in 200 m. Za primer­javo je treba navesti svetovni re­kord na 100 m za moške na 80 let in sicer Packard (ZDA) 15,4, pri ženskah nad 70 let pa Polly Clarke (ZDA) 18.2.

Iz Jugoslavije je na pot odpo­tovalo deset tekmovalcev in ena tekmovalka. Iz Slovenije so to: Nataša Urbančič (kopje), Jože Kopitar (kopje), Branko Vivod (višina), Jože Brodnik In Marko Sluga (kopje) in rieteroboj, Lado

Konc (palica, 110 ovire in pete-robojj, Tone Kaštivnik (petero -boj). Ostali udeleženci so še: Franjo Mihalič, 5.000 in 10 000 m, Boško Djordjevič ma­raton, Srečko Štiglič kladivo, Žarko Primorac kopje.

Jugoslovani, čeprav malo šte­vilni, so v veteranskih vrstah za­beležili že vidne uspehe, saj imajo vrsto svetovnih in evrop­skih prvakov (evropska prven­stva so med svetovnimi, vsako drugo leto, naslednje 1988 v Ve-roni Italija) in rekorderjev. Tre­nutno so svetovni rekorderji še Pedro Goič (krogla in kladivo) v kategoriji na 80 let, Jože Kopitar v kopju v kategoriji nad 50 let, Ivan Ivančič v krogli nad 40 let in Žarko Primorac v Kopju (no­vo) na 40 let. Od Slovencev so bi­li svetovni prvaki poleg Jožeta Kopitarja še Pavla Pajtler in Branko Vivod.

Kazen v Kranju je veteranski klub samo še v Zagrebu, med­tem ko pri atlatski zvezi SRS in SFRJ doslej ni ustanovljena niti komisija, kar je prava sramota. Po dolgih letih je bilo letos v Kranju drugo slovensko prven­stvo za veterane, kar pomeni morda le korak naprej iz stanja, kakršno je danes. Edini jugoslo­vanski veterani se prijavljajo v tujini ločeno vsak zase, edino ju­goslovanski nastopajo v klub­skih tren i rkah in majicah ter so edini atleti, ki prosjačijo za de­nar za delno kritje stroškov.

Kranjska atleta Lado Konc in Tone Kaštivnik* sta doslej edina udeleženca svetovnega prven­stva. Konc je dosegel največji uspeh v Rimu (1985) s sedmim mestom v peteroboju, Kaštivnik pa v Puertu Ricu (1983) s četrtim mestom v peteroboju (200 m, 1500 m, daljina, disk, kopje).

Ker so potovanja izredno dra­ga, se je na prošnjo za pomoč odzvalo tudi združeno delo iz Gorenjske in prispevalo nekaj sredstev za potovanje. Sem sodi­jo ZTKO Kranj, Iskra ERO, Gradbinec, Gorenjski sejem, Generalexport, Merkur in Živila Kranj. V Kranju in okolici je še vrsta veteranov, od katerih je v prihodnosti možno računati na udeležbo v mednarodnem meri­lu To so Stanka in Dušan Pre­žel j, Franci Florjančič, Rok Štros, Franci Kavčič, Jože Sat-ler, Franci Fister, Umek, Fortu-na, Udovč, Papler . . . Kaštiv nik

Kros v Mojstrani Mojstrana, 17. novembra —

Šolsko športno društvo na osno­vni šoli 16. december v Mojstra­ni je priredilo v Mlačci občinski kros. Krosa so se udeležili naj­boljši tekmovalci iz osnovnih šol jeseniške občine. Med učenci in učenkami prvih in drugih razre­dov so bili najhitrejši Barbara Koselj, Meta Markež in Tina Kržišnik iz Žirovnice ter Uroš Tajnikar iz Žirovnice, Miha Sfi-hgoj iz Mojstrane in Gorazd Kneževič s Toneta Čufarja. Med učenci tretjih in četrtih razredov Silvija Hašimovič (Kranjska go­ra), Alma Kičin (Tobe Čufar) in Barbara Tomazin (Mojstrana) ter Romana Veber (Mojstrana), Milan Hafner (Mojstrana) in

Gorazd Jenko iz Žirovnice. V tekmovanju petih in šestih ra­zredov so med dekleti slavile učenke s Čufarjeve šole Tina Batur, Alenka Dolžan in Melise Seferagič, med fanti pa Luka Markež in Simon Mavrež iz Ži­rovnice ter Jernej Špragr iz Mojstrane. V najstarejši skupini so bili najhitrejši Irena Berton-celj (Tone Čufar), Polona Pekolj (Kranjska gora), Mojca Krčelj (Tone Čufar), Igor Bašelj (Kranjska gora), Mitja Madon (Žirovnica) in Boris Ivanovic (Tone Čufar).

Boštjan Kersnik, OŠ Mojstrana

Podreča v drugi ligi Kranj, 18. november — Na kvalifikacijah za vstop v drugo

republiško ligo, ki so bile v soboto in nedeljo v Domžalah in Litiji je kegljaška ekipa Simon Jenko iz Podreče osvojila prvo mesto in se tako uvrstila v drugo slovensko moško kegljaško ligo.

Na kegljišču Poden v Škof j i Loki in Jelovica na Bledu je bilo odigrano finale za prvenstvo Gorenjske za člane. Naslov si je prikegljal član Triglava iz Kranja Brane Benedik.

Vrstni red: Benedik (Triglav) 3506, 2. Pečar (Kranjska go­ra) 3454, 3. Zalokar (Triglav) 3438. 4. Košir (Ljubelj) 3365, 5. Jurkovič (S.Jenko) 3361, 6. Prezelj (S.Jenko) 3355.

Kegljišče Janče v Srednji vasi je bilo prizorišče odprtega prvenstva v kegljanju v Cerkljah. Nastopilo je 30 članov, 10 mladincev in 6 članic.

Vrstni red — člani: 1. Kovač 2177, 2. Štular (oba Krvavec) 2133. 3. Pester 2124, 4. Mali 2112, 5. Zvršen (vsi Adergas) 2090; članice: 1. Šorn 1509, 2. Novak 1481, 3. Bregant 1384, 4. Pire 1100, 5. Ambrož 69 4; mladinci: 1. Zorman 1926, 2. Šparakl 1908, 2. Slatnar 1905, 4. Lončar 1904, 5. Remic 1690, prvenstvo Krvavca - 1. Kovač 2177, 2. Štular 2133, 3. Šorn 2048, 4. Lu-skovec 2035, 5. Lipušček 2018. V prvenstvu krožka trim je bil prvi Kovač pred Stularjem in Šornom.

D. H.

Ceneno smučanje Kranj, 22. november — Poči­

tniška zveza Kranj je tudi v tej zimski smučarski sezoni 1987-88 pripravila pester in ugoden aranžma smučanja na Jahorini. Lahko boste smučali na Jahori­ni in ceset dni bivali v hotelu B kategorije Bistrica. To bo deset­dnevno smučanje za ceno 195.000 dinarjev. V ceno je vštet prevoz s spalnikom v Sarajevo in nazaj in karta za žičnice ter možnost organizirane šole smu­čanja za dve uri dnevno. Odhod na zimovanje bo 26. marca.

Lahko pa se boste smučali se­dem dni s polpenzionom na Ja­horini tudi v zimovanju v Mla* dinskem domu Mladost. Termi­ni za odhod so 31. januar j n

19. marec 1988. Cena smučanja in polpenziona v hotelu Mladost je 172.000 dinarjev.

Vse podrobne informacij* lahko dobite vsak dan, razen so­bote, od 630 do 1430 v posloval­nici PZ Kranj, Tavčarjeva 5, aH po telefonu 22-639.

D. H.

P o p r v e m d e l u m l a d i n s k i h r e p u b l i š k i h r o k o m e t n i h l i g

Duplje prve, Alples tretji Kranj, 22 novembra — V moški mladinski republiški ro­

kometni ligi je v jesenskem delu tekmovalo deset ekip, od teb kar sedem z Gorenjske. S 16 točkami je na prvem mestu Di' nos Slovan iz Ljubljane, tretji pa so mladinci Alplesa. Če ne bi nesrečno zgubili s Termo polom, bi bili zaradi boljše razli­ke v golih prvaki jesenskega dela. Na zelo dobrem če'rtefO mestu so Preddvorčani.

Dinos Slovan iz Ljubljane je prvi s 16 točkami s saroO enim porazom iz devetih srečanj. Prule so druge s 14 točkami (dva poraza), Alples pa tretji s 14 točkami in prav tako dvema porazoma, četrti je Preddvor z 12 točkami, peti Termopol II * 10 točkami, kolikor jih ima tudi Kamnik na šestem mestu. Sedma je z osmimi točkami prva ekipa Termopola, osma je. Besnita s štirimi točkami, deveti Peko z eno točko in deset1

Dinos Slovan II brez (očke. Tudi z razpletom jesenskega dela v ligi mladink smo na

Gorenjskem lahko zadovoljni. Duplje so brez poraza prve. Odigrale so devet srečanj in osemkrat zmagale, enkrat pa igrale neodločeno. Mlada ekipa Preddvora pa je presenetljivo tretja z enakim Številom točk kot Krim na drugem mestu. Druge gorenjske ekipe so v spodnjem delu.

Duplje so prve s 17 točkami, Krim drugi s trinajstimi, ko­likor jih imajo tudi Preddvorčanke na tretjem mestu. Četrta je Olimpija 12, peti Itas Kočevje 10, šesto Polje 9, sedmi Rati-tovec 9, osmi Peko 5, deveti Kranj 2 in deseti Alples brez toč­ke.

J. Kuhar '

L i g a š k i i z i d i

HOKEJ NA LEDU — Državni prvak Jesenice je igral v polfinalu « a

evropski pokal v Veresu. Čeprav so Jeseničani izgubili vsa srečanja, dobro reprezentirali jugoslovanski hokej. j

Pari prihodnjega kola, drevi — Jesenice : Kompas Olimpija ob 18. K ' v soboto Triglav : Bled, Kranjska gora Gorenjka mladi : Maribor. .

NOGOMET — Za pokal NZS je Trigi%v doma gostil Domžale in tekn> se je končala z neodločenim izidom. Triglav : Domžale 2 : 2 (1:1). ^

KOŠARKA - V moški republiški ligi se je Triglav z gostovanja v W* vem mestu vrnil z zmago. V ženski ligi so Jeseničanke doma zmagale Metko, Kladivar je izgubil v Cerknici, Labod pa je bil poražen v igri z ško Odejo.

Pari prihodnjega kola — Triglav : Iskra, Odeja : ID Jezica, Kladiva-Metalservis Pomurje, Cerknica : Jesenice.

ROKOMET — V ženski republiški ligi je Alples izgubil doma z Novi mestom. Izid — Alples : Novo mesto 21 : 29 (7:15). *

ODBOJKA — V drugi zvezni ligi se je Bled vrnil z gostovanja v K 8"^, lu poražen, Blejčanke pa so iz Kopra prinesle obe točki. V moški rep" ški ligi je Triglav gostoval v Slovenski Bistrici in srečanje izgubil, žen vrsta Triglava pa je bila slabša v Ljubljani v igri s Partizanom Tabor-

Izidi - moški - Salonit : Bled 3 : 0, Granit : Triglav 3 : 0, ženske Koper Cimos : Bled 0 : 3, Partizan Tabor : Triglav 3:1. po­

pari prihodnjega kola — moški — Bled : Rudi Čajevec, Triglav : I V

Čevje, žen«ke — Bled : Dubrovnik, Triglav : Mislinjii. KOLESARSTVO - Kolesarski klub Sava je bila organizator prv™

ciklokrosa v Straiišču. Vrstni red — pionirji B — 1. Kosmač (Sava), *•.,), ufman (Rog), 3. Ziherl (Sava); pionirji A - 1. Studen (Sava). 2. Cevc * t

3. Hudoklin (Sava); ml. mladinci - 1. Bertoncelj. 2. Pilar (oba Saya/< K

mladinci — Cvjetičinir (Sava); člani — 1. Polanc (Sava), 2. Maier -(mene Celje), 3. Tnhajster (Sava). ^ jj.

TOREK, 24. N O V E M B R A 1987 KRONIKA 11. STRAN ( ^ S ^ S ^ © I E I I G L A S

Kraja električne energije, problemi z neplačniki

Ce e lektr ika ne b i b i l a nevarna. . . Ge ' • k r a^ °k z < * a J š n i m cenah električne energije še veliko več, kot jih je. V Elektro | j u j . n i s ke — tozd Elektro Kranj odkrijejo na leto le nekaj primerov (pet, šest), ko si „ ^ Poskušajo na nezakonit način poceniti razsvetljevanje in ogrevanje prostorov, kot k r a z n m strojev in naprav. Krasti elektriko je veliko bolj zahtevno in nevarno, ^ ob polni luni obirati jablane v zakotnem sadovnjaku, ruvati krompir na njivi bli-*okl° Zd a ali nesti nadomestni del mimo (nebudnega) vrtnarja. Elektrika ima »ostre r e_T"'.J e torej nevarna in tudi električni vodi so zdaj veliko bolj zavarovani pred mo-otn . m ' kradljivci energije'; kot so bili nekdaj. Glavne varovalke so že večinoma v ^ml"C*^' p O C * ključem, ki jih imajo le v nadzorništvih, precej vodov gre v tleh, po

""Ji. žico so ponekod nadomestili kabli.

