FOLIA ONOMASTICA CROATICA 16 (2007) UDK811.163.6373.21

SILVO TORKARIntitut za slovenski jezik Frana Ramova Znanstvenoraziskovalni center SAZU Novi trg 4, SLO-1000 Ljubljana silvo.torkar@zrc-sazu.si

Izvorni znanstveni lanak Rukopis primljen 11. I. 2007. Prihvaen za tisak 14. V. 2007.

O NEPREPOZNANIH ALI NAPANO PREPOZNANIH SLOVANSKIH ANTROPONIMIH V SLOVENSKIH ZEMLJEPISNIH IMENIH: ADRG, LITIJA, TREBIJA, LJUBIJA, LJUBLJANA, BILJANASlovanski antroponimi se niso ohranili le v krajevnih, gorskih in vodnih imenih, pa pa tudi v mikrotoponimiji. Veina zemljepisnih imen je bila iz osebnih imen izpeljana s pomojo razlinih pripon, manjina pa z navadno toponimizacijo osebnih imen brez vsake derivacije. Med slednje spada tudi ojkonim (in mikrotoponim) adrg pri Tolminu (< *a-drag), ki ga je Bezlaj razlagal iz romanskega apelativa cataracta leb, strma gorska soteska. Pri etimologizaciji toponima Ljubljana kae izhajati iz prvotnega hidronima Ljubja, ki je e danes ime enega od treh najvejih izvirov Ljubljanice, reke, ki tee skozi Ljubljano. Ljubija je posesivna tvorjenka s svojilno pripono -j iz staroslovenskega antroponima *Ljubid, ki je po kontrakciji nastal iz prvotne oblike *Ljubovid. Na podoben nain kot Ljubija sta tvorjena tudi toponima Trebija (< *Trebovid), Litija (*Ljutovid) in e nekateri drugi. Iz hidronima Ljubija je s stanovniko pripono -jane nastalo krajevno ime *Ljubijane. Pripona -jane pa je e zgodaj rada prehajala v -jana, o emer e danes priajo narene oblike za stanovnika imena: Lutijana (< Litija), Vaana (< Vae), Dobljana (< Dob) itd. Dobili smo obliko *Ljubijana, kar natanno odraa zapis Luwigana iz l. 1146. S prehodom -jane > -jana pa se je izvrila e singularizacija, ki je izpriana tudi v toponimih Biljana, Borjana, Peana, Vrana, Koana, Seana idr.

Slovenina je bila malodane na celotnem svojem ozemlju veji del svoje zgodovine jezik v stiku z germanskim in romanskim svetom. Ena od njenih temeljnih znailnosti je, po besedah ruskega jezikoslovca Vladimira Toporova, (Toporov 1959: 90). Takno stanje stvari raziskovalcu seveda ni v pomo, nasprotno, oteuje reitve oz. jih dodatno zastira. 257

Torkar_5.indd 257

17.2.2008 11:27:55

Silvo Torkar: O neprepoznanih ali napano prepoznanih slovanskih antroponimih ... FOC 16 (2007), 257273

eprav je F. Bezlaj v svojih Slovenskih vodnih imenih (Bezlaj SVI), v Etimolokem slovarju slovenskega jezika (Bezlaj ESSJ) in razlinih imenoslovnih razpravah, ki so od 2003 dostopne v Zbranih jezikoslovnih spisih (Bezlaj ZJS), obdelal precejen del slovenskih zemljepisnih imen, izpeljanih iz slovanskih antroponimov, je na reetu ostalo e nemajhno tevilo izantroponimnih ojkonimov, hidronimov in oronimov, ki so jih Bezlaj in nekateri drugi jezikoslovci od L. Pintarja in F. Ramova do E. Kranzmayerja in H.-D. Pohla izvajali bodisi iz domaih ali tujih apelativov bodisi iz napano identificiranih slovanskih antroponimov. Znano je, da se slovanski antroponimi niso ohranili le v krajevnih, gorskih in vodnih imenih, pa pa eprav v obutno manjem obsegu tudi v mikrotoponimiji. Nekaj primerov: antroponim Bytogoj je skrit v oronimu Bitagojnk (o. Devin Nabreina) in v mikrotoponimu Bitaonija (Brje pri Komnu) ter v hidronimu in mikrotoponimu Bitgovec (Doslove v o. irovnica). Antroponim Mojslav najdemo ne le v pokrajinskem imenu Moslavina (Skok 1924: 43), temve tudi v mikrotoponimih Moslavca (Kopriva na Krasu), Moslavec in Muslavec (Pozirno pri Bukovici). Antroponim Miroslav brkone tii v mikrotoponimih Merslavce, Mrslavce, Moroslavce v Loah pri Vipavi in na Gorjanskem pri Komnu. Dobroslav je skrit v imenu zaselka Draboslovica (Podlonk v o. elezniki). V mikrotoponimu Stodra in hidronimu Stodre pri Makolah (o. Slovenska Bistrica) se oitno skriva antroponim Stojdrag (prim. toponim Sodraica na Dolenjskem). Mikrotoponim Nerad v Naklem pri Divai je oitno nastal s transonimizacijo iz osebnega imena Nerad (kot priimek je ohranjen le v vzhodni Sloveniji). V imenu Bregovnice (tudi Bregence, Bregance), zaselku kocjana (o. Novo mesto), se skriva antroponim Dobrogoj, o emer nam pria historini zapis Dobregonitz iz l. 1421 (prim. Kos 1975: I, 46). V seznamu zemljepisnih imen, izpisanih s temeljnih topografskih nartov 1 : 5.000 (TTN 5) zasledimo: Tudre gorsko ime v Bezovici, o. Vojnik (< Tudrag) Tudru ledinsko ime v Stopniku, o. Vransko Tudruica vodno ime v Prekopi, o. Vransko Predre ledinsko ime v Gradu, o. Cerklje na Gorenjskem (< Predrag) Stodre vodno ime v naseljih Deno pri Makolah in Stari Grad, o. Slovenska Bistrica (< Stojdrag) Sodra zaselek vasi Fot v obini Slovenska Bistrica (< Stojdrag) *Bratodra (Buea vas 1436) < *Bratodrag Sedrah ledinsko ime (hrastov in gabrov gozd) v vasi Zrinak v SV Istri (Ivetac 1982: 213). Osebno ime Sedrag je prelo v ledinsko ime brez derivacije, s transonimizacijo. Takno se zdi tudi krajevno ime adrg pri Tolminu, ki ga je Bezlaj tel za romanizem. 258

