občinski program varstva okolja moms

Mestna občina Murska SobotaOddelek za infrastrukturo, okolje in prostorter gospodarske javne službeKardoševa ulica 2SI-9000 Murska Sobota

OBČINSKI PROGRAM VARSTVA OKOLJA MESTNE OBČINE MURSKA SOBOTA

Domžale, 12.12.2007

OBČINSKI PROGRAM VARSTVA OKOLJA MOMS

Domžale, 12. december 2007Naročnik: Mestna občina Murska Sobota

Oddelek za infrastrukturo, okolje in prostorter gospodarske javne službe

Kardoševa ulica 2SI-9000 Murska Sobota

Ime projekta: Občinski program varstva okolja Mestne občine Murska Sobota

Lokacija projekta:

Mestna občina Murska Sobota

Številka projekta: 134/07

Direktor:

Podpis in žig:

mag. Robert Špendl, univ. dipl. inž. rač., inž. kem. teh.IZS E-1528, okoljski izvedenec št. 51/04

Vodja projekta

Podpis:

Aljoša Jasim Tahir, univ. dipl. geogr.

Sodelovali: mag. Igor Gabrenja, univ. dipl. ekon.Darko Drašler, univ. dipl. inž. Les.

Matija Matičič, študent fizikeJasmin Hercegovac, abs. gradb.

Ključne besede: Mestna občina Murska Sobota, občinski program varstva okolja, stanje okolja, okoljski cilji, ukrepi

Izdelal: Chronos d.o.o

KAZALO VSEBINE1. UVOD..........................................................................................................................6

1.1. Ozadje............................................................................................................ .........61.2. Obveznosti in pristojnosti............................................................... ...........................6

2. POTEK PRIPRAVE OBČINSKEGA PROGRAMA VARSTVA OKOLJA.......................................8

3. CILJI OBČINSKEGA PROGRAMA VARSTVA OKOLJA......................................................103.1. Strateški in operativni cilji OPVO.................................................................. ............103.2. Prioritetni cilji........................................................................................... ................12

4. ZRAK IN PODNEBNE SPREMEMBE.................................................................................134.1. Stanje................................................................................................................ .....134.2. Prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti.............................................................154.3. Cilji za zrak in podnebne spremembe...................................................................154.4. Načrt ukrepanja....................................................................................... ..............16

4.4.1. LFA – logični okvir za zrak in podnebne spremembe......................................164.4.2. Ukrepi..................................................................................................... .........17

5. NARAVA.....................................................................................................................185.1. Stanje................................................................................................................ .....185.2. Prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti.............................................................195.3. Cilji za naravo.............................................................................. ..........................195.4. Načrt ukrepanja....................................................................................... ..............20

5.4.1. LFA – logični okvir za naravo ..........................................................................205.4.2. Ukrepi..................................................................................................... .........21

6. PROMET.....................................................................................................................226.1. Stanje................................................................................................................ .....226.2. Prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti.............................................................236.3. Cilji za promet............................................................................................... .........246.4. Načrt ukrepanja....................................................................................... ..............24

6.4.1. LFA – logični okvir za promet ................................................................. .........246.4.2. Ukrepi..................................................................................................... .........25

7. KMETIJSTVO...............................................................................................................267.1. Stanje................................................................................................................ .....267.2. Prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti.............................................................277.3. Cilji za kmetijstvo............................................................................... .....................277.4. Načrt ukrepanja....................................................................................... ..............28

7.4.1. LFA – logični okvir za kmetijstvo ......................................................................287.4.2. Ukrepi..................................................................................................... .........28

8. UPRAVLJANJE Z VODAMI.............................................................................................298.1. Stanje................................................................................................................ .....298.2. Prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti.............................................................318.3. Cilji za upravljanje z vodami................................................................................. ..328.4. Načrt ukrepanja....................................................................................... ..............32

Program varstva okolja Mestne občine Murska Sobota 3 od 90


8.4.1. LFA – logični okvir za upravljanje z vodami......................................................328.4.2. Ukrepi..................................................................................................... .........34

9. PITNA VODA...............................................................................................................359.1. Stanje................................................................................................................ .....359.2. Prednosti, slabosti, priložnosti, nevarnosti................................................................369.3. Cilji za pitno vodo........................................................................ ..........................369.4. Načrt ukrepanja....................................................................................... ..............36

9.4.1. LFA – logični okvir za pitno vodo ....................................................................369.4.2. Ukrepi..................................................................................................... .........37

10. RAVNANJE Z ODPADKI..............................................................................................3810.1. Stanje............................................................................................................. ......3810.2. Prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti...........................................................4110.3. Cilji za ravnanje z odpadki............................................................. ......................4110.4. Načrt ukrepanja..................................................................................... ..............42

10.4.1. LFA – logični okvir za ravnanje z odpadki......................................................4210.4.2. Ukrepi.................................................................................................. ..........42

11. ENERGETIKA.............................................................................................................4311.1. Stanje............................................................................................................. ......4311.2. Prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti...........................................................4411.3. Cilji za energetiko........................................................................................ .........4511.4. Načrt ukrepanja..................................................................................... ..............4511.5. LFA – logični okvir za energetiko.............................................................. .............45

11.5.1. Ukrepi.................................................................................................. ..........46

12. GOSPODARSTVO......................................................................................................4712.1. Stanje............................................................................................................. ......4712.2. Prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti...........................................................4812.3. Cilji za gospodarstvo.................................................................................. ..........4912.4. Načrt ukrepanja..................................................................................... ..............49

12.4.1. Logični okvir za gospodarstvo ......................................................................4912.4.2. Ukrepi.................................................................................................. ..........50

13. TURIZEM...................................................................................................................5113.1. Stanje............................................................................................................. ......5113.2. Prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti...........................................................5113.3. Cilji za turizem................................................................................ ......................5213.4. Načrt ukrepanja..................................................................................... ..............52

13.4.1. LFA - logični okvir za turizem................................................................. .........5213.4.2. Ukrepi.................................................................................................. ..........52

14. OSVEŠČENOST/INFORMIRANOST...............................................................................5314.1. Stanje............................................................................................................. ......5314.2. Prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti...........................................................5414.3. Cilji za osveščenost/informiranost............................................................. ............5414.4. Načrt ukrepanja..................................................................................... ..............55

14.4.1. LFA – logični okvir za osveščenost/informiranost............................................55



14.4.2. Ukrepi.................................................................................................. ..........56

15. ORGANIZIRANOST VARSTVA OKOLJA V OBČINI..........................................................5715.1. Stanje............................................................................................................. ......5715.2. Prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti...........................................................5715.3. Cilji za organiziranost varstva okolja..................................................................... .5815.4. Načrt ukrepanja..................................................................................... ..............58

15.4.1. LFA – logični okvir za organiziranost varstva okolja.........................................5815.4.2. Ukrepi.................................................................................................. ..........58

16. FINANCIRANJE VARSTVA OKOLJA..............................................................................5916.1. Splošno............................................................................................ ....................5916.2. Prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti...........................................................5916.3. Cilji za financiranje varstva okolja............................................................... ..........6016.4. Viri sredstev - dodatek............................................................................... ...........6016.5. Načrt ukrepanja..................................................................................... ..............63

16.5.1. LFA – logični okvir za financiranje varstva okolja............................................6316.5.2. Ukrepi.................................................................................................. ..........64

17. PREGLED UKREPOV ZA URESNIČITEV PRIORITETNIH CILJEV..........................................6517.1. V-U1a Program identifikacije in sanacije virov onesnaževanja podtalnice ..........6917.2. Študija izvedljivosti termične obdelave blata iz ČN in drugih biorazgradljivih odpadkov s kogeneracijo energije............................................................... ................7117.3. VI-U1a Vzpostavitev pomurskega vodovoda ......................................................7317.4. XI-U1a Projekti za osveščanje in informiranje........................................................7417.5. III-U1a Izdelava študije trajnostne mobilnosti........................................................7617.6. III-U1d Določitev območij varstva pred hrupom in opredelitev obremenjenosti s hrupom..................................................................................................................... ....7817.7. XII-U1a Vzpostavitev oddelka oz. osebe v občinski upravi, ki bo odgovorna izključno za varstvo okolja ............................................................... .............................8017.8. XII-U1b Imenovanje komisije za varstvo okolja......................................................8117.9. Izdelava analize območij kmetijskih zemljišč........................................................8217.10. VII-U1a Vzpostavitev nacionalnega centra odličnosti gospodarjenja z odpadki....8317.11. VIII-U1c Zmanjšanje rabe energije za javno razsvetljavo....................................8517.12. I-U1b Določitev obvezne rabe obnovljivih virov energije v prostorskih aktih (OPN). .8717.13. XIII-U1a Pregled možnih virov za izvajanje okoljskih projektov..............................8817.14. Terminski plan izvedbe prioritetnih ukrepov.........................................................89

18. VIRI IN LITERATURA...................................................................................................90



1. UVOD

1.1. 1.1. OzadjeOzadjeObčinski program varstva okolja je skupen strateški dokument občine in politika občinskega sveta, župana kakor tudi občinske uprave in služi kot osnova za vse strateške, politične, razvojne in investicijske in prostorske dokumente občine.

Občinski program varstva okolja (OPVO) je programski dokument, ki je nastal v procesu načrtovanja, tako da ni šlo zgolj za zbiranje podatkov. Priprava OPVO je bil proces, ki je aktiviral večje število akterjev na področju varstva okolja in velik del občinske uprave.

Za pripravo programa je Mestna občina Murska Sobota na podlagi javnega naročila izbrala podjetje Chronos d.o.o. Sodelavci podjetja so opravili intervjuje, zbirali podatke, vodili delavnice in pripravili osnutek programa, ki je rezultat dogovorov med ključnimi akterji varstva okolja.

1.2. 1.2. Obveznosti in pristojnostiObveznosti in pristojnostiMestne občine so zavezane k pripravi programa varstva okolja po 38. členu Zakona o varstvu okolja (Ur. l. RS, št. 39/06), ostale pa imajo možnosti njegove priprave.

Zakon o varstvu okolja (Ur. l. RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo) navaja obveznost priprave občinskega programa varstva okolja v 38. členu:– Program varstva okolja in operativne programe za svoje območje sprejme mestna občina, lahko

pa tudi občina ali širša samoupravna lokalna skupnost, ob smiselni uporabi določb 35., 36., in 37. člena tega zakona.

– Programi iz prejšnjega odstavka ne smejo biti v nasprotju z nacionalnim programom in operativnimi programi varstva okolja.

Med pomembnejšimi mednarodnimi dokumenti, ko od lokalnih skupnosti pričakujejo aktivno odzivanje na okoljske probleme in pripravo okoljskih načrtov, so:

– Tematska strategija za urbano okolje, ki jo je Komisija sprejela 11. 1. 2006. Cilj tematske strategije za urbano okolje je prispevati k boljšemu izvajanju obstoječih okoljskih politik in zakonodaje na lokalni ravni s podpiranjem in spodbujanjem lokalnih organov k sprejetju celovitejšega pristopa do urbanega upravljanja. Med ključnimi področji so izpostavljeni celostno okoljsko načrtovanje, trajnostni promet, trajnostna gradnja in trajnostno urbanistično načrtovanje, posebej pa je predstavljen medsebojni vpliv urbanih območij in podnebnih sprememb, biotske raznovrstnosti in narave, zdravja in trajnostne rabe naravnih virov.

– Agenda 21, načrt za uveljavljanje družbeno, gospodarsko in okoljsko trajnostnega razvoja iz leta 1992 (ki v 28. poglavju določa, da bi se do leta 1996 morala vsaka lokalna oblast posvetovati s svojimi državljani in izdelati Lokalno Agendo 21 za svojo lokalno skupnost).

– Aalborška listina iz leta 1996 in Aalborg+10 iz leta 2004. Listina zavezuje mesta – podpisnice, da vsem prebivalcem zagotovijo kakovostno življenje in jim omogočijo sodelovanje na vseh področjih urbanega življenja. Med desetimi zavezami so dejavnosti na področju



mestnega upravljanja in dela lokalne oblasti, naravnih dobrin, odgovorne potrošnje, trajnostnega prostorskega načrtovanja, trajnostne mobilnosti, zdravega okolja, trajnostnega lokalnega gospodarstva, socialne enakosti in pravičnosti ter odgovornost za trajnostni razvoj.

– Prenovljena strategija EU za trajnostni razvoj. Strategija izpostavlja sedem ključnih področij: podnebne spremembe in čista energija, trajnostni promet, trajnostna potrošnja in proizvodnja, varovanje in gospodarjenje za naravnimi viri, javno zdravje, socialna vključenost, demografija in migracije, revščina in izzivi trajnostnega razvoja.

Glavna dokumenta na katerega se občinski program varstva okolja opira sta Resolucija o nacionalnem programu varstva okolja 2005 – 2012 (Ur. l. RS, št. 2/06) in Tematska strategija za urbano okolje.



2. POTEK PRIPRAVE OBČINSKEGA PROGRAMA VARSTVA OKOLJA

Za pripravo programa smo si za izhodišče vzeli številne študije o stanju okolja in strokovne podlage za varstvo okolja, prostorsko načrtovanje in razvoj občine. Pomemben vir podatkov izhaja iz intervjujev, ki smo jih opravili z naslednjimi javnimi službami, podjetji in nevladnimi organizacijami:– Komunala, javno podjete d.o.o., Murska Sobota,– ARSO, Urad za upravljanje z vodami, Oddelek za porečje Mure,– Kmetijsko gozdrarska zbornica Slovenije, KGZ Murska Sobota,– Avtobusni promet, Murska Sobota d.d.,– Pomurski ekološki center Murska Sobota,– Saubermacher & Komunala d.o.o.,– Mestna občina Murska Sobota.

Sodelovanje strokovne javnosti, interesentov oz. deležnikov smo zagotovili s pripravo delavnic. Namen delavnic je bil predstavitev načinov, kako skozi OPVO dolgoročno čim bolje organizirati reševanje okoljskih problemov. Pri tem je bistvenega pomena vključenost širše javnosti k postopku reševanja okoljskih problemov. V okviru priprave OPVO MOMS smo izvedli dve delavnici:

1. delavnica Na prvi delavnici je bilo obdelano poročilo o stanju okolja, ki je bilo razdeljeno na posamezne sklope po elementih okolja oz. dejavnostih, ki imajo vpliv na okolje. Za vsako obravnavano poglavje smo v razpravi obdelali stanje, SWOT analizo (analiza prednost, slabosti, priložnosti in nevarnosti) ter določili cilje. Delavnico smo zaključili z ocenjevanjem ciljev, s čimer smo določili prednostne cilje. Na delavnici je bilo trinajst udeležencev.

Na prvi delavnici so sodelovali:1. Evgen Kranjec (Pomurka mesna industrija d.d.)2. Zita Flisar Novak (Kmetijsko gozdarski zavod MS)3. Boštjan Zver (Vodovod MS d.o.o.)4. Mirko Šabjan (Komunala MS d.o.o.)5. Breda Gašpar (Komunala MS d.o.o.)6. Drago Potočnik (Komunala MS d.o.o.)7. Bojan Petrijan (Mestna občina MS)8. Nada Cvetko Török (Mestna občina MS)9. Angela Dokl Mir (Mestna občina MS)10. Milan Bogataj (Pomurski ekološki center)11. Emilija Obal (MOP, Arso)12. Jože Veren (AP MS d.d.)13. Vesna Rebrica (AP MS d.d.)



2. delavnica Na drugi delavnici smo določili ukrepe oz. projekte za dosego okoljskih ciljev, ki smo jih določili na prvi delavnici. Predlagane ukrepe (projekte) smo ovrednotili in določili prioritete.

Na drugi delavnici so sodelovali:1. Boštjana Žajdela (RRA Mura)2. Simon Šabjanič (Pomurske Mlekarne d.d.)3. Branko Škafar (Saubermacher Komunala d.o.o.)4. Lidija Globevnik (Inštitut za vode RS)5. Zita Flisar Novak (Kmetijsko gozdarski zavod MS)6. Boštjan Zver (Vodovod MS d.o.o.)7. Breda Gašpar (Komunala MS d.o.o.)8. Drago Potočnik (Komunala MS d.o.o.)9. Bojan Petrijan (Mestna občina MS)10. Nada Cvetko Török (Mestna občina MS)11. Milan Bogataj (Pomurski ekološki center)12. Emilija Obal (MOP, Arso)13. Jože Veren (AP MS d.d.)

Rezultati 1. in 2. delavnice so bili podlaga za izpeljavo LFA metode, s katero se je določil okvir ukrepanja. LFA je metoda, ki z združevanjem interesentov pri razpravi o problemih, ciljih in strategijah spodbuja ljudi k razmišljanju o svojih lastnih pričakovanjih in o načinih za njihovo izpolnitev. Matrika logičnega okvirja z jasnim navajanjem ciljev nudi sredstvo za preverjanje notranje logike načrta projekta in zagotavlja povezanost aktivnosti, rezultatov in ciljev. Načrtovalce prisili, da opredelijo kritične predpostavke in tveganja, ki bi lahko vplivala na uspešnost projekta, ter s tem spodbuja razpravo o izvedljivosti projekta. Pri navajanju kazalcev/indikatorjev za merjenje napredka morajo načrtovalci že od samega začetka razmišljati o nadziranju in vrednotenju projekta. Vse te temeljne informacije so združene v enem dokumentu – logičnem okvirju – ki predstavlja koristen povzetek za vse zainteresirane. V tabelarični obliki so opredeljene matrike logičnega okvirja za posamezna obravnavana področja programa varstva okolja.

Ukrepe smo še dodatno razdelali in jim določili terminski plan, stroške izvedbe in možne vire financiranja. Z vrednotenjem ciljev smo dobili prioritetne cilje in ukrepe. Za te ukrepe smo izdelali projektne naloge.



3. CILJI OBČINSKEGA PROGRAMA VARSTVA OKOLJA

Cilji so vsem akterjem jasen smerokaz, kaj ima prednost in k čemu je treba usmerjati dejavnosti. Z načrtovanjem zagotavljamo gospodarno izvajanje nalog, ki vodijo do doseganja ciljev. Cilji so vnaprej zamišljeni zaželeni rezultati oz. stanje, ki ga želimo doseči (Burja, 2007).

3.1. 3.1. Strateški in operativni cilji OPVOStrateški in operativni cilji OPVOV okviru OPVO smo določili dve vrsti ciljev:– strateške cilje, ki so opredeljeni za dolgoročnejše obdobje in predstavljajo pozitivne cilje, ki

izhajajo iz izzivov (kot sklopov problemov);– operativni cilji (kratko – do srednjeročni), ki so opredeljeni za eno – do največ 4-letno obdobje.

So številčnejši: za vsak strateški cilj je določenih cca. 5 operativnih ciljev.

V tabeli 1 so navedeni cilji, ki so rezultat posvetovanja med interesenti in deležniki v okviru delavnic.

Tabela 1: Cilji OPVOSTRATEŠKI CILJI OPERATIVNI CILJI

Zmanjšanje onesnaževanja okolja in trajnostna raba naravnih virov.

Povečanje rabe obnovljivih virov energije in zmanjšanje rabe fosilnih goriv.

Stalno spremljanje onesnaženosti zraka v občini.

Preprečevanje individualnih kurjenj.

Sprememba potovalnih navad prebivalcev MOMS in širše regije in zmanjšanje obremenjevanja okolja

Zmanjšanje vpliva kmetijstva na vode.

Ohranjanje in varovanje najboljših kmetijskih zemljišč.

Zagotovitev prodaje domačih izdelkov sonaravnega porekla v MOMS (tržnica).

Izboljšanje kakovosti površinskih in talnih voda z ustreznejšim varovanjem vodnih virov.

Zmanjšanje poplavne ogroženosti.

Ustrezna ureditev odvajanja in čiščenja odpadne vode ter učinkovita organiziranost ter financiranje gospodarske javne službe.

Nemotena oskrba s pitno vodo.

Zmanjšanje produkcije odpadkov na prebivalca.

Zmanjšanje količine odloženih odpadkov ni povečanje količine ločeno zbranih frakcij.

Evidentiranje in ustrezna rešitev starih bremen (zapuščena nelegalna odlagališča, divja odlagališča).

Omogočiti predelavo odpadkov v povezavi s sosednjimi občinami.

Zmanjšanje porabe energije za javne namene in učinkovita raba v gospodinjstvih.

Povečanje rabe daljinskega ogrevanja.

Povečanje rabe obnovljivih virov energije in zmanjšanje rabe fosilnih goriv.

Ohranjanje biotske raznovrstnosti na območju občine.

Ohranjanje pomembnih območij, vrst in habitatnih tipov v občini.



STRATEŠKI CILJI OPERATIVNI CILJISanacija območij večje vrednosti z vidika ohranjanja narave.

Gospodarski razvoj po načelu trajnostnega razvoja.

Spodbujanje razvoja živilsko-predelovalne industrije na temelju okoljsko čistih tehnologij.

Povečanje atraktivnosti lokacije Mestne občine Murska Sobota za dodaten razvoj gospodarstva, pri čemer mora MOMS postavljati prostorske pogoje za razvoj zgolj okoljsko sprejemljivega gospodarstva.

Sodelovanje občine in gospodarstva z namenom osveščanja obstoječih nosilcev gospodarskega razvoja v MOMS o priložnostih in prednostih ekološko skladnih tehnologijah s prenosom dobre prakse iz tujine.

Spodbujanje turizma z minimalnimi vplivi na okolje.

Dvig osveščenosti in informiranosti občanov v zvezi z okoljem.

Osveščenost in informiranost vseh občanov o njihovem vplivu na okolje ter o možnosti njihovega ustreznejšega ravnanja z okoljsko energetskega stališča.

Inovativni prijem na področju osveščanja/informiranja, ki omogoča obojestransko komunikacijo in posledično zaznava izboljšanje.

Učinkovita organiziranost varstva okolja.

Natančnejša opredelitev organiziranosti varstva okolja v občinski upravi.

Zagotavljanje sredstev za nevladne organizacije na področju okoljskih projektov iz občinskega, državnega in evropskega proračuna.

Za financiranje okoljskih projektov je potrebno zagotoviti lastne in druge vire financiranja okoljskih projektov – a ne nujno investicij! Pomembno je posvetiti ustrezno pozornost različnim možnim projektom, ki bodo posredno („mehki“ projekti) ali neposredno (investicijski projekti) vplivali na izboljševanje stanja okolja.

V sodelovanju gospodarskih družb in občine poiskati sinergije tudi na področju javno-zasebnega partnerstva.



3.2. 3.2. Prioritetni ciljiPrioritetni ciljiZ vrednotenjem ciljev na delavnicah smo dobili prioritetne operativne cilje, ki so opredeljeni v tabeli 2 glede na prejeto število točk. Cilje opredeljene na delavnici smo združili v sintezne operativne cilje in jim združili tudi točke. Točkovanje je bilo izvedeno v sklopu prve delavnice. Seznam prioritetnih operativnih ciljev je izdelan tako, da so zastopani cilji, ki so bili na delavnicah ovrednoteni kot najpomembnejši in da ima vsako obravnavano področje vsaj en prioritetni cilj.