0 ljudje, ki se razumejo na električno r ^ r e ž je , se kajpak tudi v takšnih razme­ji Z najdejo, kot se je, na primer, tudi ,Dcan iz Vogelj. Iznajdljivost pa bi se mu ^alu maščevala. Ko je priklopil preva­li1 kamin neposredno na električni vod, • to storil tako nerodno, da je zažgal pod

Preprogo in skoraj bi izbruhnil požar. . Se bolj zanimiv je primer iz Škofje j|pe, primer, kakršnega v kranjskem ^du ne pomnijo. Ko so k enemu od ^ j e l o š k i h obrtnikov prišli monterji z *'°gom za odklop, jih je nagnal, češ da

j/ 1 njem nimajo kaj delati. Monterji so u 2našli, zlezli v bližnji drog in tam od-a °pili obrtnikove porabnike električne 'n e rgije. Obrtnik, očitno nezadovoljen, je j .tom, ko so monterji že odšli, sam zve-r žice na drogu, vendar tako nespretno,

s

a °i lahko vsak čas zletele na tla. Če bi v

e to tudi zgodilo, bi zaradi bližine poti erJetno pisali o mrtvih - ali vsaj o hudo

pstrašenih . Ko je to videl republiški in-.Pektor, se je dobesedno prijel za glavo .energično zahteval od delavcev kranj-K*ga tozda, da »priključek« popravijo v ^*aj urah. Škofjeloški primer se je zna-

1 n a zatožni klopi, kar je tudi razumlji­

vo, saj je obrtnik ogrožal varnost ljudi in imetja.

»Ko ugotovimo, da gre za krajo elek­trične energije, pokličemo miličnike, da napišejo ovadbo, in hkrati obračunamo porabo elektkrične energije. Osnova za izračun je moč varovalke. Kradljivec mo­ra plačati največjo možno porabo, ki pa je ponavadi precej višja od dejanske,« je dejal Ivo Rakovec, direktor kranjskega tozda.

Obrtniki najbolj neredni plačniki, upokojenci za vzor

Še večji problem kot kraja je neredno plačevanje porabljene električne energi­je. V temeljni organizaciji Elektro Kranj, ki je po številu odjemalcev četrta v Slove­niji, približno vsak deseti zamuja s plači­lom. »Na mesec opomnimo (s priporoče­nim pismom) od 1850 do 2000 odjemalcev, vsak mesec napišemo okrog 380 nalogov za odklop, desetim do dvajsetim pa tudi dejansko odklopimo električne porabni­ke,« je dejal Miha Skuber, vodja oddelka za prevzem in oddajo električne energije. »Večina zamudnikov poravna dolg, ko se

pri njih oglasi monter z nalogom za od­klop. Ljudje se tega bojijo, nočejo ničesar tvegati, kar je tudi razumljivo, saj je da­nes le še malo gospodinjstev, ki nimajo hladilnika, zamrzovalne skrinje, elektri­čnega štedilnika...«

Ljudje s tako imenovanega »družbe­nega roba« nezaposleni ali kako drugače problematični se najpogosteje znajdejo v položaju, ko ne morejo plačati električne energije, čeprav je pred vrati že monter z nalogom za odklop. »Ko nekatere poslu­šamo, kako skromno živijo in s kakšnimi problemi se ubadajo, se nam dobesedno zasmilijo, vendar ne moremo delati iz­jem. "Elektro" ni socialna ustanova, reše­vanje socialnih problemov je naloga dru­gih služb, pa tudi sicer se nam vsako po­puščanje hitro maščuje,« je dejal Ivo Ra­kovec.

Na vprašanje, kdo so najbolj neredni plačniki porabljene električne energije in kdo najvzornejši, je Miha Skuber energično odgovoril: »Najboljši so upoko­jenci, četudi nekateri med njimi že težko živijo; najslabši so obrtniki, večinoma eni in isti ljudje, ki so bržčas spoznali, da se jim zamujanje pri plačilu splača. Veliko nerednih plačnikov je tudi iz starih mest­nih jeder, iz stanovanj, kjer ni centralne kurjave in se ogrevajo z električnimi peč­mi. Problem so tudi nasilne vselitve: sta­novalci na vse načine pritiskajo na Elek­tro, da bi jim omogočili uporabo elektrike iz omrežja, vendar pa takšnim in podob­nim zahtevam ne moremo ustreči, kajti z Domplanom in drugimi smo se dogovori­li, da se morajo stanovalci izkazati naj­prej kot »imentiki stanovanjske pravice«.

C. Zaplotnik

upoštevanje cestno prometnih predpisov

Vozniki tekmujejo, kdo bo bolj grešil k*l*nJ. 20. novembra — Od začetka leta je doslej umrlo v nesre-kfw n a Gorenjskem že 52 udeležencev v prometu, kar je 7 več p celo 1986. leto. Za večino nezgod je značilno, da so jih pov-

vozniki zaradi neupoštevanja prometnih pravil. Najbolj I *.?askrbljuje, kot naglašajo delavci milice, da gre za zavestne

r s i tv e predpisov.

^ * l e k a z n i i n s l a b a J ^ e š č e n o s t

Koi Je ? > m e n t a r k t a k i m podatkom skoraj odveč. Vseeno smo za-

J ^b nekaj opažanj ljudi, ki so

DI Cesti, o neupoštevanju pred-°v. Tole so izjavili!

v

V f t n Demšar, inšpektor za i 0K n ° s t P r o m e t a P r i U N Z K r a n J ; $1 Vnašanje voznikov se je po­sesalo kljub povečanju repre-. nih ukrepov. Vozniki kar tek-£Uiejo, kdo bo bolj grešil. To po-^ 0 zato, ker so kazni premile. t Prav je pričakovati spremem-H v zakonodaji, si samo od tega ,u "noremo obetati spremembe

bolje. V celotni družbi se bo-0 morali zavzeti za uresničeva-

nje širšega programa preventi­ve. Da bi imeli boljše voznike, pa bo treba preseči usposablja­nje zgolj za pridobitev dovolje­nja in obenem postaviti razvred­noten poklic voznika na pravo mesto.«

Martin Zupan, voznik avtobu­sa iz Vogelj: »Ne samo divjanje, tudi počasno in neodločno vož­njo bi bilo treba kaznovati! Veli­kokrat me razjezi, ker vozniki ne spremljajo postopkov drugih udeležencev v prometu, pa zato pride do kritičnih situacij. Tudi pešci skačejo čez cesto, kjerkoli se jim zljubi. Vozniki avtobusov pa moramo biti posebno previd­ni na slabo urejenih postajali­ščih. Tudi sam ne vozim čisto po šolsko, vendar varno.«

Ali nosečnica sodi za volan

Pred kratkim se je v Kranju ponesrečila mlada vozni­ca katrce. Bila je v osmem mesecu nosečnosti in poleg obi­l n i h telesnih poškodb, ki so posledica takih nezgod, je ^rpela tudi najhujšo - izgubila je še nerojenega otroka, "rimer je en sam, gorenjska statistika tovrstnih nesreč

V s aj zadnja leta ne pomni nobenega podobnega. Vendar je *&dosti svareč in tragičen, da nam da misliti.

Biti mora nesreča, da se zamislimo, kako si v prihod­nje prihraniti bolečo izkušnjo. Noben prometni zakon ali Predpis ne prepoveduje, da bi ženske v nosečnosti ne sme-'e za volan. Kolikor vem, tudi noben ginekolog ali medi­j s k a sestra v posvetovalnici ne odsvetuje vožnje, razen C e se ženska izredno slabo počuti ali pa če gre za tvegano Nosečnost. Ženske same pa se (z avtorico tega prispevka Vred) tudi premalo zavedamo nevarnosti. Zdravniki nam ?vetujejo, naj v drugem stanju živimo karseda normalno , a k normalnemu življenju očitno sodi tudi avto. Vendar Nobena nosečnost ne mine čisto brez težav. Ženska je v blagoslovljenem stanju navadno občutljiva, hitro utruje­na, podvržena slabostim, kar vse vpliva tudi na njene voz­niške sposobnosti; na dogodke na cesti ne reagira dovolj bitro in z razumom. Le trenutek nepremišljenosti (njene a , i pa koga drugega, kot je bik) tudi v omenjeni prometni Nesreči) in nesreča je tu. Že blago trčenje lahko izzove sPlav.

Strah, da bo z otrokom kaj narobe, v nosečnosti najbrž še nima dovolj velikih oči. Sicer bodoče mamice ne ^ tako pogumno sukale volana domala do poroda, največ-K r at celo neprivezane (kako pa naj v zadnjih mesecih no-^ e čnosti tudi uporabljajo varnosti pas). Zdrava pamet celo eleva, naj se nosečnica s prednjega sopotnikovega sede-a raje preseli na varnejšega zadnjega.

. Nosečnost ni bolezen, trdijo zdravniki in prosvetljene odoče mamice. Res ni, pa vendar se ta čas varujejo na­

j inega dela in hujših obremenitev. Prav bi bilo, ko bi se '-Ogibale tudi tako tveganemu opravilu, kot je v današnji

° m e t n i zmedi šofiranje avtomobila. _ „ » D. Z. Zlebir

Jože Jordan, zasebni voznik iz Žiganje vasi: »Moti me pred­vsem, da vozniki osebnih vozil vsepovsod prehitevajo tovornja­ke. Primerov neprevidne vožnje je veliko. Pred nedavnim sem moral na cesti proti Dolenjski zapeljati s ceste, ker je iz nas­protne smeri pripeljalo neko vo­zilo povsem po moji strani voziš­ča. Zame pomeni odvzem izpita izgubo zaslužka, škoda na vozilu pa znaten strošek. Zato skušam voziti previdno in upoštevati predpise. Od 1972. leta, kar sem

Znano je, da največkrat zakri­vi nezgodo v prometu prav člo­vek. Zal moramo zapisati, da to ne počne zaradi nepoznavanja predpisov, ampak zaradi neod­govornosti pri upoštevanju le-teh.

V čem se kaže ta neodgovor­nost? Na prvem mestu je nepri­merna hitrost vožnje. S tako vožnjo so vozniki povzročili kar 141 nesreč od skupno 397 hujših nezgod v devetih mesecih letoš­njega leta, kar je za 9 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Divje vožnje ne morejo brzdati niti pogoste radarske kontrole niti dosledno kaznovanje.

Vozniki so često nepozorni na stran in smer vožnje. Ko vozijo preblizu roba cestišča, ogrožajo

pešce, ko vozijo po sredini ce­stišča ali celo prek črte, pa spra­vljajo v nevarnost nasproti voze­če. Tako so letos zakrivili 95 ne­zgod oziroma kar 61 odstotkov več kot lani.

Izsiljevanje prednosti, kot je vožnja skozi rdečo luč ali skozi nesemaforizirano križišče po »zakonu močnejšega«, je vsa­kdanji pojav. V primerjavi z lan­skim letom se je zaradi tega po­večalo število letošnjih nesreč - v 9 mesecih so jih našteli 62 — za 17 odstotkov.

Disciplina voznikov se je zelo poslabšala pri upoštevanju pred­pisov o stopnji alkoholiziranosti. Miličniki odkrijejo mnogo tako vinjenih voznikov, da komaj se­dijo za krmilom. Zato se je vpliv alkohola na število letošnjih ne­sreč od lani povzpel celo za 140 odstotkov!

Ob vsem tem ne gre spregle­dati dejstva, da se lastniki vozil prav tako malo zmenijo za pred­pise o brezhibnosti vozil v pro­metu. Na tehničnih pregledih morajo zavrniti prek polovico vozil. poklicni voznik, še nisem bil kaznovan zaradi večjega prekr­ška.«

Stojan Saje

N E S R E Č E

Krogla zadela lovca Gorice, 22. novembra - Za

41-letnega lovca Andreja Jerma­na iz Kranja se je lov pod Storži-čem končal v bolnišnici. Z lovci iz lovsde družine Storžič je lovil divjad na Tolstem vrhu. V Veli­kem lesu so se lovci postavili v strelce, sto metrov vsaksebi in merili na jelenai Lovec Anton N. je s karabinko nameril in ustre­lil jelena, krogla je živali prebila vrat in nato švignila naprej ter zadela Jermana. Slednji je stal na takem mestu, da ga strelec ni mogel videti.

