www.finance.siFINANCE, ponedeljek, 28. aprila 2008

OGLASNA PRILOGA

OPTIČ

NA OM

REŽJA

Fot

o: D

ream

stim

e.co

m

Tako gospodarske družbe kot gospodinjstva imajo glede internetnih povezav, telefonije in prenosa televizijskega signala vedno večje zahteve. Vrsto novih storitev pa omogočajo prav optična omrežja.

Boštjan Košak, Amis: »V Sloveniji se namesto politike odprtega omrežja oblikuje politika vzporedne gradnje zaprtih optičnih omrežij v zelo omejenem obsegu. Zato bo nekaj uporabnikov imelo doma tri optične priključke, večina pa bo

zaman čakala optični dostop. « 40

Slovenski IT naj začne pospešeno razvijati storitve

34 OGLASNA PRILOGA www.finance.siFINANCE, ponedeljek, 28. aprila 2008

»Danes so nam dostopni nekoč nepredstavljivi in nedosegljivi viri informacij, ki niso vezani na kraj in čas,« pravi dr. Boštjan Batagelj, višji predavatelj na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani, ki poudarja, da je ta trenutek za napredek pretoka informacij tako doma kot na delovnem mestu optično dostopovno omrežje edina dolgoročna rešitev. Tudi v prihodnje dr. Boštjan Batagelj ne vidi resnih tehnoloških tekmecev. Zanimanje za optični dostop se povečuje in pridobiva v svetovnih razmerah nov zagon. Nič drugače ni v Sloveniji.

Kaj pomenijo optična vlakna za informacijske tehnologije?

Vlakno do končnega upora-bnika, pa naj bo to gospodin-jstvo ali podjetje, je najboljša tehnologija. Omogočila bo zado-voljitev širokopasovnih potreb družbe danes in v prihodnosti. To je nedvomno prava naložba za prihodnost, saj tudi v razis-kovalnih krogih ne vidimo no-bene boljše tehnologije, ki bi se lahko pojavila v prihodnjih desetletjih.

Kaj si od tega lahko obeta gospodarstvo?

Za gospodarske družbe uva-janje optične tehnologije še povečuje prednosti, ki jih ponu-jajo telekomunikacije. Odprav-ljen bo vpliv geografskih deja-vnikov, s strankami in sodelavci bomo lahko komunicirali, kot da bi bili v sosednji sobi ali na drugi strani mize. Nobenega dvoma ni, da optično omrežje omogoča

še učinkovitejše in uspešnejše poslovanje. Uporaba optične tehnologije denimo dodatno pospešuje uvajanje informaci-jske tehnologije, kar je danes eden od glavnih pogojev za eko-nomski uspeh podjetja. Bistvena prednost, ki jo prinašajo optični priključki za podjetja in aktivne domače uporabnike, pa je tudi simetričnost prometa.

Kaj to pomeni?Omrežje ni omejeno z ne-

kajkrat manjšim prometom od uporabnika do vira informacije kot od vira k uporabniku. Prvi promet z angleškim izrazom imenujemo »upload«, drugega pa »download«.

Kaj bodo imela gospodinjstva?Domačim uporabnikom in

gospodinjstvom prinaša optično omrežje učinkovitejšo izrabo tehnologije v izobraževanju in zdravstvu. Tu so storitve e-izobraževanja, e-dela in e-zdravstva, ki se bodo v prihod-njih letih zelo razvile. Bistveno se bo povečala kakovost prenosa slike in izboljšali razvedrilni programi.

Kaj so torej optična vlakna?Optična vlakna so temeljni

gradnik optičnega dostopovnega omrežja. Imajo izredne last-nosti za prenos podatkov. Tre-nutno v optičnem dostopu ne izkoriščamo niti enega promila vse razpoložljive zmogljivosti optičnega vlakna. Zato je optično dostopovno omrežje izreden potencial, ki šele čaka, da bo v popolnosti izkoriščen.

Iz katerih delov je sestavljeno optično omrežje, iz česa so na-rejeni optični kabli?

Glavni sestavni del optičnega dostopovnega omrežja so optični kabli, v katerih so

optična vlakna. Trenutno se up-orabljajo enorodovna optična vlakna, izdelana iz stekla. Imajo 125 mikrometrov pre-

mera, kar je približno debelina človeškega lasu. Optične insta-lacije v primerjavi z bakrenimi pomenijo le odstotek mase in

obsega, torej so zaradi svojega majhnega premera in majhne teže te instalacije laže izv-edljive. V Sloveniji se gradi

optično omrežje tako, da ima vsak uporabnik do centrale neposredno povezavo, ki je ne deli s sosedi. To bo v prihod-nosti prednost. Do končnega uporabnika sta položeni dve optični vlakni, ki se pri naročniku zaključita v optični dozi. Ali sta obe izkoriščeni, je odvisno od izbranih storitev in opreme operaterja.

Kaj pa je na konceh optičnih vlaken?

Na vsakem koncu optičnega vlakna je s pomočjo optičnih konektorjev spojena optična ko-munikacijska oprema, ki vsebuje ustrezne laserje in fotodiode. Optična komunikacijska oprema se torej namesti v centrali in pri naročniku.

Kakšen je položaj pri gradnji optičnih omrežij?

K širitvi širokopasovnega dostopa je pozvala sama Ev-ropska unija. FTTH Council Eu-rope, neodvisna organizacija, ki združuje 70 največjih proizvaja-lcev opreme in sestavnih delov, pa je pozvala države članice EU, da do leta 2012 povečajo število vlakenskih priključkov na osem milijonov, kar je približno deset-krat več kot danes.

Pa je to realno?Je. Sem optimist in verjamem,

da bodo načrti celo preseženi. Vendar bo kljub izjemni rasti Evropa še naprej zaostajala za azijsko-pacifiškim območjem in ZDA.

Kje smo Slovenci?Slovenija je trenutno ena vo-

dilnih evropskih držav pri grad-nji optičnih omrežij. Telekom Slovenije je po mojem vedenju eden prvih nacionalnih oper-aterjev v Evropi, ki je začel graditi optično dostopovno

[ INTERVJU ] Dr. Boštjan Batagelj, višji predavatelj na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani

Slovenski IT naj začne pospešeno razvijati storitve

Najem, izgradnja in vzdrževanje sistemov pasovne širine ter optičnih vlaken

OPTIČNE POVEZAVE ZA POSLOVNE UPORABNIKE

Prednosti interneta preko optičnega priključka:zanesljiva in varna povezavavisoke simetrične hitrosti prenosafiksna cena ne glede na količino prometa

PRIDRUŽITE SE MNOŽICI ZADOVOLJNIH PODJETIJ, KI SODELUJEJO Z NAMI.

ZANESLJIV IN HITER

PRENOS VELIKE

KOLIČINE

PODATKOV.

info@upctelemach.si | www.upctelemach.si01 51 88 600

omrežje. Tudi FTTH Council Europe hvali prizadevanja Slo-venije za uvedbo širokopasovnih optičnih priključkov. Lani se je denimo število aktivnih optičnih priključkov potrojilo. Optična omrežja se gradijo zelo hitro, in to bo trajalo vsaj še pet let.

Kaj to pomeni v globalizira-nem svetu?

Pri uvajanju optične širokopasovnosti me to precej skrbi.