Tabela 2: Seznam prioritetnih operativnih ciljevPRIORITETNI CILJI VREDNOTENJE

(število točk)1. V-C1 Izboljšanje kakovosti površinskih in talnih voda z ustreznejšim varovanjem

vodnih virov.21

2. VI-C1 Nemotena oskrba s pitno vodo. 203. XI-C1 Osveščenost in informiranost vseh občanov o njihovem vplivu na okolje ter

o možnosti njihovega ustreznejšega ravnanja z okoljskega stališča.15

4. V-C2 Ustrezna ureditev odvajanja in čiščenja odpadne vode ter učinkovita organiziranost ter financiranje gospodarske javne službe

14

5. II-C1Ohranjanje pomembnih območij, vrst in habitatnih tipov v občini. 136. II-C2 Sanacija območij večje vrednosti z vidika ohranjanja narave. 127. III-C1 Sprememba potovalnih navad prebivalcev MOMS in širše regije in

zmanjšanje obremenjevanja okolja.11

8. XII-C1Natančnejša opredelitev organiziranosti varstva okolja v občinski upravi.

9

9. IX-C1 Spodbujanje razvoja živilsko-predelovalne industrije na temelju okoljsko čistih tehnologij.

6

10. IV-C1 Ohranjanje in varovanje najboljših kmetijskih zemljišč. 511. VII-C1 Omogočiti kvalitetno predelavo odpadkov v povezavi s sosednjimi

občinami. 5

12. VIII-C1 Zmanjšanje porabe energije za javne namene in učinkovita raba v gospodinjstvih.

5

13. I-C1 Povečanje rabe obnovljivih virov energije in zmanjšanje rabe fosilnih goriv 314. X-C1 Spodbujanje turizma z minimalnimi vplivi na okolje. 115. XIII-C1 Zagotoviti vir sredstev v občinskem proračunu za zagotavljanje lastnih

virov sofinanciranih projektov.0

Glede na izvedeno vrednotenje smo ugotovili, da so v občini najbolj zaskrbljeni nad kakovostjo vode. Osnovni problem pa predstavlja tudi osveščenost občanov, podjetij in ostalih inštitucij, biotska raznovrstnost in odvajanje in čiščenje odpadne vode. Jasno pa je bila izražena tudi želja po izboljšanju organiziranosti varstva okolja v občini.



4. ZRAK IN PODNEBNE SPREMEMBE

4.1. 4.1. StanjeStanjeNa območju Mestne občine Murska sobota je zmerno celinsko podnebje. V Murski Soboti je povprečna letna temperatura 9,2ºC, povprečna januarska – 2,4ºC in povprečna julijska 19,2ºC. Letna količina padavin je med najnižjimi v Sloveniji (814 mm/leto). Padavine se zmanjšujejo od zahoda proti vzhodu. Največ padavin je poleti z viškom julija, najmanj pozimi z nižkom januarja. Poleti prevladuje vlažen zrak iz zahoda, ki povzroča nevihtne padavine, pozimi pa hladen in suh polarni celinski zrak. Značilna je nestalnost padavin zato so pogoste hude suše. Okrog 90 dni na leto je meglenih. Snežna odeja, debelejša od 10 cm, leži okrog 25 dni na leto. Dni, ko pade več kot 1 mm padavin, je na zahodu skoraj 100, na vzhodu pa manj kot 90.

V okviru ocene kakovosti zraka v Sloveniji za leto 2006 spada Mestna občina Murska Sobota v območje SI1 (Pomurska in Podravska brez območja mesta Maribor). Na tem območju so presežene mejne vrednosti za PM10 in O3, medtem ko so ostali polutanti, ki jih obsega monitoring pod spodnjim ocenjevalnim pragom. Tak rezultat je posledica, da je merilno mesto v Murski Soboti pod neposrednim vplivom prometa in industrije (ARSO, 2007).

Vzorčne meritve v letu 2006 so pokazale, da so bile v poletnem času, presežene letne mejne vrednosti za O3, kar je rezultat onesnaženja iz prometa. Vrednosti ogljikovega dioksida in benzena so bile na letni ravni znotraj dovoljenih vrednosti (tabela 3 in 4).

Tabela 3: Mejne, alarmne, dopustne in ciljne vrednosti ter sprejemljiva preseganja koncentracij za leto 2006 na merilnem mestu Murska Sobota (Arso, 2007)

1 ura 3 ure 8 ur leto

NO2 (µg/m3) 200 (MV)2

100 (SOP)2

140 (ZOP)2

400 (AV) 48 (DV)= 40 (MV)+ 8 (SP)26 (SOP)32 (ZOP)

O3 (µg/m3) 180 (OV)240 (AV)

120 (CV)5 40 (MV)10 (SOP)14 (ZOP)

Benzen (µg/m3) 7 (DV)= 5 (MV)+ 2 (SP)3,5 (ZOP)2 (SOP)

2- vrednost je lahko presežena 18-krat v enem letu5 – vrednost je lhako presežena 25-krat v enem letu (cilj za leto 2010)MV – mejana vrednost, SOP – spodnji ocenjevalni prag, ZOP – zgornji ocenjevalni prag, CV – ciljna vrednost, OV – opozorilna vrednost, AV – alarmna vrednost, DV – dopustna vrednost, SP – sprejemljivo preseganje

Tabela 4: Povprečne koncentracije polutantov pri meritvah z difuznim vzorčevalnikom (Arso, 2007)Čas meritve NO2

(ogljikov dioksid)O3 (ozon) C6H6 (benzen)

Poletje 2006 12 76 1

Pomemben vpliv na onesnaženje zraka in podnebne spremembe ima tudi proizvodnja toplote, kjer se pri zgorevanju goriv sproščajo različne snovi, ki so bile pred pretvorbo nevtralne, vezane v



gorivih, po pretvorbi pa imajo pogosto škodljivi vpliv na okolico (zrak). Iz tabele 5 so razvidne emisije onesnaževal po posameznih energentih, v tabeli 6 pa po posameznih porabnikih.

Tabela 5: Letne emisije posameznih energentov v MOMS (Energetska zasnova občine MS, 2006)t/leto SO2 NOX CO Prah CO2 SKUPAJPremog 3,1 0,6 40,9 0,5 945 990Les 0,8 4,0 476,1 5,6 7538 8024Tekoče gorivo ELKO

16,9 13,5 16,9 1,7 26421 26471

Zemeljski plin 0,0 16,8 21,0 0,0 24381 24418UNP 0,0 0,1 0,2 0,0 113 113SKUPAJ 20,8 35,1 555,1 7,8 59398 60017

Tabela 6: Letne emisije po posameznih porabnikih v MOMS (Energetska zasnova občine MS, 2006)

SO2 NOX CO Prah CO2 SKUPAJt/a % t/a % t/a % t/a % t/a % t/a %

Stanovanja 16,9 81,2 18,2 51,8 534,0 96,2 7,4 95,0 33317,7 56,1 33894 56,5Javni objekti 1,8 8,8 4,3 12,1 5,3 1,0 0,2 2,4 6905,1 11,6 6917 11,5Ostala poraba 1,6 7,6 3,1 8,9 3,9 0,7 0,2 2,0 5165,2 8,7 5174 8,6Industrija 0,51 2,5 9,52 27,2 11,90 2,1 0,05 0,7 14010,0 23,6 14032 23,4Skupaj 20,8 100 35,1 100 555,1 100 7,8 100 59398 100 60017 100

V Sloveniji na primer se je v obdobju 1951–2000 temperatura zraka zvišala za 1,1°C, v zadnjih 30 letih pa je ogrevanje preseglo mejo 1,5 °C. Scenariji bodočega podnebja za Slovenijo so bili izdelani na osnovi rezultatov tretjega poročila Medvladnega panela o klimatskih spremembah in na simulacijah globalnih modelov splošne cirkulacije zraka. Ob predvidenem povečanju vsebnosti toplogrednih plinov in sulfatnih aerosolov se bo dvignila temperatura zraka na celotnem območju Slovenije. Velikih razlik med posameznimi območji Slovenije ni. Do leta 2030 se bodo v Sloveniji temperature zraka predvidoma povečale za 0,5 °C do 2,5 °C, do leta 2060 pa za 1 °C do 3,5 °C (Kajfež, 2005).

Manj zanesljive so napovedi spremembe povprečne količine padavin za Slovenijo, razpon je od +10 % do –30 % ob enaki spremembi variance in verjetnosti pojava padavin. Količina padavin v topli polovici leta se bo najverjetneje zmanjšala v povprečju za do 20 %, v zimskem času pa lahko računamo na dokaj nespremenjeno količino padavin. Možno pa je celo tudi zmanjšanje količine padavin v jesenskem času (Kajfež, 2005).

Predvideva se, da bodo imele podnebne spremembe vpliv na pogostost pojavljanja ekstremnih vremenskih pojavov, kar velja tudi za sušo. Največkrat v obdobju 1961–2001 so se kmetijske suše pojavljale v priobalnem pasu Primorske (32-krat) in v Prekmurju (28-krat). Prav območje Mestne občine Murska Sobota naj bi bilo med bolj prizadetimi območji v občini, saj naj bi se primanjkljaj vode (v poletnih mesecih) v tleh še povečal.



4.2. 4.2. Prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnostiPrednosti, slabosti, priložnosti in nevarnostiTabela 7: SWOT analizaPREDNOSTI SLABOSTI

• zaradi odprtosti območja malenkostno boljša prevetrenost

• povprečno dolga kurilna sezona• izvajanje IPPC-ja (celovito preprečevanje in nadzor

onesnaževanja)• termalna voda

• onesnaženje iz prometa, zlasti zaradi visokega deleža osebnega prometa

• upadanje rabe javnega potniškega prometa• razvito kmetijstvo – pomemben vir metana• občutljivost na podnebne spremembe (suša, ekstremni

vremenski pojavi)

PRILOŽNOSTI NEVARNOSTI

• izkoriščanje obnovljivih virov energije za ogrevanje (termalna voda, bioplin)

• izboljšanje sistema JPP

• povečanje osebnega prometa• nadaljnja raba manj čistih fosilnih virov energije (za

ogrevanje)• industrijsko onesnaževanje• neupoštevanje podnebnih lastnosti območja

(sprememb).

4.3. 4.3. Cilji za zrak in podnebne spremembeCilji za zrak in podnebne spremembeStrateški cilj:Zmanjšanje onesnaženosti okolja in trajnostna raba naravnih virov.

Operativni cilji:1. Povečanje rabe obnovljivih virov energije in zmanjšanje rabe fosilnih goriv.2. Stalno spremljanje onesnaženosti zraka v občini.3. Preprečevanje individualnih kurjenj.4. Prilagajanje kmetijstva na podnebne spremembe.

Opombe:Cilji povezani s prometom so opredeljeni v poglavju Promet.



4.4. 4.4. Načrt ukrepanjaNačrt ukrepanja

4.4.1. LFA – logični okvir za zrak in podnebne spremembe

Tabela 8: Matrika logičnega okvirja programa varstva okolja za MOMSOPERATIVNI CILJI STANJE UKREPI/PROJEKTI KAZALCI

I-C1 Povečanje rabe obnovljivih virov energije in zmanjšanje rabe fosilnih goriv.

Nizek delež obnovljivih virov energije (sicer pa razmeroma dober potencial – termalna energija, sončna energija)

I-U1a Postavitev solarnih sistemov na javnih objektih.

I-U1b Določitev obvezne rabe obnovljivih virov energije v prostorskih aktih (OPN).

št. solarnih modulov,

delež obnovljivih virov energije v energetski bilanci

kakovost zraka (spremljanje polutantov),

delež obnovljivih virov energije v energetski bilanci občine

I-C2 Stalno spremljanje onesnaženosti zraka v občini

Občasno presežene vrednosti za O3 in PM10

I-U2a Postavitev mobilnega merilnega mesta za dnevno spremljanje kakovosti zraka v središču Murske Sobote.

kakovost zraka v središču mesta (spremljanje polutantov)

I-C3 Preprečevanje individualnih kurjenj.

Daljinsko ogrevanje v občini predstavlja le 4,3 % porabe posameznih energentov za ogrevanje in tehnološko toploto

I-U3a Vzpostavitev sistema centralnega ogrevanja na obnovljive vire energije (termalna voda).

delež obnovljivih virov energije v energetski bilanci občine

I-U3b Vzpostavitev strožje zakonodaje in nadzora na področju omejevanja kurjenja na prostem.

datum sprejetja odloka o omejevanju kurjenja na prostem

I-C4 Prilagajanje kmetijstva na podnebne spremembe

Pogostejše kmetijske suše zaradi podnebnih sprememb zahtevajo spremembe posevkov oz. ureditev namakanja

I-U4a Izvajanje ukrepov nacionalne strategije prilagajanja podnebnim spremembam

kmetijska škoda zaradi suše



4.4.2. Ukrepi

Tabela 9: Načrt ukrepanjaUKREP NOSILEC IN PARTNERJI ROK STROŠKI (€) VIRI

I-U1a Postavitev solarnih sistemov na javnih objektih.

MOMS 2012 3000 – 200.000 na objekt

Občinski proračun, EKO sklad

I-U1b Določitev obvezne rabe obnovljivih virov energije v prostorskih aktih (OPN).

MOMS 2008 10.000 (strokovna podlaga za OPN)

Občinski proračun

I-U2a Postavitev mobilnega merilnega mesta za dnevno spremljanje kakovosti zraka v središču Murske Sobote.

MOP – Arso, MOMS po letu 2012

Se ocenijo v glede na sodelovanje z Agencijo RS za okolje

Občinski proračun, proračun MOP

I-U3a Vzpostavitev sistema centralnega ogrevanja na obnovljive vire energije (termalna voda).

MOMS – javno zasebno partnerstvo

po letu2012

Odvisni od načina investicije (javno zasebno partnerstvo)

Občinski proračun, EKO-sklad, zasebni investitor

I-U3b Vzpostavitev strožje zakonodaje in nadzora na področju omejevanja kurjenja na prostem.

MOP po letu2012

0 Proračun MOP

I-U4a Izvajanje ukrepov nacionalne strategije prilagajanja podnebnim spremembam(po sprejetju nacionalne strategije prilagajanja podnebnim spremembam)

Kmetijska svetovalna služba / MOP / MOMS

začetek v letu2008

0 Proračun MOP



5. NARAVA

5.1. 5.1. StanjeStanjeVarovanje biosfere je pomembno zlasti v smislu varovanja biotske raznovrstnosti. Ta pomeni raznolikost živih organizmov iz vseh virov, ki zajemajo med drugim kopenske, morske in druge vodne ekosisteme ter ekološke komplekse, katerih del so; to vključuje raznovrstnost samih vrst, med vrstami in raznovrstnost ekosistemov (Po 2. členu Konvencije o biološki raznovrstnosti). V Mestni občini Murska Sobota se nahajajo naslednja območja pomembna z vidika ohranjanja narave:

Zavarovana območja– Gozdni park v Fazanariji pri Murski Soboti (ID 1664) – naravni rezervat

Območja predlagana za zavarovanje– Mura (ID 23) – krajinski park

Naravne vrednote– Murska Sobota -dob (EŠ 7000) Dob izjemnih dimenzij v grajskem parku v Murski Soboti– Noršinci – dob (EŠ 6951) Dob v Noršincih, severozahodno od Ljutomera– Tropovci – gramoznica (EŠ 7292) Habitat ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v opuščeni

gramoznici severovzhodno od Tropovcev, zahodno od Murska Sobota – Mura – reka 1 (EŠ 4424) Sonaravna struga reke Mure z obrežji in prodišči med Šentiljem in

Hotizo– Mura – loka 1 (EŠ 7469) Sonaravna struga reke Mure z obrežji in prodišči od Šentilja do Hotize– Mura – mrtvi rokav 3 (EŠ 6946) Mrtvica Mure – sistem mrtvih rokavov med naselji Hrastje –

Mota in Bunčani

Natura 2000– Mura (SPA SI5000010)– Mura (pSCI SI3000215)

Ekološko pomembna območja– Mura – Radmožanci (EŠ 42100)

Območja pričakovanih geoloških naravnih vrednot – Vučja vas – Samorodno zlato (Au) v rečnih naplavinah

Struga reke Mure je na odseku, ki teče skozi Slovenijo, razmeroma dobro ohranjena, posebno v srednjem in spodnjem toku z naravnimi značilnostmi, kot so erozije bregov, odlaganje proda, poplavljanje in ustvarjanje stranskih rokavov. Zaradi stalnega poglabljanja rečnega dna, ki je posledica zadrževanja proda za pregradami vodnih elektrarn v Avstriji, je poplavljanje omejeno na krajša obdobja po močnejših padavinah. Na slovenskem odseku reke ni pregrad, toda v zadnjem času se ponovno pojavljajo nekateri načrti za njihovo postavitev. Vzdolž reke in ob njenih stranskih strugah so razširjeni poplavni gozdovi in vlažni travniki, ki so navedeni v Habitatni direktivi v aneksu I. Spreminjanje nivoja talne vode ne nudi več optimalnih razmer za rast poplavnih gozdov in travišč v značilni obliki in lahko vodi v razvoj drugih oblik vegetacije ali omogoči spremenjen način gospodarjenja in uvajanje hitro rastočih drevesnih vrst.




• dokaj ohranjena reka Mura z mrtvimi rokavi • okoljska bremena (nelegalna odlagališča)• nelegalni posegi na pomembnih območjih z vidika

ohranjanja narave (npr.: gnojenje na priobalnih zemljiščih)

• pomanjkanje ustreznega gospodarjenja ob Muri


• sanacija in remediacija degradiranih območij• aktivno varstvo narave (v povezavi z eko turizmom) • obnovitev značilnosti rečnega koridorja in zagotovitev

ustreznih ekoloških razmer za mokrišča• ustrezno gospodarjenje ob Muri (npr.: odpiranje in

čiščenje stranskih rokavov)

• povečanje obremenjevanja okolja• upadanje biotske raznovrstnosti zaradi posegov na

območja varovanja• starim okoljskim bremenom se pridružijo novi

(nelegalna odlagališča)

5.3. 5.3. Cilji za naravoCilji za naravoStrateški cilj:Ohranjanje biotske raznovrstnosti na območju občine.

Operativni cilji:1. Ohranjanje pomembnih območij, vrst in habitatnih tipov v občini.2. Sanacija območij večje vrednosti z vidika ohranjanja narave.




5.4.1. LFA – logični okvir za naravo

Tabela 11: Matrika logičnega okvirja za naravoCILJI STANJE UKREPI/PROJEKTI INDIKATORJI

II-C1 Ohranjanje pomembnih območij, vrst in habitatnih tipov v občini.

Številna območja pomembna z vidika ohranjanja biotske raznovrstnosti (zelo pomembna je Mura z mrtvicami).

II-U1a Analiza možnosti zadrževanja vode v MONM (za varstvo habitatov, bogatenje vodonosnikov, varstvo pred poplavami).

površina območij namenjenih za zadrževanje vode,

količina zadržane vode

II-U1b Projekti ohranjanja štorklje (delavnice, naravoslovna učna pot).

velikost populacije štorklje

II-U1c Sodelovanje pri projektu Varstvo biotske raznovrstnosti na reki Muri (LIFE06 NATL(SI 000066 – BIOMURA) oz. izvedba dopolnilnih projektov za zagotavljanje ohranjanja biotske raznovrstnosti na reki Muri (potrebno je bolj natančno definirati projekt).

delež naravno urejenih brežin ob reki Muri

II-C2 Sanacija območij večje vrednosti z vidika ohranjanja narave.

Nelegalni posegi na pomembnih območjih z vidika ohranjanja narave (npr.: gnojenje na priobalnih zemljiščih, nelegalna odlagališča odpadkov).

II-U2a Program sanacije zapuščenih gramoznic.

število zapuščenih nesaniranih gramoznic

II-U2b Renaturacija Mokoša (vključno z naravoslovno učno potjo Mokoš – Mura).

obseg renaturiranih površin v občini



5.4.2. Ukrepi


II-U1a Analiza možnosti zadrževanja vode v MONM (za varstvo habitatov, bogatenje vodonosnikov, varstvo pred poplavami).

MOMS, MOP 2009 30.000 Proračun MOMS, proračun MOP

II-U1b Projekti ohranjanja štorklje (delavnice, naravoslovna učna pot).

MOMS v sodelovanju z nevladnimi organizacijami

po letu 2012

10.000 Proračun MOMS, EU skladi

II-U1c Sodelovanje pri projektu Varstvo biotske raznovrstnosti na reki Muri (LIFE06 NATL(SI 000066 – BIOMURA) oz. izvedba dopolnilnih projektov za zagotavljanje ohranjanja biotske raznovrstnosti na reki Muri (potrebno je bolj natančno definirati projekt).

MOMS v sodelovanju z Inštitutom za vode

2007 - dalje

0 Izvajalec in financer projekta

II-U2a Program sanacije zapuščenih gramoznic.

MOMS po letu 2012

50.000 Proračun MOMS

II-U2b Renaturacija Mokoša (vključno z naravoslovno učno potjo Mokoš – Mura).

MOMS, MOP 2010-2011

110.000 Proračun MOMS, proračun MOP, EU skladi



6. PROMET

6.1. 6.1. StanjeStanjeObremenjevanje okolja zaradi prometa postaja vse intenzivnejše. Prometna infrastruktura fizično posega v prostor, promet na njej pa obremenjuje okolje s potencialnimi nevarnostmi za ljudi in okolje (nesreče, razlitja) ter z emisijami škodljivih snovi. Promet porabi tretjino vse primarne energije in je eden največjih in najbolj razpršenih porabnikov neobnovljivih virov energije, a je pomembno gibalo razvoja.

Kljub tehničnim izboljšavam motornih vozil se zaradi povečane potrebe po mobilnosti emisije toplogrednih plinov v ozračje povečujejo. Stanje poslabšuje spreminjanje strukture prometa, saj se delež cestnega prometa neprestano povečuje, železniškega prometa pa ne. V celoti se povečuje tovorni promet, a predvsem cestni, kar dodatno obremenjuje okolje. V potniškem prometu je težnja zmanjševanja uporabe javnih prevozov še izrazitejša, tako v mestnem kot v medmestnem potniškem prometu. Zmanjševanje števila potnikov vpliva na ekonomijo javnih potniških prevozov in otežuje obnavljanje voznega parka. Prednosti osebnega prevoza se tako povečujejo. Zaradi porasta števila motornih vozil in povečane mobilnosti se je ustrezno povečala tudi poraba motornih goriv, s tem pa emisija CO2 kot najpomembnejšega toplogrednega plina. Obnavljanje voznega parka pozitivno vpliva na zmanjševanje emisije dušikovih oksidov, vendar se zaradi vse večjega števila vozil ti učinki zmanjšujejo (Poročilo o stanju okolja v Sloveniji, 2002).

Po podatkih iz prometne študije mesta iz l. 1997 naj bi se v mesto na delo vozilo 2.618 prebivalcev iz ostalih krajev mestne občine in 4.936 iz širše okolice (od tega le 1.572 z javnimi prevoznimi sredstvi). Poleg tega se dnevno v mesto vozi z javnim prevoznimi sredstvi še 1.348 učencev in dijakov in povprečno 5.580 ostalih, ki nakupujejo in hodijo po opravkih v mesto. V letu 1997 se je tako z javnim potniškim prevozom dnevno vozilo 8500 potnikov. S svojimi prevoznimi sredstvi pa se dnevno vozi še približno 640 učencev in dijakov (s kolesi in mopedi) ter okrog 3.500 ljudi z osebnimi vozili po raznih opravkih. Ob predpostavki, da za občino Murska Sobota veljajo enaki trendi upadanja javnega potniškega prometa kot za celotno Slovenijo, se v letu 2007 na tak način vozi le še cca. 3000 prebivalcev. Iz tega sledi, da se je hkrati povečal osebni potniški promet.

Za javni promet v Mestni občini Murska Sobota je značilno, da število potnikov v javnem potniškem prometu (avtobusi) vse od leta 91 pada (cca. 10% letno). Zaradi manjšanja interesa občanov in pomanjkanja stimulacije za avtobusni promet velja, da se je zmanjšalo število občasnih potnikov, kot tudi stalnih (mesečne vozovnice). Opaziti je, da so nekateri bivši potniki (šolarji) avtobus zamenjali celo s taksijem. Eden problemov je tudi slaba infrastruktura javnega potniškega prometa vključno z označbami postajališč. V občini je ponovno organiziran javni mestni avtobusni promet.