Otrok padel s kolesom

Radovljica, 22. novembra — Na regionalni cesti med Rado­vljico in Kropo se je ponesrečil 7Tetni kolesar Darko S. iz Rado­vljice. Ko je peljal po klancu navzdol, je izgubil oblast nad ko­lesom in prek krmila padel na cesto, kjer je obležal laže ra­njen. Odpeljali so ga v jeseniško bolnišnico.

Strmoglavil s strehe Gozd Martuljek, 21. novem­

bra — V jeseniški bolnišnici zdravijo hudo ranjenega Ljubišo Vukičeviča,starega 41 let, z Ble­da, ki se je ponesrečil na grad bišču hotela Špik v Gozd Mar­tuljku. Vukičevič, zastopnik Ter-mike za Gorenjsko, je tega dne nadzoroval delo Termikinih de­lavcev na gradbišču, kjer so pre­krivali streho. Ko je prečkal streho, mu je na aluminijevi plo­čevini spodrsnilo in izpustil je rob pločevine, za katerega se je bil držal, ter zgrmel s strehe, 14 metrov globoko.

Delovni stroj se je vžgal

Virmaše, 20. novembra — V gramozni jami se je vžgal delo­vni stroj, rovokopač. Zanetila ga je statična elektrika pri rezervo­arju za gorivo, kjer je nakopiče­na vsa električna napeljava. Voznik rovokopača, 25-letni Franc Jelovčan iz Virmaš. je si­cer takoj začel gasiti z gasi!nim aparatom, vendar zaman, zato je šel iskat gasilca v bližnjo Jelo­vico. Ti in gasilci iz Škofje Loke so ogenj zadušili. Škode na uni­čenem stroju je za okroglih 40. milijonov.

Luči na avtu niso za okras

V mesecih s krajšimi dnevi od noči je še posebej po­membno.' da vozniki poskrbijo za svetila na svojih vozilih. Ob oblačnih in meglenih dnevih morajo namreč pogosteje prižgati luči tudi podnevi. Zato je nujno, da so svetila brez­hibna, saj niso vgrajena v vozila za okras.

Skrben voznik bo vsaj pred vsako daljšo vožnjo pregle­dal, ali gorijo vse žarnice v lučeh, ali delujejo zavorne luči in kako je s smernimi kazalci: žarnice, ki pregorijo, z lahko­to zamenja sam; zato pa mora imeti vedno pri roki polno škatlo z rezervnimi žarnicami. Če ugotovi drugačno okvaro na svetilih, je bolje, da se takoj odpelje k avtoelektrikarju, kolikor se sam ne spozna na ta posel.

Pri lučeh ni pomembno samo, da svetijo, temveč tudi, kako svetijo. Zato je dobro, da vozniki občasno kontrolirajo na optičnih napravah pravilnost svetlobnega snopa luči, ki ga obenem nastavijo na določeno višino. Ob izklopu motor­ja pa naj ne pozabijo ugasiti luči; s tem bi oslabili akumula­tor, ki ga je treba kot vir energije tudi drugače skrbno vzdr­ževati.

Pa še to! Zaradi padavin in prašnega cestišča se na ste­klih hitro nabere plast umazanije, ki zadržuje svetlobo. Voz­niku naj ne bo žal nekaj minut časa za čiščenje svetil, saj bo sam bolje videl in drugi bodo prej opazili njegovo vozilo. Obenem bo ugotovil, ali je katero od stekel razbito, da ga bo zamenjal.

S. Saje

S preventivnim delom zmanjšali število nesreč Ljublej, 20. novembra — Dele­gati šestnajstih postaj GRS Slovenije so na nedavnem zboru reševalcev na Ljubelju ocenili dveletno delo: Za na­čelnika komisije GRS so so­glasno ponovno potrdili Dani­la Škerbinka, na predlog kranjske postaje GRS pa so za častnega načelnika izvolili Bi-neta Vengusta. Sprejeli so tudi program dela vseh petih pod­komisij.

Gorski reševalci so lani in letos sodelovali v 143 reševal­nih in poizvedovalnih akcijah. Z gora so spravili tudi 37 mrt­vih. Z razvejanim preventiv­nim delom vplivajo na zmanj­ševanje števila nesreč ob vse večjem obisku gora.

Na zboru so v razpravi ome­nili, da je potrebno tesnejše so­delovanje z alpinisti, vendar ti največkrat nimajo motiva za takšno sodelovanje. Zatrdili so, da so postaje odprte vsem — alpinistom in vsem drugim, ki vse pogosteje pomagajo v reševanjih s helikopterji. Re­ševalcem so v veliko pomoč tu­di zdravniki.

V okviru civilne zaščite bo predvidoma ustanovljena tudi specializirana enota GRS za morebitno reševanje v prime­ru večjih nesreč.

Za 25-letno reševanje so po­delili priznanja Pavletu Šeguli, Janezu Brojanu, Klavdiju Mle-kužu in Janezu Odru.

Mirko Kunšič

Grenkoba vipija

Brezjanskemu sodavičarju znižali kazen

Radovljica, 20. novembra — V radovljiški enoti Temeljnega sodišča v Kranju so 6. aprila letos obsodili 62-letnega Vilija Klan­ska z Brezij, znanega izdelovalca brezalkoholnih pijač Vipi, zaradi nadaljevanega kaznivega dejanja (lani in predlani je utajil za 56 milijonov in 609 tisoč dinarjev davka in dajatev) na šest let zapora. Višje sodišče v Ljubljani je Klanšku znižalo kazen na štiri leta z razlogom, da je sodišče prve stopnje sicer pravilno upoštevalo vse okoliščine, ki so pomembne za višino kazni, vendar je pri tem pre­cenilo težo storjenega kaznivega dejanja in v preveliki meri upo­števalo, da je bil obtoženec za takšno kaznivo dejanje že enkrat kaznovan. Klanškova zagovornika sta se potem obrnila še na Vrh-novno sodišče Slovenije, zahtevala izreden preskus pravnomočno­sti sodbe in predlagala razveljavitev sodbe temeljnega in višjega sodišča. Vrhovno sodišče je njuno zahtevo zavrnilo, ker je ocenilo, da niso bile kršene določbe kazenskega zakona niti ne kazenski postopek.

Klanšek je trenutno na prostosti. Prestajanje kazni so mu pre­kinili za določen čas iz zdravstvenih razlogov.

Za »plačilo« ji je grozil z nožem

Dobrota je sirota Kranj, 20. novembra — 38-letni Cvijetko Stojičič iz Goric je do­

slej večkrat zašel na kriva pota. Čeprav je bil že trikrat kaznovan, to ni vplivalo nanj, da bi se poboljšal, se redno zaposlil in živel v okviru možnosti. Nasprotno: lani je spet trikrat prišel v navzkriž z zakonom. V aprilski noči se je potikal po samskem domu v Kranju in v eni od sob izmaknil iz žepa srajce tri tisoč dinarjev. Ko ga je lastnik srajce in denarja odkril in je hotel o kraji obvestiti vratar­ja, je Stojičič stekel v stranišče in tam skril denar.

Le dobra dva tedna kasneje je grozil svoji nekdanji ženi, ki pa ga je še vedno preživljala, v njenem stanovanju v Goricah, da jo bo zaklal. Na sodišču se je zagovarjal, da je segel po nožu le zato, da bi jo »malo prestrašil«, iz heca, vendar sodniki takšnemu izgovoru niso verjeli. Stojičiču so na glavni obravnavi dokazali še en ' ()greh« — prikrivanje kraje, saj je dobro vedel, da je uro, ki jo je nosil, sinu ukradel v šoli.

Temeljno sodišče v Kranju ga je obsodilo na devet mesecev zapora. Sodba še ni pravnomočna.

Žareče jeklo zanetilo požar Jesenice, 20. novembra — Zagorelo je v Jeklarni II jeseniške

železarne, ker se je razlilo žareče jeklo. Ogenj je zajel električne kable.

Ker jeklo ni teklo iz vmesne ponovce v kokilo, je dal vodja pro­cesa zapreti dno livne ponovce. Vendar ob pritisku na gumb me­hanska naprava ni delovala in dno se ni zaprlo. Zato so morali je­klo spustiti v prelivno posodo po rezervnem odtočnem žlebu za zasilno prelivanje. Spustili so ga 10 ton, nato pa v skrajni sili, kot narekujejo predpisi, obrnili posodo do rezervne ponovce, ki je za vsak sarž že naprej pripravljena. Ko so odmikali livno posodo, je iz cevi, skozi katero teče jeklo mimo drsalnih plošč, steklo po podestu in se izlilo na varovalno kritino, pod katero tečejo nizkonapetostni kabli. Po nestrokovni oceni je ogenj napravil za kakih 5 milijonov škode, če ne upoštevamo izpada proizvodnje. D. Ž.

' I S M S S c i J © I E E G L A S 12. STRAN PRAZNIČNE ČESTITKE TOREK, 24. NOVEMBRA 1987

d o m p l a n K r a n j , C e s t a J L A 1 4

t e l e f o n : 2 4 - 4 4 0 , 2 1 - 8 7 5

T 0 Z 0 I N Ž E N I R I N G

T O Z D S T A N O V A N J S K A D E J A V N O S T

T O Z D U R B A N I Z E M

urbanizem, stavbna zemljišča, investitor-ski inženiring in stanovanjsko poslovanje

Delovnim ljudem in občanom občine Kranj čestitamo za praznik republike — 29. november — delavci DO DOMPLAN Kranj

D E L O V N I M L J U D E M ,

P O S L O V N I M P A R T N E R J E M

I N O D J E M A L C E M

Č E S T I T A M O Z A P R A Z N I K R E P U B L I K E

I N J I M Ž E L I M O

O B N A D A L J N J E M D E L U

V E L I K O

D E L O V N I H U S P E H O V

K e m i č n a č i s t i l n i c a i n p r a l n i c a

<Bi6tca Škofja Loka p. o. Spodnji trg 27 tel : 064/60-317

Iskrene čestitke delovnim ljudem in poslovnim prijateljem za praznik republike — 29. november

E L E K T R O T E H N I Š K O

P O D J E T J E

Kranj, Koroška c. 53

čestita vsem občanom in

poslovnim prijateljem

za praznik republike

Projektira in instalira vsa elektromontažna dela jakega in šibkega toka

Izdeluje el. razdelilce serijsko in po naročilu, opremlja obdelovalne in druge naprave Prodaja elektrotehnični material na debelo in drobno Servisira izdelke priznanih firm: ISKRA, Ei, Riz, Elind, Ča-jevec, Grundig in Sever

PROJEKTIRA • PROIZVAJA • INSTALIRA • SERVISIRA

PRODAJA

K O I > K O V I N S K O

P O D J E T J E

K R A N J

Š u c e v a 7

Delovni kolektiv čestita občanom in poslovnim prijateljem za dan republike — 29. november

K O T Servisno podjetje Kranj B D D

Tavčarjeva 45, telefon: 21-282

Še naprej se priporoča za sodelovanje z vsemi svojimi dejavnostmi: zidarska, mizar­ska, vodovodno-inštalaterska, kleparska, krovska, ključavničarska, pleskarska in elek-tričarska.

VSEH VRST USLUG, POPRAVIL, ADAPTACIJ IN STORITEV TER POLAGANJE PARKETA IN TAPISONA

l Čestita občanom in poslovnim prijateljem za praznik republike — 29. november

i r t h loške tovarne hladilnikov Škofja Loka

Delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestitamo za dan republike, 29. november

ODEJA šr

P o n u d b a p o h i š t v a , k i j o i m a

l e s n m a K r a n j — P r i m s k o v o ,

spominja na stare dobre čase!

Z a 4 0 % c e n e j e v a m Lesn ina nudi

dva o p u š č e n a p o h i š t v e n a p r o g r a m a « M A J A «

in » V E S N A « — p r o i z v a j a l c a B R E S T iz Cerknice.

Iz teh programov dobite:

— o t r o š k o sobo ž e za 288.465. - d in — š e s t d e l n o s p a l n i c o z a 775.535. - d in — regal za dnevno sobo za 532.899. - din

S a m o pri n a k u p u s p a l n i c e pr ihrani te v e č kot 500.000. - nov ih d in .

Ker so količine omejene, vam v Lesnini priporočajo, da jih čimprej obiščete:

Poleg ugodnih cen vam:

1. Pri izbiri in načrtovanju stanovanjske opreme sve­tuje diplomirani arhitekt — svetovalec

2. Imajo tudi plačilo na obroke 3-6-12 mesecev 3. Kupljeno pohištvo vam Lesnina Kranj pripelje do

30 km brezplačno.