Torkar_5.indd 258

17.2.2008 11:28:17

Silvo Torkar: O neprepoznanih ali napano prepoznanih slovanskih antroponimih ... FOC 16 (2007), 257273

adrgBezlaj v Slovenskih vodnih imenih (Bezlaj SVI I: 108) navaja vodno ime adra, k temu toponim adra ali adrg. Razmerje adra : adrga primerja z Idrija : Vidrga, kar da fonetino e ni pojasnjeno. Bezlaj trdi, da je adrg nastal iz romanskega apelativa cataracta leb, strma gorska soteska, pri emer se sklicuje na A. Bacha (Bach 19521954, II: 2, 80), ki nemko Kaderich, Kiederich izvaja iz cataracta. Pred Bezlajem je v tej smeri (< rom. cathedra) tipal e njegov uitelj, germanist J. Kelemina (Kelemina 1951: 185). Toda v romanski soseini, med Furlani, tovrsten apelativ ni znan, obenem pa Bezlaj zanemarja dejstvo, da najstareji historini zapisi od 1300 do 1515 ohranjajo izglasni frikativni g: 1300 Zadroc, 1377 Zadroch in adrach, 1515 Tschadrach. ele od l. 1523 dalje se pojavljajo zapisi brez -g: 1523 Tschadra, 1566 Zadra, cca. 1570 Zadra, 1591 Zadra, cca. 1600 Zadra, 1648 Zadra, 1822 Zadra, v tolminski krstni knjigi 1697 Zadra, prav tam 1870 e vedno adra. ele z vrnitvijo k ivemu ljudskemu jeziku se v zapisih konec 19. stol. pojavi adrg (po vokalni redukciji, pravilno poknjienje bi bilo adrag). Obliko adra so najverjetneje zakrivili romanski pisarji, ki izglasnega frikativnega -g (adrah) seveda niso zapisovali. Tolminska je sicer od l. 1509 do 1918 spadala pod Avstrijo, vendar je kot uradovalni jezik tu prevladovala italijanina. Stanovniko ime (etnik) iz drg je drn (knjino adran), podobno kot je za Bdre (pri Kanalu) Bdren oz. Bdrean. (Bodre izvajam iz Modra, saj ima historine zapise 1367 Modraz, 1398 Medrus, 1648 e Bodres, 1781 Bodres. Domnevati smemo podstavo Mojdrag s svojilno pripono -j.) Bezlaj omenja tudi mikrotoponim Na adrih (del gozda), S adriga (pri Avah, terenski zapiski T. Logarja, hrani Dialektoloka sekcija Intituta za slovenski jezik ZRC SAZU). Ko sem ime preveril na terenu, se je izkazalo, da gre za oblike Na adr (akuzativ smeri!), bil sem na adru, priel sem s adra. Obstaja pa e ledinsko ime drug v Hostnem v Slovenski Beneiji (Hostne 1997: 73). Zapis adrug, ki je nedvomno samo varianta imena adrg, najbr ne pomeni, da gre za ime *a- + drug, pa pa imamo opraviti z mlajim narenim razvojem. V knjigi o imenih v obini Garmak (Bonini - Kovaov 2001: 90, 102, 108) sta navedeni ledinski imeni adre in adrug. adrug je isti kot v prejnji publikaciji in lei v neposredni bliini adrea. adre je nedvomno samo zapis izgovora za adre, ta pa je izpeljanka na -j iz imena *adrag. Mikrotoponimi adrug, adre v Beneiji, adrg v Avah in ojkonim adrg pri Tolminu kaejo na razmeroma strnjen areal imen, ki jih najbr smemo vse izvajati iz istega antroponima *adrag. 259

Torkar_5.indd 259

17.2.2008 11:28:17

Silvo Torkar: O neprepoznanih ali napano prepoznanih slovanskih antroponimih ... FOC 16 (2007), 257273

Toponim adrg je torej najverjetneje nastal s transonimizacijo iz antroponima adrag (< a- ajati + -drag). Zdi se, da je to edino krajevno ime iz osebnega imena na -drag, ki je nastalo na ta nain. Z izpeljavo so npr. nastali ojkonimi adrae, Todra, Sidra, Boldra, Modrae, e omenjeni Bodre. Obstoj taknih neizpeljanih imen je priznal tudi P. Skok (1934: 57), ko je obravnaval slovenske toponime Dragomer, Strahomer, Raduha. Nasprotno Babik (ustno in 2001) trdi, da na Poljskem ni nael nobenega neokrajanega dvolenskega osebnega imena v zemljepisnih imenih. S tem v zvezi je zanimiv srednjeveki historini zapis iz 1238 Costidrach (< *Gostidrag) za koroko vas Drae, nem. Draschitz (Kronsteiner 1982: 53), kjer je osebno ime e neizpeljano, pozneje pa je oitno prilo do izpeljave *Gostidraie, pri emer je prvi del imena odpadel. Kategorija tovrstnih zemljepisnih imen, ki so enaka slovanskim antropo-nimom, se sporadino pojavlja v celotni Slaviji, vendar skorajda ni bila predmet posebnih obravnav, kot to ugotavlja V. Vasiljev v svoji monografiji A o (Vasiljev 2005: 318). Ta imena so nastajala z navadno toponimizacijo osebnih imen, eprav ta model pri ojkonimih ni bil posebno trden. S asom so se ti ojkonimi preoblikovali po produktivnih modelih s svojilnimi priponami. Toda ojkonimi, ki so bili enaki osebnim imenom prvih naseljencev, so se vasih prenesli na blinje mikrotoponime ali celo hidronime in se v njih ohranili brez derivacije. Vasiljev navaja ojkonime , , , (< ), idr. Drugano razlago te kategorije zemljepisnih imen je svoj as podal R. Bokovi (1978: 381), v emer mu je zlasti sledil R. Marojevi (Marojevi 1983, 1987), v Makedoniji pa Lj. Stankovska (Stankovska 2002). Trdi namre, da so se v slovanskih jezikih neomejeno tvorili svojilni pridevniki iz osebnih imen s pomojo pripone - < -os. Takni posesivi se na zunaj niso razlikovali od osebnih imen, kot to pria nagrobni napis , pri emer je pridevnik na - od okrajanega osebnega imena < *Brtislav (Marojevi 1989: 126). . Loma se je v svoji oceni knjige Lj. Stankovske kritino odzval na razlago tevilnih zemljepisnih imen s pomojo sufiksa - (Loma 2004: 485488).