Z izgradnjo dela avtoceste in južne obvoznice se je tranzitni promet v veliki meri preusmeril iz najbolj urbanega dela mesta na njegovo obrobje, kljub temu pa zaradi slabe, ter neustrezne prometne infrastrukture in netrajnostno naravnane strukture potovanj (prevozov), v mestu prihaja do zastojev. Pomanjkanje sredstev za vzdrževanje in izgradnjo cest, neurejena zemljišča in predragi odkupi za ureditev omrežja primarnih prometnic, pomanjkanje prostora, rast osebnega standarda in motorizacije je povzročilo številne probleme in konflikte v prostoru (Strategija razvoja Mestne občine Murska Sobota 2006).



Promet je tudi eden glavnih virov hrupa na območju Mestne občine Murska Sobota. Zlasti so obremenjena območja ob glavnih prometnicah v občini. Natančna obremenjenost s hrupom ni znana saj, karta hrupa še ni bila izdelana.


• gradnja AC (preusmeritev tranzita)• železnica• območje križanj prometnih poti• tranzitni cestni promet je praktično izven

območja MOMS• zgrajene so prve kolesarske steze • v MOMS obratuje javni mestni avtobusni

prevoz.• uspešna uveljavitev prvih modrih con in

učinkovit nadzor

• tranzitni promet delno še skozi mesto• velika obremenitev prometnic• nizek delež JPP • prostorsko planiranje spodbuja osebni prometu• veliko mrtvih in poškodovanih v cestnem prometu in

negativna tendenca• neurejena in stihijsko zgrajena infrastruktura za pešce,

kolesarje in javni potniški promet• kurativno obravnavanje problematike prometa• filozofija zadovoljevanja vseh želja uporabnikov osebnih

avtomobilov• pomanjkljiv nadzor prometa v mirovanju• mediji premalo obravnavajo trajnostno mobilnost• neprimerna prometna kultura• slaba ozaveščenost o prometni problematiki• neprimerna struktura potovanj (peš-kolo-javni promet -osebni

avtomobil)• nezadosten in predrag javni potniški promet• nepovezanost kolesarskih poti s tranzitnimi in mednarodnimi• železniški promet na račun cestnega (enonivojska križanja,

ročen in zamuden nadzor zapornic, prometno in gospodarsko zgrešena železniška trasa Beltinci-Hodoš namesto Beltinci-Lendava )

• uporaba soli na prometnih površinah (nepravilno doziranje)• obremenjenost območij ob prometnicah in železnici s hrupom.


• zagotovitev dobrih povezav v regiji (intermodalno z železnico)

• zaprtje mestnega jedra (mestni JPP)• prostorsko načrtovanje poselitve ob

postajališčih• kolesarske in sprehajalne poti• spodbujanje JPP• priprava prometne politike v MOMS• osveščanje o prometni problematiki• pritegnitev medijev k sodelovanju• sprememba odlokov MO, sprememba pogojev

za investitorje,• ureditev in popularizacija JPP• ureditev kolesarskih poti, navezava na tranzitne

poti,• uvajanje območij umirjenega prometa in

območij za pešce• P+R sistem parkiranja na robu naselja in vožnja

z JPP po naselju • sodelovanje v evropskih projektih• ureditev prometa na način, ki bo zmanjšal

obremenjenost s hrupom

• upad potnikov (ukinitev JPP)• slabšanje železniških povezav• zastoji v mestu in povečanje hrupa• z novimi prometnicami in novimi parkirišči se bo osebni

motorni promet še povečal• da bi se evidentirane slabosti v prihodnosti še nadaljevale



6.3. 6.3. Cilji za prometCilji za prometStrateški cilj:Zmanjšanje onesnaženosti okolja in trajnostna raba naravnih virov.

Operativni cilj:1. Sprememba potovalnih navad prebivalcev MOMS in širše regije in zmanjšanje

obremenjevanja okolja.


6.4.1. LFA – logični okvir za promet

Tabela 14: Matrika logičnega okvirja za promet CILJI STANJE UKREPI/PROJEKTI INDIKATORJI

III-C1 Sprememba potovalnih navad prebivalcev MOMS in širše regije.

Slaba ozaveščenost glede okoljskih problemov, ki izhajajo iz prometa.

Ca. 10% letni upad rabe JPP.

Nezadovoljiva infrastruktura za organizacijo učinkovitega JPP.

Promet je eden glavnih virov hrupa v občini.

Neprimerna infrastruktura (kolesarske poti, pločniki).

III-U1a Izdelava študije trajnostne mobilnosti, ki bi natančno definirala potrebne korake za dosego ciljev.

III-U1b Ureditev prometnega režima in infrastrukture tako, da omogoča trajnostno mobilnost (avtobusna postajališča, parkirišča na obrobju, vzpostavitev con umirjenega prometa, preusmeritev tranzita, kolesarske poti, destimulacija parkiranja v mestnem jedru, preprečevanje nepravilnega parkiranja,...).

III-U1c Kampanja za osveščanje prebivalcev o vplivih njihovih potovalnih navad na okolje ter alternativnih možnostih (JPP, nemotoriziran promet,....).

število potnikov v JPP in gostota prometa na glavnih mestnih ulicah

III-U1d Določitev območij varstva pred hrupom in opredelitev obremenjenosti s hrupom.

hrup v občini (jakost hrupa ob prometnicah, št. ur ko so mejne vrednosti za hrup presežene)



6.4.2. Ukrepi


III-U1a Izdelava študije trajnostne mobilnosti.

MOMS 2009 30.000 Občinski proračun

III-U1b Ureditev prometnega režima in infrastrukture tako, da omogoča trajnostno mobilnost (avtobusna postajališča, parkirišča na obrobju, vzpostavitev con umirjenega prometa, preusmeritev tranzita, ureditev neprekinjenih kolesarskih poti,...).

MOMS 2012 1.000.000 Občinski proračun, investitorji na večjih površinah v mestu, EU skladi

III-U1c Kampanja za osveščanje prebivalcev o vplivih njihovih potovalnih navad na okolje ter alternativnih možnostih (JPP, nemotoriziran promet,....).


III-U1d Določitev območij varstva pred hrupom in opredelitev obremenjenosti s hrupom.




7. KMETIJSTVO

7.1. 7.1. StanjeStanjeV današnjem času se kmetijska dejavnost v prostoru odslikava v dveh smereh. Na eni strani prihaja do zelo intenzivne pridelave rastlin in gojenja živali ter združevanjem v večje obdelovalne površine, na drugi strani pa do opuščanja dejavnosti na območjih z manjšimi kmetijskimi potenciali.

Zaradi izboljšanja kmetijske pridelave se v prostoru izvajajo posegi, ki osušujejo ali namakajo tla ter agromelioracije. Osuševanje obsega ukrepe, objekte in naprave za urejanje in vzdrževanje talnega vodnega režima. Namakanje obsega ukrepe in naprave za zagotovitev vode, njeno distribucijo in rabo z namenom zagotoviti rastlinam optimalno vlago v tleh. Agromelioracije obsegajo ukrepe, ki izboljšujejo fizikalne, kemijske in biološke lastnosti tal (apnenje, založno gnojenje, planiranje, krčenje drevesne zarasti in grmičevja na zemljišču, naprava teras, ureditev gorskih in kraških pašnikov in podobno) ter izboljšajo dostop na kmetijsko zemljišče. Vsi ti posegi so značilni za intenzivno kmetijsko pridelavo in se v okolju kažejo z negativnimi vplivi.

Najintenzivnejša kmetijska pridelava poteka na njivah, v vinogradih in sadovnjakih. Najugodnejša območja za intenzivno poljedelstvo so ravnine in gričevja ter druga manjša sklenjena območja na dnu kotlin in ravnin. Take značilnosti ima tudi območje Mestne občine Murska Sobota.

Posledice kmetijstva se v okolju kažejo na več načinov. Intenzivna pridelava je odvisna od mehanizacije, ki pa je primerna le za določene prostorske pogoje, zato je ta vrsta kmetijstva vezana na ravne površine oz. večje posege za prilagoditev obdelovalnih površin za pridelavo. Poleg tega je okolje obremenjeno z vnosom neavtohtonih živalskih in rastlinskih vrst ter uporabo fitofarmacevtskih sredstev. Kmetijstvo vpliva z onesnaževanjem iz točkovnih in razpršenih virov na kakovost naravnih virov in biološko raznolikost.

Raziskave onesnaženosti tal v letu 2005 so na merilnem mestu v Murski Soboti pokazale prisotnost nevarnih snovi v tleh. Te izvirajo tako iz kmetijske, kot nekmetijske dejavnosti: spojine DDT in derivati ter nekatere spojine PAO so nad LOD ali LOQ vrednostjo, vsebnost Zn pa presega opozorilno vrednost.

Na območju občine Murska Sobota ekološka pridelava ni na visoki ravni. Nekaj kmetij v občini je vključenih v SKOP program in se ukvarja z integralno pridelavo in sonaravnim kmetijstvom. Do problemov prihaja predvsem na vodovarstvenih območjih, kar se odraža na kvaliteti pitne vode. Za vodovarstvena območja velja, da ni pravih pristopov, politik in ukrepanja. Bistveno so zmanjšana sredstva za kmetovanje na vodovarstvenih območjih.




• dokaj ravninska pokrajina• možnost namakanja• SKOP/KOP• boljša kmetijska zemljišča v Sloveniji (globoka)• veliko znanja in tradicija• pestrost pridelave• ni veliko omejitev

• slabo urejeno kmetovanje na vodovarstvenih območjih• koncentracija in specializacija kmetijstva (večja raba

gnojil in fitofarmacevtskih sredstev)• opuščanje manjših kmetij• slaba osveščenost kmetijskih pridelovalcev• delno neurejeno odvajanje odpadne vode iz gnojišč in

gnojnih jam• pozidava kmetijskih zemljišč• gnojenje in škropljenje na priobalnih zemljiščih


• integralno in sonaravno kmetijstvo (eko kmetijstvo, vrtnarstvo, zelenjavarstvo)

• osveščanje kmetijskih pridelovalcev in potrošnikov o vplivih na okolje

• izpeljava programa ekološkega kmetovanja• ureditev greznic in ostale komunalne infrastrukture• vzpostavitev kmetijske tržnice za domače izdelke• dopolnilne dejavnosti na kmetijah

• poslabšanje oz. ohranitev stanja kvalitete tal in talne vode,

• povečanje intenzivnosti kmetijstva (monokulture)• neurejeno ravnanje z odpadnimi vodami• onesnaženje tal

7.3. 7.3. Cilji za kmetijstvoCilji za kmetijstvoStrateški cilj:Zmanjšanje onesnaženosti okolja in trajnostna raba naravnih virov.

Operativni cilji:1. Zmanjšanje vpliva kmetijstva na vode;2. Ohranjanje in varovanje najboljših kmetijskih zemljišč;3. Zagotovitev prodaje domačih izdelkov sonaravnega porekla v MOMS (tržnica).




7.4.1. LFA – logični okvir za kmetijstvo

Tabela 17: Matrika logičnega okvirja za kmetijstvoCILJI STANJE UKREPI/PROJEKTI INDIKATORJI

IV-C1 Ohranjanje in varovanje najboljših kmetijskih zemljišč.

Na območju občine so kmetijska zemljišča med najboljšimi v državi.

IV-U1a Izdelava analize območij kmetijskih zemljišč s katero se natančno kategorizira kmetijska zemljišča in določi ukrepe in režime za posamezno kategorijo; (v študiji se lahko opredelijo tudi občutljiva območja) – za bodoče prostorske akte.

obseg najboljših kmetijskih zemljišč (1. kategorija)

IV-C2 Zmanjšanje vpliva kmetijstva na vode.

Onesnažena podtalnica zaradi rabe umetnih gnojil in fitofarmacevtskih sredstev.

IV-U2a Ureditev komunalne infrastrukture (gnojišč, gnojnih jam).

število neurejenih gnojišč in gnojnih jam

IV-U2b Usmeritev v sonaravno kmetijstvo in spodbujanje dopolnilnih dejavnosti (SKOP, KOP, program ekološkega kmetovanja)

število kmetij vključenih SKOP, KOP, program ekološkega kmetovanja

IV-C3 Zagotovitev prodaje domačih izdelkov sonaravnega porekla v MOMS (tržnica).

Problem lokalnih pridelovalcev s prodajo domačih izdelkov.

IV-U3a ''Ekološka'' tržnica v središču mesta.

obseg ponudbe domačih pridelkov v središču mesta

7.4.2. Ukrepi


IV-U1a Izdelava analize območij kmetijskih zemljišč.


IV-U2a Ureditev komunalne infrastrukture (gnojničnih jam, gnojiščnih plošč).

MOMS v sodelovanju s kmeti (lastniki)

po letu 2012

cca. 1.000 na gnojnično jamo oz. gnojiščno ploščo)

Občinski proračun, investicije lastnikov

IV-U2b Usmeritev v sonaravno kmetijstvo in spodbujanje dopolnilnih dejavnosti (SKOP, KOP, program ekološkega kmetovanja)

MKGP od 2007 dalje

0 (za občinski proračun)

Proračun MKGP

IV-U3a ''Ekološka'' tržnica v središču mesta.

MOMS po letu 2012

0 (če je lastnik zemljišča tržnice občina – stroške pokrije z minimalno najemnino)

Občinski proračun, EU-skladi



8. UPRAVLJANJE Z VODAMI

8.1. 8.1. StanjeStanjeUpravljanje z vodami ter vodnimi in priobalnimi zemljišči obsega varstvo voda, urejanje voda in odločanje o rabi voda. Cilj upravljanja z vodami ter vodnimi in priobalnimi zemljišči je doseganje dobrega stanja voda in drugih, z vodami povezanih ekosistemov, zagotavljanje varstva pred škodljivim delovanjem voda, ohranjanje in uravnavanje vodnih količin in spodbujanje trajnostne rabe voda, ki omogoča različne vrste rabe voda ob upoštevanju dolgoročnega varstva razpoložljivih vodnih virov in njihove kakovosti (Zakon o vodah /ZV-1/, Ur. l. RS št. 67/02, 2/04).

Načela upravljanja z vodami so skladno z zgoraj citiranim zakonom naslednja:• načelo celovitosti, ki upošteva naravne procese in dinamiko voda ter medsebojno

povezanost in soodvisnost vodnih in obvodnih ekosistemov na območju povodja,• načelo dolgoročnega varstva kakovosti in smotrne rabe razpoložljivih vodnih virov,• načelo zagotavljanja varnosti pred škodljivim delovanjem voda, ki izhaja iz potreb po

varnosti prebivalstva in njihovega premoženja, ob upoštevanju delovanja naravnih procesov,• načelo ekonomskega vrednotenja voda, ki vključuje stroške obremenjevanja, varstva in

urejanja voda,• načelo sodelovanja javnosti, ki omogoča sodelovanje javnosti pri sprejemanju načrtov

upravljanja z vodami,• načelo upoštevanja najboljših razpoložljivih tehnik in novih dognanj znanosti o naravnih

zakonitosti.

Za področje upravljanja z vodami na območju občine Murska Sobota skrbi predvsem Komunala, javno podjetje, d.o.o., ki pokriva področje rabe vode (vodovod) in odvajanja in čiščenja odpadnih voda. Med površinskimi vodami na območju občine Murska Sobota je pomembnejši vodotok reka Mura. Skozi občino teče tudi reka Lendava.

Odvajanje in čiščenje odpadnih voda je zelo pomembna okoljska dejavnost, saj vpliva na varstvo površinskih in podzemnih voda. S tem se preprečuje vnos dušika fosforja in fekalnih bakterij v vire pitne vode in območja kopalnih voda..

MO Murska Sobota spada med območja naselij z obremenjenostjo več kot 15.000 PE zato mora biti opremljena z javno kanalizacijo in komunalno čistilno napravo do 31. decembra 2010, do 31 decembra 2012 pa mora biti priključene na javno kanalizacijo najmanj 95 % obremenitve, ki nastaja zaradi odpadne vode.

Sistem kanalizacije je na območju Murske Sobote v večini dotrajan in mešan. Zaznati je veliko obremenjenost z odpadnimi vodami onesnaženimi s strani kmetijstva in živilske industrije, prisotne so tudi težke kovine, ki onemogočajo odlaganje blata iz ČN na kmetijske površine. Ker je vir znan, morajo inšpekcijske službe zagotoviti učinkovitejše predčiščenje.

Delež pokritosti s kanalizacijo je relativno visok in znaša 90% zato jim 95% priključenost do leta 2012 najverjetneje ne bo povzročalo težav. Komunalno neurejeno je še romsko naselje Pušča in je en od prednostnih projektov. V MO Murska Sobota imajo tudi novo CČN s kapaciteto 42.000 PE, ki jo je zgradil Petrol in jo ima v upravljanju 25 let. Trenutno delno dehidrirano blato iz čistilne naprave odvažajo na sežig v sosednjo Avstrijo, kar predstavlja dodatne stroške, zato bi bilo



smiselno urediti dehidracijo blata in sežig s kogeneracijo elektrike in toplote na lokaciji CČN, s čimer bi zmanjšali stroške in uredili problematiko nastajanja blata na CČN.

Mura izvira v Avstriji, v osrčju nacionalnega parka Hohe Tauern (Visoke Ture). Izvira na višini 1898 metrov in se do Prekmurja spusti za kakih 1700 metrov. Od izvira do sotočja z Dravo (pri Legradu v Podravini) je dolga 438 kilometrov, od česa je v Avstriji 295 km, v Sloveniji okrog 70 km. Reka Mura je edina večja slovenska reka, kjer je, čeprav utesnjena med nasipe, še delno ohranjena njena naravna dinamika. Meandri, mrtvice, prodišča in poplavni gozdovi sestavljajo naš najbogatejši ekosistem.

Kakovost Mure se na ravni državnega monitoringa spremlja in sicer so na reki tri merilna mesta, Ceršak, Petanjci in Mota. Na razpolago so podatki analiz iz leta 2005 (Monitoring kakovosti površinskih vodotokov v Sloveniji v letu 2005, Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, 2007). Kemijska kakovost vodotokov se s slovensko zakonodajo določa skladno z Uredbo o kemijskem stanju površinskih voda (Ur. l. RS, št. 11/02) in Uredbo o kakovosti površinskih voda za življenje sladkovodnih vrst rib (Ur. l. RS, št. 46/02). Kemijsko stanja na merilnem mestu Ceršak in Mota je ocenjeno kot slabo, na merilnem mestu Petanjci pa kot dobro. V letu 2004 je bilo kemijsko stanje slabo samo na merilnem mestu Mota. Razpoložljivi podatki iz vseh treh merilnih mest so podani v spodnji tabeli.

Tabela 19: Povišane vrednosti koncentracij snovi v vodi in preseženi parametri na reki Murienota MM Ceršak MM Petanjci MM Mota

KPK K2Cr2O7 mgO2/l 10 10 9,8NO2 mg/l / 0,089 0,147Fenolne snovi mg/l 0,013 / 0,012Mineralna olja mg/l 0,006 0,013 0,029Cu – sediment mg/kg / / 41Hg – sediment mg/kg 0,19 / 0,27Cr – sediment mg/kg / / 55AOX μg Cl/l 29 / 32

Vzrok za preseganja fenolnih snovi in AOX je predvsem v industriji, pri čemur so preseganja prisotna že na merilnem mestu kmalu za tem, ko reka Mura prečka slovensko mejo. Vsebnost Fenolnih snovi se do merilnega mesta Mota celo zmanjša, kar pomeni, da je vzrok onesnaženja z fenolnimi snovmi v sosednjih državah. Vrednost AOX se med merilnim mestom Ceršak in Mota nekoliko poviša, vendar za malenkostno koncentracijo. Vsekakor ni vzrok za povišanje v občini Murska Sobota, saj je merilno mesto Mota pred tem, ko reka Mura teče skozi Mestno občino Murska Sobota. Za analizo vpliva na območju MO Murska Sobota, bi bilo potrebno izvesti kemijske raziskave vode na meji, kjer reka vstopa oziroma izstopa iz območja občine.

Kakovost reke Ledave se na ravni državnega monitoringa spremlja in sicer na enem merilnem mestu (Čentiba). Kemijsko stanje v letu 2005 je na tem merilnem mestu ocenjeno kot slabo (Monitoring kakovosti površinskih vodotokov v Sloveniji v letu 2005, Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, 2007). Kemijsko stanje je slabo zaradi preseganja koncentracije AOX, saj je bila letna povprečna vrednost AOX 53 μg Cl/l, kar je za 33 μg Cl/l nad



mejno vrednostjo. To je edino merilno mesto na reki Ledavi, zato je vzrok za povišanje težko odkriti. Vzrok za povišanje organsko vezanih halogenov, sposobnih absorbcije (AOX) je predvsem v industriji.

Biološka ocena kakovosti površinskih vodotokov je bila na obeh rekah (Ledava in Mura) ocenjena z 2, kar pomeni da sta reki po trofični stopnji betamezosaprobne, po opisu kakovosti pa zmerno obremenjene.

Problem predstavlja tudi ribištvo v opuščenih gramoznicah brez ustreznih dovoljenj, saj ima zaradi hranjenja rib, potencialni negativni vpliv na podtalnico, ki pa še ni raziskan. Tak primer je tudi gramozna jama v Gradišču, ki sicer ni na območju MOMS, je pa blizu črpališča pitne vode.

Območje vodotoka Ledava je poplavno, zato je severni del občine na poplavno ogroženem območju, kjer se pojavljajo katastrofalne poplave. Južni del občine ob Muri je prav tako poplavno območje, kjer pa so poplave redke (Arso, 2007).

Kemijsko stanje vodnega telesa podzemne vode na območju Murske kotline je slabo, kar velja tudi za pitno vodo. Glavni razlog takega stanja so parametri za nitrate, atrezin, desetil-atrezin, bentazon, metolklor, terbutilazin, trikloroeten, tetrakloroeten, LHCH. Glavni viri onesnaževal pa so kmetijstvo, industrija, poselitev in promet.


• relativno urejen sistem odvodnjavanja• nova CČN• razpoložljivost vodnih virov• priložnost za razvoj reke Mure

• onesnaženje površinskih in talnih vod• klasično regulirani vodotoki• velika obremenjenost z odpadnimi vodami

onesnaženimi s strani kmetijstva in živilske industrije• območja neurejenega odvodnjavanja zalednih voda• mešani sistem kanalizacije• dotrajanost kanalizacije• ravninski teren (majhni gravitacijski padci)• neurejeno varstvo priobalnih zemljišč• slaba ozaveščenost uporabnikov, kaj spada v

kanalizacijo• slabe povratne informacije izvajalcev gradbenih del

kdaj,kje in kako izvajajo gradbena dela• neučinkovito delo inšpekcije• prenizka cena odvajanja in čiščenja odpadnih voda, za

ustrezno vzdrževanje in upravljanje ter izgradnjo sistema

• naselje Pušča je še brez kanalizacijskega sistema


• izboljšanje kvalitete podtalnice in s tem tudi pitne vode• izboljšanje ekološkega stanja površinskih in

podzemnih voda• ekološko kmetijstvo• izboljšati pred-čiščenje• sežigalnica dehidriranega blata in kogeneracija toplote

ter elektrike

• poslabšanje stanja površinskih in podzemnih voda• pozidava retenzijskih površin• intenzivni razvoj kmetijstva in gospodarstva• intenzivna energetska izraba poljščin• spremembe rabe zemljišč• izpust odpadnih voda v podtalnico



8.3. 8.3. Cilji za upravljanje z vodamiCilji za upravljanje z vodamiStrateški cilj:Zmanjšanje onesnaženosti okolja in trajnostna raba naravnih virov.

Operativni cilji:1. Izboljšanje kakovosti površinskih in talnih voda z ustreznejšim varovanjem vodnih virov;2. Zmanjšanje poplavne ogroženosti;3. Ustrezna ureditev odvajanja in čiščenja odpadne vode ter učinkovita organiziranost ter

financiranje gospodarske javne službe.