Občanom Gorenjske čestitamo za praznik republike 29. november

Z C P

C E S T N O P O D J E T J E

K R A N J n . s u b . o . Kranj, Jezerska cesta 20, tel.: 064/26-681 TELEX 37720 CP KRN YU

— TOZD VZDRŽEVANJE IN VARSTVO CEST — TOZD GRADNJE — DSSS DO

Upravljamo, vzdržujemo, rekonstruiramo in gradimo ceste. Poleg tega opravljamo tudi druga dela nizkih gradenj ter nudimo gramozne in kamnite ma­teriale. Čestitamo za praznik republike — 29. no­vember

A G R 0 C 0 0 P - A I K

N O V I S A D

z e n o t a m i :

TOZD NE0PLANTA TOZD FARMAC00P TOZD AROMA - FUT0G TOZD KULPIN - N. SAD

č e s t i t a m o o b č a n o m Gorenjske in pos lov ­

n im prijateljem za praznik republike — 2 9 .

n o v e m b e r

v skladišču v Kranju, Cesta Staneta Žagarja 51, (tel.: 064/25-268 in 064/25-267) nudimo:

sveže meso, mesne izdelke, mesne konzer­ve, sveža jajca in perutnino, čips in vse vrste začimb, konzervirano sadje in zelenjavo.

je v Jugoslaviji največje industrijsko podjetje, specializirano za izdelovanje prešite posteljnine. S svojim pestrim izborofl1

in odlično kvaliteto sodi v sam vrh ponudnikov tovrstnih proizvodov.

— PREŠITE ODEJE — OKRASNA PREGRINJALA — NADVLOŽKI — VZGLAVNIKI — SPALNE VREČE — OTROŠKI PROGRAM

so izdelani iz najraznovrstnejših tkanin modernih barv in vzorcev ter polnjeni s finimi, rahlo kodranimi sintetičnimi ali volnenimi vlakni.

Delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestita za dan republike — 29. november.

IgREK, 24. N O V E M B R A 1987^

sozd . m o d a

K R A N J

Prodajalne v Kranju, Škofji Loki, Kamniku in na Jesenicah

Čestitamo delovnim ljudem in našim zvestim kupcem za_ ^ ' praznik republike ter vas vabimo, da obiščete naše dobro ^

založene trgovine. ^

Ž I T O L j u b l j a n a

TOZD Triglav - Gorenjka Proizvodnja pekarskih in konditorskih izdelkov Lesce

TOZD Peka.na Kranj proizvodnja pekarskih Kdelkov

ZA DAN REPUBLIKE ČESTITAMO DELOVNIM LJUDEM •N POSLOVNIM PRIJATELJEM

Slovenske železarne

tovarna vijakov

mm v i j a r \ u w

p l a m e n kropa

ZA PRAZNIK REPUBLIKE - 29. NOVEMBER -čestitamo delovnim ljudem in poslovnim prijateljem

V E Z E N I N E B L E D

Delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestitamo za dan republike

GOZDNO GOSPODARSTVO BLED , n . s o l . o. B |«*d, Ljubljanska 19

tel : dir. 77 - 257 h. c. 77 - 361 - 364 telegram: GG Bled, poštni predal 42

Oospodari z gozdovi, proizvaja in prodaja različne vrste okroglega lesa. izdeluje kvaliteten okrogli les po posebnih n a»*očilih, pripravlja resonančni les, nudi prevozniške usluge * a prevoz lesa in popravlja gozdarske stroje in naprave.

DELAVCEM KMETOM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM ČESTITAMO ZA DAN REPUBLIKE - 29. NOVEMBER

PRAZNIČNE ČESTITKE

D E L A V S K A U N I V E R Z A

„ T O M O B R E J C " K R A N J

V z g o j n o i z o b r a ž e v a l n a o r g a n i z a c i j a z a

o d r a s l e

čestita slušateljem, sodelavcem in prebivalcem Gorenjske za praznik republike - 29. november

T r i g l a v k o n f e k c i j a K r a n j

Delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestitamo ob dnevu republike in priporočamo naše izdelke

mira R a d o v l j i c a

stavbno in pohištveno mizarstvo Radovljica, Šercerjeva 22, tel. 064/75-036

Delovnim ljudem čestitamo za dan republike

T E K S T I L N A

T O V A R N A

T ZVEZDA KRANJ, Savska cesta 46

DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM ČESTITAMO ZA DAN REPUBLIKE

G O R E N J S K I Z D R A V S T V E N I

C E N T E R K R A N J

S TEMELJNIMI ORGANIZACIJAMI Zdravstveni dom Bled, Bohinj, Jesenice, Kranj, Obratne ambulante Železarna Jesenice, Radovljica, Škofja Loka, Tržič, Socialna medicina in higiena Gorenjske, Zobna poliklinika Kranj Bolnišnica za ginekologijo in porodništvo Kranj, Bolnišnica Jesenice, Psihiatrična bolnica Begunje in Gorenjske lekarne Kranj čestita občanom za praznik republike — 29. november

13. STRAN ( ^ 3 5 1 1 K y j © l S I I G L A S

K A R T O N A Ž N A T O V A R N A

L J U B L J A N A n . s o l . o .

TOZD JELPLAST Kamna gorica

D e l o v n i m l j u d e m i n p o s l o v n i m p r i j a t e l j e m č e s t i t a m o

z a p r a z n i k r e p u b l i k e

Delovnim ljudem in poslovnim prijateljem

čestitke ob dnevu republike

S l o v e n s k e ž e l e z a r n e

V E R I G A L E S C E 1 n . s o l . o .

J U G O S L A V I J A

Tovarna verig, vijakov, odkovkov, orodij, pnevmatsko - hidravličnih naprav, industrijske opreme in meril

I S K R E N E Č E S T I T K E Z A D A N R E P U B L I K E

- 2 9 . N O V E M B E R

D e l o v n a o r g a n i z a c i j a ž e l i o b č a n o m

in p o s l o v n i m p a r t n e r j e m

v p r i h o d n j e v e l i k o p o s l o v n i h u s p e h o v .

SGP GRADBINEC n.sol.o.KRANJnazorjeva I

Kolektiv splošnega gradbenega podjetja Gradbinec Kranj

č e s t i t a o b č a n o m

i n p o s l o v n i m

p r i j a t e l j e m

z a d a n r e p u b l i k e

G L A S 14. S T R A N M A L I O G L A S I , O B V E S T I L A T O R E K , 24. N0VEMBRA19BJ

• b o m b a ž n a p r e d i l n i c a i n t k a l n i c a i t r ž i č

64290 TRŽIČ, CESTA JLA 14. TELEFON (064) 50 571. TELEX 34507 YUTRBPT

I Z R E D N O U G O D N A P O N U D B A S P O P U S T I d o 5 0 %

3 0 %

t k a n i n e z a o b l a č i l a

p o s t e l j n a i n n a m i z n a k o n f e k c i j a

M A U 0 0 L A S I

t e l . : 2 7 - 9 6 0 c e i t a J I A 1 6

v o z i l a

Prodam R 5 TS, letnik 79. Tel.: 61 -339 Prodam Z 101, starejši letnik, v do­brem stanju. Mavčiče 89 19738 Ugodno prodam avto znamke VX vik-tor karavan. Sp. Brnik 42, Cerklje

19740 Prodam GOLF, star šest let. Bohinjska Bistrica, tel.: 76-230, dopoldan in 76-171, popoldan 19745 Prodam R 4, letnik 1981, karamboliran, motor nepoškodovan, registriran za celo leto. Metjahič, Podlubnik 160, Škofja Loka 19746

v T R G O V I N I B o m b a ž n e p r e d i l n i c e i n t k a l n i c e T r ž i č v P o t r o š n i ­

š k e m c e n t r u » D E T E L J I C A « v B i s t r i c i p r i T r ž i č u

! Q 5 M E 2 G L A S

g l a s z a v a s m

ZTKO KRANJ Kranj, Partizanska 37

Odbor za delovna razmerja objavlja naslednja dela in naloge: 1. BLAGAJNIK - ADMINISTRATOR Pogoji: program srednjega usmerjenega izobraževanja eko­

nomske smeri V. ali IV. stopnje, 3 leta delovnih izku­šenj in poznavanje finančno-materialnih predpisov

2. VZDRŽEVALEC Pogoji: program srednjega usmerjenega izobraževanja stroj­

ne smeri IV. stopnje, najmanj 6 mesecev delovnih iz­kušenj na podobnih delih in nalogah ter sposobnosti komuniciranja s strankami

Za objavljena prosta dela in naloge bomo sklenili delovno raz­merje za nedoločen čas s polnim delovnim časom in trimese­čnim poskusnim delom. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh od dneva objave na naslov: ZTKO Kranj, od­bor za delovna razmerja, Partizanska 37, Kranj. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po izteku objave.

CENTER SREDNJEGA USMERJENEGA IZOBRAŽEVANJA JESENICE Razpisna komisija razpisuje prosta dela in naloge: RAVNATELJA CENTRA SREDNJEGA USMERJENEGA IZOBRAŽEVANJA JESENICE Kandidat mora poleg splošnih pogojev predpisanih z zako­nom o združenem delu in zakonom o usmerjenem izobraževa­nju izpolnjevati še naslednje pogoje: — visoka izobrazba ene izmed smeri izobraževalnega progra­

ma v Centru — pedagoško—andragoška izobrazba s strokovnim izpitom in

najmanj 5 let delovnih izkušenj v vzgoji in izobraževanju — izpolnjevati mora druge pogoje, ki jih opredeljuje družbeni

dogovor o izvajanju kadrovske politike v občini Jesenice Mandat traja 4 leta. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogo­jev v zaprti ovojnici z oznako »za razpisno komisijo« na Cen­ter srednjega usmerjenega izobraževanja Jesenice, C. bratov Rupar 2, v 15 dneh od objave.

l o L r r C I ISKRA ELEKTROMOTORJI i*gH l O l V I CM Otoki 21, 64228 Železniki

razpisuje JAVNO LICITACIJO po sklepu DS DO za: OSEBNI AVTO RENAULT 30, letnik 1981, vozen, izklicna ce­na 1.600.000 din Licitacija bo 3. decembra 1987 ob 11. uri na sedežu DO, Želez­niki, Otoki 21. Ogled je mogoč 2. decembra 1987 od 12. do 13. ure. Varščino 10 % od izklicne cene plačajo potencialni kupci na blagajni DO. Eventualni prometni davek plača kupec. Na­kup avtomobila je po sistemu videno-kupljeno. Poznejših re­klamacij ne bomo upoštevali.

GIP GRADIŠ LJUBLJANA TOZD Lesno industrijski obrat Škofja Loka

bo po sklepu delavskega sveta TOZD z dne 28. avgusta 1987 in 2. novembra 1987 prodal NA JAVNI LICITACIJI rabljena osnovna sredstva 1. OSEBNI AVTO LADA - KARAVAN

KR 135-194, karamboliran v nevoznem stanju, izklicna cena: 800.000 2. KOMBINIRANO VOZILO ZASTAVA 850 AFPK, KR 135-981, v nevoznem stanju, izklicna cena: 200.000 Licitacija bo v četrtek, 26. novembra 1987, ob 14.30 v prostorih GIP Gradiš, TOZD LIO Škofja Loka, Kidričeva 56. Ogled vozil je možen od 14. ure dalje. Davek plačajo kupci od izličitirane cene. Kandidati morajo pred licitacijo položiti 10 % kavcijo od izkli­cne cene.

TOKOS TRŽlC Tržič, Cankarjeva 9 T R Ž" I C'

Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge: 1. ORODJAR 2. KLJUČAVNIČAR Pogoji: končana ustrezna šola poklicne smeri oziroma IV.

stopnja usmerjenega izobraževanja kovinarske usme­ritve /smer orodjar in ključavničar/, nad eno leto de­lovnih izkušenj in dvomesečno poskusno delo

Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: Tokos Tržič, Cankarje­va 9, komisija za delovna razmerja.

m T E K S T I L I N D U S E J R A B M J "

Tekstilna industrija TEKSTILINDUS KRANJ Kranj, Gorenjesavska c. 12 objavlja prosta dela oziroma naloge v DS Skupne službe — kadrovski sektor IZVAJANJE POŽARNO VARNOSTNE PREVENTIVE 2 delavca Pogoji: IV. stopnja izobrazbe (gasilec), 2 leti delovnih izkušenj

na področju požarne varnosti, vozniški izpit B in F ka­tegorije ter dvomesečno poskusno delo

Kandidati, ki izpolnjujejo zgoraj navedene pogoje, naj oddajo pisne priglasitve z dokazili o izpolnjevanju pogojev v kadrov­ski sektor delovne organizacije najkasneje v 8 dneh po objavi. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po opravljeni izbi­ri.

i KINOKfttNJ

Kino Kranj s svojimi enotami v Kranju, na Jesenicah v Tržiču, Kamniku in Duplici.