Zakaj?Slovenija bo prej ali slej

imela zanesljivo dostopovno optično omrežje. Po njem se bodo pretakale informacije za storitve, ki bodo prinašale dobiček tujim multinaciona-lkam. Imeli bomo informaci-jsko avtocesto, vendar bodo služila tuja podjetja.

Katera?Mislim predvsem na Google,

eBay, YouTube, SecondLife in podobna.

Kako se bomo zaščitili? Slovenska podjetja naj raz-

vijajo lokalne storitve, ki bodo dopolnjevale globalne.

Ali imamo v Sloveniji dovolj znanja?

Vsekakor. Sicer pa se na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani trudimo, da s stalnim izobraževanjem seznanjamo strokovno in širšo javnost z vsemi tehnološkimi novostmi. Eden takih dogodkov je vsako-letni seminar Optične komuni-kacije, ki bo januarja prihodnje leto že 16. po vrsti.

Kdo vse v Sloveniji ponuja storitve optičnega dostopa?

Po podatkih Agencije za pošto in elektronske komu-nikacije je bilo v Sloveniji lani registriranih šest podjetij, ki so ponujala širokopasovni dostop prek optičnega dostopovnega omrežja. Največji tržni delež ima T-2, ki je v Sloveniji prvi začel graditi in tržiti optične priključke.

Katere novosti so trenutno najbolj aktualne?

Bakrena omrežja so pro-jektirana za prenos govora prek telefona ali slike pri kabelski televiziji. Kasneje so se nadgradila za prenos podatkov. Vendar lastnosti teh prenosov ne omogočajo optimalne izkoriščenosti.

Današnja optična omrežja nam omogočajo prenos govora, videa in podatkov, prav te sto-ritve pa so trenutno najbolj ak-tualne. Uporabniki jih poznajo pod imenom trojček. Za upora-bnike je zelo praktično, da za storitve, ki so jih prej plačevali trem ponudnikom in prek treh položnic, plačujejo le enemu. Optične povezave prinašajo tudi nove storitve, ki temelji-jo na zlivanju ali konvergenci uporabniških terminalov in sodobnih načinov komunici-ranja. Sodobne storitve na področju konvergence govora, videa in podatkov pravzaprav šele prihajajo.

Kaj torej lahko pričakujemo v prihodnje?

Pričakujemo lahko še nekaj tehnoloških rešitev, ki bodo dodatno izboljšale optična dostopovna omrežja. V mislih imam predvsem konvergenco na fizični ravni med optičnimi žičnimi omrežji in radijskimi brezžičnimi omrežji. Velik poudarek je tudi na varnosti pri prenosu podatkov in na tem področju so že v razvoju popol-noma varni sistemi, ki temeljijo na kvantnem šifriranju. Vse te tehnološke izboljšave bodo v pri-

hodnje še povečale učinkovitost in storilnost naših podjetij.

Katera območja pri nas so že pokrita z optičnimi omrežji in po kakšnih merilih se ponudniki odločajo za gradnjo?

Najbolj pokrita so mestna območja, kjer operaterji zara-di velike gostote prebivalstva pričakujejo hitro povrnitev sred-stev, ki so jih vložili v gradnjo omrežja. Kateri del mesta bo prej opremljen, je odvisno od povpraševanja, saj ponudniki najprej gradijo prav na lokacijah, kjer je povpraševanje morebit-nih naročnikov največje.

Kaj pa manj naseljena območja?

Tam bo imel ponudnik z gradnjo optične povezave do naročnika visoke stroške, to pa pomeni, da spet prihajamo do delitve med podeželjem in ur-banimi deli Slovenije.

Kako rešiti to težavo?Tukaj bi morale več nared-

iti lokalne skupnosti. Znani so primeri iz tujine, predvsem iz Skandinavije, kjer so župani z manj naseljenih območij pre-sodili, da operaterji pri njih optičnega omrežja ne bodo

postavili še nekaj let, in so se zato sami lotili gradnje optične infrastrukture, ki jo zdaj dajejo v souporabo operaterjem. Tako so ustavili izseljevanje iz manj razvitih predelov in dosegli celo obraten učinek ter povečali gos-podarsko razvitost.

Katere so alternativne rešitve optičnim omrežjem?

Optična dostopovna omrežja so skorajda revolucionaren tehnološki preskok z žičnih bakrenih omrežij, ki omogočajo uporabo ADSL- in VDSL-tehnologije. VDSL na kratkih razdaljah med naročnikom in centralo lahko dosega najmanjše hitrosti optičnega dostopa, ven-dar ima veliko pomanjkljivosti. V bakrenem kablu se namreč po-javljajo presluhi, zato se dogajajo omejitve v delovanju ali celo iz-padi. Vsem tem nevšečnostim se izognemo z optičnimi tehnologi-jami, ki omogočajo povezljivost na velike razdalje. Še več, hitros-ti so tako rekoč neodvisne od razdalje, zakasnitve v omrežju pa so manjše od milisekunde.

Kaj pa brezžična omrežja?To je gotovo alternativa. To

so tehnologije, ki izhajajo iz sveta mobilne telefonije UMTS,

HSDPA, LTE in drugih. Poz-namo tudi lokalna in mestna brezžična omrežja, kot sta WiFi in WiMAX. Noben brezžični tekmec pa se po hitrosti preno-sa podatkov seveda ne more ko-sati z optičnimi tehnologijami, saj te omogočajo za tisočkrat večjo hitrost. Bistvena pred-nost optičnega dostopa pred radijskim je tudi v tem, da ima uporabnik optičnega omrežja do centrale postavljeno svoje vlakno, katerega zmogljivosti si ne deli z drugimi, kot je to pri radijskem spektru, ki je omejena dobrina. Brezžične tehnologije ne vidim kot tek-meca optični tehnologiji, am-pak kot dopolnitev in kot izved-bo širokopasovnega dostopa v zadnjih metrih do uporabnika, ki hoče biti danes mobilen tako v svojem domačem okolju kot v podjetju. Optična dostopovna omrežja po prenosni zmogljivo-sti močno prekašajo vse druge zvrsti dostopovnih omrežij. Vendar o uvajanju omrežij odloča veliko netehničnih de-javnikov. Ni toliko vprašanje v tem, ali in katera zvrst dostopa bo prevladala, vprašanje je, ka-ko z različnimi tehnologijami, s katerimi razpolagamo, doseči največji učinek.

OPTIČNA OMREŽJA 35www.finance.siFINANCE, ponedeljek, 28. aprila 2008

»V Skandinaviji so župani na nekaterih manj poseljenih območjih presodili, da operaterji v njihovi občini ne bodo postavili optičnega omrežja še nekaj let in so ga zato zgradili sami. Tako so ustavili izseljevanje iz manj razvitih predelov in dosegli celo obratni učinek ter povečali gospodarsko razvitost.«

Tako pravi dr. Boštjan Batagelj, višji predavatelj na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani.

OPTIČNA OMREŽJA 37www.finance.siFINANCE, ponedeljek, 28. aprila 200836 OGLASNA PRILOGA www.finance.si

FINANCE, ponedeljek, 28. aprila 2008

Tako gospodarske družbe kot gospodinjstva imajo glede internetnih povezav, telefonije in prenosa televizijskega signala vedno večje zahteve. Vrsto novih storitev pa omogočajo prav optična omrežja.