Litija, Trebija, LjubijaOjkonim Litja spada v manjo skupino zemljepisnih imen na -ija, ki jih je Bezlaj prav zaradi domnevne (tuje) pripone -ija skoraj brez izjeme uvral med substratna (Bezlaj 1967: 89): Ljubja, Trebja, Drtja, Medja (dodali bi lahko e Malja, Boltja). Toda vsaj nekatera od teh imen je mogoe razloiti kot tvorjenke s svo260

Torkar_5.indd 260

17.2.2008 11:28:17

Silvo Torkar: O neprepoznanih ali napano prepoznanih slovanskih antroponimih ... FOC 16 (2007), 257273

jilno pripono -j iz slovanskih zloenih osebnih imen z drugim elementom -vid. O tem se najlae prepriamo, e vzamemo hidronim Libvija v Prekmurju (Bezlaj SVI II: 342, s.v. Libovje) in ojkonim v Srbiji, ki ju je mo brez teav razloiti s sufiksom -j iz antroponima Ljubovid (prim. hidronim pri kraju v Srbiji, nekdanja hidronim in ojkonim v novgorodski pokrajini (Vasiljev 2005: 71), ve ojkonimov Lubowidz in Lubowidza na Poljskem (NMP VI: 221222). Zaimov je enako razloil tudi tri ojkonime na Kosovu: iz imenske oblike Ljubid, ki je nastala po kontrakciji iz imena Ljubovid (Zaimov 1973: 124125). Na enak nain lahko razloimo tudi ojkonim Ljubija v Bosni ter ojkonim, oronim in dva hidronima Ljubja v Sloveniji, Libidza (< Lubidza) pri Czstochowi (NMP VI: 100). V Spodnji avnici (o. Gornja Radgona) je domaija z imenom Ljubed (TTN 5), ivi dokaz imenske oblike Ljubid (< Ljubovid), iz katere je nastal hidronim in ojkonim Ljubija. Glede na bosansko Ljubijo in srbsko Ljubovijo je vsekakor zanimivo, da obstaja celo globoko na tokavskem podroju v Bosni (v okolici Kaknja) nepriakovani slovensko-akavsko-kajkavski odraz -j- za tokavski -- (saja, saje namesto saa), na kar je pred leti opozoril M. imundi (1985/86: 274275). Podobno smemo izvajati ojkonim Trebja iz *Trebovid > *Trebid > *Trebidja prim. nekdanjo vas pri Novgorodu (Vasiljev 2005: 71) < *Terebovid, na Poljskem Trzebidza < Trzebid in Trzebowidz < *Trzebowid; na ekem Tebiz, ki ga Rospond (1983: 140) izvaja iz Tebovid; Kronsteiner (1975: 77) navaja osebno ime Trebwit na tajerskem v 12. stol., rekonstruira ga v Trebivit, eprav gre morda za Trebovid. Za Litijo lahko tudi s pomojo historinih zapisov: 1256 apud Lutigiam, apud Lvtyam, 1363 Lutya, 1380 Luteyer phar, 1439 Luttey, 1444 Leutteyer pharr, 1449 Lttey, 1460 Lutay, Littey, 1480 prope Lutiam (Kos 1975 I: 326327), rekonstruiramo antroponimno osnovo *Ljutovid: *Ljutid-ja > *Ljutija > Litija. Podobne primere najdemo pri vzhodnih Slovanih. *Ljutovid se skriva v ojkonimu na obali Pskovskega jezera in ob Oki (Vasiljev 2005: 48), je vas v Voliniji (ulga 2001: 77). Ime navaja Morokin 1867 v svojem delu (Morokin 1867: 116, cit. po Vasiljev 2005: 272). Morda smemo tudi toponim Malija (o. Izola) rekonstruirati iz *Malovidja, eprav je edina znana paralela v slovanskem svetu, poljski ojkonim Maowidz, glede na historine zapise nastal iz Miowidz (NMP VI: 493494). Pa pa Rospond (1983: 146) rekonstruira tudi eki toponim Veliz in ruski toponim iz *Velivid-j. Vsi nateti slovenski toponimi na -ija so, sode po enski obliki sufiksa -j, pa eliptine oblike za vas ali voda, npr. Ljubija (voda). 261

Torkar_5.indd 261

17.2.2008 11:28:17

Silvo Torkar: O neprepoznanih ali napano prepoznanih slovanskih antroponimih ... FOC 16 (2007), 257273

Nepojasnjeni ostanejo e toponimi Boltija, Drtija, Medija in e nekateri, ki pa jim ne najdem osnove v antroponimih.

LjubljanaOd toponima Ljubija nam je odprta pot do toponima Ljubljana, saj je Ljubija tudi ime enega od treh izvirov Ljubljanice. Slovenci so naselje ob njej poimenovali s starim slovanskim priponskim obrazilom za prebivalce -jane: Ljubijane (prim. Gorica > Goriane in Gorie; Trebigoj > Trebta > Trebt-j > Trebeane > Trpane in Trebe). O imenu slovenskega glavnega mesta Ljubljana je bilo objavljenih e na desetine razlag, tako jezikoslovno dobro utemeljenih kot ljubiteljskih in popolnoma arlatanskih. Prvi jih je zbral e L. Pintar v Ljubljanskem zvonu (Pintar 1908), nato F. Bezlaj v oceni Badjurove Ljudske geografije (Bezlaj 1954: 378 383, ponatis v Bezlaj ZJS I: 874877), nato pa e v Slovenskih vodnih imenih (Bezlaj SVI I: 348, s.v. Ljubija; prav tam, 349352, s.v. Ljubljanica). Naposled je podal dober pregled in temeljit kritini pretres dotedanjih razlag e romanist A. Grad v dveh lankih iz let 1978 in 1980, v katerih je obdelal na romanski podlagi temeljeo etimologijo imen Ljubljana in Laibach (Grad 1978; Grad 1980). Bezlaju sta, potem ko je prikazal obirnost problematike imena Ljubljana in zavrnil problematiziranje (predvsem s strani germanistov) imen Ljubelj, Ljubno, Ljubinj, ki vsa izhajajo iz slovanskih antroponimov na Ljub-, na reetu ostali e imeni Ljubija in Ljubljana z nem. vzprednico Laibach. Po pretresu vseh relevantnih dotedanjih poskusov razlage je zapisal: Pri vsaki razlagi ostane senca ali vsaj senica dvoma. Zdi se mi, da bi bili imeni Ljubija in Ljubljana vredni takne monografije, kakor je znana M. Forsterjeva o Themzi, s prav tako iroko zasnovano obdelavo vseh teko, pri katerih se danes ustavi nae tipanje. Na koncu je povzel: e dale smo od reitve, ki bi bila za vsakogar sprejemljiva. Prav gotovo pa bi moral vse te teave upotevati vsakdo, ki bi hotel danes slovenski javnosti sporoiti kar koli o razlagi imena Ljubljana (Bezlaj 1954: 383). Bezlaj (SVI I: 348, s.v. Ljubija) je sicer menil, tako kot e pred njim 1879 arheolog A. Mllner (cit. po Bezlaju), da zelo verjetno obstaja direktna zveza med imenoma Ljubija in Ljubljana, da pa te ni mogoe dokazati. Sprijaznil se je nekako z mislijo, da sta imeni predslovanska relikta. Mikloi je e pred svojim znanstvenim zenitom (1859: 182) razlagal ime Ljubljana iz neke nejasne samo alpskoslovanske apelativne osnove *ljub- in stanovnike pripone -jane (to pripono je v imenu videl e Metelko v svoji slovnici 1825), pri emer naj ta *ljub- ne bi bil pomensko povezan z glagolom lju262