Č E S T I T A V S E M S V O J I M K I N 0 0 B I S K 0 V A L C E M O B

2 9 . N O V E M B R U - D N E V U R E P U B L I K E

V z a č e t k u d e c e m b r a v a s v a b i m o n a o g l e d n o v e g a s l o v e n s k e g a f i l m a r e ž i s e r j a J o ž e t a G a l e t a

L J U B E Z E N N A M J E V S E M V

P O G U B O ,

k i j e p o s n e t p o m o t i v i h n o v e l I v a n a T a v č a r j a .

Delovna skupnost ZTKO KRANJ razpisuje

JAVNO LICITACIJO za prodajo: a) drvarnice in b) skladiščnega objekta Objekta sta namenjana za rušenje , material je treba odstraniti v roku 10 dni. Izklicna cena je: a) 58.936 din b) 317.181 din Ogled prostorov je mogoč po dogovoru s prodajalcem. Vse informacije dobite po tel. (064)21-176 ali 21-235. Ponudbe za odkup pošljite pisno v 8 dneh po objavi z oznako »Skladiščni objekt in drvarnica«; na naslov: ZTKO Kranj - DS, Partizanska 37, 64000 Kranj.

Prodam kombi Z 850, letnik 1981, regi­striran do oktobra 1988. Tel 61 -814

19747 Prodam R 4, letnik 1977, dobro ohra­njen. Buden, Podlubnik 152, Škofja Lo ka 19748 Ugodno prodam FIAT 132 GLS, letnik 1977, registriran za celo leto. Podpe-čan, Sv. Duh 165, Škofja Loka 19750 Prodam avto Z 1300, letnik 1976. Anton Demšar, Rudno 44, Železniki, tel.: 66-055 19752 Prodam 4 malo rabljene letno-zimske GUME 165 x 13 in termoakumulacijsko PEČ. Brane Mezek, Puštal 93, Škofja Loka 19757 Nujno prodam MOTOR APN 4, zelo dobro ohranjen. Matjaž Jekovec, Žiga-nja vas 68, Duplje 19762 Ugodno prodam dobro ohranjeno in­validsko TRIKOLO s pomožnim motor­jem avtomatik 49 cm3. Franc Mavrer, Rožna ul. 11, Bohinjska Bistrica 19763 Prodam PRIKOLICO 40-590 za avto. Tel.:

19767 Prodam GOLF, letnik 1978, 77.000 km ali zamenjam za manjši avto. Poga­čnik, Kamna gorica 75, tel.: 79-416

19768 Prodam R 4, letnik 1979. Tel.: 35-185

19770 Prodam Z 750, letnik 1970, v voznem stanju. Tel.: 74-972 19777 Prodam R 16, letnik 1976, registracija do julija 1988, z rezervnimi deli. Nada Mitrovič, Partizanska 45, Škofja Loka

19778 Ugodno prodam CITROEN GS club 1,3. garažiran. Tel.: 47-383 19779 Prodam ALFO 33 1 3S, letnik 1986. Tel: 46-027 19780 Prodam 10 let starega GOLFA. Tel.: 40-382, popoldan 19784 Štiri nove GUME tigar 145 SR 13, pro-dam. Tel.: 23-841 19790 Prodam 126 P, letnik 1978, 80SM. Ju-stin, Lancovo 30/a, Radovljica 19792 Zaradi odhoda v JLA, prodam motor APN 6, dodatno opremljen s spojler-jem. Naglic, Cesta na Brdo 22, Kokrica

19799 Prodam CITROEN D 19 special, letnik 1971, dobro ohranjen, registriran do aprila 1988. Jože Benedičič, Na Plavžu 93, Železniki 19808 FORD CAPRY 2,3 GT, letnik 1980, pro-dam ali menjam za manjši avto. Toni Osterc, Vodnikova 4, Lesce 19809 Prodam ohranjen KOMBI Z 850, letnik 1982, prevoženih 30.000 s sedeži. Tel.: 51-442 19813 PEUGEOT 505 STI, lepo ohranjen, pro­dam ali zamenjam za manjši avto. Tel.: 28-820, popoldan 19817 Prodam dobro ohranjen RENAULT 4, letnik 1978. Bavdkova 4, Kranj Stražiš-če 19818 Prodam avto AMI 8, letnik 1976, 25 SM, v voznem stanju, neregistriran. Tel.: 33-952 19825 r-rodam BMW 315, 4 leta star, 5 pre­stav barvna stekla. Možina, Sv. Duh 68, Škofja Loka 19827 Prodam Z 101, letnik 1974, celo ali po delih. Janez Prelac, Na kresu 9, Želez­niki 19829 Prodam Z 126 P po delih. Tel.: 74-925

19833 CITROEN super 1,3, letnik 1979, 72.000 km. Tel.: 81-215, Jesenice 19834 Zelo ugodno prodam OPEL KADET, le­tnik 1969, ogled popoldan. Čolič, Ko­lodvorska 10, Kranj 19839 Prodam VW 1200, letnik 1976. Franc Petre, Šutna 45, Žabnica 19843 Zelo ugodno prodam nevozno Z 101, letnik 1976. Cena po dogovoru. Petro-vič, UI. M. Pijade 11 19844 Prodam Z 101 confort, letnik 1980. Tel.: 79-767 19847 Prodam popolnoma nov R 4 GTL Tel.: 22-324 19848 PEUGEOT, letnik 1978, 78.000 km, pro­dam. Tel: 41-144 19806 Avtomobilske GUME 2 kosa s platiš­čem 145 x 13, prodam. Tel.: 28-808 19895 Ugodno prodam APN 6. Kranj, C. 1. maja 65, št. stanovanja 23 19896 Prodam Z 101, karambolirano ali po delih. Praše 45, tel: 40-211 19897 Prodam APN 6, letnik 1985, za 50 SM. Jaka Grmek, Pšenična polica 17, Cer-klje . 19900 Prodam Z 101, letnik 1978. Voklo 39 19904 Prodam Z 750, starejši letnik, obno­vljen in TV črno-belo, staro štiri leta, cena po dogovoru. Blejska Dobrava 59/B 19906 Prodam avto R 4, registriran, po ugod­ni ceni. Tel: 22-333 19910 Prodam Z 750. Tel.: 27-952 Prodam JUGO 45, junij 84, garažiran, zelo dobro ohranjen. Ogled vsak dan dopoldan in popoldan. Lončar, Breg ob Bistrici 6, Križe pri Tržiču 19912 Ugodno prodam FIAT 126 P, letnik 1982 za 130 SM Alpska 57, Lesce

" 19913 Prodam Z 1300, letnik 1976, z avtoradi-om, cena 60 SM, ogled možen ob so botah. Kastelic, Breg 52, Žirovnica 19917 Prodam Z 101 lux, letnik 1978, obno­vljena in registrirana do oktobra 1988. Zagore, Šolska ul. 5, Ribno Bled 19922 Ugodno prodam VW 1302, letnik 1970. Pranjič, Vodnikova 4, Lesce 19923 Zelo ugodno prodam GOLF diesel, le­tnik 1984. Frigelj, Retljeva 12, Čirče

19924 Prodam VW 1303, letnik 1975, prednji del karamboliran. Tel.: 65-130, od 15. ure dalje 19927 Prodam GOLFA, letnik 1980. Ogled v popoldanskem času. Škofic, Zg. Des­nica 68 19930 Prodam nov batni CILINDER za FIAT 126. Tel: 28-088 19931 Prodam Z 101, letnik 1979. Cesta na Klanec 17/a, popoldan 19932

DYANO, letnik 1977, potrebno popra­vila, ugodno prodam. Jošt, Krake» • Naklo 2 | Poceni prodam osebni avto CITRC' break. letnik 1978. Gorjanc, G 0 5 j | savska 54, Kranj —1 Prodam FIAT 126. letnik 1378 gaj ran Ogled možen vsak dan P0P°Ž# v Lescah, Alpska cesta 1 . -j Prodam tovorni avto Z 635, letnik 19 in nov betonski mešalec ter 8 * {_ zne balkonske ograje. Zminec 4, ja Loka Z 750, letnik 1977, obnovljena reg.'St"' rana do aprila 1988, z vlečno kju* • prodam. Tel.: 82-945 3 -AMI 8, letnik 1976, dobro ohrangj prodam. Tel: 24-306 IZ^j Prodam avto SIMCO crysler 1* GLS, prva registracija 1978, pre o« 86.000 km. Ogled popoldan. J 6 * ^ Prodam Z 750, letnik 1974. Tel. Po ugodni ceni prodam FIAT 126 Pj,£ gistriran do 10 meseca 1988. !jj 27-945, popoldan J5 jj Prodam APN 6, star 10 mesecev SM. Zajec, Hrastje 42, tel.: 3 4 3 1

igg66 Prodam GOLF JGL, letnik 1382- Ijk 35-963 __1^ Prodam Z 750, letnik 84. Zg. B#flg Štefan, Luše 21, tel.: 64-121 _____S

r a z n o p r o d a * ! *

Prodam usnjene ŠKORNJE z a ^ ! f ce­st. 42, povsem nove, približno 50 neje. Tel.: 61-025, zvečer <sj " JA-

Prodam novo žensko, podloženo KNO, naravno usnje, ovčje k r z

Tel.:73-779 Ugodno prodam krzneno JAKN0. ca št. 40 in novo nutrijo št. 4/- .jj 37-184 !2-£ Poceni prodam drobni KROMPIRJA dreča 20 ____J5^ Prodam PRIKOLICO adria 380-Duh 20, Škofja Loka . Prodam krznen PLAŠČ št.llMO,, Tel.: 25-278 Ugodno prodam PANCERJE št $j (46,5) san marco, PANCERJE s t ° \ 3 -alipina, kasinger (42) in pancerja .j, singer št. 3 (37). Sagadin, P^'^jJ 261, Škofja Loka, tel.: 62-8____J5-<]; Prodam HARMONIKO hohner atlaj]., III P, 9 registrov, 3 bas reg. za Tel.: 22-889 Prodam KUNCE za zakol in za na' njo rejo, dele za APN 4 (6) ter ,( pohištvo. Ahčin, C. Kokrškega oo^ 36, Kranj __-J-< Prodam usnjen PLAŠČ podložen s žo št. 42. Tel: 26-205 J ; 0 Ugodno prodam več zimskih žen* OBLAČIL od št zvečer 36-40. Prodam ZELJE v glavah. 33, Kranj Prodam barvni TV persbuseh in elektro Tel.: 77-711, od 17. do 20. ure

, avtoprikolico, * £ ktro plin štedJJ

Ugodno prodam italijanski šport n ^ ziček peg, ogled možen vsak oa | 18. ure dalje. Anda Cuznar, CeS*g$i maja 67, Jesenice -<xu Globok otroški VOZIČEK prodam (avstrijski). Tel: 24-5__J 1 Ugodno prodam GUME 165 SB-1^ letni, dve zimski), hladilnik __ 175-litrski, otroško KOLO e

Tel.: 27-359 Prodam KROMPIR za prašiče. Pf J 8, Škofja Loka _2-^ Smučarske HLAČE št. 54, skoraj j 1 ^ ugodno prodam. Tel.: 60-314___ - Prodam hrastova DRVA.Tel. 68-6 7 Prodam športni in globok otroški ček tribuna, stolček peg in novo P%j ter le enkrat rabljene ženske št. 3s». Tel.: 21-616, po 19. uri__J>£ Prodam FIAT 750, letnik 1976, fljj^jj ran, malo rabljen registriran do r't\ 1988, cena 80 SM, kombiniran r%) dolžine 4,50 m, višina 2,40 m, cen

SM, kuhinjsko napo boseh 4 SM tel-: 22; mladinskih brigad 2, Kranj popoldan ^___

Prodam novo motorno "ŽAGO Jona

in nov pralni STROJ Gorenje. Sujaj n\ Zg. Besnica 14, tel.:40-503 a p a r a i l a i t r o _ j

Prodam sedem let staro barvno T* 20 SM. Tel.: 37-116

19911 Prodam precej veliko in obno PONEV za vleko lesa ali drv iz 9° -r ^ do ceste. Priklop na traktor ali Q°?0fi\-čar. Kupim pa DESKO za sakov K« F,| ^ ski plug št. 5 ali 6. Poljšica 13, Zfl"^ ^ £ . - r i ^ Štiristranska vvinig za obdelavo na avtoprikolici, primerno za opatjLt, dam, z ali brez prikolice. Janez ^ Forme 12, Žabnica Ugodno prodam barvni TV azur. Tel.: 36-133 __—-tf1

Nujno in ugodno prodam kornP3 -STOLP tec, deklariran, z zvočnik' hiba ( 2 x 60 W). Matjaž Jekovec 1 nja vas 68, Dupluje Prodam črno-belo TV gorenje- jji 61-336 J^c Prodam več vrst GAJBIC, poM*$f-tračno ŽAGO ter FIAT 850 spec'«1^ Bitnje 31, Mlinar _. ^ TV gorenje, stereo orbiter, n°v

( s$f dam 10-odstotkov ceneje in HI r sui 300 W, prodam. RTel.: 51 -9ZJ

19# Prodam tračno (pand) ŽAG0.g« mm0. Jezerska c 116, Kranj Prodam STROJ za izdelavo fllo^ OPEKE (špičak) in 5 m3 peska. W Šolska ul. 5, Ribno-Bled _ _ J ^

1

j*KK, 24. NOVEMBRA 1987 M A L I O G L A S I . O G L A S I . O B V E S T I L A , O S M R T N I C E .15. STRAN M U © I E H G L A £

« ? S l r a l n i S T R ° J obod.n Cet in je. 36-309 U r a n k a r , Bntof 354. tel p ^ - — 19775

• i n o l r T l n ? v o m o « o m o ŽAGO tomos la B I n ' S T R 0 J gorenje Sušnik, š r ^ ! _ _ _ J _ U e l 40-503 19785

Pretočn an U> ' e t a 'n n o v e i e k , r i c m

T ^ | g ^ R . ugodno p rodam.