Optično omrežje, ki omogoča hiter in kakovosten prenos in-formacij, slovenski ponudniki povečini pripeljejo neposredno v stanovanje.

Gospodinjstva Kot pravi Roman Volčič,

direktor prodaje in trženja pri UPC Telemachu, je njihov način malce drugačen. »Nekateri ponudniki tako imenovanega trojčka, kamor sodijo internet, telefonija in televizija, pripeljejo optiko neposredno v stanovan-je. Tudi naša omrežja že kar ne-kaj let temeljijo večinoma na optičnih povezavah, pri čemer optično omrežje pripeljemo do stanovanjskega bloka ozi-roma stolpnice, medtem ko je lokalni razvod še vedno koaksialen, saj TV-aparati ne omogočajo priklopa optike. Torej je večina našega omrežja že dolgo časa optična,« pravi Volčič. Kot dodaja, imajo po

Sloveniji speljanih prek deset tisoč optičnih vlaken.

Od skupne razdelilne omarice do stanovanja oziroma naprav torej signal potuje po koak-sialnem kablu. Ob tem Volčič poudarja, da ti prenosi podatkov povsem zadostujejo potrebam gospodinjstev. Prek koaksial-nega kabla, ki je bil razvit za prenos televizijskega signala, lahko trenutno dosežejo tudi hitrosti več kot 100 megabitov na sekundo. »To pa je za potrebe gospodinjstev povsem dovolj in te zmogljivosti bodo zadostovale za kar nekaj let. Standard DOC-SIS 3.0 se razvija in teoretično že omogoča hitrosti, večje kot 400 megabitov na sekundo, kar zadošča za vse storitve, ki se napovedujejo v bližnji prihod-nosti,« zagotavlja Volčič.

Hitrost prenosa ni odvisna samo od priključka

Sogovornik še dodaja, da prenosi, ki jih obljubljajo po-nudniki telekomunikacijskih storitev, sicer držijo, a težava ni v tem. »Na prenos podatkov gledam kot na avtocesto. Če imam zelo hiter avtomobil, se la-hko po avtocesti peljem tudi 300 kilometrov na uro. Vendar pa se ta hitrost zmanjša ob dežju, na

cestninski postaji pa stojijo vsi avtomobili ne glede na njihove zmogljivosti,« razlaga Volčič. In kje je podobnost s teleko-munikacijami? »Naj navedem primer. Če gledate posnetek na spletni strani Youtube, nji-hov strežnik omogoča prenos podatkov s hitrostjo nekaj 100 kilobitov na sekundo ne glede na to, kakšno povezavo imate v vašem stanovanju,« razlaga Volčič. Hitrost povezave od stanovanja do prvega vozlišča je res takšna, kot jo obljublja ponudnik, vendar je kasneje na svoji poti odvisna od drugih povezav.

Potrebe podjetij so drugačne

Seveda pri poslovanju pod-jetij optika prevzema povsem drugo vlogo. Tam so zahteve po prenosu večje, večje pa so tudi zahteve po varnosti. »Za pod-jetja sta zelo aktualni dve vrsti povezav,« pravi Volčič. Prva je povezava točka–točka. Gre za najdražjo povezavo, kjer optično vlakno uporablja le en upora-bnik oziroma podjetje. Na tej povezavi so prenosi najhitrejši in tudi najvarnejši. Ta povezava je zaradi visoke cene primerna le za posebne potrebe. V to kat-

ZAUPAJO NAM NAJBOLJŠI!

Tako rekoč neomejene hitrosti prenosov bodo na eni strani pocenile storitve, na drugi strani pa bodo imeli uporabniki na voljo vedno več storitev. Medtem ko nekateri zagovarjajo širitev optičnega omrežja v stanovanja, pa drugi trdijo, da to danes še ni nuja.

Na začetku navedimo nekaj temeljnih podatkov o preno-sih. Širokopasovnost v dos-topu izražamo s pretokom v megabitih na sekundo (Mb/s), kar pomeni milijon bitov na sekundo. To je zmogljivost, ki jo zmore omrežje do uporabnik-ovega priključka. Tako so vsem znane številke 1 Mb/s, 10 Mb/s, 60 Mb/s ali 100 Mb/s.

Žični ADSL-prenos, ki zagot-avlja povsem normalno domačo rabo interneta, omogoča hitrosti od enega do desetih megabitov na sekundo. Ta prenos se že uvršča med širokopasovne.

V sistemu VDSL2 lahko po-datke prenašamo tudi s hitrostjo do 60 megabitov na sekundo. Omejitev pri VDSL2 pa je, da je tako hiter prenos možen le na krajših razdaljah do ne-kaj sto metrov. Nasprotno po optičnem omrežju z lahkoto prenašamo 100 megabitov po-datkov na sekundo in več tudi na velike razdalje. Zahtevnejši uporabniki, predvsem podjet-ja, lahko danes izbirajo hitrost prenosa prek 100 megabitov na sekundo.

Pod morjem, čez celineIn kako so zgrajena omrežja?

Prva so tako imenovana hr-btenična omrežja. Ta povezujejo celine in velike regije na celinah. V teh omrežjih so optična vlakna že povsem nadomestila nekdanji prenos po žičnih vodnikih in prenos po zraku.

Na hrbtenična omrežja so navezana mestna in krajevna omrežja, ta pa se nadaljujejo v dostopovna omrežja, ki dosegajo končnega uporabnika, naročnika

Kron Telekom je sistemski inte-

grator na področju telekomunikacij

in med drugim tudi zastopnik

švedskega podjetja TransmodeSystems AB, ki proizvaja aktivno

in pasivno xWDM opremo za nad-

gradnjo in optimizacijo mest-

nih/regionalnih optičnih omrežij.

Podjetje Transmode je uveljavljen

in priznan dobavitelj xWDM

optičnih rešitev z visokim tržnim

deležem v Evropi in svetu. Raz-

vojna usmerjenost podjetja, obsež-

no znanje s področja optičnih

komunikacij in inovativnost zago-

tavljajo najvišjo tehnološko raven

Transmode opreme. Do danes so

razvili več kot 2500 sistemov, za

preko 100 naročnikov med katerimi

so velika telekomunikacijska pod-

KRON TELEKOM d.o.o., Koroška 20, 4000 Kranj, tel.: 04/28 00 450, www.kron-telekom.si, info@kron-telekom.si

Sistemski integrator telekomunikacij

Transmode WDM oprema za optimizacijooptičnih omrežij Kron Telekom iz Kranja, ki ima

bogate izkušnje na področju sis-

temske integracije. Skupaj vam

lahko ponudimo visoko tehnološko

optično opremo Transmode za

optimizacijo in nadgradnjo vašega

optičnega omrežja.

Transmode pasivna optična opre-

ma iz serije TG vam zagotavlja ce-

novno učinkovito pWDM rešitev.

Pasivna zasnova za svoje delovanje

ne potrebuje električne energije in

programske opreme, kar omogoča

enostavno vgradnjo in vzdrževanje,

bistveno znižanje operativnih stroš-

kov (OPEX), obenem pa operater-

jem zagotavlja visoko stopnjo

varnosti omrežja.

Z namenom zagotavljanja viso-

kega nivoja storitev v Sloveniji,

Transmode sodeluje s podjetjem

jetja, mobilni operaterji, ponudniki

internetnih storitev, podjetja in

javne inštitucije.