Torkar_5.indd 262

17.2.2008 11:28:18

Silvo Torkar: O neprepoznanih ali napano prepoznanih slovanskih antroponimih ... FOC 16 (2007), 257273

biti, ker se pripona -jane pritika le na osnove, ki e same oznaujejo kraj, zato *ljub- kot abstrakten pojem ne pride v potev. Pozneje se je v svojih znamenitih treh imenoslovnih razpravah o slovanskih osebnih in krajevnih imenih izogibal Ljubljane, kar seveda pomeni, da pri svoji razlagi ni vztrajal. Podobno se je zgodilo tudi Bezlaju, ki v drugi knjigi svojega etimolokega slovarja (Bezlaj ESSJ: KO) ni omenil imena Ljubljana niti posredno, kaj ele, da bi ga uvrstil v slovar kot pomembno samostojno geslo. L. Pintar (1908: 247) je, podobno kot e nekateri avtorji 19. stol. (med njimi slovaropisec U. Jarnik 1832), mislil na osnovo lb (primerljivo z rus. elo) v pomenu hrib, holm, medtem ko je mladi Ramov (1915: 451) deloma pod vplivom Mikloia (1859) sodil, da imamo v alpskoslovanski onomastiki poleg izpeljank iz antroponima Ljub- opraviti e z neko posebno osnovo ljubv imenih Ljubljana, Ljubija, Ljubno in Ljubelj in sicer iz ide. *leub(h)-, medtem ko je lb iz *lub(h)- (Bezlaj SVI I: 351, s.v. Ljubljanica). Po Bezlaju (SVI I: 348, s.v. Ljubija) misel na neko karakteristino toponimsko osnovo Ljub- ne vzdri kritike. P. Skok (1934: 52) je z doloenimi dopolnitvami v bistvu prav tako sprejel Mikloievo razlago. Tudi A. Bajec je med krajevna imena s pripono -jane uvrstil Gorjane, Poljane, Ljubljana po imenih stanovalcev (Gorjanin, Poljanin, Ljubljanin v mnoini po konzonantski sklanjatvi) (Bajec 1950: 44). V enem svojih zadnjih lankov pa se je Ramov vrnil k razlagi Ljubljane iz slovanskega krajevnega imena *Ljuba (Ramov 195253: 158) in stanovnike pripone -jane, pri emer je za zgled navedel ime vasi Ljuba v Sremu, ne da bi to ime natanneje pojasnil. Singularizacijo imena je pojasnil s prekozlono asimilacijo. V besedotvornem pogledu (pripona -jane) je razlaga imena torej vzdrala od Metelka do poznega Ramova. Kelemina (1950: 95, 98) pa je, nasprotno, zastopal stalie, da je adj. ljub, ki ga najdemo v imenih Ljubljana in Laibach, tujega izvora in se je le prienail domaemu pridevniku. Oblike *ljubja, *ljubana in ljubija, ljubljana so zanj stari geografski apelativi, ljubiji celo pripisuje pomen manji kos zemlje, ki se kot otoek dviga iz movirja in ni podvren poplavam. Tudi D. Brozovi meni, da predstavlja *ub- movirje, blato zaradi velike frekvence pojavitev v mikrotoponimiji najverjetneje hidronimski apelativ: Neosporno je da je to hidronimijsko znaenje zatrto preklapanjem s ljub< ljubiti voljeti pa apelativnih odraza nema gotovo ni u jednom slav. jeziku, te ga ne biljei ni hrv. rjenitvo (Brozovi 1999: 22). Doslej najtemeljiteji in najobseneji poskus rekonstrukcije praslovanskega leksikalnega fonda, mo263

Torkar_5.indd 263

17.2.2008 11:28:18

Silvo Torkar: O neprepoznanih ali napano prepoznanih slovanskih antroponimih ... FOC 16 (2007), 257273

skovski Etimoloki slovar slovanskih jezikov pod urednitvom O. Trubaova, ki v veliki meri upoteva tudi onomastino gradivo, te osnove sicer ni zaznal (ESSJa 1988: 167189), ni je zaslediti niti v delu Praslovanski hidronimski fond ukrajinskega jezikoslovca V. ulgaa (ulga 1998: 158). Pintar je bil prvi, ki je skual podrobneje utemeljiti prehod pripone -jane (*Ljubljane) v -jana in proces singularizacije imena. Opozoril je na, kot je trdil, znan pojav, da se dandanes v nekaterih gorenjskih narejih severovzhodno od Ljubljane na levem bregu Save stanovnika imena konujejo na -ana /.../ po nekaki vokalni harmoniji /.../. Navedel je primere: Radomlje, stanovniko ime Radomljana, krjane krjanana, Morave Moravana, Dob Dobljana, Volji Potok Vowana, Holmec Hmana (1908: 312313). Poleg vokalne harmonije, ki je nastopila e zelo zgodaj, so na singularizacijo imena pri Ljubljani po njegovem vplivali tudi razlini vplivi analogije. Bezlaj je Pintarjevo razlago z vokalno harmonijo zavrnil kot nemogoo (Bezlaj 1954: 380). Toda preteklo je komaj 13 let po izidu prve knjige Slovenskih vodnih imen, v kateri je avtor pretresal dotedanja etimologiziranja Ljubljane, ko je Bezlaja, zauda, presenetil pojav, ki ga je opisal e Pintar l. 1908. L. 1969 je namre zapisal: Samo najbolj izkueni dialektologi opozore od asa do asa na probleme, ki so jih stareji zapisovalci prezrli /.../. Naj med taknimi opozorili omenim na primer doslej neznano posebnost pri tvorbi stanovnikih imen. V dveh medsebojno loenih pasovih vzhodne gorenjine se pojavljajo mnoinske oblike na -jana, tako v Tuhinjski dolini Wana (Laze), Silna (Sela), Bna (Bu), Gulina (Golice), Raktnana (Rakitovec), inana (enjice) in v okolici Litije Vana (Vae), Kandrna (Kandre), Lutjna (Litija). To nenavadno obrazilo, na katerega me je opozoril dialektolog T. Logar, ne more biti mlada inovacija (Bezlaj 1969: 244; Bezlaj ZJS I: 366). Toda niti to novo odkritje Bezlaja ni spodbudilo, da bi se vrnil k Ljubljani. Teave pri slovanski razlagi imena, ki jih je navajal e v letih 1954 in 1956, so se mu oitno e vedno zdele nepremostljive. Ena od njih je po njegovem dejstvo, da Ljubljana vekrat nastopa tudi kot ledinsko ime (povzemam po Bezlaju SVI I): Ljubljana kot vinograd na icnu (itce pri Mariboru), Ljubljana kot hrib pri Raki, Lblanca kot ledinsko ime pri alni, rt Ljubljana v Dalmaciji pri Ninu poleg zaselka Ljubljana, na Hrvakem in v Hercegovini vas Ljubljanica in v XIV. stol. villa Lwbyana v Zagrebu. K Bezlaju lahko dodamo e zaselek Ljubljanica v vasi toma v Vipavski dolini (Atlas Slovenije 2005: 136 C3). Ledinska imena iz stanovnikih imen pa so po Bezlajevem mnenju popolnoma neznana. To opozorilo je vsekakor potrebno dobro pretehtati. Toda vsaj v nekaterih primerih je mogoe imena zaselkov ter ledinska imena Ljubljana in Ljubljanica teti med t.i. prenesena imena, med kakrne spadajo tudi zaselki in ledinska ter celo krajevna imena z imeni Amerika, Sibi-