^ n d a T r i ^ 3 ' 5 1 1 0 K O M B I N I R K O mio t r ' operaci je za 600.000 din.

martno 8, Cerkl je 19795

molzn i 19797

standard 7 S K 0 K O M B I N I R K O mio •"•'O Št« t r * ° P e r a c i j e za 600 000 din. {]~~-- ______^majr ^

S l J O n P r o d a r r > prevozni y j Lahovče 63

Pfaff8^' 'Aus t r i j sk i šivalni S T R O J ?°m v ^ L 0 , n ' m t ranspor tom in obre 48-2.0 ° b l a k ' T e n e t i š e 22, tel. Ort i r : 1 9 8 9 8

» Q a r l ' l a n V l D E O R E K O R D E R or ion hq 60-681 H S P | l o t o m , p rodam Tel . : P^2?__!_____ 19899 J e r e _ m _ b a 7 ^ ^ o n t r e a l , ekran 51 I^^gg_jj_l12jelL: 24-100 19901

bergel & " b e l _ r V e ' <6 ^ M > R e h

1S u7i T o n c k a Dežmana 8. Kranj , po 19902

^nv'in f ° b r ° o h r a n j e n pralni S T R O J 62-337 G R A M O F O N phi l ips. Tel . : P r ^ p - 19907 T«l • ( n s i b S ? n i ^ gorenje, star 7 let Q g ^ S l l _ _ _ l j 7 j _ p o 1 5 uri 19914

22: q r

n

a ° m

P r

f

o d a r n ITP mus ic center M C čnikj T P I ° I « " ' r a d l ° - kaseto fon , zvo-^ - ~ - ^ _ _ _ _ _ _ 3 1 p o p o l d a n 19915

VO 2 a

P ° ^ e n i Prodam pl insko N A P R A -19934

O P T I K A V E R V E G A N E V E N K A T a v č a r j e v a 1 , K r a n j t e l . : 2 7 - 6 1 0 ( n a s p r o t i D e l i k a t e s e )

Vam nudi hitro in kvalitetno izdelavo vseh vrst očal z navadnimi in specialnimi lečami .

I z d e l u j e m o n a r e c e p t

i n b r e z n j e g a .

C e n j e n i m s t r a n k a m in o b ­

č a n o m G o r e n j k s e i s k r e n o

čes t i t a z a p r a z n i k r e p u b l i k e

— 2 9 . n o v e m b e r

T e l - ' ' 6 2 , f t l c a r e ' š i ™ barvni grundig U ^ ^ i - _ _ _ _ _ _ 19945 32. j p r ° Prodam M E S O R E Z N I C O št. ^base b u d ž o ' e - mesorezn ico za

3g n , , ) u k e 'n p iš to lo za živino. ^9947

F r a " c S i ? r ° d a m b a r v n i ™ grund ig — ° , I a r - R u p a 28, Kranj 19949

P rodam bukove P L O H E in VITLO jem-sovo. T e l : 66-939 19908

P rodam suhe hrastove P L O H E in bu­kova D R V A . Tel . : 25-571, int. 41, dopo l ­dan 19460

Prodam suhe smrekove in macesnove ob loge notranje ali zunanje (opaž), ši rina 5,7,9 c m , dolžina 1-4 m in bukova D R V A . Tel. 64-103 19943

T O Z D A G R O M E H A N I K A

K r a n j — H r a s t j e 5 2 / a

n u d j brezobrestni kredit ali popust * a traktorje T O M O V I N K O V I Ć , Bjelovar ' n Program lastne proizvodnje ( š k r o p i l n o t e h n i k o )

I j ' j j h t o l : C e n t r a l a ( 0 6 4 ) 3 6 - 4 6 1 , 3 6 7 5 1 , 3 6 - 7 6 4 ,

* » - 0 3 3 , 3 4 - 0 3 4 , 3 4 - 0 3 2 , P S C H r a s t j e ( 0 6 4 ) 3 4 - 0 3 5 .

? ^ 0 ? o f s e t RAZMNOŽEVALNI < « W 0 c e 2110, format B 4. Tel . : A ^ - ~ _ _ _ _ _ _ 19954 V 9 a r a n

A D l 0 K A S E T A R , avtoreverz, še N q ' o ti n o v e ver ige riavl B ter ^336 u c * a 2 101, p rodam. Tel . :

' ^ ^ 0 ° ^ ^ a r r T t o p l o t n o zračno ČR I f š k o u , 2 J u r e Renko, Suška c

19958

t **»lt *• Z d a , i i n s k i m upravl janjem in N a m X a l n i S T R O J ver.tas, pocen i ' S | 2 6 n e s t a n a K lanec 22, Kranj , r ^ Z ? 19961

ž i v a l i

n I m « i l

S, u " P r o d a m betonsko železo, 0 8 *s n a l d i n jak , Sv Duh 78, Škofja Lo

f F A C P R O D A M 3 0 V R E C A P N A I N 2 5

l * ^ , , , A D N E G A P E S K A Gas i l ska 20, fe^i__-: 41-089 in d a r r o I — • — b i ' 140 i 3 o k e n s k i h P O L K E N jelo­

v i * « * novih v originalni e m -* a v a r . Križe 117. tel 57-076

19743

| a ! k , a , e n CEVI 0 6/4 Stane J e -/ 0 r t ^ r ^ i - ° 0 u 8 - Škofja L o k V i 9 7 5 6

rast natur (desna) in jrJJ^rt, , ' i 8 k e « a P O D A (širina 8 c m , i^nj cm). , ! jančič, l lovka 13, l ° r 0 d _ ^ - - - - _ _ _ _ _ _ 19769

_j?° Polovični ceni c c a 16 m 2

>? l a va , ? , n e O B L O G E hrast. Ošabnik, l ^ ? Q ^ ! _ _ ^ a hiša), Tržič 19783

K R ! ? " ^ C E N E J E p rodam nova

K * _ . & H " A komplet 3 kose, lužen K u ^ ^ H 9 1 5 . Dupl je 19787

^L"je 25 suhih smrekovih P L O -

. . 1 9 7 9 3

C ' 1 1 Vrt. keramičnih PLOŠČIC 20 fcS^lT* PO 6.000 m 2 M i ro Štern, r°,C6^-C___erklje 19794

fiS, 3_^V° kosov strešne O P E K E v*]o 3 d , n kos Cesta 26 julija 6,

19841

*_•»*_ v 9b| k

0 S k " d e l o v a n j u Š f t ' K E ( L A H K O Z A K O N -Jl ^ V ? ^ ° I N L E T N O O B -«1 v K O C l N A K R I Š K I G O -

L ' Od°|! 1 ' m a J o m la j š i u p o k o j e n -S S S i o H * i h sode lavcev p r i č a -

» J j n ' a ] o n . ^ 0 , J u b l t e l j l P ' a n i n ' i S « V a i n

n * k a . s k u š e n j iz go-š,, s tni p r i

d u 'Ji b i l i poš ten i i n ^ y 3kfr»- ° s ,K rbovan ju in m a n j -^ 2 e v a l " i h d e l i h .

^ r i ž „ s L i a h k o P o j a v i t e na ? ' C 6 2 9 4 K R I Ž E inf. pa

, t e J : °64/50-159 p r i trn V 0 ( 1 «• do 15. ure r a z e n

Prodam kmečko K O B I L O za vsa dela. J a n e z Bogata j , Fužine 10, Gorenja vas

19751

P rodam co lo K R A V O ali po lov ico in s e d e m tednov staro te l ico. Tel . : 68-144

19758

P rodam K R A V O za zakol . Zgoša 11, Begun je 19773

P rodam črno-belega B IKCA, za rejo 10 dni s tarega. Struževo 20 19782 Prodam s e d e m tednov starega B IKCA s imenta lca . Vok lo 13, Šenčur 19786 Prodam N U T R I J E z mladič i , pr imerne za nadal jn jo vzrejo. Tel . : 47-180, od 15. do 16 ure 19801

Prodam več mesnat ih PRAŠIČEV, tež-kih 100 do 120 kg. O m a n , Zminec 12, Škofja Loka 19805

P rodam breio TELICO ali zamen jam za ja lovo Ovs ise 28, Podnart 19810

Prodam 5 mesecev brejo TELICO s i -menta lko in traktorski V A L J za valja­nje njiv. M i h a Nagl ic , Cesta na Brdo 22, Kokr ica 19815

Prodam K R A V O in te l ico, breje 4 me­sece , prašičke težke po 35 kg in Z 750, letnik 1977, registr i ran do novembra 1988. Čadovl je 3, Golnik 19819 Prodam lepega O V N A starega eno le to M i lan Zupan , Kovor 28, Tržič 19828

P rodam PRAŠIČA, težkega 180 kg. Zg.Brnik 54 19830

Prodam dva PRAŠIČA za zakol . V a s c a 10, Cerkl je 19835

Prodam K O N J A , s tarega tri leta haf l in-ger. Cvetek, Sr vas 9, Bohinj 19836

Prodam PRAŠIČE od 120 do 170 kg. V isoko 92, Šenčur 19666

Rodovniške prit l ikave kodre (pudlje) srebrno-s ive barve, p rodam. Tel . : 38-064 19909

Prodam visoko brejo TELICO frizi jko. Kalan, Žabnica 27 19918

Perzi jske M U C K E , p rodam. Tel . : 22 785 19921 Prodam breje O V C E . T e L (061) 627 087 19936

Prodam mlade P A P I G E skobčevke L i -trop, P ipanova 78, Šenčur 19953 Prodam 150 kg težkega PRAŠIČA. Strahinj 20, Naklo 19737

Prodam ovco z jagnjetom Bobovk 22, Kranj 19969

Prodam 10 tednov stare, rjave J A R K I -CE Stanonik, Log 9, Škofja Loka 19970

k u p i m Kup im staro leseno STRUŽN ICO za obde lavo lesa T e l : 64 286 19753

Kup im smrekove P L O H E , suhe 8 in 10 c m S p Bitnje 31, Ml inar 19771

Kup im dve G U M I z imski 155 x 12 ali 145 x 12. Bor is Kotnik, C. 1 maja 69, Kranj 19776

K u p i m drobni K R O M P I R za krmo. Tel . : 65-089 19842

i t a w . o g M r e m a

Ugodno p rodam J O G I 180 x 190, do bro ohranjen. Tel. 60-739 19742

Prodam otroško P O S T E L J I C O z jogi jem m odejo Pivk, Sopo tn i ca 16, Škof

M l a d par (Slovenca) z zaposl i tv i jo vza­meta v najem stanovanje v Kranju ali bližm okol ic i Tel. 21 858 19968

ja Loka 19749

Po ugodni ceni p rodam PEČ kuppers-busch in ŠTEDILNIK gorenje na meh­ka gor iva, vel ikost 50 x 50. Tel : 62-153

19755

Prodam malo rabl jen KAVČ. Srečo Debenc . Reteče 82, Škofja Loka 19759 Prodam O M A R O za obleke (170 x 100 x 60). Medvešček, Menc inger jeva 3, Kranj 19765

U g o d n o p rodam ohranjen ŠTEDILNIK gorenje 2 + 2, hladi lnik končar 200 + 50 in starejši pralni S T R O J candv. Tel : 51-962 19798

ugodno p rodam skoraj nov D V O S E D Braniša, Ul Tončka Dežmana 10, tel.: 34-961 19803

U g o d n o p rodam temno rjavo ot roško P O S T E L J I C O z jog i jem. Tel : 74 391

9812

U g o d n o p rodam KAVČ t rosed in dva fotel ja, cena ugodna . Ivo Šimič, Trg S v o b o d e 23, Tržič 19821

Zaradi sel i tve nujno p rodam stano­vanjsko O P R E M O in Z 101 v Lahovčah 31. Vprašat i , Tuga Vidmar ja 4, J a k o vl jevič, tel : 38-289 19826

U g o d n o p rodam 4 K W te rmoakumula-ci jsko PEČ. T e l : 89 052 19838

Prodam skoraj nov ŠTEDILNIK 2 elek. 2 pl in, cena po dogovoru Tel . : 28-336, po 19. uri 19840