8.4.1. LFA – logični okvir za upravljanje z vodami

Tabela 21: Matrika logičnega okvirja za upravljanje z vodamiCILJI STANJE UKREPI/PROJEKTI INDIKATORJI

V-C1 Izboljšanje kakovosti površinskih in talnih voda z ustreznejšim varovanjem vodnih virov.

Mura – kem. stanje (slabo že ob vstopu v državo) – bio. stanje (2.razred – zmerno obremenjena)Ledava – kem. stanje (slabo) – bio. stanje (2.razred – zmerno obremenjena)Glavni razlog za slabo kem. stanje so industrijske odplake

V-U1b Program identifikacije in sanacija virov onesnaževanja podtalnice (stara bremena-odlagališča, kmetijstvo, neurejena kanalizacija...).

kemijsko/biološko stanje talne vode

Podtalnica je obremenjena s ploskovnimi (kmetijstvo) in točkovnimi (nelegalna odlagališča) viri onesnaženja.

V-U1b Pobuda MOP za pripravo ustrezne uredbe o zavarovanju podtalnice.

V-U1c Spremljanje učinkovitosti izvajanja zakonodaje in nadzora.

V-U1d Učinkovitejše predčiščenje v industriji.

kemijsko in biološko stanje talne vode

V-C2 Ustrezna ureditev odvajanja in čiščenja odpadne vode ter učinkovita organiziranost ter financiranje gospodarske javne službe.

Visoka pokritost s kanalizacijskim sistemom (90%) vendar je večji del mešan sistem.

V-U2a Izgradnja ločenega sistema in obnova kanalizacijskega sistema.

pokritost občine z ločenim kanalizacijskim sistemom,

Previsoki stroški in prenizka cena odvajanja in čiščenja odpadnih voda, za ustrezno vzdrževanje in upravljanje ter izgradnjo sistema.

V-U2b Študija izvedljivosti termične obdelave blata iz ČN in drugih biorazgradljivih odpadkov s kogeneracijo energije.

količina predelanega blata in količina pridobljene energije

V-U2c Dvig cene odvajanja in čiščenja odpadnih voda na raven lastne cene.

višina finančne izgube



CILJI STANJE UKREPI/PROJEKTI INDIKATORJIV občini nekateri občani zaradi nezmožnosti plačila priključka niso priključeni na kanalizacijsko omrežje, čeprav je zgrajeno.

V-U2d Povezava oddelka za javno infrastrukturo z oddelkom za družbene dejavnosti (priklop socialno ogroženih prebivalcev).

število ne-priklopljenih prebivalcev

V-C3-Zmanjšanje poplavne ogroženosti.

Poplavno ogrožena so območja ob Ledavi in Muri.

V-U3a Vzpostavitev prioritetnega ponikanja in zadrževanja padavinskih voda, ter ureditev ločenega sistema odvajanja odpadnih voda in vzpostavitev katastra ter nadzora nad investicijami KS.

delež meteornih vod, ki se ponikajo

V-U3b Strokovne podlage za ureditev odvajanja zalednih voda.

obseg in število poplav

V-U3c Pobuda za remediacijo – renaturacijo Ledave, zadrževalnik Predanovci.

stanje vodotokov (dolžine odsekov glede na kategorije preoblikovanosti)



8.4.2. Ukrepi


V-U1a Program identifikacije in sanacija virov onesnaževanja podtalnice (stara bremena-odlagališča, kmetijstvo, neurejena kanalizacija...).

MOMS, MOP-ARSO, Komunala MS

2008 - 2009

50.000 + sanacija Občinski proračun, Proračun MOP

V-U1b Pobuda MOP za pripravo ustrezne uredbe o zavarovanju podtalnice.

MOMS, MOP-ARSO 2008 0 -

V-U1c Spremljanje učinkovitosti izvajanja zakonodaje in nadzora.

MOMS, MOP-ARSO 2009 0 -

V-U1d Učinkovitejše predčiščenje v industriji.

Podjetja, MOMS, Komunala MS

2012 0 (za občinski proračun)

Proračuni podjetij

V-U2a Izgradnja ločenega sistema in obnova kanalizacijskega sistema.

MOMS, Komunala MS javno-zasebno partnerstvo

2012 5.030.000 Občinski proračun, kom. prispevek, okoljska dajatev, EU-sredstva, javno- zasebno partnerstvo

V-U2b Študija izvedljivosti termične obdelave blata iz ČN in drugih biorazgradljivih odpadkov s kogeneracijo energije.

MOMS, javno-zasebno partnerstvo

2008 40.500 Občinski proračun, javno-zasebno partnerstvo

V-U2c Dvig cene odvajanja in čiščenja odpadnih voda na raven lastne cene.

Komunala MS, 2008 2.000 Komunala MS

V-U2d Povezava oddelka za javno infrastrukturo z oddelkom za družbene dejavnosti (priklop socialno ogroženih prebivalcev).

MOMS 2009 0 -

V-U3a Vzpostavitev prioritetnega ponikanja in zadrževanja padavinskih voda, ter ureditev ločenega sistema odvajanja odpadnih voda in vzpostavitev katastra ter nadzora nad investicijami KS.

MOMS, Komunala MS javno-zasebno partnerstvo

po letu 2012

stroške prevzamejo posamezni investitorji, izjema je občinska infrastruktura

Občinski proračun, zasebni investitor

V-U3b Strokovne podlage za ureditev odvajanja zalednih voda.

MOMS, MOP-ARSO 2008 - 2012

50.000 Občinski proračun, Proračun MOP

V-U3c Pobuda za remediacijo – renaturacijo Ledave, zadrževalnik Predanovci.

MOMS 2009 0 -



9. PITNA VODA

9.1. 9.1. StanjeStanjePitna voda postaja vse dragocenejša, vse redkejša, količine načrpane vode se zmanjšujejo, nivo podtalnice se niža. Mestna Občina Murska Sobota pri tem ni izjema.

Vodovod Murska Sobota oskrbuje približno 27.000 prebivalcev gospodarstev v občinah Murska Sobota, Moravske Toplice, Puconci in Cankova. Skupno število priključkov je 7.468, od tega 909 podjetij, 110 blokov z 2.747 stanovanji in 6.449 individualnih priključkov. Celotni sistem obsega 270,084 km cevovodov, od tega v MOMS 123,814 km. Z vodovodom je pokrito celotno območje MOMS z izjemo zaselka Mali Bakovci in nekaj osamljenih hiš.

V podjetju Vodovod Murska Sobota opozarjajo na premalo sinergije med ostalimi vodovodi v regiji, zato bi si želeli več sodelovanja, racionalizacijo poslovanja, skupne službe za nadzor, zagotavljanje kakovosti in vzdrževanje - Pomurski vodovod.

Trenutna kvaliteta vode v vodovodnem sistemu Murska Sobota je skladna z veljavnim Pravilnikom o pitni vodi. Vodna zajetja so na lokacijah Krog, Fazanerija in Črnske meje. Največja količina vode se načrpa v Krogu, zajetji Črnske meje in Fazanerija se uporabljata v večjih količinah samo v primeru večje porabe v sušnih obdobjih. Priprava vode se ne izvaja. Za dezinfekcijo s plinskim klorom je v Krogu in Črnskih mejah postavljena klorirna naprava. Rezervnih vodnih virov ni.

Vodovodno omrežje je v relativno dobrem stanju, vodne izgube znašajo 14,8%. V sistemu je 24,38 km azbestnih (salonitnih) cevovodov, ki jih bo potrebno nadomestiti. V zadnjih petih letih je opazen padec prodane vode za približno 30%. Vzrok za to je uvedba okoljske dajatve za odvajanje in čiščenje odpadnih voda in zmanjšanje porabe v industriji zaradi propadanja panog in racionalizacije.

V Murski kotlini monitoring od leta 1993 kaže na močno onesnaženje podtalnice z LHCH (dikloroeten, trikloroeten in tetrakloroeten) na širšem območju JV od Murske Sobote. Na večini merilnih mest so ugotovljene visoke koncentracije nitratov in pesticidov. Vsebnosti pesticida atrazina in njegovega razgradnega produkta destil-atrazina se sicer znižujejo, vendar ga nadomeščajo z bentazonom, metolaklorom in terbutilazinom. Našteti pesticidi so bili v zelo visokih koncentracijah ugotovljeni tudi v pitni vodi, odvzeti na pipah uporabnikov (ARSO, 2007).



9.2. 9.2. Prednosti, slabosti, priložnosti, nevarnostiPrednosti, slabosti, priložnosti, nevarnostiTabela 23: SWOT analizaPREDNOSTI SLABOSTI

• relativno lahka izgradnja zaradi značilnosti prostora• majhne izgube v omrežju• visoka pokritost v vodovodom

• slabša kvaliteta pitne vode (občasne prekoračene mejne vrednosti onesnaževanja posameznih vodnih črpališč)

• na nekaterih vodovarstvenih območjih ni dosežen aktivni način in režim varovanja območij in črpališč, ter določene odškodnine lastnikom zemljišč

• relativno mala poraba in prenizka cena vode• problematika z razmejitvijo med javnim in skupim

vodovodom pri večjih porabnikih• problematika z vodovodom v večstanovanjskih stavbah

neplačevanje, obnova …)• visoka ocena ranljivosti vodonosnika


• povezava vodnih sistemov s sosednjimi regijami- Pomurski vodovod

• iskanje novih lokacij za vodne vire

• onesnaževanje vode s strani kmetijstva in divjih odlagališč

• izpadi zaradi suše ali prekomernega onesnaženja• prenizka cena vode, ki ne zagotavlja zadostnih sredstev

za ustrezno vzdrževanje in upravljanje

9.3. 9.3. Cilji za pitno vodoCilji za pitno vodoStrateški cilj:Zmanjšanje onesnaženosti okolja in trajnostna raba naravnih virov.

Operativni cilji:1. Nemotena oskrba s pitno vodo.

Opomba: cilj varovanja vodnih virov je zajet že v poglavju o upravljanju z vodami


9.4.1. LFA – logični okvir za pitno vodo

Tabela 24: Matrika logičnega okvirja za pitno vodoCILJI STANJE UKREPI/PROJEKTI INDIKATORJI

VI-C1 Nemotena oskrba s pitno vodo.

Premalo povezanosti med posameznimi vodovodnimi sistemi v regiji in odsotnost skupnega vzdrževanja in nadzora kakovosti.

VI-U1a Vzpostavitev pomurskega vodovoda (povezava s sosednjimi vodovodnimi sistemi).

kvaliteta in količina vode

Izgube v vodovodnem omrežju znašajo okoli 14%.

VI-U1b Sanacija dotrajanega dela omrežja.

količina izgub

Celotno območje MOMS je oskrbovano z vodo z izjemo zaselka Mali Bakovci in nekaj osamljenih hiš.

VI-U1c Priključitev vseh gospodinjstev na vodovod.

število priključenih gospodinjstev

Opomba: ukrepi varovanja vodnih virov je zajet že v poglavju o upravljanju z vodami



9.4.2. Ukrepi


VI-U1a Vzpostavitev pomurskega vodovoda (povezava s sosednjimi vodovodnimi sistemi).

MOMS in ostale občine Pomurske regije

2008 -(MOMS 10 % investicije)

Občinski proračuni, državna in evropska sredstva

VI-U1b Sanacija dotrajanega dela omrežja.

MOMS 2010 4.710.000 Občinski proračuni, EU-skladi

VI-U1c Priključitev vseh gospodinjstev na vodovod.

MOMS 2012 380.000 Občinski proračun, EU-skladi



10. RAVNANJE Z ODPADKI

10.1. 10.1. StanjeStanjeNa območju občine Murska Sobota je bilo leta 1991 ustanovljeno podjetje Saubermacher & Komunala, d.o.o., ki je v celoti prevzelo področje ravnanja z odpadki. Podjetje je v polovični lasti podjetja Saubermacher Dienstleistungs AG, polovično pa v lasti 12 občin. Pred vstopom omenjenega podjetja je bilo stanje na področju ravnanja z odpadki slabo, saj je obsegalo le zbiranje (tudi ni bilo popolnoma urejeno), transport in odstranjevanje (odlaganje). V sklopu zbiranja in odstranjevanja pretežno ni bilo ločevanja po posameznih frakcijah in posledično možnosti nadaljnje predelave oziroma drugih oblik odstranjevanja (razen odlaganja).

S prihodom podjetja Saubermacher na območje občine Murska Sobota se je začelo vpeljevanje gospodarnega ravnanja z odpadki oziroma gospodarjenja z odpadki, ki je poleg zbiranja, transporta, začasnega skladiščenja, odstranjevanja in predelave obsegalo tudi preprečevanje nastajanja odpadkov, zmanjšanja količin in zmanjševanja vplivov na okolje. Dejavnost gospodarnega ravnanja z odpadki na območju občine Murska Sobota je v grobem sestavljena iz naslednjih štirih elementov:

• zmanjšanje količine odpadkov,• ločeno zbiranje posameznih frakcij,• ponovna uporaba oziroma reciklaža zbranih odpadkov,• odlaganje preostanka odpadkov.

Za doseganje zmanjšanja količine odpadkov se stalno izvaja vzgoja in osveščanje predvsem otrok in mladine s konkretnimi projekti v povezavi z vzgojnovarstvenimi zavodi. Stalno pa se izvaja tudi osveščanje preko lokalnih medijev (časopis, radio, televizija, internet), da se zmanjša količina odpadkov s premišljenimi nakupi in ustreznim ravnanjem, ter poudarjanjem pomembnosti ločenega zbiranja posameznih frakcij odpadkov.

Omogočeno je brezplačno ločeno oddajanje posameznih frakcij v zbirnem centru (papir in lepenke vseh vrst in velikosti, vključno z odpadno embalažo iz papirja in lepenke, steklo vseh velikosti in oblik, vključno z odpadno embalažo iz stekla, plastiko, vključno z odpadno embalažo iz plastike ali sestavljenih materialov, odpadkov iz kovin, vključno z odpadno embalažo iz kovin, les, vključno z odpadno embalažo iz lesa, oblačila, tekstil, jedilno olje in maščobe, barve, črnila, lepila in smole, ki ne vsebujejo nevarnih snovi, detergente, ki ne vsebujejo nevarnih snovi, baterije in akumulatorje, ki niso razvrščeni v skupine 16 06 01, 16 06 02 ali 16 06 03 v klasifikacijskem seznamu odpadkov, določenem v predpisu o ravnanju z odpadki, električno in elektronsko opremo, ki ne vsebuje nevarnih snovi, kosovnih odpadkov). Ločeno zbiranje je omogočeno tudi na ekoloških otokih, ki se jih po potrebi tudi premešča (spremlja se ustreznost posameznih lokacij). Zaradi petnajst letnega spodbujanja in osveščanja je ločeno zbiranje zadovoljivo, saj se iz gospodinjstev ločeno zbere približno 28 % odpadkov (leta 2002 se je ločeno zbralo 25 %) in se predvideva še povišanje odstotka (na 40 %). Vsako leto pa se izvajajo tudi ločena zbiranja posebnih odpadkov v povezavi z vzgojno varstvenimi zavodi. Prav tako se vsako leto dvakrat letno izvajajo akcije kosovnih in nevarnih odpadkov od gospodinjstev.

Vsi ločeno zbrani odpadki gredo v predelavo, v kolikor obstaja pooblaščen predelovalec tovrstnih odpadkov, sicer pa na odstranjevanje pooblaščenim za tovrstno ravnanje. V predelavo gredo tudi ločeno zbrani biološki odpadki. Ostali odpadki oziroma tisti, ki niso ločeno zbrani pa se odlagajo na odlagališču nenevarnih odpadkov Puconci, ki pa se ne nahaja v občini Murska Sobota. V



prihodnosti se predvideva na lokaciji odlagališča vzpostaviti Regionalni center za ravnanje z odpadki, ki bo namenjen tudi za območje občine Murska Sobota. S tem bo omogočena bio-mehanska obdelava mešanih odpadkov in posledično večja stopnja ločeno zbranih frakcij.

Tabela 26: Količine zbranih odpadkov od leta 2002 do leta 2006 so podane v naslednji preglednici:Enota 2002 2003 2004 2005 2006

Mešani komunalni [m3] 73.082 73.344 74.473 62.992 64.612Biorazgradljivi [m3] 13.581 13.608 13.752 11.695 11.501Papir [m3] 7.031 7.133,88 7.370 6.938 7.233Steklo [m3] 888 907 1.117 1.065 1.078Plastika [m3] 337 583 687 817 889Kovine [m3] 268 477 572 602 605Kosovni odpadki [m3] 2.276 2.902 3.923 4.107 4.305Nevarni odpadki [t] 5,1 6,0 4,6 3,9 4,8SKUPAJ (brez nevarnih) [m3] 97.463 98.955 101.894 88.216 90.223Št. prebivalcev v MOMS [št.] 20.144 20.015 19.919 19.788 19.683Količina mešanih kom. (Saubermacher)* [t] 19.731 18.090 19.420 19.064 19.151

Odloženih na prebivalca (MOMS)** [kg/št.] 280 282 288 245 252

Zbrani odpadki naprebivalca (12. občin)* [kg/št.] 329 302 324 318 319

* Podjetje Saubermacher & Komunala, d.o.o. zbira odpadke v 12. občinah, in spremlja količino v kilogramih za celotno območje zbiranja (kamioni pobirajo odpadke v več občinah hkrati, predno jih pripeljejo na odlagališče in stehtajo). Količina predstavlja količino zbranih mešanih komunalnih odpadkov iz gospodinjstev in industrije.Opomba: Za Slovensko povprečje v letu 2006 še ni dostopnega podatka, zato smo vrednost ocenili z značilnim trendom preteklih let.

Slika 1: Prikaz količine nastalih odpadkov na prebivalca v MOMS, v 12. občinah in SLO povprečje


0

50

100

150

200

250

300

350

400

450

500

2002 2003 2004 2005 2006 leto

kg/preb.

komunalni) – MOMS(vseh) – 12. občin(komunalnih) – 12.občin(komunalni) – SLO


Količina komunalnih odpadkov na prebivalca v Mestni občini Murska Sobota je daleč pod Slovenskim povprečjem, in se še dodatno zmanjšuje, kar je posledica povečevanja ločeno zbranih frakcij. Struktura zbranih odpadkov iz gospodinjstev na območju Mestne občine Murska Sobota je podana na spodnji sliki. Količina ločeno zbranih odpadkov se iz leti povečuje (leta 2002 ločene frakcije 25 %, leta 2006 ločenih frakcij 28 %), kar je lepo razvidno iz gornje tabele. Iz navedenega je razvidno, da je sistem gospodarjenja na območju MOMS učinkovit.

Slika 2: Struktura zbranih odpadkov iz gospodinjstev na območju MOMS

Iz prikaza količine nastalih odpadkov na prebivalca v MOMS, v 12. občinah in SLO povprečje (slika 1) je razvidno, da je količina vseh zbranih odpadkov (tako iz industrije kot iz gospodinjstev) pod slovenskim povprečjem. Vsekakor je to posledica prihoda podjetja Saubermacher DAG na območje in vpeljava sistema iz tujine.


Mešani komunalniBiorazgradljiviPapirStekloPlastikaKovineKosovni odpadki



• možnost ločenega zbiranja vseh frakcij,• brezplačno ločeno zbiranje,• vzgajanje, osveščanje in informiranje• fleksibilnost ekoloških otokov• skupno odlagališče celotne regije (Puconci)• prilagodljiva mobilnost (različne velikosti)• stalno prenašanje aktualnega znanja iz Evrope, kjer

partner izvaja svoje aktivnosti• vračanje odpadkov iz industrije v predelavo oz.

ponovno uporabo

• divja odlagališča (slab nadzor)• brez bio-mehanskega ločevanja pred odlaganjem• nadziranje nastalih količin odpadkov• še ne dovolj prijazen sistem RO do uporabnikov• pozna vzpostavitev Centra za ravnanje z odpadki


• najbolj osveščena občina na področju ravnanja z odpadki

• najmanjša količina odpadkov na prebivalca• večji delež ločeno zbranih frakcij• nove tehnologije predelave odpadkov (kompost,

energetsko izkoriščanje)• nacionalni projekt – tehnologija OVE• uporaba odlagališčnega plina (sodelovanje)• natančnejše ovrednotenje nastalih odpadkov (tehtanje

po posameznih vrstah)• vzpostavitev prijaznejšega sistema RO

• povečevanje količine odpadkov na prebivalca• zmanjšanje deleža ločeno zbranih odpadkov• podražitev storitve ravnanja z odpadki (večje število

divjih odlagališč)• onesnaževanje okolja v primeru neustreznega ravnanja

(divja odlagališča, nevarni odpadki, itd.)• presežek odpadkov glede na kapaciteto odlagališča• visok dvig cene ravnanja z odpadki

10.3. 10.3. Cilji za ravnanje z odpadkiCilji za ravnanje z odpadkiStrateški cilj:Zmanjšanje onesnaženosti okolja in trajnostna raba naravnih virov.

Operativni cilji:1. Zmanjšanje produkcije odpadkov na prebivalca.2. Zmanjšanje količine odloženih odpadkov in povečanje količine ločeno zbranih frakcij.3. Evidentiranje in ustrezna rešitev starih bremen (zapuščena nelegalna odlagališča, divja

odlagališča).4. Omogočiti predelavo odpadkov v povezavi s sosednjimi občinami.




10.4.1. LFA – logični okvir za ravnanje z odpadki

Tabela 28:Matrika logičnega okvirja za ravnanje z odpadkiCILJI STANJE UKREPI/PROJEKTI INDIKATORJI

VII-C1 Omogočiti kvalitetno predelavo odpadkov v povezavi s sosednjimi občinami.

V prihodnosti se predvideva vzpostavitev Regionalnega centra za ravnanje z odpadki (v občini Puconci) za 20. pomurskih občin vključno z MOMS.

VII-U1a Vzpostavitev nacionalnega centra odličnosti gospodarjenja z odpadki (bodoči CERO) v povezavi s sosednjimi občinami in odlagališčem Puconci.

število strokovnega kadra na področju okoljsko komunalnih ved v občini

količina odloženih odpadkov in količina predelanih odpadkov

VII-C2 Zmanjšanje produkcije odpadkov na prebivalca.

Količina zbranih odpadkov je pod slovenskim povprečjem (319 kg).

Glej ukrepe v poglavju osveščenost/informiranost.

količina zbranih odpadkov

VII-C3 Zmanjšanje količine odloženih odpadkov in povečanje količine ločeno zbranih frakcij.

Delež ločeno zbranih frakcij (l. 2006) znaša 28%.

VII-U3a Biomehanska predelava odpadkov v sklopu CERO Puconci.

količina biomehansko predelanih odpadkov

VII-C4 Evidentiranje in ustrezna rešitev starih bremen (zapuščena nelegalna odlagališča, divja odlagališča).

Številna nelegalna odlagališča (slab nadzor).

VII-U4a Izdelava študije oz. evidence neurejenih (nelegalnih) odlagališč odpadkov in v nadaljevanju njihova ustrezna sanacija.

število nelegalnih odlagališč odpadkov

10.4.2. Ukrepi


VII-U1a Vzpostavitev nacionalnega centra odličnosti gospodarjenja z odpadki (bodoči CERO) v povezavi s sosednjimi občinami in odlagališčem Puconci.

MOMS, ostale pomurske občine, Saubermacher & Komunala, d.o.o.

2010 - 2012

25.000/leto Občinski proračuni, zasebni investitor, EU-skladi

VII-U3a Biomehanska predelava odpadkov v sklopu CERO Puconci.

Občine lastnice, Saubermacher & Komunala, d.o.o.,

po letu 2012

oceni se na podlagi prispevnega območja.

Občinski proračuni, zasebni investitor, EU-skladi

VII-U4a Izdelava študije oz. evidence neurejenih (nelegalnih) odlagališč odpadkov in v nadaljevanju njihova ustrezna sanacija.

MOMS, Saubermacher & Komunala, d.o.o.