Trenutni trend na trgu je razširitev

podatkovnega omrežja (SAN ex-

tension) s pomočjo xWDM tehno-

logije. Transmode oprema vam

zagotavlja celovito Multi-service

podporo preko optične infrastruk-

ture, združljivost z vsemi SAN pro-

tokoli in možnost dodatne zaščite.

Oprema je modularno sestavljena,

kar omogoča visoko prilagod-

ljivost, enostavno uporabo in v

primeru potrebe po višji zmog-

ljivosti enostavno nadgradljivost.

Za razliko od ostale opreme kjer so

začetni stroški visoki, se stroški

opreme Transmode povečujejo po-

stopno (Pay As You Grow sistem).

Hitrosti gor, stroški dol

Koaksialni kabli imajo večje zmogljivosti

KOLIKO PRENESE BAKER?

Postav l ja se vprašanje, kol iko bi tov na sekundo bo v pr ihodnost i dovol j za povprečnega uporabnika. Če vzamemo za pr imer t r i HDT T V kanale, internet in telefoni jo, je to okol i 75

megabitov na sekundo in še manj, če se uporabl ja kompresi ja MPEG-4. Tak prenos podatkov po besedah A l i je Mesiča, vodje omrežja pr i UPC Telemachu, kabelska omrežja tudi zmorejo. Ob implementaci j i

s tandarda DOCSIS 3.0 za podatkovni prenos pa bodo zmogla tudi več. Trenutni rezul tat i testov kažejo, da pr i končnih uporabnik ih dosegajo hi t rost i prenosa 100 megabitov na sekundo.

Z optiko ali brez, razlika je velika

NEPREMIČNINE

Opremljenost z optičnim omrežjem bo zelo močan dejavnik na nepremičninskem trgu. Lastniki poslovnih stavb in investitorji poslovnih novogradenj lahko z urejeno kakovostno telekomunikacijsko infrastrukturo – optiko dosežejo višjo najemnino oziroma prodajno ceno. Do optičnega priključka lahko lastnik pride na več načinov. Operaterji danes gradijo optična omrežja za lastne potrebe, specializirani ponudniki

omrežij pa ta omrežja dajejo v zakup različnim operaterjem povezave. Gradnja priključka posameznega operaterja je navadno pogojena s podpisom pogodbe za njegove storitve, pri neodvisnih ponudnikih optičnih omrežij pa lahko naročnik prosto izbere ponudnika storitev. V vsakem trenutku se lahko podjetje prek te optične povezave priključi na želenega operaterja in si zagotovi ustrezno storitev.

Še pred leti je bilo nemogoče napovedati tak razmah in dostopnost povezav velikih hitrosti, ki jih omogočajo optična omrežja.

Alija Mesič, vodja omrežja pri UPC Telemachu: »Za gospodinjstva ni nujno, da so povezana z optičnimi omrežji.«

storitev. Po mnenju raziskoval-cev in akterjev na trgu teleko-munikacij je prav ta zadnji seg-ment postal ozko grlo, ki zaradi klasičnih bakrenih povezav zmanjšuje kakovosti prenosa. Zato vidijo rešitev v vlakenskih dostopovnih omrežjih – vlakno do doma (angl. Fiber To The Home – FTTH). Po njihovem mnenju lahko le tako zagoto-vimo prenos na zadnjem kilo-metru povezave z nezmanjšano kakovostjo.

Kako pa v stanovanje? S to trditvijo pa se Alija

Mesič, vodja omrežja pri UPC Telemachu, strinja le deloma in pravi, da optika prevladuje pri hrbteničnih in medkrajevnih povezavah, za gospodinjstva pa optične povezave do stanovanj še niso nujne. »V dostopovnih omrežjih še vedno prevladu-jejo bakrene povezave. Največ težav imajo telekomi tam, kjer imajo še stare bakrene parice, ki sicer zadostujejo za prenos govora, ne pa tudi za internet in slike,« razlaga Mesič. Dodaja še, da za kabelska omrežja to ne velja, saj poleg optičnih kablov v zadnjem delu omrežja infor-macije prenašajo koaksialni kabli, ki omogočajo prenos slike, podatkov in govora. Kot pravi Mesič, ima koaksialni kabel na razpolago skoraj en gigaherc frekvenčnega prostora, prenaša pa lahko nekaj gigabitov podat-kov na sekundo.

Eno je dom, drugo pisarnaKer imajo podjetja drugačne zahteve od gospodinjstev, se razlikujejo tudi storitve

»Tudi z najhitrejšim avtomobilom boste na najširši avtocesti po dežju vozili počasneje, pred cestninsko postajo pa se boste morali ustaviti. Podobno je s prenosom podatkov po internetu, saj hitrosti prenosov ne določa paket, ki ga ima uporabnik, temveč še drugi dejavniki na celotni povezavi,« pravi Roman Volčič, direktor prodaje in trženja pri UPC Telemachu.

egorijo sodi tudi cenejši najem pasovne širine, kjer optično vlakno med dvema točkama ni namenjeno le enemu uporab-niku, zagotovljena pa je pasovna širina. Ta povezava je primerna predvsem pri daljših, tudi medn-arodnih povezavah.

Druga vrsta povezav so virtu-alna zasebna omrežja (VPN) prek javnega internetnega omrežja, ki povezujejo enote na različnih lokacijah oziroma si s tem pod-jetje zagotovi varen in hiter kanal za prenos podatkov med različnimi lokacijami. V primer-

javi s povezavo točka–točka je ta sistem bistveno cenejši in zagot-avlja tudi sprejemljive možnosti glede hitrosti in varnosti prenosa. Varnost je v tem primeru celo pre-cej večja kot pri prostem prenosu prek interneta, saj so podatki, ki se prenašajo, kodirani.

GVO d.o.o., Cigaletova 10, Ljubljana www.gvo.si, tel.: 01/234-66-67

Gradimo informacijske avtocesteGradnja in vzdrževanje telekomunikacijskih omrežij d.o.o.

preventivno vzdrževanje investicijsko vzdrževanje kurativno vzdrževanje

(intervencijska popravila) zaščite in prestavitve

telekomunikacijskih kabelskih omrežij polaganje in uvlečenje bakrenih in

optičnih telekomunikacijskih kablov vpihovanje optičnih kablov gradnja kabelske kanalizacije izvajanje vseh del na nadzemnih

kabelskih trasah električne meritve omrežij meritve na optičnih kablih spajanje in zaključevanje bakrenih

simetričnih kablov spajanje in zaključevanje optičnih kablov spajanje in zaključevanje

koaksialnih kablov gradnja strukturiranih

ožičenj objektov (LAN) vključevanje telekomunikacijskih

priključkov in gradnja hišnih inštalacij

Gradnja in vzdrževanje telekomunikacijskih kabelskih omrežij

Projektiranje telekomunikacijskih kabelskih omrežij

projektiranje in tehnično svetovanje inženiring

Izdelovanje tehnične dokumentacije in geodetsko snemanje telekomunikacijskih kabelskih omrežij

izdelovanje izvršilne tehnične dokumentacije

geodetsko snemanje

montaža aktivne in pasivne opreme montaža UPS-sistemov in napajanja spajanje in zaključevanje

koaksialnih kablov spajanje in zaključevanje

optičnih kablov izvajanje meritev in

usmerjanje sistema vključevanje priključkov

in gradnja hišnih inštalacij kurativno vzdrževanje

(intervencijska popravila) vzdrževanje KKS

Gradnja in vzdrževanje kabelsko komunikacijskih sistemov (KKS)