264

Torkar_5.indd 264

17.2.2008 11:28:18

Silvo Torkar: O neprepoznanih ali napano prepoznanih slovanskih antroponimih ... FOC 16 (2007), 257273

rija, Novi svet, Jeruzalem, Dunaj, Beneija ipd. Laje pa je ovrei drugi Bezlajev zadrek, da namre ni znan noben drug primer singularizacije etnikov na -jane, sploh e tako zgodaj. Na slovenskem zahodu se pojavljajo tevilni toponimi na -ana, o katerih je Bezlaj prenagljeno sklepal, da so romanski, eprav je obenem priznal, da njihovih domnevnih romanskih osnov ne zna pojasniti. Oglejmo si nekaj prozornih primerov. Bilje (< *Biljane) in Biljna (< *Biljane): Bilje so vas pri Gorici, Biljana je vas v Gorikih Brdih. V Bosni in pri Zadru najdemo tudi toponima Biljani oz. Biljane. Toponima je mogoe izvajati iz osebnega imena Byl, prim. rus. (Morokin 1867), a tudi Bilina, osebno ime dveh kmetov l. 1240 v Reziji (Kos 1954: 298, 299). Borjna (< *Borjane) je vas zahodno od Kobarida, Mader pa na tajerskem (Mader 1986: 22, s.v. Foirach) rekonstruira toponim *borjane. Osnova je bodisi osebno ime Bor bodisi apelativ bor. V Zasavju sta dva ojkonima Borje, sicer oba edninska. Pena (< *Peane) je planina v Bohinju, Pee (< *Peane) pa so ojkonim pri Domalah. Mader na tajerskem (1986: 69, s.v. Peggau) rekonstruira toponim *peane. Osnova je apelativ pe skala, peina ali mikrotoponim Pe. Vrna (< *Vrane) je planina pri Bledu. Mader na tajerskem (Mader 1986: 104, s.v. Urscha) rekonstruira toponim *vrane. Osnova je apelativ vrh ali gorsko ime Vrh. Kona (Gornja, Dolnja) (< *Koane) je ime dveh vasi v o. Pivka, Koani () pa so vas pri Kavadarcih v Makedoniji; skupna motivacija je morda ko, koara. Tudi Sena (1152 Cesan) se zdi prej slovanska tvorjenka *Seane kot pa kak romanski toponim. Grona (o. Dolina, TS) s historinim zapisom iz l. 1316 Groana kae na *gradane. Tudi Mader na tajerskem rekonstruira obliko*graane (Mader 1986: 36, s.v. Graschuh). Brana je del vasi Ronac, o. Podbonesec (UD). K temu imenu prim. mikrotoponime Brodec, Brodac, ki se vekrat pojavljajo na levem bregu Soe juno od kocjna/S. Canzian dIsonzo. Ime je, kot je videti, nastalo iz *Brodane. Nadvse prozorna sta ojkonima Dolenjena, it. Cergneu di Sotto, o. Neme, in Orenjena, it. Nongruella, v isti o. Nedale pro pa je ohranjen ojkonim Dolenjane, it. Dolegna, o. Podutana. V slovenski ojkonimiji imamo v ljudskem jeziku tudi primere singularizacije rodilnike mnoinske oblike krajevnega imena na -jane oz. -jene (o tej pri265

Torkar_5.indd 265

17.2.2008 11:28:18

Silvo Torkar: O neprepoznanih ali napano prepoznanih slovanskih antroponimih ... FOC 16 (2007), 257273

poni prim. Bezlaj ZJS I: 197206 in Trubaov 2004). To je vas Vbljene (pri Igu), ki ima v lokalni rabi edninsko obliko Vbljen. Historini zapisi od 1323 dalje so v skladu z nemkimi zapisovalskimi navadami v lokativu: 1323 Verblach, 1385 Werbliach, 1444 Warblach itd. Podobno se obnaa tudi krajevno ime Smjene (kraj lei v neposredni bliini Vrbljen) s historinimi zapisi 1399 Smeriach, 1485 Smeryen, lokalna raba za krajevno ime pa je edninska: Smrjen. Paralele pa najdemo tudi drugod po slovanskem svetu: Repljana (), vas v severozahodni Bolgariji (Vidinska oblast) (Zaimov 1967: 165), prim. tudi ukrajinsko vas Ripjana () v Lvovski oblasti, ter ukrajinski vasi Ninja in Verhnja Ozerjana (, ) v Harkovski oblasti; srbska vas Trnjana () v Pirotskem okroju, prav tam tudi vas Poljska Rana ( ), prim. tudi Risana (), vas na Peloponezu (Zaimov 1967: 166). Veje tevilo zemljepisnih imen na -ana s slovanskimi osnovami je opaziti na ozemljih, kjer je delovala naslonitev na analogne romanske, grke vzorce, torej v Italiji, Griji, Romuniji, Albaniji. Toda glede na to, da se pojav prehoda -jane > -jana in posledine sporadine singularne oblike sreujejo v popolnoma slovanskih okoljih in ne le kot rezultat jezikovnega stika, smemo domnevati, da gre pri teh oblikah tudi za vpliv kolektivnih samostalnikov enskega spola gospoda, druina, ivina, na kar je opozoril e L. Pintar (Pintar 1908: 313). Stanovnika imena Radomljana, Dobljana, Volana idr. se sicer niso razvila v edninsko kolektivno obliko, Ljubljana pa se j morda tudi zato, ker je postala e v visokem srednjem veku pomembno sredie z monim tujim fevdalnim in trgovskim elementom. Na sedanjem ali nekdanjem slovenskem etninem ozemlju v Italiji je mogoe zaslediti vrsto zemljepisnih imen na -ana (tudi -ano), v katerih je mogoe slutiti tako slovensko priponsko obrazilo -jane kot tudi slovensko osnovo: Rena, ime izvira in ledinsko ime pri Zavarhu v o. Bardo (Terska dolina) (Merk 2006: 171); Mena, it. Mezzana, furl. Mezane, o. peter (Nadike doline) (Merk 1999: 71); Passariano, historini zapisi 1031 Perseriano, 1166 Presaerian, Pressarian, 1176 Perseriano, 1267 Persereano, 1300 Presereano itd. (Furlanija) (Frau 1978: 90). Prav na podlagi historinih zapisov je mogoe rekonstruirati nekdanje slovensko ime *Presirjane, izpeljano iz oblike *Presirje. Krajevno ime Preserje se v Sloveniji pojavlja od Beneije do tajerske, v historinih virih (leta 1431) pa ga najdemo celo v bliini Valone v Albaniji v zapisu Presiryani (Zaimov 1967: 162). Zaimov ga prepriljivo rekonstruira kot *Prsyrjane in izvaja iz predloga pre pred in osnove syr, ki jo sicer zasledimo v ruski nareni leksiki v pomenu vlaga (Zaimov 1967: 169). Med krajevna imena, ki vsebujejo pripono -jane, verjetno spadajo tudi Vedrijan (v Brdih), Strunjan (v Slovenski Istri) in e nekatera. e povzamem: prvotno ime reke Ljubljanice je iz staroslovenskega osebne266