2008 - 2009

V okviru ukrepa V-U1a-Program identifikacije in sanacije virov onesnaževanja podtalnice

Občinski proračuni, zasebni investitor,



11. ENERGETIKA

11.1. 11.1. StanjeStanjeZa območje Mestne občine Murska Sobota je bila v lanskem letu izdelana Energetska zasnova, ki je natančno opredelila energetsko stanje v občini. Delež končne porabe energije v metni občini Murska Sobota znotraj porabe v Sloveniji je povzet po Energetski zasnovi in je podan v spodnji preglednici:

vsa energija [%] brez industrije [%]

toplotna energija 0,88 1,14

električna energija 0,97 1,14

skupaj končna energija 0,91 1,14

delež prebivalcev (popis 2002) 1,02 1,02Vir: Energetska zasnova mestne občine Murska Sobota, IBE d.d., 2006

Največja količina energije se glede na vrsto porabnikov porabi v gospodinjstvih (52 %), sledi poraba v industriji in obrti (27 %), poraba v javnih objektih (12 %) in ostala poraba (9 %). Pri tem se 68 % energije porabi za ogrevanje, 22 % za tehnološke namene in 10 % za ogrevanje sanitarne vode. Za ogrevanje stanovanjskih objektov se v 57 % uporablja kurilno olje, v 17,4 % les, v 9,8 % zemeljski plin, v 6,9 % daljinsko ogrevanje in v 6,2 % elektrika (ostalo pa v 2,7 %). Električne energije se največ porabi v industriji, obrti in drugih dejavnosti (45,9 % je odjema na srednji napetosti in 28,3 % odjema na nizki napetosti). Poraba v gospodinjstvih predstavlja 24,2 % odjem (~ 30.033 MWh), 1,6 % električne energije pa se porabi za javno razsvetljavo.

Pretežno vsa potrebna toplota za ogrevanje javnih objektov se pridobiva pretežno iz kurilnega olja (približno ¾, če se izvzame bolnišnico) in zemeljskega plina. Celotna količina porabljene energije za ogrevanje javnih objektov je 29.629 MWh. Le majhen odstotek objektov (< 0,5 %) se ogreva z daljinskim ogrevanjem. Splošna bolnišnica Murska Sobota (kot energent se uporablja zemeljski plin) porabi kar 65 % vse potrebne energije za ogrevanje javnih objektov.

Velik porabnik energije v občini je tudi industrija, kjer se je v letu 2005 za ogrevanje in tehnološke procese porabilo 66.115 MWh energije (brez porabe električne energije). Pri tem se pretežno uporablja zemeljski plin, ki predstavlja kar 95,7 % delež (ostali delež predstavlja kurilno olje). Za tehnološke procese se porabi 76,3 % te energije, ostalo pa se porabi za ogrevanje in ogrevanje sanitarne vode.

Na območju mesta Murske Sobote je vzpostavljen sistem daljinskega ogrevanja, ki je v lasti Mestne občine Murska Sobota (v upravljanju Komunale Murska Sobota d.o.o.). Za proizvodnjo toplotne energije se uporablja tri toplovodne kotle skupne toplotne moči 9,3 MW, pri čemur se kot energent uporablja zemeljski plin in kot rezervo lahko kurilno olje (rezervoar za 300 m3). Iz omrežja daljinskega ogrevanja se letno proizvede (končna energija) približno 8,5 GWh toplote. Omrežje daljinskega ogrevanja poteka le po severnem delu mesta v skupni dolžini 1,8 km. Kotlovnica za daljinsko ogrevanje obratuje skozi celo leto, s čimer je v poletnih mesecih omogočeno ogrevanje sanitarne vode. V planih Komunale Murska Sobota d.o.o., je širitev omrežja daljinskega ogrevanja na severozahodni del in v mestno jedro. Planira pa se tudi tehnološka posodobitev sistema z kogeneracijskim postrojenjem.



Omrežje Slovenskega plinovodnega omrežja sega tudi v mestno občino Murska Sobota, kjer je šest večjih odjemalcev (Mestni plinovodi in industrija). Tako je skozi celotno mesto in na obrobju speljano omrežje za distribucijo plina do zasebnih uporabnikov.

Od obnovljivih virov energije se na območju mestne občine Murska Sobota izkorišča lesna biomasa, geotermalna energija, bioplin (posredno) ter v majhni meri sočna energija. Večjih sistemov za pridobivanje energije iz lesne biomase, bioplina in sončne energije na območju občine ni. V vseh treh primerih obnovljivih virov energije gre za proizvodnjo v gospodinjstvih (individualne kotlovnice, kolektorji, itd.). Na območju občine sta dve večji vrtni za pridobivanje energije iz geotermalne energije, ki je po grobi oceni (za eno od vrtin) v letu 1992 znašala 1800 MWh, sedaj pa samo še 460 MWh. Od drugi vrtini pa ni nobenih razpoložljivih podatkov. Vsekakor je koriščenje geotermalne energije v upadanju, kljub zadostnemu potencialu.


• izvedeno daljinsko ogrevanje• možnost izrabe geotermalne energije• strnjena poselitev in raven teren• dobra osončenost (število jasnih dni)• nadzor nad javno razsvetljavo

• slabo izkoriščeno daljinsko ogrevanje• premalo priključenih na daljinsko ogrevanje• prevelik poudarek na individualnih kotlih• prevelika poraba v javnih objektih• prevelika poraba v večstanovanjskih objektih• premajhna stopnja osveščenosti• nizka stopnja energetske učinkovitosti• slaba izraba geotermalne energije• slabo stanje obstoječe infrastrukture daljinskega

ogrevanja• ni ločenega obravnavanja daljinskega ogrevanja od

plinifikacije


• razširitev omrežja daljinskega ogrevanja• izboljšanje kotlovnice daljinskega ogrevanja z

kogeneracijskim postrojenjem• boljše izkoriščanje geotermalne energije v obstoječih

vrtnih• nove vrtine za izkoriščanje geotermalne energije• zmanjšanje porabe energije v javnih objektih• informiranje in osveščanje javnosti (tudi s prikazom

dobrih zgledov)• povečanje izrabe sončne energije• prijava na državne javne razpise

• opustitev oz. zmanjšanje daljinskega ogrevanja• opustitev pridobivanja geotermalne energije• povečanje porabe energije v večstanovanjsikih in

javnih objektih• prevlada individualnih plinskih kotlovnic• povečanje porabe fosilnih goriv• slaba stopnja osveščenosti• negativno mnenje o daljinskem ogrevanju• vpliv Murskih elektrarn na podtalnico



11.3. 11.3. Cilji za energetikoCilji za energetikoStrateški cilj:Zmanjšanje onesnaženosti okolja in trajnostna raba naravnih virov.

Operativni cilji:1. Zmanjšanje porabe energije za javne namene in učinkovita raba v gospodinjstvih;2. Povečanje rabe daljinskega ogrevanja;3. Povečanje rabe obnovljivih virov energije in zmanjšanje rabe fosilnih goriv.


11.5. 11.5. LFA – logični okvir za energetikoLFA – logični okvir za energetikoTabela 31: Matrika logičnega okvirja za energetiko

CILJI STANJE UKREPI/PROJEKTI INDIKATORJI

VIII-C1 Zmanjšanje porabe energije za javne namene in učinkovita raba v gospodinjstvih.

Poraba energije v javnih objektih znaša kar 12% celotne porabe glede na vrsto porabnika.

VIII-U1a Izvedba kogeneracije v kotlovnici daljinskega ogrevanja.

količina porabljene energije

VIII-U1b Izvedba energetskih pregledov v javnih objektih oz. izvajanje ukrepov določenih z že izvedenimi energetskimi pregledi.

število izvedenih energetskih pregledov

količina porabljene energije

VIII-U1c Zmanjšanje rabe energije za javno razsvetljavo.

porabljena električna energija

VIII-C2 Povečanje rabe daljinskega ogrevanja.

Daljinsko ogrevanje v občini predstavlja le 4,3 % porabe posameznih energentov za ogrevanje in tehnološko toploto.

VIII-U2a Omogočiti daljinsko ogrevanje kot cenovno najugodnejšo varianto ogrevanja.

cena daljinskega ogrevanja

VIII-U2b Opredelitev območja priključevanja na daljinsko ogrevanje.

delež uporabnikov daljinskega ogrevanja

VIII-C3 Povečanje rabe obnovljivih virov energije in zmanjšanje rabe fosilnih goriv.

Nizek delež obnovljivih virov energije (sicer pa razmeroma dober potencial – termalna energija, sončna energija).

Glej ukrepe v poglavju Zrak.



11.5.1. Ukrepi


VIII-U1a Izvedba kogeneracije v kotlovnici daljinskega ogrevanja.

Upravljavec kotlovnice 2009 2.100.000 Sredstva upravljavca kotlovnice, EKO-sklad, EU-skladi

VIII-U1b Izvedba energetskih pregledov v javnih objektih oz. izvajanje ukrepov določenih z že izvedenimi energetskimi pregledi.

MOMS v sodelovanju z uporabniki objektov

2010 5.000 + 3.000 do 200.000 na objekt

Občinski proračun, EKO-sklad, EU-skladi, sredstva uporabnikov objektov

VIII-U1c Zmanjšanje rabe energije za javno razsvetljavo.

MOMS 2008 - 2010

107.000 Občinski proračun, EU-skladi

VIII-U2a Omogočiti daljinsko ogrevanje kot cenovno najugodnejšo varianto ogrevanja.

MOMS po letu 2012

Investicija v obnovljive vire energije (odvisna od obsega)

Občinski proračun, javno-zasebno partnerstvo

VIII-U2b Opredelitev območja priključevanja na daljinsko ogrevanje.

MOMS po letu 2012

Lahko se izvede tudi v okviru ukrepa I-U1b Določitev obvezne rabe obnovljivih virov energije v prostorskih aktih (OPN)

Občinski proračun



12. GOSPODARSTVO

12.1. 12.1. StanjeStanjeOkoljska politika Evropske unije temelji na prepričanju, da gospodarska rast (gospodarska blaginja), družbeni napredek (socialna pravičnost) in varstvo okolja (zdravo okolje) prispevajo k izboljšanju kakovosti življenja. So tudi medsebojno povezani. Med njimi je treba najti natančno ravnovesje, če želimo doseči trajnostni razvoj oziroma če želimo, da bodo tudi prihodnji rodovi uživali boljšo kakovost življenja.

Danes so največji izzivi za okolje podnebne spremembe, zmanjšanje biotske raznovrstnosti, nevarnost onesnaževanja za naše zdravje, način, kako uporabljamo naravne vire, in prevelika količina odpadkov. EU se teh izzivov loteva s postavljanjem visokih okoljskih standardov ter s spodbujanjem novih načinov dela in čistejših tehnologij. Nove, okolju prijazne tehnologije lahko povečajo konkurenčnost gospodarstva v občini ter tako ustvarjajo delovna mesta in krepijo družbeni napredek.

Zato je potrebno natančno ravnovesje med gospodarsko blaginjo, socialno pravičnostjo in zdravim okoljem. Če jih uresničujemo sočasno, se lahko učinki teh treh ciljev medsebojno krepijo. Politike, ki se zavzemajo za okolje, lahko koristijo inovativnosti in konkurenčnosti. To pa spodbuja gospodarsko rast, ki je bistvenega pomena za izpolnjevanje družbenih ciljev.

Okolje v občini Murska Sobota je degradirano in ogroženo tudi zaradi neustreznega razvoja gospodarstva. Intenzivna kmetijska proizvodnja je močno vplivala na onesnaženje tal in podtalnice. Gospodarski nosilci razvoja v občini izhajajo predvsem iz živilsko-predelovalne industrije, ki s svojo dejavnostjo spodbujajo klasičen razvoj kmetijstva. Sodelovanje občine in gospodarstva pri okoljskem osveščanju prebivalstva in spodbujanju okoljskih čistih tehnologij ni zadostno in predstavlja priložnost za pozitiven premik na področju varovanja okolja. Razvoj gospodarstva bi veljalo (pre)usmerjati v razvoj malega, okoljsko neobremenjujočega gospodarstva, predvsem na področju turizma (ekološki-bio kmečki turizem) in različne storitvene dejavnosti. Preusmeritev kmetijske proizvodnje na pridelavo energetskih pridelkov za pridelavo bio-goriv sicer ne bi imela neposrednega in takojšnjega pozitivnega vpliva na okolje, vendar bi mogoče povečalo dodano vrednost pri prihodkih, s tem pa ustvarjalo možnost povečanega investiranja v okoljsko čistejše tehnologije.




• zmožnost večjih kmetijskih podjetij za pridelavo energetskih surovin – pridelkov (koruza, ogrščica),

• živilsko-predelovalna industrija,• bližina „virov“ za živilsko-predelovalno industrijo,• bližina tromeje oz. treh držav (trgov),• pozicija občine kot križišče do vzhodnih trgov• Murska Sobota predstavlja center gospodarskega

razvoja Pomurja,• nosilci gospodarstva: Pomurske mlekarne, Mura,

Proconi, Pomurka• nekateri nosilci gospodarstva (npr. Pomurka)

posodabljajo proizvodnjo, s čimer zmanjšujejo porabo vode,

• poceni zemljišča

• podjetjem primanjkuje znanj in vedenj s področja prednosti, ki jih prinašajo okoljsko prijazne tehnologije,

• velik delež nizkokvalificirane delovne sile,• nizka dodana vrednost gospodarskih družb

(živilstvo/tekstil),• energetska neučinkovitost gospodarstva,• razvito predvsem delovno intenzivno gospodarstvo,• tehnologija proizvodnje ne dosega sodobnih okoljskih

standardov,• pomanjkanje vode v poletnih mesecih,• občina premalo stori za ustvarjanje pogojev za razvoj

gospodarstva,• še ne izgrajena avtocestna povezava,• subvencije za razvoj intenzivne kmetijske proizvodnje,• visoki stroški uvajanja okoljskih tehnologij,• oddaljenost od osrednje Slovenije,• izseljevanje mladih (izobraženih) iz Prekmurja,• pomanjkanje deponije posebnih odpadkov za živilsko-

predelovalno industrijo,• pomanjkanje komunalne in cestne infrastrukture,

potrebne za razvoj gospodarstva


• možnosti pridobivanja EU sredstev za sofinanciranje okoljsko primernih tehnologij,

• pridelava bio hrane,• ko bo dokončana avtocestni križ in povezava do

madžarske meje, se bo atraktivnost lokacije še povečala,

• razvoj okolju prijaznega gospodarstva,• gospodarska rast na račun čistih tehnologij,• privabljanje tujih vlagateljev,• osveščanje in izobraževanje prebivalcev s področja

okoljevarstvene tematike (vseživljenjsko učenje),• povezovanje na okoljskih projektih s sosednjimi

državami,• razvoj malega gospodarstva – kmečki turizem, podpora

kolesarskemu izletništvu,• razvoj zdraviliških dejavnosti,• pridelava energetskih kmetijskih pridelkov – pridelkov

(koruza, ogrščica),• izgradnja namakalnih/akumulacijskih sistemov za

potrebe gospodarstva,• sodelovanje občine in gospodarstva,• predelava odpadkov

• propad nosilcev gospodarskega razvoja,• neukrepanje ali celo razvoj razvoj okoljsko

obremenjujočih panog,• zaostajanje v razvoju zaradi neizkoriščanja razvojnih

trendov na področju čistih tehnologij,• odpuščanje delavcev zaradi zahtev po prilagoditvi

proizvodnje zaradi okoljskih zahtev,• povečanje prometa zaradi povečanega razvoja

gospodarstva poveča onesnaževanje,• pomanjkanje ustrezno izobražene delovne sile,• pomanjkanje vode,• povečanje gospodarskih aktivnosti (predvsem v

živilsko-predlovalni industriji) povzroči povečanje potreb po vodi in novih deponijah (posebnih) odpadkov



12.3. 12.3. Cilji za gospodarstvoCilji za gospodarstvoStrateški cilj:Gospodarski razvoj po načelu trajnostnega razvoja.

Operativni cilji:1. Spodbujanje razvoja živilsko-predelovalne industrije na temelju okoljsko čistih tehnologij;2. Povečanje atraktivnosti lokacije Mestne občine Murska Sobota za dodaten razvoj

gospodarstva, pri čemer mora MOMS postavljati prostorske pogoje za razvoj zgolj okoljsko sprejemljivega gospodarstva;

3. Sodelovanje občine in gospodarstva z namenom osveščanja obstoječih nosilcev gospodarskega razvoja v MOMS o priložnostih in prednostih ekološko skladnih tehnologijah s prenosom dobre prakse iz tujine.


12.4.1. Logični okvir za gospodarstvo

Tabela 34: Matrika logičnega okvirja za gospodarstvo CILJI STANJE UKREPI/PROJEKTI INDIKATORJI

IX-C1 Spodbujanje razvoja živilsko-predelovalne industrije na temelju okoljsko čistih tehnologij.

Podjetjem primanjkuje znanj s področja prednosti, ki jih prinašajo okoljsko prijazne tehnologije, tehnologija proizvodnje ne dosega sodobnih okoljskih standardov.

IX-U1a Mehki projekti (npr. Interreg oz. druge oblike čezmejnega sodelovanja) – osveščanje in prenos dobre prakse živilsko-predelovalne industrije iz tujine podjetjem iz območja MOMS.

št. izvedenih projektov čezmejnega sodelovanja

št. udeležencev s strani podjetij na informativnih in izobraževalnih delavnicah

št. prenesenih primerov dobre prakse v gospodarstvu s področja varovanja okolja

IX-C2 Sodelovanje občine in gospodarstva z namenom osveščanja obstoječih nosilcev gospodarskega razvoja v MOMS o priložnostih in prednostih ekološko skladnih tehnologijah s prenosom dobre prakse iz tujine.

Glej poglavje osveščenost / informiranost.

IX-C3 Povečanje atraktivnosti lokacije Mestne občine Murska Sobota za dodaten razvoj gospodarstva, pri čemer mora MOMS postavljati prostorske pogoje za razvoj zgolj okoljsko sprejemljivega gospodarstva.

Občina pripravlja OPN v katerem bodo predvidena območja za razvoj gospodarstva.

IX-U3a Z nadgradnjo prostorskega načrta zagotoviti revitalizacijo degradiranih območij (prednost pred novimi posegi v okolje naj ima razvoj gospodarske dejavnosti na obstoječih gospodarskih območjih - conah) in določitvijo območij za razvoj izključno ekološko primernega gospodarstva.

nadgrajen oz. popravljen prostorski načrt občine



12.4.2. Ukrepi

Tabela 35: Načrt ukrepanjaUKREP NOSILEC IN PARTNERJI ROK STROŠKI VIRI

IX-U1a Mehki projekti (npr. Interreg oz. druge oblike čezmejnega sodelovanja) – osveščanje in prenos dobre prakse živilsko-predelovalne industrije iz tujine podjetjem iz območja MOMS.

MOMS, Predstavniki živilsko-predelovalne industrije

2009 50.000 € Komunitarni programi EC

IX-U3a Z nadgradnjo prostorskega načrta zagotoviti revitalizacijo degradiranih območij (prednost pred novimi posegi v okolje naj ima razvoj gospodarske dejavnosti na obstoječih gospodarskih območjih - conah) in določitvijo območij za razvoj izključno ekološko primernega gospodarstva.

MOMS 2008 V okviru priprave OPN-ja

Občinski proračun



13. TURIZEM

13.1. 13.1. StanjeStanjeV svetovnem merilu je turizem zelo hitro rastoča gospodarska dejavnost. Evropa je najbolj priljubljen cilj turistov, Svetovna turistična organizacija (STO) pa zanjo napoveduje podvojitev turističnih prihodov v naslednjih 20 letih. Počitniški vzorci se spreminjajo in število počitnic v letu se veča, dolžina bivanja pa se krajša.

V Sloveniji turizem in gostinstvo ustvarita 350 milijard SIT oz. 9 % bruto družbenega dohodka in ustvarjata približno 8 % delovnih mest (52.000), na izrazito turističnih območjih pa je ta delež bistveno višji. Napovedana turistična rast za Slovenijo do leta 2020 znaša 6 % (STO). Turizem predstavlja 10 % slovenskega izvoza blaga in storitev, v državah članicah EU znaša ta delež 30 %.

V občino Murska Sobota je leta 2004 prišlo 14.393 turistov, od tega je bilo 8.173 domačih in 6.220 tujih. Kot posledica je bilo istega leta v občini 30.316 prenočitev (SURS, 2007). Celotno število turistov je nižje od števila prebivalcev občine, povprečno je na dan prenočevalo 82 turistov, kar je 0,41 % prebivalstva občine. Iz tega sledi, da turistična dejavnost bistveno ne poveča pritiskov na okolje.

Glavne prenočitvene zmogljivosti predstavljajo hotel in manjši moteli in gostišča. Največjo prenočitveno zmogljivost ima Hotel Diana s 166 ležišči. V poletni sezoni pa prenočišča nudi tudi Dijaški dom Murska Sobota. Murska Sobota ima tako kot celotno Pomurje turistični potencial zlasti v kulturni pestrosti in lepi pokrajini.


• bližina prometnih koridorjev• kulturna in verska pestrost (običaji)• termalno-mineralna voda• reka Mura• ljudje• nenasičenost s turisti• ohranjena narava in krajina

• slabo razvita turistična infrastruktura (turistična ponudba, prometne povezave, nastanitve...)

• nepovezanost ponudnikov• pomanjkanje znanja in tradicije• ni strategije razvoja• turizem ni povezan z ostalimi panogami• ni programa razvoja turizma


• eko turizem za ciljne skupine• aktivni turizem (kolesarjenje, jahanje, ribištvo),

kulinarični turizem, kongresni turizem, športni turizem (centri za priprave profesionalnih športnikov), kulturni in verski turizem, zdraviliški turizem, turistične kmetije

• povezovanje turistične ponudbe (medregijsko in meddržavno)

• neizkoriščen turistični potencial• upad turizma zaradi okoljskih problemov (problemi z

pitno vodo)• stihijski razvoj turizma brez vsakršne kontrole••



13.3. 13.3. Cilji za turizemCilji za turizemStrateški cilj:Rast lokalnega gospodarstva po načelu trajnostnega razvoja.

Operativni cilj:1. Spodbujanje turizma z minimalnimi vplivi na okolje.


13.4.1. LFA - logični okvir za turizem

Tabela 37: Matrika logičnega okvirja za turizemCILJI STANJE UKREPI/PROJEKTI INDIKATORJI

X-C1 Spodbujanje turizma z minimalnimi vplivi na okolje.

Ohranjena narava in krajina. Ravninska lega primerna za kolesarjenje.

X-U1a Vzpostavitev kolesarske poti Gederovci-MS (navezava na obm. ohranjanja narave).

št. kilometrov kolesarskih poti v MOMS

13.4.2. Ukrepi


X-U1a Vzpostavitev kolesarske poti Gederovci-MS (navezava na obm. ohranjanja narave).

MOMS v sodelovanju z lokalnimi turističnimi organizacijami

2012 110.000 Občinski proračun, proračun, MzP, EU-skladi



14. OSVEŠČENOST/INFORMIRANOST

14.1. 14.1. StanjeStanjeStanje na področju osveščenosti na območju mestne občine Murska Sobota je predstavljena za posamezne dejavnosti oziroma elemente okolja skozi zgornja poglavja. Stopnja osveščenosti je med občani na dokaj nizki ravni, kar se kaže preko vplivov na posamezne sestavine okolja. Posamezne civilne iniciative (Pomurski ekološki center) posvečajo poudarek predvsem na izobraževanje mladih, zato je na območju občine zaznati le omejene spremembe na področju varstva okolja. V občinski upravi je pomanjkljiva organiziranost na področju varstva okolja, saj ni posebnih ljudi zadolženih za spremljanje okoljskih problemov, osveščenost in informiranost. Slaba je tudi povezanost med ljudmi s področja varstva okolja in proizvodnih dejavnosti v občini.