OPTIČNA OMREŽJA 39www.finance.siFINANCE, ponedeljek, 28. aprila 200838 OGLASNA PRILOGA www.finance.si

FINANCE, ponedeljek, 28. aprila 2008

OPTIČNE KOMUNIKACIJE• svetovanje, načrtovanje, projektiranje optičnih omrežij:LAN,WAN,INDUSTRIJA in FTTx• vodilni proizvajalec optičnih pasivnih komponent v regiji,z najsodobnejšo proizvodno

linijo,proizvajalca Huber+Suhner• proizvodnja priključnih in zaključnih kablov z vsemi tipi konektorjev,

• specialne izvedbe: IFC kabli, Smartline in Masterline,optični prenosni sistemi• trženje visokokakovostnih optičnih instrumentov Corning,

• izvajanje spajanja optičnih vlaken, meritev in izdelava dokumentacije

SISTEMI NAPAJANJA• celovite rešitve varnega električnega napajanja za najzahtevnejše aplikacije,

• razvoj in design napajalne infrastrukture za varne sistemske prostore,• trženje in servis sistemov za neprekinjeno napajanje APC-MGE, Eltek in SDMO.

optične komunikacijesistemi napajanja

Fibernet d.o.o., Dolenjska c. 83, 1000 Ljubljana, tel.: 01 420 51 50, faks: 01-420 51 60, e-pošta: info@fibernet.si, www.fibernet.si

FIBER TO THE HOME

STRUKTURIRANO OŽIČENJE- distribucija opreme za strukturirano ožičenje proizvajalca REICHLE & DE-MASSARI

- trženje komunikacijskih omar priozvajalca DIGITUS- trženje merilne opreme za strukturirana ožičenja proizvajalca IDEAL INDUSTRIES

•

• •

Elektronabava je specializiran prodajalec elektromaterialov in opreme ter delno širokopotrošnih naprav. Pri nas dobite material za različna področja: energetika, železnice, avtoceste, telekomunikacije. Smo zastopniki proizvajalcev iz Evrope, Amerike in Japonske.

TelekomunikacijeNa področju telekomunikacij Elek-

tronabava nastopa ne le kot trgovina, temveč kot ponudnik in dobavitelj spe-cializiranih materialov za profesionalne namene. Po letu 1990 smo začeli pro-dajati tudi izdelke tujih proizvajalcev. To je pomenilo bistveno spremembo v načinu poslovanja. Z razpadom Jugo-slavije je naenkrat zmanjkalo atestiranih oziroma certificiranih proizvajalcev, zato smo morali takoj obvladati vse tehnične predpise in standarde ter v tujini nastopati kot kupec blaga po naročilu oziroma po svoji tehnični specifikaciji. V vsem tem času je Elektronabava v Sloveniji ohranila zelo velik delež prodaje.

Optični kabliV začetku 90. let smo bili pionirji

na področju optičnih kablov in smo prvenstvo obdržali do danes. Optika do doma (FTTH) je nadaljevanje grad-nje optičnega omrežja v Sloveniji z drugačnim konceptom. Elektronabava je bila največji dobavitelj komponent za optična omrežja Telekoma, SŽ, Darsa in podjetij za prenos električne energije.

Zaradi zahteve, da ima vsak naročnik svoji dve vlakni praktično od doma do centrale, smo morali poiskati nove rešitve tako rekoč za vse materiale. Ker je Slovenija pri gradnji omrežja FTTH med naprednejšimi državami, smo tudi pri proizvajalcih prebijali led in soust-

varjali rešitve, ki bodo operaterju najbolj ustrezale. Dosedanje rešitve so namreč zaradi močnega povečanja števila vlaken (do 864 v enem kablu) praktično ne-uporabne, ker vlaken na daljše obdobje ne ščitijo dovolj. Elektronabava dobavlja skoraj vse materiale za omrežje FTTH.

Urejevalniki optičnih vlaken pri operaterju

Zaradi zelo velikega števila vlaken pri operaterju (več tisoč) je poseben poudarek na primernem urejanju vlaken, da je možno pregledno priključevanje opreme in vzdrževanje trase

Optični kabli z velikim številom vlaken

Vlakna so v skupinah urejena tako, da jih je mogoče enostavno identificirati in urejati. Prej so vlakna lebdela v želatini v razmeroma trdih zaščitnih cevkah. Pokazalo pa se je, da so ravno te cevke lahko zelo nevarne pri manipulaciji z občutljivimi vlakni, zato so zdaj kabli za omrežja FTTH v fleksibilnih cevkah.

Polaganje kablov z 864 vlakni v cevno kanalizacijo, spajanje, izvedba odcepov

Naš partner Hellermann Tyton je raz-vil nove spojke, ki omogočajo izredno pregledno urejanje velikega števila vlak-en z velikim številom izhodov, in novo

tehnologijo tesnjenja vhodov/izhodov iz kabla brez toploskrčne obdelave.

Spajanje optičnih vlakenVlakna je treba spajati na vsakih

dva tisoč metrov. Proizvajalci so raz-vili naprave, ki povsem avtomatizirano spojijo vlakna s posebnim fuzijskim postopkom z minimalnim slabljenjem na spoju. Naš partner Fujikura je vodilni svetovni proizvajalec teh naprav. Ker so nenehno v uporabi, jih je treba redno servisirati, zato smo organizirali tudi službo za vzdrževanje s kadrom, šolanim pri proizvajalcu.

Mikrocevke, mikrokabliZa mrežo na območju, kjer se

predvideva močno povečanje števila naročnikov, je zelo primerna izvedba z do sedmimi mikrocevkami. Nove mi-krokable z 72 vlakni je mogoče dodati kadarkoli kasneje.

Razdeljevanje kablovVečji kabli se morajo ob prihodu do

skupin naročnikov razdeliti na več manjših, pri čemer so vsi kabli od 12 do 864 vlaken praktično v isti tehnologiji, manjši, ki so predvideni za razvode do individualnih hiš, pa zahtevajo drugačno izvedbo.

Kabli za notranje napeljaveKabli od vhoda v objekt ob gorenju

ne smejo sproščati strupenih halogenov in morajo zagotavljati določeno stopnjo odpornosti proti ognju.

Optične vrvice in konektorjiZa priključevanje aktivne opreme

na kable pri operaterju in povezovanje optične opreme na optični kabel pri naročniku se uporabljajo različni načini. Pri operaterju so to enojne in dvojne optične vrvice, tovarniško opremljene z optičnimi konektorji na obeh konceh, pri naročnikih pa optične vrvice, ki pren-esejo mnogo večje upogibanje in so brez halogenov.

Mehanski načini spajanja in izdelave konektorjev

Proizvajalci so razvili posebne el-emente, ki omogočajo spajanje optičnih

vlaken na terenu brez spojnih električnih naprav in orodij. Izvedba je zelo eno-stavna v vseh razmerah.

Instrumenti Sem sodijo merilniki OTDR, testerji

optičnih povezav za merjenje parametrov omrežja, potrditev in lociranje napak, merjenje lastnosti optičnih spojev in izdelavo omrežne dokumentacije.