K U H I N J O in ŠTEDILNIK (4 pl in, 2 elek-trika), dobro ohranjeno, p rodam. Tel . : 28-427 19512

Š"<3 uporabno l i toželezno B A N J O , ugodno p rodam. Polak, J L A 22, Kranj

19905

PEČ za cent ra lno na trda gor iva tam stadler 30.000 kalori j , rabl jeno dve se­zoni , ugodno p rodam Drago Koret ič, Hraše 16/C, Lesce , tel . : 74-235 19925

Prodam razteglj iv t rosed in dva fote-Ija. Odar , A l pska 19, B led 19926

Prodam dve te rmoakumulac i jsk i PEČI. Tel . : 62-875 19940

Prodam sedežno G A R N I T U R O , nov kavč in rabl jeno kuhinjo, pocen i . Tel . : 24-040 ali 62 937 19952 U g o d n o p rodam S P A L N I C O zaradi se ­litve. Ivan Andr ič , J .Puhar ja 10, Kranj , t e l : 33-357 19948

2 kosa termoakumulac i jsk ih PEČI 3 in 4 K W , ugodno p rodamo. Počitniška zveza, Kranj 19966

» t o n o r a i i l a

Prodam novo S T A N O V A N J E na Plani-n i -Kranj , 81 m 2 , za garsonjero, osta io možen kredit ( 1 m* po 55 S M ) . Tel . : (061) 611-197, od 16. do 20. ure 19938

M l a d par nujno išče stanovanje na re­lacij i Jesen i ce -Radov l j i ca -B led . Tel . : 82-825 19963

Najbo l jšemu ponudniku da jem v na­jem Z E M L J O 1,8 ha. Prodam tud: ŠPI-R O V C E Tel : 42-914 19804

z a p o s l i t v e

Električar TK z izpi tom B.C, kategori je išče delo. Tel . : 45 338, popo ldan 19800

Gost i lna Černivec Mira Turk, Brezje, zapos l i kval i f ic irano ali pr iučeno kuha­r ico. Nas top službe takoj. Tel : 79-970

19816

Kuhar ico , lahko tudi pr iučeno zapo­s l im takoj. Dva dni v tednu prosto, hrana in stanovanje v hiši. Dober O D . Gost i lna Mar jan Marinšek. C. 26. julija 2, Nak lo , t e l : 47-031 19823

Dobro p lačamo mla jšo upokojenko za nego boln ice na d o m u v dopo ldan­skem času. Oglas i te se na naslov: Ve ter,nik, Križnarjeva pot 1/a. Kran j -St ra-žišče 19552

Komunikat ivn im o s e b a m nudimo HO N O R A R N O zaposl i tev. Tel . : 46 481

19919 Zapos l im honorarno MOČ v popo ldan skem času, delo v p reh rambenem kio­sku. Tel . : 34-473, popo ldan ali š i f ra: Zanesl j iva 19920

Za prodajo najbol jšega programa M L A D I N S K E K N J I G E , nud imo hono­rarno zaposl i tev Z A S T O P N I K U . Delo ob sobo tah in nedel jah. Lasten pre­voz. Ši f ra: P latoon 19928

Zapos l im K V kuhar ico, O D 50 S M . T e l : 80-051 19951

Takoj zapos l im spretno delavko za ne­določen čas, delo po potrebi dvoiz-mensko , plači lo po dogovoru . Pred­nost imajo kandidatke na relaci j i J e s e niče-Radovl j ica. Tel . : 80 318 19962

O B V E i T I t A

DRUŠTVO U P O K O J E N C E V K R A N J , prireja vsako soboto družabno sreča­nje ob g lasbi . V A B L J E N I vsi upokojen­ci in ožje sorodstvo. 18959

I Z O L I R A M CEVI centralne kurjave z voino, p ločevino. Tel . : (061) 216-673

18497

V O D O I N S T A L A C I J O na novi hiši , tudi vsa popravi la, vam naredi obrtnik. Tel . : 28-427 19510

S A V N A K L U B , Kranj , Kokrški breg 3/a (za G lobusom) , tel . : 21-927, bo odprt vse dni med prazniki od 17. do 22. ure. V A B L J E N I ! 19950

» I T A I O

Instruiram matemat iko in f iziko za os ­novno in srednjo šolo. Tel . : 26-912

19845

Z A H V A L A Ob izgubi dragega moža, očeta, dedka in brata

A N D R E J A V O L C A z Zg. Jezerskega 109

se vsem, k i ste nam v času njegove bolezni in smrti ka­korkoli pomagali in čutili z nami, iskreno zahvaljuje­

mo. VSI NJEGOVI

Jezersko, 19. novembra 1987

V S P O M I N

J A N E Z U T A V Č A R J U iz Čabrač št. 7

21. novembra je minilo pet let, odkar nas je zapustil naš dragi mož in ata. Hvala vsem, ki ga ohranjate v le­

pem spominu in obiskujete njegov grob.

VSI NJEGOVI Čabrače, 1987

V S P O M I N

F R A N C U

P I F K O Ne jokajte na mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, pomislite, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite.

23. novembra je minilo leto dni, odkar odšel si tja, kjer ni trpljenja, ne gorja, a v našem domu ostala je praznina.

Hvala vsem, ki obiskujete njegov prerani grob. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Šenčur, 11. novembra 1987

V 59. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, stara mama, sestra in teta

M A R I J A V I R T N I K roj. Dvanajščak

Od nje se bomo poslovili v torek, 24. novembra ob 15. uri na kranjskem pokopališču.

Žalujoči: Otroci z družinami in ostaio sorodstvo Kranj, 22. novembra 1987

V S P O M I N

23. novembra je minilo žalostno leto, ko je prenehalo biti dobro srce naše drage mame

M A R I J E

J A N C Vrtač ni kove

Hvala vsem, ki se je spominjate, j i prižigate svečke in postojite pri njenem grobu.

VSI NJENI

Zadnja vas, Nova vas, november 1987

ZAHVALA T i h o , k a k o r j e ž i v e l a , n a s j e z a p u s t i l a n a š a d r a g a m a m a ,

b a b i c a i n p r a b a b i c a

F R A N Č I Š K A Ž V A N roj. Čuden

V s e m , k i s t e j o i m e l i r a d i , j i d a r o v a l i c v e t j e , j o p o s p r e m i l i n a z a d n j o p o t , n a m v t e ž k i h d n e h p o m a g a l i i n i z r a z i l i s o ž a l j e , s e i s k r e n o z a h v a l j u j e m o . H v a l a t u d i g . ž u p n i k u z a l e p o o p r a v l j e ­n i p o g r e b n i o b r e d i n k v i n t e t u B r a t o v Z u p a n z a o b č u t e n o p e t j e o b n j e n e m g r o b u . P o s e b n o p a s e z a h v a l j u j e m o d r . A ž m a n u i n o s e b j u k i r u r š k e g a o d d e l k a b o l n i š n i c e J e s e n i c e z a v e l i k o h u ­m a n o s t i n s k r b n o z d r a v l j e n j e p r i n j e n i t e ž k i i n d o l g i b o l e z n i . P r a v t a k o h v a l a t u d i D o m u u p o k o j e n c e v v K r a n j u z a v s a k o t o ­p l o b e s e d o , s k r b n o n e g o i n p o m o č v d n e h , k i j i h j e n a š a m a m a

t a m p r e ž i v l j a l a . V s e m n a š a i s k r e n a z a h v a l a .

VSI NJENI R o d i n e , K r a n j , P r e d o s l j e , 20. n o v e m b r a 1987

Z A H V A L A

Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, deda, brata in strica

J O Ž E T A

Č E B U L J A S t .

se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in znan­cem, sosedom za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Za podarjeni venec kolektiva Zvezda in DSSS nabavi Kibernetiki Kranj. Posebej se zahvaljujemo g. župniku za opravljeni po­

grebni obred.

ŽALJUJOČI VSI NJEGOVI

Z A H V A L A

Ob boleči in mnogo prerani izgubi našega ljubega sina, brata in strica

F R A N C I J A

K E R N A

se najiskreneje zahvaljujemo vsem, ki ste nam v tež­kih trenutkih pomagali in z nami sočustvovali, njegov prerani grob zasuli s cvetjem in ga v tako velikem šte­vilu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo Centru slepih v Škof j i Loki za vsestransko pomoč in govor, družini Španovi iz Čirč, pevcem za za­pete žalostinke in godbenikom. Hvala vsem, ki ga bo­

ste ohranili v lepem spominu!

VSI NJEGOVI

Kranj, 17. 11. 1987

N O V I C E I N D O G O D K I

. > o l a v R i b n e m j e s t a r a 1 0 0 l e t

Vsaj še dve učilnici in telovadnica tiibno, 23. novembra — 35 let po tem, ko je bila v prejšnjem stoletju grajena šola na Bledu, so jo zgradili tudi v Ribnem. Konec tega edna bodo svečano proslavili njeno 100-Ietnico.

-•ostorsko stisko danes deloma rešuje igrišče pri šoli

Čeprav majhno, so 35 let po iz-radnji šole na Bledu prebivalci ibnega zgradili svojo šolo. Z i -la in ura hoda na Bled so bili ikrat razlogi, da so se tako Uočili. Do zadnje vojne so jo 3tem tudi povečali, 1944. leta x je bila požgana. V^ndar'so se

kmalu po vojni* domačini Uočili, da zgradijo novo šolo; kšno kot je pravzaprav tudi še

•laj. Danes je to podružnična šola novne šole prof. dr. Josipa ernlja na Bledu. »67 učencev tamo v treh oddelkih. Prvi in etji razred sta samostojna, rugi in četrti pa kombinirana, eprav smo utesnjeni, imamo a šoli vse aktivnosti, k i sodijo v rogram. Tako imamo pevski jor, pionirsko organaizacijo,

podmladek Rdečega križa in Mladi gasilec, pionirsko fol­klorno skupino, prometni in dramski krožek ter veselo šolo,« *)ravi vodja delovne enote šole

Meri Poklukar, ki skupaj z uči­teljicama razrednega pouka Me­to Skumavec in Ilonko Ršumo-

vič, skrbi za uresničevanje učne­ga in vzgojnega programa. Ga­brijela Zupan pa ima na skrbi tople malice in čističo ter red v šoli.

Čeprav ugotavljajo, da je šola premajhna, so v krajevni skup­nosti z dejavnostjo zadovoljni; še več, ponosni so nanjo. Ni prire­ditve, proslave, svečanosti, da ne bi sodelovali tudi najmlajši prebivalci krajevne skupnosti.

»Morali pa bi jo povečati s prizidkom za dve učilnici in te­lovadnico,« pravi tajnik kraje­vne skupnosti Janez Vidic. »Ve­liko težav imajo učiteljice s pou­kom telesne vzgoje. Telovadnica je pravzaprav obvezna še iz ča­sov samoprispevka za šole. Ta­krat je bilo rečeno, da bodo tudi male šole dobile telovadnice. Če ne bi krajevna skupnost pri šoli uredila igrišča, mat ična šola pa ga je ogradila, programa telesne vzgoje skorajda ne bi mogli iz­vajati. Šolo pa bo treba povečati tudi zato, ker naj bi krajevna skupnost v prihodnje po progra­mu dobila 50 novih hiš oziroma gospodinjstev.«

Prireditve ob 100-letnici šole se bodo v Ribnem začele v četr­tek, 26. novembra, ko bo ob 18.30 (

v zadružnem domu najprej predstava Stoji učilna zidana, nato pa še koncert ženskega pevskega zbor Vezenine Bled. V petek ob 16. uri bodo v šoli odpr­l i razstavo ob 100-letnici šole, ob 19.30 pa bo v zadružnem domu še proslava za praznik republi­ke. Takrat bodo sprejeli tudi' ci­cibane v pionirsko organizacijo.

A . Žalar

Yinajsti zimsko športni sejem rabljene smučarske opreme Kranj '87

Zadovoljiva ocena zamenjane in prodane opreme ranj, 22. novembra — V nedeljo zvečer so zaključili na GS v Kranju že trinajsti zimsko športni sejem '.bijene smučarske opreme, kjer so zamenjali in prodajali starejšo smučarsko moško in žensko opremo i smučanje in drsanje. Splošna ocena je zadovoljiva. Ugotovimo lahko, da so šle najbolje v promet alp-;e smuči manjših višin in alpski čevlji. Šepala pa je prodaja bund, smučarskih hlač in anorakov.