Slabo stanje na področju osveščenosti in informiranosti na področju posameznih dejavnosti povezanih z varstvom okolja je naslednje:

• uporaba javnega potniškega prometa iz leta v leto upada, kar je nedvomno tudi posledica pomanjkanja promocije tovrstnega prevoza oz. neosveščenosti občanov (prihaja celo do zamenjave avtobusa s taksijem),

• v kmetijstvu se pojavlja prevelika uporaba fitofarmacevtskih sredstev in ni posebnega zanimanja za ekološko kmetijstvo,

• zaradi neustreznosti kmetovanja na vodovarstvenih območjih prihaja do prekomernega obremenjevanja talnih vod,

• kljub brezplačnemu prevzemu vseh odpadkov iz gospodinjstev v zbirne centre se pojavljajo divja odlagališča,

• poraba energije v gospodinjstvih je visoka (neustrezna izolacija in način ogrevanja),• poraba energije za ogrevanje javnih objektov je v večini primerov nad slovenskim

povprečjem,• kljub daljinskemu ogrevanju se ljudje pogosto odločajo za individualne kotlovnice,• kljub potencialni možnosti izrabe obnovljivih virov energije ni velikega zanimanja,• velik delež gospodarstva se ne zanima za varstvo okolja in je energetsko neučinkovit.

Zgoraj navedene alineje so med drugim tudi posledica nizke stopnje osveščenosti in informiranosti. V kolikor bi bil večji poudarke na tem, bi se lahko stanje brez drugih ukrepov zaznavno izboljšalo.




• dejavna nevladna organizacija za okoljsko osveščanje (Pomurski ekološki center - PEC)

• informiranje in osveščanje mladih• lokalni mediji• EKO-ŠOLE (vrtci, osnovne, srednje)• aktivno delo Saubermacher&Komunala d.o.o.

• informiranje drugih občanov• osveščenost uradnikov• osveščenost kmetov• nobenih informativnih tabel• nesodelovanje civilnih iniciativ, Mestne občine in

gospodarstva• ni progresivne lestvice• slaba angažiranost (brez stimulacije)• slabi nadzor nad ravnanjem (ni kaznovanja,

nagrajevanja)


• ekološka šola oz. izobraževanje• ekološka opazovalnica• postavitev informativnih tabel (na temo varstva okolja

in energetike)• dan odprtih vrat za čistilno napravo, odlagališče, eko-

kmetije• pristojnost organizacij nad nadzorom

• brez sprememb na področju osveščanja in informiranja• poslabšanje obstoječega stanja

14.3. 14.3. Cilji za osveščenost/informiranostCilji za osveščenost/informiranostStrateški cilj:Dvig osveščenosti in informiranosti občanov v zvezi z okoljem.

Operativni cilji1. Osveščenost in informiranost vseh občanov o njihovem vplivu na okolje ter o možnosti

njihovega ustreznejšega ravnanja z okoljsko energetskega stališča.2. Inovativni prijem na področju osveščanja/informiranja, ki omogoča obojestransko

komunikacijo in posledično zaznava izboljšanje.




14.4.1. LFA – logični okvir za osveščenost/informiranost

Tabela 40: Matrika logičnega okvirja za osveščenost/informiranostCILJI STANJE UKREPI/PROJEKTI INDIKATORJI

XI-C1 Osveščenost in informiranost vseh občanov o njihovem vplivu na okolje ter o možnosti njihovega ustreznejšega ravnanja z okoljskega stališča.

Prisotnost nevladnih organizacij in Eko-šole. Slaba osveščenost uradnikov, kmetov. V občini ni nobenih informativnih tabel. Ni sodelovanja med civilno iniciativo, MOMS in gospodarstvom.

XI-U1a Projekti za osveščanje in informiranjenaštej projekte- Postavitev informativnih ekološko-energetskih tabel.- Kampanja o količini odloženih odpadkov.- Izdelava promocijskega materiala, dnevi odprtih vrat, organizacija delavnic in predavanj v šolah s področja okoljske in varnostne problematike prometa.- Izdelava promocijskega materiala, organizacija delavnic in predavanj na temo kmetijstvo in okoljski problemi (skupni projekti občine in kmetijsko svetovalne službe).- Osveščanje prebivalstva o ustreznem upravljanju z vodami.- Osveščanje javnosti o energetsko učinkovitem ravnanju in rabi obnovljivih virov energije.- Osveščanje turističnih organizacij o vplivih turizma na okolje.- Stalno sodelovanje z zavodi (osnovne in srednje šole, vrtci) na tematiko varstva okolja in energetike.

število promocijskega materiala

število radijskih in televizijskih oddaj

število objavljenih člankov

število izvedenih delavnic, dni odprtih vrat, predavanj

število vključenih zavodov v stalno sodelovanje

XI-C2 Inovativni prijem na področju osveščanja/informiranja, ki omogoča obojestransko komunikacijo in posledično zaznava izboljšanje.

Posamezne civilne iniciative (Pomurski ekološki center) posvečajo poudarek predvsem na izobraževanje mladih.

XI-U2a Vzpostavitev nadzora in sistema nagrajevanja z izpostavljanjem osveščenih in informiranih.

število podeljenih okoljskih priznanj

XI-U2b Anketiranje občanov o okoljskih in energetskih tematikah ter možnost dajanja predlogov.

št. opravljenih raziskav javnega mnenja v zvezi z okoljem

XI-U3c Vzpostavitev elektronskega svetovanja na spletni strani MOMS.

št. obiskov spletne strani



14.4.2. Ukrepi


XI-U1a Projekti za osveščanje in informiranjenaštej projekte- Postavitev informativnih ekološko-energetskih tabel- Kampanja o količini odloženih odpadkov.- Izdelava promocijskega materiala, dnevi odprtih vrat, organizacija delavnic in predavanj v šolah s področja okoljske in varnostne problematike prometa- Izdelava promocijskega materiala, organizacija delavnic in predavanj na temo kmetijstvo in okoljski problemi (skupni projekti občine in kmetijsko svetovalne službe).- Osveščanje prebivalstva o ustreznem upravljanju z vodami.- Osveščanje javnosti o energetsko učinkovitem ravnanju in rabi obnovljivih virov energije.- Osveščanje turističnih organizacij o vplivih turizma na okolje.- Stalno sodelovanje z zavodi (osnovne in srednje šole, vrtci) na tematiko varstva okolja in energetike.

MOMS, Avtobusni promet MS, Vzgojno-izobraževalne ustanove, Nevladne organizacije, Kmetijsko svetovalna služba, Komunala&Saubermacher d.o.o.

2008 - 2011

28.000 Občinski proračun

XI-U2a Vzpostavitev nadzora in sistema nagrajevanja z izpostavljanjem osveščenih in informiranih.


XI-U2b Anketiranje občanov o okoljskih in energetskih tematikah ter možnost dajanja predlogov.

MOMS 2009 - 2012


XI-U3c Vzpostavitev elektronskega svetovanja na spletni strani MOMS.

MOMS po letu - 2012




15. ORGANIZIRANOST VARSTVA OKOLJA V OBČINI

15.1. 15.1. StanjeStanjeVarstvo okolja je organizirano preko javnih služb varstva okolja. Pravnoformalno je zagotavljanje lokalnih javnih služb varstva okolja naloga lokalnih skupnosti, tj. občin. Prvi odstavek 26. člena zakona o varstvu okolja opredeljuje obvezne lokalne javne službe, ki so:

• oskrba s pitno vodo, • odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda, • ravnanje s komunalnimi odpadki, • odlaganje preostankov komunalnih odpadkov, • javna snaga in čiščenje javnih površin, • urejanje javnih poti, površin za pešce in zelenih površin, • pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi

varstva zraka.

Pravnoformalna obveznost izvajanja lokalnih javnih služb varstva okolja ne pomeni, da občine tudi dejansko same izvajajo te službe. Izvajanje lahko zagotavljajo v petih organizacijskih oblikah, ki jih opredeljuje zakon o gospodarskih javnih službah (režijski obrat, javni zavod, javno podjetje, koncesija, vlaganje javnega kapitala v dejavnost oseb zasebnega prava).

V okviru občinske uprave skrbi za okolje Oddelek za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodarske javne službe, kar pomeni, da varstvo okolja nima svojega oddelka.

Varovanje okolja črpa občinska sredstva iz postavke 15. Varovanje okolja in naravne dediščine. Za varovanje okolja in naravne dediščine je bilo v letu 2006 namenjenih 182.000.000 SIT proračunskih sredstev, od tega je bilo realiziranih 75.466.748 SIT. Za leto 2007 bo sredstev na razpolago 236.000.000 SIT oz. 984.811 EUR. Večino sredstev v letu 2006 je bilo porabljeno za zbiranje in ravnanje z odpadki in za ravnanje z odpadno vodo. Pod postavko Izboljšanje stanja okolja je bilo porabljenih le 2.557.317 SIT.


• izvajanje zakonsko določenih okoljskih projektov• obstoj nevladnih organizacij na področju okolja• dobra organiziranost komunalne službe• eko šola – skrb za osveščanje

• varstvo okolja je v okviru občinske uprave ni svoj oddelek, pač pa je le del oddelka z različnimi dejavnostmi

• v občinski upravi ni konkretne osebe, ki bi v celoti pokrivala okolje

• slabo zavedanje o okoljskih problemih


• bolj striktna opredelitev varstva okolja v okviru občinske uprave

• dodatna sredstva za okoljske projekte• dvig osveščenosti

• zapostavljenost varstva okolja na skupnem oddelku občine zaradi projektov oz. dejavnosti iz drugih področij

• neugodna zakonodaja



15.3. 15.3. Cilji za organiziranost varstva okoljaCilji za organiziranost varstva okoljaStrateški cilj:Učinkovita organiziranost varstva okolja, ki omogoča hitro zaznavanje in reševanje okoljskih problemov.

Operativni cilji:1. Natančnejša opredelitev organiziranosti varstva okolja v občinski upravi;2. Zagotavljanje sredstev za nevladne organizacije na področju okoljskih projektov iz

občinskega, državnega in evropskega proračuna.


15.4.1. LFA – logični okvir za organiziranost varstva okolja

Tabela 43: Matrika logičnega okvirja za organiziranost varstva okoljaCILJI STANJE UKREPI/PROJEKTI INDIKATORJI

XII-C1 Natančnejša opredelitev organiziranosti varstva okolja v občinski upravi.

Varstvo okolja v okviru občinske uprave ni svoj oddelek, pač pa je le del oddelka z različnimi dejavnostmi.

XII-U1a Vzpostavitev oddelka oz. osebe, ki bo odgovorna izključno za varstvo okolja (tudi za financiranje projektov nevladnih organizacij v povezavi z evropskimi sredstvi).

št. zaposlenih v občinski upravi izključno na okoljskem področju

XII-U1b Imenovanje komisije za varstvo okolja.

št. zasedanj komisije v letu

XII-C2 Zagotavljanje sredstev za nevladne organizacije na področju okoljskih projektov iz občinskega, državnega in evropskega proračuna.

Za varovanje okolja in naravne dediščine je bilo v letu 2006 namenjenih 182.000.000 SIT proračunskih sredstev, od tega je bilo realiziranih 75.466.748 SIT.

XII-U2a Izvedba razpisov za okoljske projekte v takem obsegu, da se porabijo vsa razpoložljiva namenska sredstva.

Vrednost porabljenih sredstev za okoljske projekte.

15.4.2. Ukrepi

Tabela 44: Načrt ukrepanjaUKREP NOSILEC IN PARTNERJI ROK STROŠKI VIRI

XII-U1a Vzpostavitev oddelka oz. osebe, ki bo odgovorna izključno za varstvo okolja (tudi za financiranje projektov nevladnih organizacij v povezavi z evropskimi sredstvi).

MOMS 2009 25.000 € /leto Občinski proračun

XII-U1b Imenovanje komisije za varstvo okolja.

MOMS 2008 2.000 €/leto Občinski proračun

XII-U2a Izvedba razpisov za okoljske projekte v takem obsegu, da se porabijo vsa razpoložljiva namenska sredstva.

MOMS 2008 - -



16. FINANCIRANJE VARSTVA OKOLJA

16.1. 16.1. SplošnoSplošnoEU zagotavlja sredstva za pomoč svojim državam članicam pri izvajanju okoljskega prava EU in za financiranje izboljšanja okolja. Večina denarja za okoljevarstvene ukrepe izvira iz strukturnih skladov in kohezijskega sklada EU. Namen teh skladov je zapolniti vrzel (vključno z vrzeljo v okoljskih standardih) med revnejšimi in bogatejšimi regijami EU. Denarna sredstva izvirajo tudi iz skladov EU za razvoj podeželja, ki podpirajo okolju prijazne načine kmetovanja. EU na primer podpira programe za izboljšanje javnega prevoza ter za pomoč pri preusmerjanju tovora s cest na ladje in vlake, s čimer se vpliva na omejevanje emisij CO2. Financiranje poteka v obliki nepovratnih sredstev iz EU in posojil Evropske investicijske banke. Tovrstna posojila so še en pomemben vir denarnih sredstev za izboljšanje okolja in infrastrukture v EU in njenih sosedah.


• nosilci gospodarskega razvoja (predvsem živilsko-predelovalna industrija) v občini so finančno primerni za razvoj in vlaganja v ekološko proizvodnjo,

• manj zahtevna gradnja komunalne infrastrukture zaradi enostavnejšega terena,

• preslabotna vlaganja občine in gospodarstva v varstvo okolja,

• generalna finančna „šibkost“ gospodarstva,• finančna „šibkost“ prebivalstva,• nadpovprečni stroški (v primerjavi s SLO) vzdrževanja

komunalne in okoljske infrastrukture zaradi redke poseljenosti,

• nižje cene vzdrževanja razvejane komunalne infrastrukture od SLO povprečja


• koriščenje sredstev EU kohezijskih skladov (Evropski sklad za regionalni razvoj, Kohezijski sklad, Interreg),

• koriščenje sredstev Finančnega mehanizma Evropske gospodarske skupnosti in Norveškega finančnega mehanizma (v letu 2008),

• neposredne prijave projektov na razpise Evropske komisije v Bruselj,

• izkoriščanje prednosti razvoja javno-zasebnega partnerstva,

• lobiranje za podporo projektom iz območja MOMS.

• nepravočasna nadgradnja znanja za pripravo projektov za kandidaturo projektov na evropska sredstva,

• nezagotovitev primerne lastne soudeležbe za zapiranje finančnih konstrukcij projektov, ki se prijavljajo na razpise za evropska, pa tudi domača sredstva.



16.3. 16.3. Cilji za financiranje varstva okoljaCilji za financiranje varstva okoljaStrateški cilj:Učinkovita organiziranost varstva okolja, ki omogoča hitro zaznavanje in reševanje okoljskih problemov.

Operativni cilji:1. Za financiranje okoljskih projektov je potrebno zagotoviti lastne in druge vire financiranja

okoljskih projektov – a ne nujno investicij! Pomembno je posvetiti ustrezno pozornost različnim možnim projektom, ki bodo posredno („mehki“ projekti) ali neposredno (investicijski projekti) vplivali na izboljševanje stanja okolja;

2. V sodelovanju gospodarskih družb in občine poiskati sinergije tudi na področju javno-zasebnega partnerstva.

16.4. 16.4. Viri sredstev - dodatekViri sredstev - dodatekPoglavitni EU viri financiranja občinskih investicij v komunalno infrastrukturo so strukturni skladi (predvsem Evropski sklad za regionalni razvoj) ter Kohezijski sklad. Lahko izhajajo iz Nacionalnega strateškega referenčnega okvirja 2007-2013, ki je sestavljen iz Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov (Evropski sklad za regionalni razvoj), Operativnega programa razvoja človeških virov (Evropski socialni sklad) in Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture (Kohezijski sklad + Evropski sklad za regionalni razvoj). Ti programi obsegajo najpomembnejši delež, ki so bila za novo programsko obdobje dodeljena Sloveniji. Vsak program je razčlenjen na razvojne prioritete, te pa na prednostne naloge. Prednostne naloge se bodo izvajale preko razpisov ali vladnih programov.

1) OPERATIVNI PROGRAM KREPITVE REGIONALNIH RAZVOJNIH POTENCIALOV

V okviru s strani Evropskega sklada za regionalni razvoj je za občine aktualno sofinanciranje investicijskih projektov lokalnega in regionalnega pomena pod prioriteto „Razvoj regij“ v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov. Občinski projekti (regionalnega pomena!) morajo biti usklajeni v okviru razvojnih prioritet regije in v okviru razpoložljive kvote, ki jo bo prejela regija. Predvidena minimalna vrednost projekta, upravičenega za prijavo v okviru regijske kvote je 600.000 EUR. Razpisovalec sredstev bo Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko, upravičena višina sofinanciranja pa do 85% upravičenih stroškov. Kot pogoj za prijavo je potrebno imeti pridobljeno gradbeno dovoljenje.Upravičene dejavnosti v okviru prednostne naloge „Regionalni razvojni programi so:

1. Ekonomska in izobraževalna infrastruktura (poslovne cone, tehnološki parki in razvojni centri regionalnega pomena),

2. Prometna infrastruktura (lokalne ceste),3. Lokalna okoljska infrastruktura (izgradnja manjših čistilnih naprav na območjih z nižjo

gostoto prebivalstva ter odvajanje odpadnih komunalnih in padavinskih voda, oskrba s pitno vodo in zmanjšanje vodnih izgub na vodovodih sistemih ter izgradnja rezervnih vodnih virov za manjše vodovodne sisteme ter razvoj novih okoljskih tehnologij na področju ravnanja z odpadki ter odvajanje in čiščenje odpadnih komunalnih voda),

4. Razvojni projekti v območjih s posebnimi varstvenimi režimi in v turističnih območjih (priprava upravljavskih načrtov v okviru območij Natura 2000, spodbujanja biotske raznovrstnosti, izgradnja oz. izvedba javne turistične infrastrukture),



5. Razvoj urbanih območij (čisti transportni sistemi in javni potniški sistem, vzpostavitev katastrov gospodarske javne infrastrukture, celovita prenova starih mestnih jeder in zgodovinskih mest ter degradiranih in opuščenih urbanih območij) in

6. Socialna infrastruktura (kulturno, zdravstveno, socialno-varstveno in drugo infrastrukturo regionalnega pomena).

2) OPERATIVNI PROGRAM RAZVOJA OKOLJSKE IN PROMETNE INFRASTRUKTURE

V okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture, ki se bo financiral iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Kohezijskega sklada. Nosilec operativnega programa je Ministrstvo za okolje in prostor. V nadaljevanju navajamo le tiste sklope operativnega programa, ki bi bili potencialno atraktivni za sofinanciranje projektov neposrednega ali posrednega pomena za Mestno občino Murska Sobota:

Prioriteta – PROMET:● izvennivojska križanja glavnih in regionalnih cest z železniškimi progami,● kolesarske povezave,● posodabljanje javnega potniškega prometa v širših mestnih območjih.

Prioriteta – OKOLJE:1. Ravnanje s komunalnimi odpadki:

● izgradnja sežigalnic odpadkov (predvidoma dveh),● ureditev ravnanja z blatom iz čistilnih naprav,● ureditev in posodobitev odlagališča za nevarne odpadke.

2. Varstvo okolja – področje voda:● Oskrba s pitno vodo (Pomurski vodovod, sezonsko zadrževanje voda),● Zmanjševanje škodljivega delovanja voda (med drugimi tudi Mure).

3. Trajnostna raba energije:● Energetska sanacija in trajnostna gradnja stavb v javnem sektorju● Učinkovita raba električne energije (posodobitev tehnologije v industriji,

posodobitev javne razsvetljave – varčne svetilke in regulatorji),● Inovativni ukrepi za lokalno energetsko oskrbo:

○ Daljinski, skupinski in mikro daljinski sistemi za ogrevanje na lesno biomaso, vključno s sistemi soproizvodnje toplote in električne energije z uporabo lesne biomase;

○ sodobni kotli in sistemi soproizvodnje toplote in električne energije na lesno biomaso v industriji, zemeljskega plina idr.;

○ sistemi za proizvodnjo toplote in električne energije na bioplin;○ pridobivanje električne energije in toplote iz geotermalne energije.

● Demonstracijski projekti, informiranje in svetovanje:○ izvedba demonstracijskih projektov in vzorčnih projektov (nizkoenergijske in

pasivne stavbe, inovativni sistemi za proizvodnjo toplote in električne energije itd.) s poudarkom na javnem sektorju);

○ programi osveščanja, informiranja in usposabljanja;○ energetsko svetovalna mreža za občane;○ program spodbujanja energetskih pregledov;○ program spodbujanja lokalnih in regionalnih energetskih konceptov;○ podpora lokalnim skupnostim pri izvajanju projektov na osnovi pogodbenega

znižanja stroškov za energijo (third party financing).



3) PROGRAMI ČEZMEJNEGA SODELOVANJA

Mestna občina Murska Sobota je upravičena tudi do prijave projektov čezmejnega pomena in sicer predvsem na programih:

1. Čezmejno sodelovanje: ○ Operativni programi: SLO/Avstrija, SLO/Madžarska, SLO/Hrvaška,, Jadranska

iniciativa (OKR+NKR) 2. Transnacionalno sodelovanje:

○ Operativni programi: Srednja Evropa, JV Evropa, Mediteran, Območje Alp3. Medregionalno sodelovanje:

○ Operativni programi: Tematski program IV.c, Interact (pospeševanje prekomejnega sodelovanja), Urbact (razvoj mest), Espon (prostorsko planiranje).

Upravičeni projekti/dejavnosti v okviru čezmejnega sodelovanja (točka 1) so:● reševanje okoljske problematike (upravljanje z naravnimi viri, okolje in energija), ● razvoj turizma (skupne turistične destinacije), ● pospeševanje podjetništva, ● znanje za razvoj, ● razvoj naselij, ● socialni in kulturni razvoj, ● skupne prometne povezave, ipd.

Višina sofinanciranja bo v povprečju 85% upravičenih stroškov. Občine bodo lahko nastopale kot prijavitelji ali partnerji. Posebno pozornost bi veljalo posvetiti ustvarjanju mednarodnih partnerstev in prenosa dobre prakse pri programih sofinanciranja „mehkih“, neinvesticijskih projektov (predvsem v okviru transnacionalnega in medregionalnega sodelovanje).

Nosilec programa čezmejnega sodelovanja je Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko, prvi razpisi za novo programsko obdobje pa se pričakujejo v drugi polovici leta 2007.

4) FINANČNI MEHANIZEM EGP IN NORVEŠKI FINANČNI MEHANIZEM

Finančni mehanizem EGP je program Islandije, Lihtenštajna in Norveške, drugi pa je samostojni program Norveške. Oba programa tečeta v obdobju 2004-2009. Višina zaprošene pomoči ne sme biti manjša od 250.000 EUR, višina sofinanciranja pa v povprečju 60% upravičenih stroškov.

Oba mehanizma podpirata projekte v širokem spektru prednostnih sektorjev:● varstvo okolja● trajnostni razvoj● ohranjanje evropske kulturne dediščine● izobraževanje človeških virov● zdravstvo in otroško varstvo.

Norveški finančni mehanizem bo ponudil tudi sredstva za:● izvajanje zakonodaje na področju notranje varnosti in mejne kontrole, kakršna je podpora

schengenskim akcijskim načrtom● regionalna politika in čezmejne dejavnosti



● izvajanje pravnega reda Skupnosti preko tehnične pomoči.

Sredstva so lahko na voljo tudi za akademske raziskave na prednostnih področjih obeh mehanizmov. Naslednji razpisni rok je 30.4.2008, dodatne informacije pa nudi Služba Vlade za evropske zadeve (SVEZ).