Orodja in pribor za pripravo optičnih vlaken, konektorjev in kablov

Sem sodijo snemalniki izolacije vlak-en, škarje za kevlar, tekočina za čiščenje optičnih vlaken, rezalniki optičnih vlak-en, polirni lističi za konektorje, orodja za sestavljanje optičnih konektorjev in pripravo kablov, termični tiskal-niki za označevanje optičnih kablov v jaških, programska oprema in potrošni material.

Naši partnerji in dobavitelji naštetih ma-terialov in opreme so ADC, Silec Telecom Cables, Draka Comteq, HellermannTyton, Pengg kabel, AFL Anglija, Duraline Češka, Fujikura, 3M, AFL Telecommunications Noyes, SKG Austria in drugi.

Pri nas dobite vse za omrežja FTTH

Občine se gradnje lastnih optičnih omrežjih ne lotevajo in to področje prepuščajo predvsem ponudnikom telekomunikacijskih storitev. Ti pa se usmerjajo na bolj obljudena območja, torej na mesta in okolico mest.

Manj poseljena območja so ta-ko na tem področju zapostavljena, zato bodo morale lokalne oblasti in država slej ko prej kaj ukreniti, drugače se bo razhajanje med mestom in vasjo še povečalo.

Zbrati je treba soglasjaPriprave na gradnjo optičnega

omrežja so zelo zahtevne, saj

mora izvajalec zbrati kar visok kup dokumentacije in pridobiti precej dovoljenj. Povsem na začetku je treba oddati vlogo za gradnjo omrežja. Tej vlogi je tre-ba predložiti dokumentacijo, ki jo zahteva veljavna zakonodaja, priložiti pa je treba tudi analize in strokovna mnenja o gradnji.

Treba je pridobiti tudi lokaci-jsko informacijo. Nato investi-tor vloži zahtevo za predložitev pogojev za gradnjo omrežja in zahtevo za sklenitev služnosti. Projekti za gradnjo optične infrastrukture ne smejo biti v nasprotju s tekočimi ali prihod-njimi občinskimi gradbenimi projekti.

Trasa, kjer bo potekala optična kabelska kanalizacija, je določena s projektnimi pogoji lokalne skupnosti in vseh sogla-sodajalcev. Ti soglasodajalci so občine, Telekom, elektropod-jetja, upravljavec kanalizacije in vodovoda ter drugi. Investitor mora pri izdelavi in izvedbi pro-jekta upoštevati njihove želje.

Med gradnjo se morajo vsa dela dokumentirati v projektu izvedenih del (PID) in v obliki geodetskega elektronskega za-pisa, ki ga občina in geodetska uprava dobita v svoj arhiv.

Poleg ocene vrednosti zemljišč je treba ustreznim službam predložiti tudi lokacijs-

ko informacijo, zemljiškoknjižne izpiske, projektno in drugo do-kumentacijo ter dovoljenja. Po končanih delih pa naj bi izvajalci oziroma investitorji površine tudi povrnili v prvotno stanje.

GVOGVO je v preteklosti polagal

optiko tako rekoč po vsej Slo-veniji. Začel je graditi hrbtenično optično omrežje, v zadnjem času pa polagajo predvsem optične kable za potrebe dostopnega omrežja (FTTH). Še vedno izva-jajo tudi investicijske gradnje na področju medkrajevnih in drugih povezav. Trenutno delajo pred-vsem v vseh slovenskih mestih in

bolj poseljenih območjih. Tudi v prihodnje pričakujejo nadaljnjo rast potreb po gradnji različnih vrst optičnih omrežij. GVO največ uporablja klasični način izkopa in gradnje kabelske kanalizacije. V tako pripravljene objekte vpi-hujejo ali uvlečejo optične kable. Cena njihovega polaganja je zelo različna, odvisna je od kategorije zemljine in lokacije (mesto ali podeželje), tako da ne morejo dati enotne cene polaganja optičnih kablov.

Gratel Tudi Gratel noče govoriti

o cenah polaganja optičnega kabla, delajo pa pravzaprav v

vseh večjih slovenskih mestih. Uporabljajo tehnologijo izkopa in polaganja cevi (tesmec), ki je prirejena mestnemu okolju. Ta tehnologija zahteva minimalne gradbene posege in ne vpliva na obstoječe komunalne vode.

Priključke do objektov izva-jajo na klasičen način, za optično povezavo do uporabnikov omrežja pa je treba vzpostaviti ustrezne priključke od optične centrale na interno hišno napeljavo. Ta se v objektih običajno vzpostavi z omarico v kletnih ali pritličnih prostorih. Do lokacije uporab-nika so optična vlakna v objektu napeljana prek horizontalnih in vertikalnih vodov.

Najprej pojejo lopate in delovni strojiPred gradnjo je treba pridobiti precej dokumentacije in dovoljenj

Investitorji trenutno gradijo optična omrežja predvsem na gosteje poseljenih območjih.

Med gradnjo različnih omrežij, ne le optičnih, lahko izvajalci del naletijo na različne ovire. Gre predvsem za prehode čez ceste, železniške proge, vodotoke, cevovode in podobno. Vendar pa je s posebnimi tehnikami vrtanja možno zgraditi različne vrste cevovodov brez izkopov.

Eden najsodobnejših načinov je horizontalno vodeno vrtanje. Ena izmed metod je sistem horizontal-nega vodenega (usmerjen-ega) vrtanja po metodi HDD. Viljem Kolar, direktor pod-jetja Vilkograd, razlaga, da je mogoče s temi tehnologijami izdelati vrtine, premerov od 125 do 1.200 milimetrov.

Vrtanje je zelo natančno»Vrtalno glavo je mogoče

s tovrstno tehnologijo us-merjati tako, da se vrtina izvede natančno po vnaprej pripravljenem projektu,« pravi Viljem Kolar in dodaja, da so vrtine lahko različno dolge in se lahko izvedejo v vseh zemljinah. Dolžina je odvisna od geološke sestave tal, posameznih geografskih značilnosti in želenega premera, vsekakor pa so vrtine lahko daljše od 1,2 kilometra.

V dokončano vrtino se nato namestijo (uvlečejo) za ta namen izdelane zaščitne ali medijske cevi. Vsekakor pa je možno v eno vrtino uvleči več cevi hkrati. Za iz-vajalce del oziroma graditelje

Horizontalno vodeno vrtanje HDD

Široke reke in ceste niso ovira

različnih omrežij ali inštalacij je zelo pomembno, da imajo vrtine polmere krivljenja večje od 40 metrov. Viljem Kolar pravi, da nji-hova HDD tehnologija omogoča izvedbo horizontalnih in vertikal-nih krivin vrtanja, katerih polmer je večji od omenjenega. Prav zato je možno s to tehnologijo podvr-tati ovire, kot so širši vodotoki, komunalna, cestna in druga in-frastruktura. »Pri tem pa seveda upoštevamo vse geološke in geo-grafske omejitve in jim priredimo način samega podvrtavanja,« dodaja Kolar.

Vrta se lahko povsodTa tehnologija ponuja

številne prednosti. Glavna pred-nost horizontalnega vrtanja je, da vrtino po potrebi izvedemo tudi v večjih globinah, pod grad-benimi in drugimi objekti ter pod različnimi naravnimi in umetnimi ovirami.