Prostori Gorenjskega sejma v Kranju so bil i i r i dni spet obiskani. Zbor vaditeljev, učiteljev in enerjev smučanja Kranj je pripravil že trinajsti aučarski športni sejem rabljene smučarske jreme'in opreme za po smučanju. V štirih dneh ! trinajsti smučarski športni sejem v Kranju, ki

eden med boljšimi v Sloveniji, obiskalo nad .000 ljudi. Na splošno velja ugotovitev da je se-m spet dobro uspel, čeprav je zamenjava in pro­ga stare in nove smučarske opreme v celoti še-«.la. Na tem sejmu pa niso prodajali samo starej-! smučarske in drsalne opreme. Svoje izdelke je

na sejmu prodajalo šestindvajset zasebnih obrtni­kov. Še največ pozornosti je bilo na pultu izdelo-valke pletenih izdelkov Brede Zalokar s Kokrice, k i je tudi predstavnica kolesarskega sklada, dobro pa so bili zastopani tudi ponudniki vse športne opreme H i l l iz Bazovice pri Trstu. Med veletrgovi­nami so novo opremo prodajali tudi Nama iz Škof­je Loke, Murka iz Lesc, čevljarna Ratitovec, Elita in Kokra iz Kranja, Alpina iz Žirov. Dobro so se prodajale tudi smučarske vozovnice s popustom RTC Krvavca, Velike Planine, Kompasa Zelenice in Starega vrha.

Tone Sušnik, vodja zimsko športnega sejma: »Zanimanje za rabljeno opremo je bilo večje za 30 odstotkov kot lani. Povpra­ševanje je bilo manjše . Obisk je bil na lanski ravni in ocenil bi lahko, da si je sejem ogledalo nad 20.000 obiskovalcev. Cene rablje­nega blaga so pri nas nizke. Nižje kot na drugih sejmih

i Sloveniji. Ravno s tem smo omogočili vsem za-teresiranim kupcem res poceni nakup. Predvi-?no je, da bo ostalo več neprodanega blaga. Vse 3to, kar bo ostalo, česar na sejmu ne bodo proda-česar prodajalci ne bodo zahtevali nazaj, bomo

iet poklonili Vzgojno varstvenemu zavodu Pred­or.«

Matevž Pikec, vodja odelka za prodajo alpskih čevljev: »Dobro so se v sejemsko dejavnost vključili tudi alp­ski smučarji A S K Triglav in smučarji akrobati Kra­nja. Na tem sejmu je bilo naprodaj 2.300 parov če­vljev za alpsko smučanje. Sprejemali smo samo kva­litetne čevlje za alpsko

^ y smučanje Že odslu/.enc no zavrnili. Največja prodaja in zameniava teh alitetnih čevljev je bila do številke 39. Drugi če-

ji so šli težje v prodajo. Prodali smo 60 odstotkov eh sprejetih čevljev za alpsko smučanje.

Igor Kristan, vodja odelka za prodajo alpskih smuči : »Za prodajo je bilo sprejeto okoli 2000 parov alpskih smuči. Največja prodaja in povpraševanje sta bila pri otroških smučeh. Dobro so šle v prodajo tudi smuči za mladino. Zaradi draginje se starejši manj odločajo za menjavo in prodajo svojih alpskih smuči.«

Brane Miklavčič, predsed­nik ZVUTS Kranj: »Ta sejem je eden največ­j ih v Sloveniji. Imamo or­ganizirano rabljeno proda­jo. V našem področnem zboru je 250 učiteljev in va­diteljev ter trenerjev za smučanje in teke. Vse štiri dni je bilo na sejmu 170 na­ših članov. Opravili so 5.200 prostovoljnih ur dela. Sred­

stva, k i j ih na tem sejmu pridobimo, vlagamo za izobraževanje in vzgajanje naših kadrov. To je tu­di edini vir naših denarnih sredstev. Drugih virov pač ni.«

Vso neprodano opremo lahko dvignete v petek, 4. decembra, od 16. do 18. ure pred halo A Gorenj­skega sejma.

D. Humer Foto: F. Perdan

G L A S O V A A N K E T A

Planinstvo je na Gorenjskem doma Ljubljana, 21. novembra — Med delegati

18. redne skupšč ine P Z Slovenije so bi l i tudi člani gorenjskih p laninskih d ruš tev . Njihov delež v planinski organizaciji je kar velik, saj v petih gorenjskih obč inah deluje 21 dru­š tev z bl izu 20 tisoč člani . Mnoga d r u š t v a imajo na skrbi po eno ali več planinskih po­stojank, kar ni nit i najmanj enostavno.

V razpravi na skupšč in i je na to vp raša ­nje opozoril delegat P D Gorje Alojz Jan, k i je predstavil t ežave pri oskrbovanju visoko­

gorskih postojank ter njihova prizadevanja pr i prenovi I r ž a š k e koče na Doliču in doma Plan ika . P r i slednji postojanki so porušili nekdanjo karavlo in postavili temelje za no­vo sk lad išče in skupna ležišča, kar bodo lan* ko zgradil i le s pomočjo celotne planinske organizacije.

Drugi gorenjski delegati niso sodeloval" v razpravi. Nekatere pa smo zaprosili za iz­javo o dosežkih v njihovih d ruš tv ih . Poveda­l i so!

Silvo Čadež , predsed­nik P D Škofja Loka : »Z le tošnj im 80-letnim jubilejem d r u š t v a do­kazujemo, da že dolgo zd ružu jemo ljubitelje planin in narave ter skrbimo za ohranjanje lepot n a š e g a predviso-kogorskega sveta. Imamo prek 1300 čla­nov, kater im s k u š a m o

vl ivat i novih moči za zdravo življenje in v dveh domovih ponuditi zadovoljstvo. Za na­prej nameravamo privabit i č imveč mladih, slabe č lane pa bi kazalo izločiti. Vso pozor­nost bomo namenil i tudi vzgoji kadrov. Obe­nem si žel imo manj formalnih in več prist­n ih stikov s planinci po Sloveniji i n Jugosla­viji.«

Pavle Dimitrov, pred­sednik P D Jesenice: »Naše d ruš tvo je eno večj ih, saj združu je prek dva t isoč članov. Za l nam ne uspe priva­bi t i več mladih, ker se n ihče noče volontersko ukvarjati z vodenjem mladine po gorah. Naj­več uspehov dosegamo v gospodarjenju s pla­

n in sk imi objekti. Imamo novo kočo na Gol i ­c i , postojanki pr i izv i ru Soče smo zamenjali kri t ino, letos pa smo se loti l i prenove Erjav­čeve koče na Vršiču. To kočo nameravamo delno dograditi in urediti za obisk že do sep­tembra 1988, zato bo prihodnje leto na jveč skrbi z zbiranjem denarja in gradbenimi de­li.«

Andrej Štremfelj, na­čelnik A O pri p D

Kran j : »Čeprav je po* vezava med planin­stvom in alpinizmom v n a š e m d ruš tvu dobra, tega ne bi mogel trditi za planinsko organiza­cijo. V njej alpinizem še vedno n ima pravega« mesta glede na svojo veljavo. P reveč denar­

ja gre v objekte; ob tem se ne zavedajo, da ni napredka v novih kočah in poteh, ampak predvsem v izobraževanju č lans tva . P*a' nince bi moral i usposobiti tudi za gibanje P° brezpotjih, da b i tam znal i uživat i . O vzgoji v n a š e m odseku pa r azmiš l j amo , da jo bo tre­ba ločiti med alpinist i i n plezalci. Vse vec mladih se odloča za špor tno plezanje, k i zah­teva manj opreme in denarja .«

Stanko Kofler, predsednik P D Mojstra­na: »Veseli smo, da je med pr ib l ižno 700 čla­ni čedal je več mladih, katere prizadevno vo­di na naš i šoli mentorica Sonja Peternel. L e " tos so nas presenetili z nekaj dobrimi uspe' hi v tujih gorah naš i alpinisti . Dobro delajo tudi č lani postaje G R S , k i so vedno priprl' vljeni za pomoč v gorah; ob tem so stkali trd' ne vezi z enotami T O , J L A in mil ice. Največ skrb i imamo z upravljanjem Aljaževega do­ma v Vra t ih , kjer so stalne t ežave zaradi osebja in oskrbovanja. Prihodnje leto, k° praznujemo 60-letnico d r u š t v e n e g a dela, bi radi uredi l i p ropada joče objekte pri domu. zlasti Š la jmer jevo kočo.«

Besedilo in slike: S. Saje

Tirinški in beloresasti so šampioni Marija Bizjak iz Tupalič

Tupaliče, 20. novembra — Ma­rija Bizjak iz Tupalič pri Pred­dvoru že šesto leto goji male pa-semske živali (trenutno okrog šestdeset kuncev tirinške, belo-resaste pasme in ovnačev ter ne­kaj kur pasme australorp), se udeležuje razstav, dela kot tajni­ca v kranjskem društvu gojite-ljev malih živali in je delavna tu­di v slovenski zvezi. < Priznanja, k i j ih je doslej prejela na razsta­vah potrjujejo, da je zelo uspe­šna gojiteljica. Na dveh republi­ških razstavah so bili njeni belo­resasti kunci izbrani za šampi-onsko kolekcijo in na razstavi v

Žirovnici za šampiona razsta^-na tretji gorenjski razstavi -~" la je v začetku novembra v Kr_| nju — je imela najlepšo med beloresastimi in tirinški*^ kunci, razmišlja pa tudi o da bi se udeležila evropske i* 8* stave, k i bo decembra v Beogr

du. •. »Gojenje malih živali ne P1

naša zaslužka. Preveč je dela izdatkov,« pravi Marija. dan se zamudim najmanj P. drugo uro - treba j im je V° 0

dati, j ih nakrmiti, pred razsta tudi umiti, počesati, j im P° s t r J , 0

kremplje... Jedo takšno hra*\ kot domači zajci, sicer P a -L vsako letu tudi cepim, jim da*

v v j / i u i , J , :1/e vitamine in občasno tudi bn' v

te.« C. 1>

Igrače iz odpadnega kartona

Ino«, varčno, lepe Škofja Loka, 20. novembra — Dajte otroku navadno vejo namesto baterijsko vodenega avte mobi" la, pa se bo ravno tako znal igrati. Njegovi domišljiji ni meja. Da ta trditev ni iz trte z" iti jt doka­zala tudi današnja razstava izvirnih igrač, narejenih iz odpadnega kartona loškega mbulaž« 0

grafičnega podjetja, v tej tovarni. E G P , k i zalaga loške vrtce z ostanki valovite in gladke lepenke, je n a m r e č razpisal tekmovanje za naj lepši , najbolj izviren izdelek. Zmagovalca p r ak t i čno n i bilo oziroma so bi l i zmago­valci vs i , saj bi človek sko­raj ne verjel, če bi ne videl na lastne oči, kaj vse zmo­rejo cicibani s pomočjo svo­j i h vzgojiteljic. Lepenko so porisali , polepili in posili ter tako dobili prikupne medvedke, zajce, ježe , ve­verice, polže, pujske, slo­ne... H . J . , foto: G . Š in ik

ve Jutri, v sredo, 25. novembra 1987, bo od 19.30 ure dalje v kranjskem Delav­skem domu spet živahno. Klub kranj­skih študentov prireja spoznavni ve­čer, na katerem objubljajo vrsto zani­mivosti, ples in zabavo.

V . B .

loizaiiova sot Tržič, 20. novembra — Delegati zbora združenega dela in

zbora krajevnih skupnosti tržiške občinske skupščine so na se­jah sredi tedna obravnavali tudi osnutek odloka o razglasitvi Dolžanove soteske za naravni spomenik. Predloženi osnutek, dopolnjen s pripombani in pregledno karto ozemlja, bodo dali v enomesečno javno razpravo. Zatem bodo pripravili predlog odlo­ka za obravnavo in sprejem na zborih občinske skupščine.

Sotesko v porečju Tržiške Bistrice nameravajo razglasiti za naravni spomenik zaradi edinstvenega nahajališča endemičnih paleozojskih okamnin, izjemnega biotopa na silikatnem grebenu z edinim nahajališčem redke vrste mahu, izjemno slikovite sote­ske reke v trdnih paleozojskih apnencih in kremenovih konglo­meratih ter izjemno pestrega in slikovitega toka reke, ki se pre­

bija čez velike balvane iz kremenovega konglomerata pa mnog e

manjše slapove in skakalce. V ožjem območju predvidenega n a' ravnega spomenika sta tudi zgodovinska spomenika partizanska tehnika »B« Gorenjskega in Kokrškega odreda pod Vratnim v r ' hom in partizanska podzemna jama pod piramidami. Zavarova no območje bo namenjeno znanstveno raziskovalnemu delu, n a

ravoslovnemu turizmu ter pouku in rekreaciji. Delegati zbora krajevnih skupnosti so se strinjali z mn e

njem razlagalca, da je v osnutku odloka preslabo urejeno g° s P° , darjenje z gozdom, nabiranje rastlin in vedenje v ožjem in s i r . šem območju spomenika. Obenem so predlagali, naj v razprav po prizadetih krajevnih skupnostih dobro pojasnijo meje narav nega spomenika. S. Saje