Torkar_5.indd 266

17.2.2008 11:28:18

Silvo Torkar: O neprepoznanih ali napano prepoznanih slovanskih antroponimih ... FOC 16 (2007), 257273

ga imena Ljubovid (po kontrakciji Ljubid) izpeljana Ljubja, iz imena reke pa je s stanovniko pripono -jane nastalo krajevno ime *Ljubijne. Premik akcenta je tu morfoloki, enako kot Litja : Litijni (SKI 1985: 150). S prekozlono asimilacijo a-e > a-a je nastala oblika *Ljubijana, ki je izpriana tudi v najstarejem zapisu iz l. 1146: Luwigana (beri: Lubijana). S prehodom -jane > -jana pa se je izvrila tudi singularizacija, na kar so verjetno vplivali primeri kolektivnih samostalnikov enskega spola, kot so gospoda, druina, ivina. Drugi -l- v imenu Ljubljana je nastal z epentezo, potem ko je z redukcijo, ki je nastopila zaradi veje frekvence rabe, bil opuen izgovor i-ja (*Ljubjana). Prvi je izprian v zapisih iz l. 1327, 1328 in 1335: Glublana (GZL V/3, 10, 24, 28, 30, 31, 42, 54), 1328 in 1337: Glubliana (GZL V/8, 63), 1328 vekrat spet Glubiana in Iubiana (GZL V/5, 9, 19, 20, 21, 23, 25 itd.), 1360 Lubiglana (Ramov 195253: 158). Bezlajev ugovor proti razlagi Ljubljane iz etnika na -jane, e da drugih tovrstnih primerov ni, smo zavrnili s primeri iz zahodne Slovenije (Biljana, Borjana itd.) in drugih slovanskih okolij (Trnjana, Repljana, Ripjana). Drugi ugovor, namre da se ime Ljubljana pojavlja v Sloveniji in na Hrvakem tudi kot mikrotoponim, kar nasprotuje dosedanjemu vedenju, da ne obstajajo mikrotoponimi iz stanovnikih imen, je teje zavrniti, zdi pa se, da vsaj zgoraj navedeni primeri Reana, Peana, Vrana, morda pa tudi Merslavce, Moroslavce govorijo zavrnitvi v prid. Nova v nai razlagi Ljubljane je predvsem pojasnitev besedotvorne strukture slovanskega vodnega imena Ljubija in razkritje novih primerov singularizacije nekdanjih etnikov v slovenskem in irem slovanskem okolju. Ker so se pri vsaki od razlag na slovanski podlagi pojavljali doloeni dvomi (nazadnje in najbolj izrazito pri Bezlaju), je to dodatno spodbudilo germaniste in zlasti romaniste, da so iskali razlago na neslovanski podlagi. Zadnji, ki je skual celovito reiti vpraanje etimologije imen Ljubljana in Laibach, je bil romanist A. Grad, ki je ponudil razlago iz lat.-rom. osnove alluvio (D. Olivieri je to reitev predlagal e 1918, gl. Bezlaj 1954: 382), podaljane z latinsko pridevniko pripono -ana > alluviana aqua poplavna voda, z eliptino obliko lalluviana, nato po napanem razzlogovanju la luviana in po prehodu v > b (znailnem za latinino na naem ozemlju) konno nastanek romanske (danes italijanske) oblike Lubiana (Grad 1980: 4950). Vsi pozneji poskusi razlag so bili le e diletantske narave in niso niesar prispevali k razbistritvi problematike.

LaibachO tem, ali sta imeni Ljubljana in Laibach etimoloko sorodni ali ne, se je razvnela polemika zlasti v prvi polovici 20. stol. e Metelko, Mikloi, Pintar in sprva tudi Ramov so Laibach razlagali iz lokativne mnoinske oblike 267

Torkar_5.indd 267

17.2.2008 11:28:19

Silvo Torkar: O neprepoznanih ali napano prepoznanih slovanskih antroponimih ... FOC 16 (2007), 257273

Ljubljah k slovenskemu (prvotno stanovnikemu) imenu *Ljubljane. Nemka oblika Leibach je prvi izpriana e 11121125 (tih 2002: 10), nato 1144 Laibach, od 1163 spet vekrat Leibach itd. (Kos 1915: 115, 233). Germanisti so o tem imenu velikokrat polemino razpravljali in prili do sklepa, da tako zgodaj ni mogo nastanek nemkega ai iz slovenskega u za palatalnim soglasnikom (Bezlaj 1954: 379). Ta sklep sta skuala relativizirati zlasti Kelemina (1950: 106) in Grad (1980: 60). Naj pa ob koncu pripomnimo, da je treba raunati z zelo pisano paleto refleksov oi, ai, ui za glas v raznih predelih bavarske govorice in morda se je oi < , iu spontano razvil v ai bolj zgodaj na Kranjskem kot drugod, kakor to domneva e Kelemina, ko navaja obliko Laibach kot posebnost ljubljanskega mestnega nemkega govora (Grad 1980: 6061). Grad skua razloiti zgodnji razvoj oi > ai z asimilacijo oia > aia, Loibach > Laibach, eprav sam pravi, da je to razlaga, s katero se teko zadovoljimo (prav tam). Avstrijski germanist E. Kranzmayer je trdil, da Laibach nima ni skupnega s slovenskim imenom Ljubljana in ga je izvajal iz stvn. Laibacha, v katerem je videl glagolsko osnovo laib v pomenu puati, ohranjati in stvn. samostalnik acha tekoa voda (Kranzmayer 1933: 39 in 1944: 28, 108, cit. po Bezlaj SVI I: 350, s.v. Ljubljanica). Ime naj bi torej pomenilo reka, ki ohranja ostanke vode. Od slavistov je to mnenje sprejel samo Ramov (195253: 158), vsi ostali so ga zavrnili. Pripona -ach v nemkih zemljepisnih imenih ima tri razline izvore: 1. oznauje slovansko lokativno pluralno konnico -ah, zlasti kadar gre za imena iz slovanskih podstav, npr. Dole, nem. Dullach 2. tvori nevtralne zbirne samostalnike, npr. Erlach, slov. Olje 3. predstavlja drugi del zloenke s pomenom tekoa voda (iz stvn. acha) in poimenuje tako manje kot veje vodne tokove, npr. Vellach za slov. Bela (prim. Schuster 1989: 105107). Vellach je model, po katerem je zelo verjetno tvorjen tudi na Laibach. Laibach je potemtakem hibridno ali heteromorfno nemko-slovensko ime s slovensko (slovansko) osnovo ljub-, ki je izkljuno lastnoimenskega izvora, in nemkim obnim imenom -ach voda. O tem, da se v imenu Laibach skriva prav ta slovanska osnova in ne kaka druga, nam posredno priajo nekateri drugi primeri iz nae severne soseine. Takno je nemko ime Loibach (126768 Leupach) za slovensko koroko vas Libue. Skoznjo tee potok Libuka (< Ljubuka), ki preka tudi Pliberk, ta pa se je ok. l. 1000 imenoval Liupicdorf (< *Ljubi) (Kelemina 1950: 105). Za genezo imena Laibach je pomembna tudi paralela z bavarskima imenoma Kirchenlaibach in Windischenlaibach, na katero je v notici pred leti opozoril germanist J. Orenik. Oba kraja leita 20 km jugovzhodno od Bayreutha, na podroju vzhodnofrankovskega nareja, blizu meje s severnim nizkobavarskim dialektom, ob reici Laibach, Leibach, za katero avtor notice nima 268