D r u g e p r e d n o s t i s o ekonomična in hitra izvedba, med izvedbo in po končanem projektu pa ni na okolico noben-ih vplivov. Brez večjih posegov je mogoče gradbišče po vrtanju povrniti v prvotno stanje. Hori-zontalno usmerjeno vrtanje je mogoče izvesti povsod, kjer dela s klasičnimi izkopi niso iz-vedljiva, donosna ali obstajajo

kakršnekoli druge omejitve za izvedbo.

Pridobivanje podatkovŽe pred samim vrtanjem

je treba zelo dobro pripraviti projekt. Prvi tehnološki korak podvrtavanja je geodetski po-snetek terena. Ob upoštevanju naročnikovih želja in potreb se na podlagi vzdolžnega profila trase pripravi projekt vrtine. Pri tem se izdelajo tudi vse potrebne podrobnosti izvedbe. Ko naročnik projekt potrdi, se izdela vrtina, ki od projektira-nih gabaritov lahko odstopa za največ pet odstotkov.

Tri faze vrtanja Izvajalec v prvi fazi izvede

pilotno vrtino. V drugi fazi to vrtino razširijo do želenega pre-mera, nato pa uvlečejo zaščitno cev. Pri izdelavi pilotne vrtine se glava usmerja v skladu s pred-hodno izdelanim in potrjenim projektom.

»Globino in smer vrtanja la-hko sproti spremljamo, kar je zelo pomembno« pravi Kolar in dodaja, da je zelo pomemben še en dejavnik: »Med postop-kom vrtanja se hkrati v vrtino vbrizgava mešanica bentonita in vode.« To izdelano vrtino utrdi, uvlečeno cev pa kasneje

Priklop v enem dnevu, zahtevnejši projekti v več mesecih

Montaža napeljave in priklop optičnega omrežja

Vzpostavitev omrežja je po zaslugi sodobne tehnologije razmeroma hitra. Ko so končana gradbena dela, investitor oziroma izvajalec del opravi montažo in vzpostavi centralo za povezavo do uporabnikov. Praviloma se priključki do objektov gradijo skupaj z glavno traso, obenem se pripravijo tudi notranje napeljave v objektih.

Za povezavo do posameznih uporabnikov omrežja je treba vzpostaviti ustrezne priključke z optične centrale na notranjo hišno napeljavo. To se v stano-vanjskih blokih navadno nare-di tako, da vgradijo omarico v kletnih ali pritličnih prostorih, do posameznih stanovanj pa investitor pripelje optična

vlakna prek vodov. Priključek do naročnika pa se izvede pred njegovo vključitvijo v omrežje oziroma takrat, ko se uporab-nik za to odloči. Za prenos na novega ponudnika storitev je treba skleniti novo naročniško pogodbo, ni pa za uporabo optičnega omrežja potreben telefonski priključek, naj bo PSTN, ISDN ali ADSL.

Podjetje naj ugotovi potrebe

Za optično omrežje se upo-rabniki praviloma odločijo, ko potrebujejo večjo hitrost prenosa podatkov, zanes-ljivost in varnost. »V neka-terih okoljih pa je uporaba o p t i č n e g a m e d i j a n e i z o -gibna, saj je poleg drugih dejavnikov veliko elektro-m a g n e t n i h o n e s n a ž e n j ,

zaradi česar se na poveza-vah pojavlja veliko motenj,« pravi Jani Kobale iz podjetja Bavaria-iT. Podjetje mora ugotoviti, kako hitro se bo širilo in kakšne aplikacije bo uporabljalo, saj denimo m u l t i m e d i j s k e a p l i k a c i j e in komunikacije zahtevajo veliko pasovne širine. »Po mojem mnenju bi moralo i m e t i v s a k o r e s n o p o d -jetje optično omrežje vsaj v LAN-hrbtenici, še posebno v tako imenovanih kampus omrežjih, kjer je treba med seboj povezati več stavb, kot so bolnišnice, šole in večja podjetja,« razlaga Kobale. D r u g a č e p a l a h k o v s a k o podjetje posluje tudi prek bakrenih povezav, vendar razdalje ne smejo presegati 100 metrov.

Projekt mora biti dobro pripravljen

Kot pravi Jani Kobale, si pred montažo optičnega omrežja ogledajo lokacijo in se seznanijo z zahtevami svojih strank, pri čemer jim tudi svetujejo. Na tej podlagi izberejo optične kable MM ali SM. »Gradnja optičnega omrežja za podjetje lahko traja od enega dneva do nekaj mese-cev. Hitrost izvedbe je odvisna od obsega del in zahtevnosti projekta,« pravi sogovornik.

Najbolj se zaplete zaradi ne-pravilno oziroma slabo priprav-ljene projektne dokumentacije. Dodatna težava je, da podjetja slabo poznajo produkte, ki so na voljo za kakovostno iz-vedbo optičnih komunikacij, zato morajo projekt velikokrat spreminjati šele na terenu.

od 125 do 1.200 milimetrov so lahko veliki premeri vrtin, v katere je možno uvleči več cevi

ŠTEVILKA

1200 metrov in več so lahko

dolge vrtine

ŠTEVILKA

varuje pred poškodbami. Kot rečeno, se po izvedbi pilotne vrtine le-ta razširi do želenega premera, vseskozi pa se sproti dodaja prej omenjena mešanica bentonita in vode. S tem se ok-rog uvlečenih cevi ustvari pet do deset centimetrov debela zaščitna obloga.

Postopku širjenja vrtine sledi nameščanje (uvlečenje) ene ali več cevi hkrati.

DokumentiranjePostopek HDD omogoča

sprotno dokumentiranje po-datkov o izdelani vrtini, potreb-nih za geodetski posnetek in izdelavo dokumentacije PID. Med vrtanjem ne prihaja do razrivanja izvrtanega materiala, zato globina vrtanja ne vpliva na postopek.

Podjetje je usmerjeno na področje telekomunikacij.

Področja delovanja našega podjetja so:

• razvoj optičnih pasivnih komponent – optičnih delilnikov in drugih mehanskih komponent potrebnih na področju telekomunikacij oziroma informatike.

• proizvodnja različnih tipov omar, simetričnih delilnikov, optičnih delilnikov v različnih izvedbah (vertikalni, stenski, horizontalni; male in velike kapacitete; kovinski ali plastični; optično delilno-razvodnih omar – sistemska omara).;

• prodaja priključnih in zaključnih optičnih k a b l o v o p r e m l j e n i m i z r a z l i č n i m i t i p i konektrojev

• razvoj in izdelava zgoraj navedenih komponent po naročilu (po želji naročnika)

• svetovanje

EC Member:

40 OGLASNA PRILOGA www.finance.siFINANCE, ponedeljek, 28. aprila 2008

V Sloveniji se v zadnjih dveh letih pospešeno gradijo optična omrežja. Razlog za to je predvsem prepričanje, da bo za zagotavljanje telekomunikacijskih storitev v prihodnosti nujna skoraj neomejena hitrost prenosa podatkov. Razvoj telekomunikacij v zadnjih desetih letih namreč dokazuje, da zahteve uporabnikov glede hitrosti prenosa podatkov strmo naraščajo, kar spodbuja enaka pričakovanja tudi v prihodnje.