5) PROGRAMI, KI JIH NEPOSREDNO RAZPISUJE EVROPSKA KOMISIJA

Občina lahko pridobi sredstva za svoje projekt tudi neposredno na naslovu Evropske komisije v Bruslju. Sofinancirajo se lahko projekti, skladni z razvojno politiko EU. Aktualne razpise s področja okolja lahko najdemo na spletni strani http://ec.europa.eu/environment/funding/intro_en.htm.


16.5.1. LFA – logični okvir za financiranje varstva okolja

Tabela 46: Matrika logičnega okvirja za financiranje varstva okoljaCILJI STANJE UKREPI/PROJEKTI INDIKATORJI

XIII-C1 Zagotoviti vir sredstev v občinskem proračunu za zagotavljanje lastnih virov sofinanciranih projektov.

Nizka vlaganja občine in gospodarstva v varstvo okolja.

XIII-U1a Pregled možnih virov za izvajanje okoljskih projektov.

znesek (v EUR) načrtovanih sredstev za okoljske programe

XIII-U1b Načrtovanje projektov varstva okolja v Načrtu razvojnih programov proračuna občine.

zagotovljena prostorska, projektna in investicijska dokumentacija ter finančna sredstva za projekte, navedene v NRP

XIII-C2 Izdelati tudi prioritetni nabor t.i. „mehkih“ projektov, s katerimi bi posredno vplivali na izboljševanje stanja okolja.

Pomanjkanje „mehkih“ projektov, s katerimi se lahko posredno vpliva na stanje okolja

XIII-U2a Projekti osveščanja prebivalstva in gospodarstva.

št. udeležencev na delavnicah (gospodarstvo, prebivalstvo)

XIII-U2b Projekti čezmejnega sodelovanja in prenosa dobrih praks.

št. prenesenih dobrih praks, št. podpisanih sporazumov o sodelovanju

XIII-C3 V sodelovanju gospodarskih družb in občine poiskati sinergije tudi na področju javno-zasebnega partnerstva.

V občini se javno-zasebno partnerstvo že izvaja, na področju okolja obstajajo potenciali za obširnejše sodelovanje.

XIII-U3a Izdelava študije možnosti javno-zasebnega partnerstva za izvajanje projektov s področja varovanja okolja.

izdelana študija z naborom projektov (s konsenzom) javno-zasebnega partnerstva


http://ec.europa.eu/environment/funding/intro_en.htm


16.5.2. Ukrepi


XIII-U1a Pregled možnih virov za izvajanje okoljskih projektov.

MOMS 2008 5.000 Občinski proračun, RRA

XIII-U1b Načrtovanje projektov varstva okolja v Načrtu razvojnih programov proračuna občine.

MOMS 2008 - -

XIII-U2a Projekti osveščanja prebivalstva in gospodarstva.

MOMS 2008-2011

V okviru ukrepa XI-U1a Projekti za osveščanje in informiranje

-

XIII-U2b Projekti čezmejnega sodelovanja in prenosa dobrih praks.

MOMS po letu 2012

odvisno od obsega projekta

Proračuni gospodarskih družb, Proračun MOMS

XIII-U3a Izdelava študije možnosti javno-zasebnega partnerstva za izvajanje projektov s področja varovanja okolja.



17. PREGLED UKREPOV ZA URESNIČITEV PRIORITETNIH CILJEV

Tabela 48: Seznam prioritetnih ciljev in ukrepov/projektovPRIORITETNI CILJI PRIORITETNI UKREPI/PROJEKTI TERMINSKI

PLAN NEINVESTICIJSKI STROŠKI (€)

INVESTICIJSKI STROŠKI (€)

VIRI FINANCIRANJA

UPRAVLJANJE Z VODAMI

V-C1 Izboljšanje kakovosti površinskih in talnih voda z ustreznejšim varovanjem vodnih virov.

V-U1a-Program identifikacije in sanacije virov onesnaževanja podtalnice (stara bremena-odlagališča, kmetijstvo, neurejena kanalizacija...).

2008 - 2009 50.000 + sanacijaObčinski proračun, Proračun MOP

V-U1b-Pobuda MOP za pripravo ustrezne uredbe o zavarovanju podtalnice. 2008 0 0 -

V-C2 Ustrezna ureditev odvajanja in čiščenja odpadne vode ter učinkovita organiziranost ter financiranje gospodarske javne službe.

V-U2a-Izgradnja ločenega sistema in obnova kanalizacijskega sistema.

2012 30.000 5.000.000

Občinski proračun, kom. prispevek, okoljska dajatev, EU-sredstva, javno- zasebno partnerstvo

V-U2b-Študija izvedljivosti termične obdelave blata iz ČN in drugih biorazgradljivih odpadkov s kogeneracijo energije.

2008 40.500 0Občinski proračun, javno-zasebno partnerstvo

V-U2c-Dvig cene odvajanja in čiščenja odpadnih voda na raven lastne cene. 2008 2.000 0 Komunala MS

PITNA VODA

VI-C1 Nemotena oskrba s pitno vodo. VI-U1a-Vzpostavitev pomurskega vodovoda (povezava s sosednjimi vodovodnimi sistemi). 2008 0 (10% investicije) Občinski proračun

MOMS

VI-U1b-Sanacija dotrajanega dela omrežja.2010 10.000 4.700.000

Občinski proračuni, EU-skladi

VI-U1c-Priključitev vseh gospodinjstev na vodovod. 2012 10.000 370.000 Občinski proračun, EU-skladi

OSVEŠČENOST/INFORMIRANOST

XI-C1 Osveščenost in informiranost vseh občanov o njihovem vplivu na okolje ter o možnosti njihovega ustreznejšega ravnanja

XI-U1a-Projekti za osveščanje in informiranje:- Postavitev informativnih ekološko-energetskih tabel.

2008–2011 28.000 0 Občinski proračun,

PRIORITETNI CILJI PRIORITETNI UKREPI/PROJEKTI TERMINSKI PLAN

NEINVESTICIJSKI STROŠKI (€)


VIRI FINANCIRANJA

z okoljskega stališča. - Kampanja o količini odloženih odpadkov.- Izdelava promocijskega materiala, dnevi odprtih vrat, organizacija delavnic in predavanj v šolah s področja okoljske in varnostne problematike prometa- Izdelava promocijskega materiala, organizacija delavnic in predavanj na temo kmetijstvo in okoljski problemi (skupni projekti občine in kmetijsko svetovalne službe).- Osveščanje prebivalstva o ustreznem upravljanju z vodami.- Osveščanje javnosti o energetsko učinkovitem ravnanju in rabi obnovljivih virov energije.- Osveščanje turističnih organizacij o vplivih turizma na okolje.- Stalno sodelovanje z zavodi (osnovne in srednje šole, vrtci) na tematiko varstva okolja in energetike.

NARAVA

II-C1 Ohranjanje pomembnih območij, vrst in habitatnih tipov v občini.

II-U1a-Analiza možnosti zadrževanja vode v MONM (za varstvo habitatov, bogatenje vodonosnikov, poplavna ogroženost).

2009 30.000 0Proračun MOMS, proračun MOP

II-C2 Sanacija območij večje vrednosti z vidika ohranjanja narave.

II-U2b-Renaturacija Mokoša (vključno z naravoslovno učno potjo Mokoš – Mura). 2010–2011 10.000 100.000

Proračun MOMS, proračun MOP, EU skladi

PROMET

III-C1 Sprememba potovalnih navad prebivalcev MOMS in širše regije in zmanjšanje obremenjevanja okolja.

III-U1a-Izdelava študije trajnostne mobilnosti, ki bi natančno definirala potrebne korake za dosego ciljev. 2009 30.000 0 Občinski proračun

III-U1b-Ureditev prometnega režima in infrastrukture tako, da omogoča trajnostno mobilnost (kolesarske steze, avtobusna postajališča, parkirišča na obrobju, vzpostavitev con umirjenega prometa, preusmeritev tranzita...).

2012 0 1.000.000

Občinski proračun, investitorji na večjih površinah v mestu, EU skladi

III-U1c-Kampanja za osveščanje prebivalcev o vplivih njihovih potovalnih navad na okolje ter alternativnih možnostih (JPP, nemotoriziran promet,....).

2009 50.000 0

Občinski proračun




VIRI FINANCIRANJA

III-U1d- Določitev območij varstva pred hrupom in opredelitev obremenjenosti s hrupom. 2008 20.000 0 Občinski proračun

ORGANIZIRANOST VARSTVA OKOLJA

XII-C1 Natančnejša opredelitev organiziranosti varstva okolja v občinski upravi.

XII-U1a-Vzpostavitev oddelka oz. osebe, ki bo odgovorna izključno za varstvo okolja (tudi za financiranje projektov nevladnih organizacij v povezavi z evropskimi sredstvi).

2009 25.000 /leto 0

Občinski proračun

XII-U1b-Imenovanje komisije za varstvo okolja. 2008 2.000 /leto 0 Občinski proračun

GOSPODARSTVO

IX-C1 Spodbujanje razvoja živilsko-predelovalne industrije na temelju okoljsko čistih tehnologij.

IX-U1a-Mehki projekti (npr. Interreg oz. druge oblike čezmejnega sodelovanja) – osveščanje in prenos dobre prakse živilsko-predelovalne industrije iz tujine podjetjem iz območja MOMS.

2009 50.000 0

Komunitarni programi EC

KMETIJSTVO

IV-C1 Ohranjanje in varovanje najboljših kmetijskih zemljišč.

IV-U1a-Izdelava analize območij kmetijskih zemljišč s katero se natančno kategorizira kmetijska zemljišča in določi ukrepe in režime za posamezno kategorijo.

2008 20.000 0

Občinski proračun

RAVNANJE Z ODPADKI

VII-C1 Omogočiti kvalitetno predelavo odpadkov v povezavi s sosednjimi občinami.

VII-U1a-Vzpostavitev nacionalnega centra odličnosti gospodarjenja z odpadki (bodoči CERO) v povezavi s sosednjimi občinami in odlagališčem Puconci. 2010-2012 50.000 150.000

Občinski proračuni (infrastruktura), MVZT (raziskovalci) zasebni investitor, EU-skladi

ENERGETIKA

VIII-C1 Zmanjšanje porabe energije za javne namene in učinkovita raba v gospodinjstvih.

VIII-U1a-Izvedba kogeneracije v kotlovnici daljinskega ogrevanja.

2009 100.000 2.000.000 Sredstva upravljavca kotlovnice, EKO-sklad, EU-skladi

VIII-U1b-Izvedba energetskih pregledov v javnih objektih oz. izvajanje ukrepov določenih z že izvedenimi energetskimi pregledi.

2010 5.000 3000 – 200.000 na objekt (odvisno

od velikosti

Občinski proračun, EKO-sklad, EU-skladi, sredstva




VIRI FINANCIRANJA

objekta) uporabnikov objektov

VIII-U1c-Zmanjšanje rabe energije za javno razsvetljavo. 2009-2011 7.000 100.000 Občinski proračun,

EU-skladi

ZRAK

I-C1 Povečanje rabe obnovljivih virov energije in zmanjšanje rabe fosilnih goriv.

I-U1a–Postavitev solarnih sistemov na javnih objektih. 2012 0

3000 – 200 000 na objekt (odvisno

od velikosti objekta)

Občinski proračun, EKO sklad

I-U1b-Določitev obvezne rabe obnovljivih virov energije v prostorskih aktih (OPN). 2008 10.000 0 Občinski proračun

TURIZEM

X-C1 Spodbujanje turizma z minimalnimi vplivi na okolje.

X-U1a-Vzpostavitev kolesarske poti Gederovci-MS (navezava na obm. ohranjanja narave). 2012 10.000 100.000

Občinski proračun, proračun, MzP, EU-skladi

FINANCIRANJE VARSTVA OKOLJA

XIII-C1 Zagotoviti vir sredstev v občinskem proračunu za zagotavljanje lastnih virov sofinanciranih projektov.

XIII-U1a-Pregled možnih virov za izvajanje okoljskih projektov. 2008 5.000 0

Občinski proračun, RRA

*rdeče obarvani so prednostni ukrepi, ki so v dokumentu podrobneje razdelani


17.1. 17.1. V-U1a V-U1a Program identifikacije in sanacije virov onesnaževanjaProgram identifikacije in sanacije virov onesnaževanja podtalnice podtalnice CILJI UKREPA: Izboljšanje kakovosti površinskih in talnih voda z ustreznejšim varovanjem vodnih virov.

Opis delaV postopku priprave programa varstva okolja se je pokazalo, da je eden glavnih problemov v občini kakovost talne vode. Strokovna javnost je na delavnicah ta problem izpostavila kot prioriteten. Po informacijah iz delavnic so verjetno pomemben vir onesnaževanja podtalnice številni točkovni in ploskovni viri onesnaženja, ki jih je potrebno odstraniti in sanirati.

Ker viri onesnaženja niso jasno evidentirani, prav tako pa niso znani tudi povzročitelji, mora v skladu z 2. odstavkom 11. člena ZVO (…) mora lokalna skupnost odpraviti posledice čezmerne obremenitve okolja, ki so nastale zaradi neustreznega ravnanja s komunalnimi odpadki.

Prva faza odpravljanja posledic čezmerne obremenitve okolja je izdelava projektne dokumentacije – program sanacije – s katerim bodo evidentirani in ovrednoteni viri obremenitve okolja, ter predviden način sanacije, terminski in finančni načrt.

Vsebina programa sanacije je:1. Izdelava katastra okoljskih bremen (nelegalna odlagališča, gramoznice...) v katerem se

opredeli obseg vira, vrsto polutanta, količino polutanta in samočistilne sposobnosti območja;

2. Kategorizacija bremen, glede na nevarnost in tveganje onesnaževanja. Na podlagi obremenjenosti, ki izhaja iz podatkov katastra onesnaženja in samočistilnih sposobnosti območja (naravne značilnost – geološka podlaga, nivo talne vode...) se izdela kategorizacija. Izdela se seznam prioritetne sanacije bremen.

3. Priprava projektov sanacije posameznih bremen. Za vsako območje onesnaženja se izdela projekt sanacije, ki predstavlja osnovo za izvedbo postopka sanacije. V projektih so natančno opredeljeni postopki sanacije.

4. Terminski in finančni načrt izvedbe sanacijskih ukrepov.

Sanacija:1. izvedba programa sanacije okoljskih bremen skladno s programom sanacije. S tem se vire

onesnaženja odstrani in območja zavaruje na način, da v prihodnosti ne bodo več predstavljala onesnaženja.

Kazalci spremljanja ukrepa- kemijsko in biološko stanje talne vode na reprezentativnih merilnih mestih

Odgovorna oseba: vodja oddelka za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodarske javne službe

Druge organizacije:- Ministrstvo za okolje in prostor, ARSO (potencialno sofinanciranje)- lokalno prebivalstvo (vir informacij)- Vodovod Murska Sobota (monitoring vode)



Stroški Naloga Trajanje (dni) Cena dela

(€/dan) Material/delo (€) Skupaj (€)

Izdelava katastra okoljskih bremen 30 400 1.000 12.000

Kategorizacija bremen 10 400 500 4000

Priprava projektov sanacije posameznih bremen 60 400 1.000 24.000

SKUPAJ - Program sanacije 45.500 Sanacija po programu Stroške se

določi v programu

Financiranje:Vir sredstev Delež investicijeObčinski proračun 50 %

MOP (proračunska postavka - 2328 Saniranje neurejenih odlagališč)

50 %

Trajanje projekta:Faza Trajanje (meseci)Izdelava katastra okoljskih bremen 1,5

Kategorizacija bremen 0,5

Priprava projektov sanacije posameznih bremen 3

SKUPAJ – Program sanacije 5

Sanacija po programu (24)1

1 Trajanje sanacije bo opredeljeno v programu sanacije, navedena je ocena



17.2. 17.2. Študija izvedljivosti termične obdelave blata iz ČN in drugihŠtudija izvedljivosti termične obdelave blata iz ČN in drugih biorazgradljivih odpadkov s kogeneracijo energijebiorazgradljivih odpadkov s kogeneracijo energijeCILJI UKREPA:Ustrezna ureditev odvajanja in čiščenja odpadne vode ter učinkovita organiziranost ter financiranje gospodarske javne službe.

Opis delaV študiji izvedljivosti mora izdelovalec variantno preveriti možnosti izvedbe termične obdelave blata. Analiza izvedljivosti mora za variantne predloge izdelati socialno – ekonomsko analizo s prikazom stroškov ter koristi. Na podlagi ocene variant izdelovalec predlaga optimalno rešitev. Ločeno mora Študija izvedljivosti oceniti sinergijske učinke, ki jih bo rezultirala predvidena naprava za termično obdelavo blata iz ČN.

Študija mora vsebovala:1. Analiza količin odpadkov na območju širše in in ožje regije.2. Pregled možnih tehnologij termične obdelave blata.3. Določitev potreb po dodajanju ostalih vrst biorazgradljivih odpadkov.4. CBA analiza in ekonomika termične obdelave blata glede na različne tehnologije in

velikost prispevnega območja.5. Organizacija sistema zbiranja in termične obdelave blata.6. Analiza lokacij in možni vplivi.7. Možnost financiranja vzpostavitve takega sistema.

Kazalci spremljanja ukrepa- količina predelanega blata in količina pridobljene energije


Druge organizacije: katere organizacije je treba vključiti v izvajanje - Saubermacher&Komunala d.o.o.- Ministrstvo za okolje in prostor





Analiza količin odpadkov na območju širše in in ožje regije. 10 400 100 4.100

Pregled možnih tehnologij termične obdelave blata. 20 400 8.000

Določitev potreb po dodajanju ostalih vrst biorazgradljivih odpadkov. 10 400 4.000

CBA analiza in ekonomika termične obdelave blata glede na različne tehnologije in velikost prispevnega območja. 20 400 100 8.100

Organizacija sistema zbiranja in termične obdelave blata. 15 400 100 6.100

Analiza lokacij in možni vplivi. 15 400 100 6.100

Možnost financiranja vzpostavitve takega sistema. 10 400 100 4.100

SKUPAJ: 40.500

Financiranje:Vir sredstev Delež investicijeSaubermacher&Komunala d.o.o. 100 %

Trajanje projekta:Faza Trajanje (meseci)Analiza količin odpadkov na območju širše in in ožje regije. 1

Pregled možnih tehnologij termične obdelave blata. 1

Določitev potreb po dodajanju ostalih vrst biorazgradljivih odpadkov. 0,5

CBA analiza in ekonomika termične obdelave blata glede na različne tehnologije in velikost prispevnega območja.

1

Organizacija sistema zbiranja in termične obdelave blata. 1

Analiza lokacij in možni vplivi. 1

Možnost financiranja vzpostavitve takega sistema. 0,5

SKUPAJ 6



17.3. 17.3. VI-U1VI-U1a a Vzpostavitev pomurskega vodovoda Vzpostavitev pomurskega vodovoda

CILJI UKREPA: Zanesljivejša in kvalitetnejša oskrba s pitno vodo.

Opis delaObčina se aktivno vključi v pripravo in izvedbo državnega prostorskega akta za izgradnjo pomurskega regionalnega vodovoda, ki bi oskrboval 130.000 prebivalcev v 26 lokalnih skupnostih. Ob predpostavljeni osebni porabi 210 l/osebo/dan bi bilo treba zagotoviti dobavo vode 10,03 mio m3/leto, kar predstavlja podobno količino vode kot za oskrbo prebivalcev obalne in kraške regije. Pri tem DPPN-ju je posebej izpostavljen problem kakovosti vode s katero se trenutno oskrbuje prebivalstvo na obravnavanem območju. Potrebno pa se je zavedati, da hkrati z reševanjem problema kakovosti vode s katero se trenutno oskrbuje prebivalstvo, poteka tudi proces izboljšanja stanja vodonosnikov (obstoječih vodnih virov), ki morajo programsko doseči dobro stanje v skladu z Evropsko okvirno direktivo o vodah.

Kazalci spremljanja ukrepa- kemijsko in biološko stanje vode v vodovodnih sistemih in količina vode


Druge organizacije: katere organizacije je treba vključiti v izvajanje - Ministrstvo za okolje in prostor, ARSO- Vodovod Murska Sobota d.o.o.- ostale občine regije



17.4. 17.4. XI-U1a XI-U1a Projekti za osveščanje in informiranjeProjekti za osveščanje in informiranje

CILJI UKREPA:Osveščenost in informiranost vseh občanov o njihovem vplivu na okolje ter o možnosti njihovega ustreznejšega ravnanja z okoljskega stališča.

Opis delaPripravijo se projekti, ki bodo dvignili informiranost in osveščenost občanov o okoljskih problemih. Teme informativnih dejavnosti se nanašajo na pereče okoljske probleme v občini. V okviru delavnic se je izpostavila potreba po naslednjih projektih informiranja in osveščanja:

1. Osveščanje o vplivih prometa na okolje. Izdelava promocijskega materiala o vplivih prometa na okolje, ki se bo lahko uporabljal tudi v izobraževalnih ustanovah. Organizirajo se dnevi odprtih vrat in delavnice (tudi v šolah) na temo okoljske in varnostne problematike prometa.

2. Osveščanje v zvezi z ravnanjem z odpadki. Izdelava promocijskega materiala, organizacija delavnic in predavanj na temo odgovornega potrošništva (kako proizvesti čim manj odpadkov v gospodinjstvu, ločeno zbiranje odpadkov...).

3. Osveščanje o vplivih kmetijstva na okolje. Izdelava promocijskega materiala, organizacija delavnic in predavanj na temo kmetijstvo in okoljski problemi (skupni projekti občine in kmetijsko svetovalne službe).

4. Postavitev informativnih ekološko-energetskih tabel. V naseljih se postavijo informativne table, ki opozarjajo občane na okoljske probleme. Gre za interaktivne table (z monitorji) na katerih lahko občani spremljajo okoljski parametri (onesnaženost zraka, nivo in kvaliteta talne vode...)

5. Osveščanje javnosti o energetsko učinkovitem ravnanju in rabi obnovljivih virov energije. Izdelava promocijskega materiala, ki občanu nudi vse informacije o možnosti izboljšanja lastne energetske učinkovitosti (bivalni prostori, proizvodni procesi...).

6. Stalno sodelovanje občine z vzgojno-izobraževalnimi zavodi (osnovne in srednje šole, vrtci) na tematiko varstva okolja in energetike.

Kazalci spremljanja ukrepa- naklada promocijskega materiala, število izvedenih delavnic


Druge organizacije: katere organizacije je treba vključiti v izvajanje - Avtobusni promet MS- Vzgojno-izobraževalne ustanove- Nevladne organizacije- Kmetijsko svetovalna služba





Osveščanje o vplivih prometa na okolje. 10 300 2.000 5.000

Osveščanje o ravnanju z odpadki 10 300 2.000 5.000

Osveščanje o vplivih kmetijstva na okolje.

10 300 2.000 5.000

Postavitev informativnih ekološko-energetskih tabel.

10 300 3.000 6.000

Osveščanje javnosti o energetsko učinkovitem ravnanju in rabi obnovljivih virov energije.

14 300 2.800 7.000

SKUPAJ 28.000


Trajanje projekta:Faza Trajanje (meseci)

Postavitev informativnih ekološko-energetskih tabel. 1

Osveščanje o ravnanju z odpadki 1

Osveščanje o vplivih prometa na okolje. 1

Osveščanje o vplivih kmetijstva na okolje. 1

Osveščanje javnosti o energetsko učinkovitem ravnanju in rabi obnovljivih virov energije.

2

SKUPAJ 6



17.5. 17.5. III-U1a III-U1a Izdelava študije trajnostne mobilnostiIzdelava študije trajnostne mobilnostiCILJI UKREPA:Sprememba potovalnih navad prebivalcev MOMS in širše regije in zmanjšanje obremenjevanja okolja.