Torkar_5.indd 268

17.2.2008 11:28:19

Silvo Torkar: O neprepoznanih ali napano prepoznanih slovanskih antroponimih ... FOC 16 (2007), 257273

podatkov o starih zapisih (Orenik 1979: 47). Kirchenlaibach ima historini zapis Lubin iz l. 1223, Windischenlaibach pa Winduschenlewbein iz l. 1398, Windischen Leuba iz l. 1550 in Windischleibach iz l. 1692. Orenik se sklicuje na knjigo Sprache und Siedlung in Nordostbayern, Nrnberg 1960, avtorja Ernsta Schwarza, ki v poglavju Slawische Gewssernamen razlaga (prvotno reno) ime Laibach iz slovanskega *Lubina lieber Bach. Toda glede na zapise bi ime lae razloili iz osebnega imena *Ljuba oz. iz s svojilno pripono -in izpeljane oblike *Ljubin (potok) (prim. Bezlaj SVI I: 347, s.v. Ljubinjski potok), nikakor pa ne naravnost iz obnega imena (pridevnika) ljub. tevilni pisci, ki so razpravljali o imenih Ljubljana in Laibach, so radi poudarjali, da se je z njima najprej poimenovala reka in da je naselje prejelo ime po reki. V virih pa se (od 1254 dalje) kot reno ime pojavlja samo nemka oblika Laibach. Mesto je namre ime res prejelo po reki s transonimizacijo iz vodnega v naselbinsko a le v nemini! V slovenini pa se je reka prvotno imenovala Ljubija in Slovenci so naselje ob njej poimenovali s starim slovanskim priponskim obrazilom za prebivalce -jane: Ljubijane. Nemci so v svoj jezik prevedli prav prvotno vodno ime. Ni sicer izkljueno, da je pod vplivom nemke dvojnosti (Laibach je reka in naselje) tudi med slovensko govoreimi starejo Ljubijo izrinila Ljubljana, toda za to nimamo neposrednih dokazov. ele Primo Trubar 1575 v delu Catehismvs s dveima islagama navaja za reko slovensko, iz krajevnega imena Ljubljana izpeljano obliko Lublanica.*

Literatura in viriAtlas Slovenije 2005 = Atlas Slovenije 1 : 50 000, etrta, prenovljena izdaja, Ljubljana. BABIK, Z. 2001. Najstarsza warstwa nazewnicza na ziemiach polskich, Krakw. BACH, A. 19521954. Deutsche Namenkunde, Heidelberg, II. BAJEC, A. 1950. Besedotvorje slovenskega jezika I, Ljubljana. BEZLAJ, F. 1954. (ocena), Rudolf Badjura, Ljudska geografija, v: SR VVII, 378383 (o imenu Ljubljana), ponatis v: Bezlaj ZJS I, 872877. BEZLAJ, F. 1969. Naloge in poti slovenskega imenoslovja, Onomastica jugoslavica 1 Zagreb, 243248, ponatis v: Bezlaj ZJS I, 366371. BEZLAJ ESSJ = BEZLAJ, F., Etimoloki slovar slovenskega jezika, IIV, Ljubljana 1976198219952005, avtorji gesel France Bezlaj (IIV), Marko Snoj (II IV), Metka Furlan (IIIIV), III. in IV. knjigo ur. M. Snoj in M. Furlan.* Zahvaljujem se kolegici dr. Metki Furlan za ve pomembnih opozoril v zvezi z utemeljevanjem nekaterih trditev pri etimologiziranju imena Ljubljana.

269

Torkar_5.indd 269

17.2.2008 11:28:19

Silvo Torkar: O neprepoznanih ali napano prepoznanih slovanskih antroponimih ... FOC 16 (2007), 257273

BEZLAJ SVI = BEZLAJ, F., Slovenska vodna imena III, Ljubljana 195661. BEZLAJ ZJS = BEZLAJ, F., Zbrani jezikoslovni spisi III, ur. M. Furlan, Ljubljana 2003. BLAZNIK HT = BLAZNIK, P., Slovenska tajerska in jugoslovanski del Koroke do leta 1500, IIII, Historina topografija Slovenije, 2, Maribor 19861989. BONINI-KOVAOV, F. 2001. Imena v Garmikem kamune, peter. BOKOVI, R. 1978. Odabrani lanci i rasprave, Titograd. BROZOVI-RONEVI, D. 1999. Nazivi za blatita i njihovi toponimijski odrazi u hrvatskome jeziku, Folia onomastica Croatica, 8, Zagreb, 144. ESSJa 1988 = . , 15 (*ltina *loka), . . - . . . . HOSTNE 1997 = Hostne Costne med zgodovino in legendo, Kulturno drutvo Rean. FRAU, G. 1978. Dizionario toponomastico del Friuli Venezia Giulia, Udine. GRAD, A. 1978. K etimologiji toponima Ljubljana, Onomastica jugoslavica 7, Zagreb, 2735. GRAD, A. 1980. Prispevek k etimologiji toponimov Ljubljana, Lubiana, Laibach, Slavistina revija, 28, t. 1, Ljubljana, 4963. GZL V = Gradivo za zgodovino Ljubljane V, Listine iz kodeksov Mestnega arhiva v Trstu 13261348, Ljubljana 1960 (v prepisih Sama Pahorja). IVETAC J. 1982. Istarski toponimi, Pula. KELEMINA, J. 1950. Ljubljana (Imenoslovna tudija), Razprave 2. raz. SAZU I, Ljubljana, 95108. KELEMINA, J. 1951. Langobardski spomini pri Slovencih, Slavistina revija IV, Ljubljana. KOS, F. 1915. Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku, etrta knjiga (11011200), Ljubljana. KOS, M. 1954. Urbarji Slovenskega Primorja II, Ljubljana. KOS, M. 1975. Gradivo za historino topografijo Slovenije (za Kranjsko do leta 1500), III, Ljubljana. KRANZMAYER, E. 1933. Carinthia 123, Klagenfurt. KRONSTEINER, O. 1975. Die alpenslawischen Personennamen, Wien. KRONSTEINER, O. 1982. Die slowenischen Namen Krntens (mit einer Einleitung von H.D. Pohl), Wien. LESSIAK, P. 1922. Die krntnischen Stationsnamen. Mit einer ausfhrlichen Einleitung uber die krntnische Ortsnamenbildung, Carinthia I, Klagenfurt 1922, 1124. LESSIAK, P.; KRANZMAYER, E. 1944. Die deutsche Mundart von Zarz in Oberkrain, Weimar. 270