Povečana potreba po velikih hitrostih izhaja iz drugačne rabe interneta – dostopnih je vse več vsebin, za katerih rabo je hitrost prenosa podatkov nujna, med njimi prednjačijo videovsebine. Hkrati hitro narašča splošna iz-menjava vsebin, pogosto tudi na načine, ki kršijo avtorske pravice njihovih lastnikov. Internet je nadnacionalno omrežje izredne prilagodljivosti, ki je izvorno nas-talo za izmenjavo podatkov tudi v razmerah po morebitni nuk-learni kataklizmi. Ta koncept zdaj očitno preprečuje njegovo regulacijo in omejevanje rabe. Toda trenja med nosilci avtor-skih pravic in uporabniki se povečujejo, vse več je zahtev po represivnih ukrepih zoper up-orabnike, ki morebitno kršijo avtorske pravice. Doslej repre-

sija na internetu ni bila uspešna, povzročila je le spreminjanje oblik in načinov izmenjave vse-bin. Od prvih pomembnejših represivnih ukrepov (denimo prepovedi Napsterja) do danes se je zgodilo marsikaj, predvsem pa so izmenjave vseh vrst vsebin dosegle eksplozivno rast, ki je verjetno ne bo mogoče več ustav-iti. Predvidevati je, da bodo nos-ilci avtorskih pravic razvili nove poslovne modele pridobivanja dohodka v internetu in se tako prilagodili novemu okolju.

Malo verjetno je, da bi zaščita avtorskih pravic z represivnimi ukrepi omejila izmenjavo po-datkov. Gotovo je torej, da se bo količina izmenjanih podat-kov stalno povečevala, verjetno prek meja, ki si jih zdaj lahko zamišljamo. Logično je torej, da bodo omrežja takšnemu gibanju morala slediti, zato je gradnja optičnih omrežij logična pot za dolgoročno zadovoljevanje teh potreb.

Odprimo pipeTežava nastane, ko ekonom-

ske zakonitosti preprečujejo dos-topnost neke dobrine večjemu številu morebitnih uporabnikov. Optična omrežja so infrastruk-turna dobrina visoke naložbene intenzivnosti, ki zahteva večje posege v prostor. V večini zahod-noevropskih držav bi razkopa-vanje cest, rezanje pločnikov, kopanje po zelenicah v urbanih

okoljih in podobni posegi ne bili mogoči brez predhodne opre-delitve dolgoročne politike, ki takšne posege upravičuje.

Gradnja optičnih omrežij v Sloveniji povzroča velike posege v javno infrastrukturo in s tem omogoča rabo javnih dobrin v zasebne namene. Čeprav je grad-nja infrastrukture vedno izredno pozitivna stvar, je dolgoročna korist uporabnikov odvisna od distribucije njene rabe. Če bo raba omejena le na središča večjih mest, bosta korist upora-bnikov in povzročena škoda ne-sorazmerni. Glede na to, da so optična omrežja vseeno samo infrastruktura in je korist up-orabnikov v celoti odvisna od storitev in vsebin, dostopnih na teh omrežjih, lahko pričakovano korist uporabnikov dodatno zmanjša monopol nad storit-vami na tej infrastrukturi.

Pričakovana korist upora-bnikov od optičnih omrežij je torej odvisna od razširjenosti te infrastrukture in konkurence ponudnikov storitev. Izkust-veni dokaz za to je razvoj rabe širokopasovnega dostopa v Sloveniji – šele ko je Telekom Slovenije ponudnikom storitev moral omogočiti uporabo svoje bakrene infrastrukture, so up-orabniki resnično dobili storitve, katerih koristi so znatno pre-segale ceno. Zato se je povečala raba interneta, razvile so se nove storitve, uporabniki po vseh Slo-

veniji imajo možnost izbire. Brez ukrepov regulacije, ki so spros-tili rabo več desetletij starega bakrenega omrežja, bi bili ver-jetno še vedno obsojeni na klicni dostop. Slovenija v tem ni izjema, razvitost širokopasovnega dos-topa je tudi drugje neposredno povezana s stopnjo liberalizacije telekomunikacijskega trga.

Le zakaj paralelna omrežja? Zakonitosti tako javnih omrežij

kot tudi interneta kot tehnologije so torej takšne, da se pričakovana korist za uporabnike veča z nji-hovo razširjenostjo in večanjem možnosti izbire. V Sloveniji se namesto politike odprtega omrežja oblikuje politika para-lelne gradnje zaprtih optičnih omrežij v zelo omejenem ob-segu. Posledica takšnega razvoja bo majhno število uporabnikov s tremi optičnimi priključki v enem stanovanju in večina up-orabnikov, ki bodo tudi na dolgi rok zaman pričakovali optični dostop. Gradnja optičnih omrežij je draga, ekonomska korist pa je odvisna od števila uporabnikov, ki infrastrukturo uporabljajo.

Če gradi na istem območju infrastrukturo več ponudnikov, je pričakovati, da bo znesek naložbe v infrastrukturo na up-orabnika znatno višji, kot bi bil, če bi se gradila ena infrastruk-tura. Smotrni investitorji bodo povišane stroške privarčevali pri gradnji infrastrukture na

območjih manjše poseljenosti – tako da je ne bodo gradili. Tveganje je namreč, da če bodo gradili, jih razen višjih stroškov na uporabnika, povezanih z manjšo poseljenostjo, najverjet-neje čaka tudi dodatno povišanje stroškov, ker bo tam gradil in-frastrukturo tudi nekdo drug. Izhod iz tega začaranega kroga je slej kot prej enak – prenehanje nadaljnje gradnje.

Sklep navedenega je, da bo optimalna dolgoročna in splošna korist od gradnje optičnih omrežij dosežena samo, če bo sprejeta in uveljavljena politika odprtih omrežij, na katerih bo storitve ponujalo več ponud-nikov. Korist bo večja za vse graditelje omrežij (ker bo zgra-

jeno več), lastnike omrežij (ker bodo dosegali večje dohodke na uporabnika), ponudnike storitev (ker bodo lahko storitve ponujali na večjem omrežju), predvsem pa bodo imeli večjo korist up-orabniki storitev, saj bo dobrina dosegljiva večjemu številu ljudi po nižji ceni in ob večji možnosti izbire. Naloga pristojnih ustanov, predvsem Agencije za pošto in elektronske komunikacije ter Urada za varstvo konkurence, je, da takšno politiko oblikuje in uveljavi. V nasprotnem primeru bo velik skok naprej v gradnji optičnih omrežij v Sloveniji že na srednji rok povzročil velik skok nazaj.

Amis bo storitve dostopa do interneta, telefonije in televizije prek optične in-frastrukture začel ponujati na izbranih lokacijah v Mari-boru in Ljubljani. Tako so že opravljena potrebna testi-ranja, temeljna storitev pa bo podobna kot storitev na ADSL-omrežju, torej dostop do interneta s hitrostjo 10 megabitov, brezplačni klici v slovenska fiksna omrežja 24 ur na dan in televizija z izbo-rom 90 programov. Sedanjim in novim uporabnikom bo sto-ritev nameščena brez dodatne opreme. Pomembna prednost nove storitve bo simetričnost povezave na internet.

Boštjan Košak, direktor Amisa

Politika zaklenjenih vrat

Boštjan Košak, direktor Amisa