Opis delaŠtudija opredeli sistem mobilnosti, ki potrebe po prevozu zadovoljuje varno in na način, ki ne škoduje zdravju ljudi in ekosistemov, in zagotavlja enakopravnost znotraj in med generacijami. Opredeli sistem, ki je ugoden, deluje učinkovito, nudi izbiro pri načinu prevoza ter podpira razvoj gospodarstva in regionalni razvoj. V študiji se opredeli sistem mobilnosti, ki je v okviru samočistilnih sposobnosti okolja, porablja obnovljive vire do ravni obnavljanja in na najmanjšo možno mero zmanjša obseg porabe zemljišč ter povzročanje hrupa. S študijo se določijo natančni ukrepi potrebni za zmanjšanje emisij iz prometa, povečanje rabe javnega potniškega prometa, zmanjšanje zastojev na mestnih prometnicah, itd...

Študija zajema:1. Analiza stanja mobilnosti v občini. (analizira se: javni potniški promet, nemotorni promet,

prometna varnost, organiziranost sistema mobilnosti, delavnice o mobilnosti, prostorska ureditev in javni promet, cestni promet),

2. Seznam ukrepov3. Načrt ukrepanja (ukrepi se natančno definirajo, določi se finančni in terminski plan,

odgovorne in kazalnike uspešnosti)

Kazalci spremljanja ukrepa- PLDP na cestah v občini, število potnikov v JPP, onesnaženost zraka


Druge organizacije: katere organizacije je treba vključiti v izvajanje - Avtobusni promet MS (izvajalec JPP)- Direkcija za ceste RS (podatki, prometni režim)- Slovenske železnice (izvajalec JPP)- Ministrstvo za promet- Nevladne organizacije (promocija)- MOP (sofinanciranje promocij)



Analiza stanja mobilnosti v občini. 30 400 12.000

Načrt ukrepanja 40 400 2.000 18.000

SKUPAJ 30.000,00




Trajanje projekta:Faza Trajanje (meseci)

Analiza stanja mobilnosti v občini. 2

Načrt ukrepanja 6

SKUPAJ 8



17.6. 17.6. III-U1d Določitev območij varstva pred hrupom in opredelitevIII-U1d Določitev območij varstva pred hrupom in opredelitev obremenjenosti s hrupomobremenjenosti s hrupomCILJI UKREPA:Sprememba potovalnih navad prebivalcev MOMS in širše regije in zmanjšanje obremenjevanja okolja.

Opis delaNamen naloge je izdelava karte oz. določitev območij varstva pred hrupom in ustreznih drugih kart, ki bodo služile kot podlaga za akustično planiranje v prostoru.Študija vsebuje:– Izdelava kartografskega gradiva s prikazanimi območji varstva pred hrupom v merilu 1:5000;– Tekstualna obrazložitev za posamezna območja oziroma morfološke enote s predlogom

ukrepov za zmanjšanje ter za preprečevanje emisij hrupa v okolje, s čimer bodo rešitve lahko vključene v prostorske akte občine;

– Kartografski prikaz oziroma opredelitev varovanih prostorov s tekstualno obrazložitvijo;– Določitev virov onesnaženja s hrupom – kartografski prikaz in tekstualna obrazložitev;– Opredelitev mirnega območja varstva pred hrupom na prostem - kartografski prikaz in

tekstualna obrazložitev;– Opredelitev mirnega območja poselitve - kartografski prikaz in tekstualna obrazložitev;– Predlog potencialnih lokacij za prireditvene prostore skladno s predpisi ter obrazložitev.

Osnovni cilj projekta je določitev območij varstva pred hrupom v občini. Območja so v skladu z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Ur.l. RS, št. 105/2005) opredeljena v štiri kategorije, glede na stopnjo varstva pred hrupom, določeno glede na občutljivost posameznega območja naravnega ali življenjskega okolja za učinke hrupa.

Kazalci spremljanja ukrepa- hrup v občini (jakost hrupa ob prometnicah, št. ur ko so mejne vrednosti za hrup presežene)


Druge organizacije: katere organizacije je treba vključiti v izvajanje - DRSC (podatki),- Holding slovenske železnice d.o.o. (podatki) - večja podjetja v občini (podatki)





Izdelava kartografskega gradiva s prikazanimi območji varstva pred hrupom v merilu 1:5000;

10 400 1004100

Tekstualna obrazložitev za posamezna območja oziroma morfološke enote s predlogom ukrepov za zmanjšanje ter za preprečevanje emisij hrupa v okolje, s čimer bodo rešitve lahko vključene v prostorske akte občine;

5 400

2000

Kartografski prikaz oziroma opredelitev varovanih prostorov s tekstualno obrazložitvijo;

5 400 1002100

Določitev virov onesnaženja s hrupom – kartografski prikaz in tekstualna obrazložitev;

15 4006000

Opredelitev mirnega območja varstva pred hrupom na prostem - kartografski prikaz in tekstualna obrazložitev;

4 400

1600

Opredelitev mirnega območja poselitve - kartografski prikaz in tekstualna obrazložitev;

5 400 1002100

Predlog potencialnih lokacij za prireditvene prostore skladno s predpisi ter obrazložitev.

5 400 1002100

SKUPAJ 20.000,00


Trajanje projekta:Faza Trajanje (meseci)Izdelava kartografskega gradiva s prikazanimi območji varstva pred hrupom v merilu 1:5000;

1

Tekstualna obrazložitev za posamezna območja oziroma morfološke enote s predlogom ukrepov za zmanjšanje ter za preprečevanje emisij hrupa v okolje, s čimer bodo rešitve lahko vključene v prostorske akte občine;

0,5

Kartografski prikaz oziroma opredelitev varovanih prostorov s tekstualno obrazložitvijo; 1

Določitev virov onesnaženja s hrupom – kartografski prikaz in tekstualna obrazložitev; 1

Opredelitev mirnega območja varstva pred hrupom na prostem - kartografski prikaz in tekstualna obrazložitev;

0,5

Opredelitev mirnega območja poselitve - kartografski prikaz in tekstualna obrazložitev; 1

Predlog potencialnih lokacij za prireditvene prostore skladno s predpisi ter obrazložitev. 1

SKUPAJ 6



17.7. 17.7. XII-U1a XII-U1a Vzpostavitev oddelka oz. osebe v občinski upravi, ki boVzpostavitev oddelka oz. osebe v občinski upravi, ki bo odgovorna izključno za varstvo okolja odgovorna izključno za varstvo okolja CILJI UKREPA:Natančnejša opredelitev organiziranosti varstva okolja v občinski upravi.

Opis delaV okviru občinske uprave se ustanovi nov oddelek za okolje oz. se določi oseba, ki bo odgovorna izključno za izvajanje okoljskih postopkov in projektov.

S tem se zagotovi:1. Nemoteno in pospešeno izvajanje okoljskih programov (program varstva okolja....) in

projektov;2. Celostna združitev okoljskih dejavnosti v okviru občinske uprave in boljši pregled nad

delom;3. Ta funkcija združuje osnovne informativne in operativne dejavnosti;4. Izboljšana zmožnost priprave dokumentacije za črpanje državnih in evropskih sredstev

namenjenih projektom varovanja okolja.

Kazalci spremljanja ukrepa- začetek delovanja oddelka oz. število zaposlenih izključno na področju okolja.

Odgovorna oseba: župan MOMS

Stroški Naloga Cena dela (€/leto) Material/delo (€) Skupaj (€)

Natančnejša opredelitev organiziranosti varstva okolja v občinski upravi.

25.000 € - 25.000

SKUPAJ: 25.000




17.8. 17.8. XII-U1b XII-U1b Imenovanje komisije za varstvo okoljaImenovanje komisije za varstvo okoljaCILJI UKREPA:Natančnejša opredelitev organiziranosti varstva okolja v občinski upravi.

Opis delaKomisija za varstvo okolja, deluje kot podpora širše strokovne javnosti izvajanju projektov v občinski uprave. Člani komisije so predstavniki vseh pomembnih organizacij povezanih z varstvom okolja v občini. Komisija se redno sestaja (2 - 4 mesece) in svetuje občinski upravi.

Naloge komisije so:– spremljanje in ocenjevanje izvajanja ukrepov, določenih v občinskem programu varstva okolja,– spremljanje poteka vseh projektov s področja varstva okolja, ki se izvajajo v občini in

opozarjanje na morebitne nepravilnosti,– informiranje javnosti o stanju okolja v občini (posredovanje informacij v okolju članov

komisije).

Kazalci spremljanja ukrepa- število izvedenih projektov iz programa, število obravnavanih tem komisije, število zasedanj

Odgovorna oseba: župan MOMS

Druge organizacije: katere organizacije je treba vključiti v izvajanje - lokalne medije (časopis, radio, tv...)

Stroški Naloga Trajanje

(dni)/letoCena dela (€/dan)

Material/delo (€)/leto

Skupaj (€)/leto

Delovanje komisije za varstvo okolja 6 250 500 2.000

SKUPAJ 2.000




17.9. 17.9. Izdelava analize območij kmetijskih zemljiščIzdelava analize območij kmetijskih zemljiščCILJI UKREPA:Ohranjanje in varovanje najboljših kmetijskih zemljišč.

Opis delaAnaliza območij kmetijskih zemljišč je bistven dokument pri načrtovanju kmetijske dejavnosti v prostoru in ostalih dejavnosti, ki so dostikrat v konfliktu s kmetijsko rabo prostora. Študija analizira stanje kmetijstva v občini, naravne danosti in kakovost kmetijskih zemljišč (primernost kmetijskih zemljišč za kmetijstvo). Opredeljuje območja tveganja in občutljivost kmetijskih zemljišč, obremenjenost zemljišč in območja omejitev za kmetijstvo. Na podlagi številnih parametrov se izvede kategorizacija kmetijskih zemljišč in določi ukrepe in usmeritve za nadaljnji razvoj posameznih kategorij. Določi se potrebne prostorsko ureditvene operacije, melioracije in ostale posega na kmetijskih zemljiščih.

Kazalci spremljanja ukrepa- delež najboljših kmetijskih zemljišč


Druge organizacije: katere organizacije je treba vključiti v izvajanje - Kmetijsko gozdarski zavod Murska Sobota (informacije)



Analiza območij kmetijskih zemljišč 50 400 20.000

SKUPAJ 20.000


Trajanje projekta:Faza Trajanje (meseci)Analiza območij kmetijskih zemljišč 3

SKUPAJ 3



17.10. 17.10. VII-U1a VII-U1a Vzpostavitev nacionalnega centra odličnostiVzpostavitev nacionalnega centra odličnosti gospodarjenja z odpadkigospodarjenja z odpadkiCILJI UKREPA:Omogočiti kvalitetno predelavo odpadkov v povezavi s sosednjimi občinami.

Opis delaRaziskovalni centri odličnosti predstavljajo novo obliko povezovanja med znanstveno-raziskovalnimi skupinami in tudi med akademsko sfero in gospodarstvom. Koncept centrov odličnosti, kakor je bil razvit v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj, predstavlja odgovor znanstveno-raziskovalne sfere na slabosti slovenskega inovacijskega sistema, ki so že dalj časa identificirane kot ovire pri hitrejšem razvoju na znanju temelječega gospodarstva. Raziskovalni centri odličnosti (CO), ki vzpostavljeni v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj, so usmerjeni predvsem v krepitev sposobnosti prenosa in obvladovanja novih tehnologij ter v razvoj novih tehnologij

Za raziskovalni center odličnosti se uporablja naslednja opredelitev: to je visoko kakovostna multidisciplinarna skupina raziskovalcev iz akademske sfere in gospodarstva, ki zagotavlja kritično maso znanja in ustrezno raziskovalno infrastrukturo za preboj centra odličnosti v vrh svetovne znanosti in/ali vključitev v mednarodno mrežo odličnosti.

Za vzpostavitev centra bo potrebna skupina najmanj treh partnerjev (občina, raziskovalna organizacija in podjetje), ki prijavi projekt center odličnosti.

V okviru skupine mora obvezno sodelovati podjetje (gospodarstvo – Saubermacher), ki skupaj z ostalima partnerjema doseže dogovor o medsebojnem sodelovanju na projektu. Skupina izbere nosilca projekta, ki se v imenu skupine prijavi na razpis. Dogovor formalizira pismo o nameri. Nosilni investitor (prijavitelj) projekta centra odličnosti je javni zavod (univerza - fakulteta), ki izpolnjuje pogoje za opravljanje raziskovalne dejavnosti in je vpisan v evidenco pristojnega ministrstva za opravljanje raziskovalne dejavnosti.

Nacionalni center odličnosti gospodarjenja z odpadki nastane v okviru CERO-ta (odlagališče v Puconcih). To bo osnova za nadaljnje izboljšave pri ravnanju z odpadki, ne samo na regionalnem pač pa tudi na državnem nivoju. Tak center pa je lahko tudi osnova za ustanovitev posebnega visokošolskega oddelka v Pomurju za tehnologije ravnanja z odpadki.

Za uresničitev ukrepa je potrebno:1. Doseči dogovor med lastniki CERO-ta in izobraževalno ustanovo za ustanovitev

Nacionalnega centra odličnosti gospodarjenja z odpadki. V tem dogovoru se opredelijo vse podrobnosti delovanja takega centra (prostori, financiranje, kader...);

2. Izdelava projekta za ustanovitev in obratovanje centra odločnosti.3. Priprava prijavne dokumentacije in prijava za financiranje iz sredstev Evropskega sklada za

regionalni razvoj in ostalih virov financiranja;4. Zagotovitev vsega potrebnega za začetek delovanja centra odličnosti, kot je to določeno v

projektu.



Kazalci spremljanja ukrepaizdelan projekt za vzpostavitev nacionalnega centra odličnosti, začetek obratovanja nacionalnega centra odličnosti v sklopu Centra ravnanja z odpadki v Puconcih

Odgovorna oseba: direktor novonastalega podjetja, JP CERO Puconci

Druge organizacije: katere organizacije je treba vključiti v izvajanje - MOMS- Saubermacher & Komunala d.o.o.- MVZT (Univerza v Mariboru)



Izdelava projekta za ustanovitev in obratovanje centra odločnosti.

105 400 2.000 44.000

Priprava prijavne dokumentacije in prijava za financiranje iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj in ostalih virov financiranja;

15 400 - 6.000

Projekt in prijava na financiranje 50.000

Zagotovitev vsega potrebnega za začetek delovanja centra odličnosti, kot je to določeno v projektu.

150.000 150.000

SKUPAJ 200.000

Financiranje:Vir sredstev Delež investicijeJP CERO Puconci 51 %

Državna sredstva in EU skladi (Evropski sklad za regionalni razvoj)

49 %

Trajanje projekta:Faza Trajanje (meseci)Izdelava projekta za ustanovitev in obratovanje centra odločnosti. 6

Priprava prijavne dokumentacije in prijava za financiranje iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj in ostalih virov financiranja;

1

Zagotovitev vsega potrebnega za začetek delovanja centra odličnosti, kot je to določeno v projektu.

6

SKUPAJ 13



17.11. 17.11. VIII-U1c VIII-U1c Zmanjšanje rabe energije za javno razsvetljavoZmanjšanje rabe energije za javno razsvetljavoCILJI UKREPA:Zmanjšanje porabe energije za javne namene in učinkovita raba v gospodinjstvih.

Opis delaIzdelava študije zmanjšanja rabe energije za javno razsvetljavo in svetlobnega onesnaževanja. Študija vsebuje:

1. priprava katastra javne razsvetljave z analizo porabljene energije,2. analizo svetlobnega onesnaževanja v občini z javno razsvetljavo,3. ukrepe za zmanjšanje porabe energije 4. ukrepe za zmanjšanje svetlobnega onesnaževanja,5. projekt za izdelavo avtomatskega sistema prižiganja in ugašanja z daljinskim krmiljenjem.

Na podlagi študije se izvede posodobljenje oz. opremljanje sistema javne razsvetljave vključno z avtomatskim sistemom prižiganja in ugašanja.

Kazalci spremljanja ukrepa- porabljena električna energija za javno razsvetljavo


Druge organizacije: katere organizacije je treba vključiti v izvajanje - Komunala MS



študija zmanjšanja rabe energije za javno razsvetljavo in svetlobnega onesnaževanja

15 400 1.000 7.000

izvedba posodobljenja oz. opremljanja sistema javne razsvetljave vključno z avtomatskim sistemom prižiganja in ugašanja

100.000 100.000

SKUPAJ 107.000


EU – skladi (LIFE+) 50 %



Trajanje projekta:Faza Trajanje (meseci)študija zmanjšanja rabe energije za javno razsvetljavo in svetlobnega onesnaževanja 3

izvedba posodobljenja oz. opremljanja sistema javne razsvetljave vključno z avtomatskim sistemom prižiganja in ugašanja

6

SKUPAJ 9



17.12. 17.12. I-U1b I-U1b Določitev obvezne rabe obnovljivih virov energije vDoločitev obvezne rabe obnovljivih virov energije v prostorskih aktih (OPN)prostorskih aktih (OPN)

CILJI UKREPA:Povečanje rabe obnovljivih virov energije in zmanjšanje rabe fosilnih goriv.

Opis delaV okviru občinskega prostorskega načrta se za posamezno prostorsko plansko enoto opredeli pogoje energetske oskrbe. Kot pogoj za pridobitev gradbenega dovoljenja se opredeli, da mora projekt načrtovati določen delež pokritja porabe energije iz obnovljivih virov energije (geotermalna energija, solarni sistemi, biomasa...).

Izdela se nadgradnja energetske študije, ki vsebuje:– prostorsko opredelitev planskih enot glede na možnost rabe posameznega vrste obnovljivega

vira,– ekonomiko obnovljivih virov posamezne planske enote,– določitev deleža obnovljivih virov, ki ga je potrebno zagotoviti v rabi energije na posamezni

planski enoti,– tekstualna definicija pogojev (delež obnovljivih virov energije, časovni okvir za zadostitev

zahtevam), ki se vnese v Občinski prostorski načrt Mestne občine Murska Sobota.

Kazalci spremljanja ukrepa- delež obnovljivih virov energije v energetski bilanci občine


Druge organizacije: katere organizacije je treba vključiti v izvajanje - pripravljavca OPN-ja



Nadgradnja energetske študije 24 400 400 10.000

SKUPAJ 10.000


Trajanje projekta:Faza Trajanje (meseci)Nadgradnja energetske študije 3

SKUPAJ 3



17.13. 17.13. XIII-U1a XIII-U1a Pregled možnih virov za izvajanje okoljskih projektovPregled možnih virov za izvajanje okoljskih projektovCILJI UKREPA:Zagotoviti vir sredstev v občinskem proračunu za zagotavljanje lastnih virov sofinanciranih projektov.

Opis delaZa financiranje ukrepov občinskega programa varstva okolja se izdela analizo možnih virov. Z analizo se določijo vsi možni viri za posamezen ukrep oz. projekt. Analiza natančno opredeli vse obveznosti in postopke, ki izhajajo iz prijave na državna ali evropske vire financiranja. Opredelijo se tudi možnosti javno-zasebnega partnerstva po posameznih projektih.

Tak ukrep jasno opredeli vse možne zunanje vire financiranja občinskih okoljskih projektov. Opredelijo se vsi možni viri financiranja. Določijo se značilnosti posameznega vira skupaj s pogoji in zahtevami, ki jih ta od prijavitelja zahteva.

Kazalci spremljanja ukrepa- znesek (v EUR) načrtovanih sredstev za okoljske programe


Druge organizacije: katere organizacije je treba vključiti v izvajanje SVLR (informacije)MOP (informacije)



Pregled možnih virov za izvajanje okoljskih projektov

12 400 200 5.000

SKUPAJ 5.000


Trajanje projekta:Faza Trajanje (meseci)Pregled možnih virov za izvajanje okoljskih projektov 1

SKUPAJ 1



17.14. 17.14. Terminski plan izvedbe prioritetnih ukrepovTerminski plan izvedbe prioritetnih ukrepovTabela 49: Terminski plan finančnih izdatkov za izvedbo prioritetnih ukrepov

Ukrepi Potrebna sredstva (€)

2008

Potrebna sredstva (€)

2009


2010


2011


20121. Program identifikacije in sanacije virov

onesnaževanja podtalnice 45.500 - - - -

2. Študija izvedljivosti termične obdelave blata iz ČN in drugih biorazgradljivih odpadkov s kogeneracijo energije.

40.000 - - - -

3. Vzpostavitev pomurskega vodovoda - (10 % investicije) - - - -

4. Projekti za osveščanje in informiranje 6.000 6.500 8.000 7.500 -

5. Izdelava študije trajnostne mobilnosti 30.000 - - -

6. Določitev območij varstva pred hrupom in opredelitev obremenjenosti s hrupom.

20.000 - - - -

7. Vzpostavitev oddelka oz. osebe v občinski upravi, ki bo odgovorna izključno za varstvo okolja

- 25.000 25.000 25.000 25.000

8. Imenovanje komisije za varstvo okolja 2.000 2.000 2.000 2.000 2.000

9. Izdelava analize območij kmetijskih zemljišč s katero se natančno kategorizira kmetijska zemljišča in določi ukrepe in režime za posamezno kategorijo

20.000 - - - -

10. Vzpostavitev nacionalnega centra odličnosti gospodarjenja z odpadki - - 50.000 50.000 100.000

11. Zmanjšanje rabe energije za javno razsvetljavo 20.000 60.000 27.000 - -

12. Določitev obvezne rabe obnovljivih virov energije v prostorskih aktih (OPN)

10.000 - - - -

13. Pregled možnih virov za izvajanje okoljskih projektov 5.000 - - - -

SKUPAJ 168.500 123.500 112.000 84.500 127.000



18. VIRI IN LITERATURA

1. Burja, A. Priporočila ministrstva za pripravo občinskih programov varstva okolja (OPVO). Ljubljana, Ministrstvo za okolje in prostor, 2007

2. Integrated Environmental Management. European Communities, Cuxembourg, 20073. Strategija razvoja Mestne občine Murska Sobota, Mestna občina Murska Sobota, 20064. Podatki spletnih strani Agencije RS za okolje.:URL.:http://www.arso.gov.si/, 20075. Energetska zasnova Mestne občine Murska Sobota, IBE, d.d., Ljubljana, 20066. Analiza stanja in teženj v prostoru, Strokovna podlaga za pripravo strategije prostorskega

razvoja MOMS, ZEU – Družba za načrtovanje in inženiring d.o.o., Murska Sobota, 20067. Analiza razvojnih potreb in možnosti dejavnosti v prostoru (analiza privlačnosti), ZEU –

Družba za načrtovanje in inženiring d.o.o., Murska Sobota, 20078. Študija ranljivosti prostora, ZEU – Družba za načrtovanje in inženiring d.o.o., Murska

Sobota, 20079. Kajfež, L., Podnebne spremembe v Sloveniji in suša, Ujma št. 19, Ljubljana, 200510. Poročilo o stanju okolja v Sloveniji, Ministrstvo za okolje in prostor, ARSO, Ljubljana,

200311. Monitoring kakovosti površinskih vodotokov v Sloveniji v letu 2005, Ministrstvo za okolje

in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, 200712. Program spremaljanja kemijskega stanja podzemnih voda 2007, Ministrstvo za okolje in

prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, 200713. Podatki o ravnanju z odpadki, Komunala&Saubermacher d.o.o., 200714. Podatki spletnih strani Statističnega urada RS, URL.: http://www.stat.si/, 200715. Operativni program za krepitev regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 – 2013,

Služba Vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko, Ljubljana, 200616. Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007 -2013,

Služba Vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko, Ljubljana, 200617. Špendl, R., et al., Načrt trajnostne mobilnosti na širšem mestnem območju Nove Gorice,

Ipsum d.o.o., Domžale, 200518. Določitev območij varstva pred hrupom v občini Domžale (študija hrupa), Chronos d.o.o.,

Domžale, 200619. Analiza območij kmetijskih zemljišč v občini Sevnica, Chronos d.o.o., Domžale, 200720. Raziskave onesnaženosti tal Slovenije, Poročilo za leto 2005. Biotehniška fakulteta,

Oddelek za agronomijo, Ljubljana, 2006


občinski program varstva okolja moms

Documents