Torkar_5.indd 270

17.2.2008 11:28:19

Silvo Torkar: O neprepoznanih ali napano prepoznanih slovanskih antroponimih ... FOC 16 (2007), 257273

, . 2004. , -, -j - (), , XVII, , 481490. MADER, B. 1986. Die Alpenslawen in der Steiermark. Eine toponomastisch-archologische Untersuchung, Wien. , . 1983. ( ), . , . 1987. , , XLIII, . , . 1989. , 19861987, , 121139. MERK, P. 1999. Slovenska krajevna imena v Italiji. Prironik, Trst. MERK, P. 2006. Krajevno imenoslovje na slovenskem zahodu, ur. M. Furlan in S. Torkar, Ljubljana. MIKLOSICH, F. 1859. Ljubljana, Laibach, v: Vodnikov spomenik, Ljubljana, 182 184. , . . 1867. , , -. NMP VI = Nazwy miejscowe Polski. Historia-Pochodzenie-Zmiany, pod red. K. Rymuta, t. VI: L-Ma, Krakw 2005. ORENIK, J. 1979. Krajevno ime Laibach v Nemiji, Onomastica Jugoslavica, 8, Zagreb, 4749. PINTAR, L. 1908. Satura, Ljubljanski zvon XXVIII, 243248, 310313. RAMOV, F. 1915. Sprachliche Miszellen aus dem Slovenischen, Archiv fr slavische Philologie, 36, Berlin, 445460. RAMOV, F. 1924. Historina gramatika slovenskega jezika. II. Konzonantizem, Ljubljana. RAMOV, F. 195253. Iz slovenske toponomastike, Zgodovinski asopis, 67, Ljubljana, 154158, ponatis v: Zbrano delo, 2. knjiga, Ljubljana 1997, 737741. , . 1980. - (-, -) , , , , 301320. ROSPOND, S. 1983. Sowiaskie nazwy miejscowe z sufiksem -j, Wrocaw. SCHUSTER, E. 1989. Die Etymologie die Niedersterreichischen Ortsnamen, IIII, Wien 19891994. SKI 1985 = Slovenska krajevna imena. Leksikoni Cankarjeve zalobe, Ljubljana. SKOK, P. 1924. Tri etimologije, asopis za slovenski jezik, knjievnost in zgodovino, 4, Ljubljana, 3846. 271

Torkar_5.indd 271

17.2.2008 11:28:19

Silvo Torkar: O neprepoznanih ali napano prepoznanih slovanskih antroponimih ... FOC 16 (2007), 257273

SKOK, P. 1934. Iz slovenake toponomastike, Etnolog, 7, Ljubljana, 5187. , . 2002. -, -j - , . IMUNDI, M. 1985/86. Slovensko-akavsko-kajkavski samostalnik saja, saje tudi na tokavskem podroju, Jezik in slovstvo XXXI, t. 8, 274275. TIH, P. 2002. Dve novi notici za najstarejo zgodovino Ljubljane, Zgodovinski asopis, 56, t. 12, 740. , . . 1998. ii , . , . . 2001. ii i. i -i. . , . 1959. Slovenica, . . 4. . 9099. Gl. tudi Slovenica, Slavistina revija 11 (1958), t. 34, 156168. , . 2004. : -nin, *-janin, : . ., , 2, , 328340. TTN 5 = Geodetska uprava Republike Slovenije, Temeljni topografski narti, 1 : 5.000. , . . 2005. , . , . 1967. . , . , . 1973. -, .

272

Torkar_5.indd 272

17.2.2008 11:28:19

Silvo Torkar: O neprepoznanih ali napano prepoznanih slovanskih antroponimih ... FOC 16 (2007), 257273

On the unrecognized or incorrectly recognized Slavic anthroponyms in Slovenian toponyms: adrg, Litija, Trebija, Ljubija, Ljubljana, BiljanaSummarySlavic anthroponyms have not only been preserved in oikonyms, oronyms, and hydronyms, but also in microtoponyms. Most toponyms derived from personal names have been formed by means of different suffixes, while a minority of them were formed by toponymisation of a personal name without any suffixation. To the latter group belongs also in our opinion the oikonym (and microtoponym) adrg near Tolmin (< *a-drag), formerly explained by Bezlaj as originating from the Romance appellative cataracta ravine. When it comes to the etymology of the toponym Ljubljana, we suggest a derivation from Ljubja, originally a hydronym. Ljubija is even today the name of one of the three largest springs of the Ljubljanica river flowing through Ljubljana. Ljubija is a possessive derivative formed by adding a possessive suffix -j to the Old Slovene anthroponym *Ljubid derived by contraction from the initial form *Ljubovid. Following the laws of Slovene phonetic development we arrive from *Ljubid-ja (referring to the water, river) to the contemporary form Ljubija. In a similar fashion the toponyms Trebija (< *Trebovid), Litija (< *Ljutovid), and some others were formed. From the hydronym Ljubija the oikonym *Ljubijane was formed by adding the suffix -jane referring to inhabitants. The suffix -jane used to often get transformed into -jana already at an early stage, which is today attested in dialect forms of certain names referring to inhabitants: Lutijana (< Litija), Vaana (< Vae), Dobljana (< Dob), etc. Thus we get the form *Ljubijana, accurately reflected in the written form Luwigana from 1146. The transition -jane > -jana also resulted in singularization, supposedly influenced by instances of feminine collective nouns such as gospoda gentry, druina family, ivina livestock, and is attested also in the toponyms Biljana, Borjana, Peana, Vrana, Koana, Seana, and others. The second l in the name Ljubljana is a result of epenthesis following the reduction affecting i (*Ljubjana) induced by the increased frequency of use. The l was first attested in written form in 1327, 1328, and 1335 as Glublana, in 1328 and 1337 as Glubliana, several times in 1328 again as Glubiana and Iubiana, and as Lubiglana in 1360.

Kljune rijei: etimologija, zemljopisna imena, slovenski antroponimi, adrg, Ljubljana Key words: etymology, place names, Slovenian anthroponyms, adrg, Ljubljana 273

Torkar_5.indd 273

17.2.2008 11:28:19

Torkar_5.indd 274

17.2.2008 11:28:20