obČinski prostorski naČrt obČine...

OBČINA LOG-DRAGOMER

OBČINSKI PROSTORSKI NAČRT OBČINE LOG - DRAGOMER

Domplan d.d. Bleiweisova 14, Kranj Kaliopa d.o.o. Letališka cesta 32 j, Ljubljana februar, 2012

Urbanistični načrt

NAROČNIK: Občina LOG-DRAGOMER

ŢUPAN: Mladen Sumina

NALOGA: Občinski prostorski načrt Občine Log-Dragomer

ŠT. NALOGE: UD/421-82/09

PODJETJI: Domplan d.d. Kranj

Vera Zevnik

Kaliopa d.o.o. Ljubljana,

Igor Dimnik, univ. dipl. inţ. gradb.

mag. Slavko Gerčer, univ. dipl. inţ. gradb.

ODGOVORNI VODJA PROJEKTA: Tomo Globočnik, univ. dipl. inţ. arh., specialist

arhitekt urbanist.

IZDELOVALCI: Tomo Globočnik, univ. dipl. inţ. arh., specialist

arhitekt urbanist

Irena Strupeh Papež, univ. dipl. inţ. arh.

Maja Friedl, univ. dipl. inţ. kraj. arh.

Maja Pagon, štud. arh.


KAZALO VSEBINE

1 UVOD 2

2 KONCEPT URBANISTIČNEGA NAČRTA 3

2.1 OBMOČJE URBANISTIČNEGA NAČRTA 3

2.2 KONCEPT RAZVOJA 4

2.3 KONCEPT ZELENEGA SISTEMA 5

2.4 KONCEPT PROMETNEGA OMREŢJA IN JAVNEGA POTNIŠKEGA PROMETA 6

2.5 KONCEPT ARHITEKTURNEGA IN URBANISTIČNEGA OBLIKOVANJA 7

2.6 KONCEPT PROSTORSKIH UREDITEV, KI SE NANAŠAJO NA VARSTVO OKOLJA 7

2.7 LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT 8

2.8 KONCEPT OPREMLJANJA Z KOMUNALNO IN ENERGETSKO INFRASTRUKTURO 9

2.9 KONCEPT PODROBNEJŠE NAMENSKE RABE NA OBMOČJU STAVBNIH ZEMLJIŠČ 10

3 PODROBNEJŠI DEL 11

3.1 OBMOČJA CELOVITE PRENOVE 11

3.2 OBMOČJA NOTRANJEGA RAZVOJA 11

3.2.1 Območja stanovanj s spremljajočimi oskrbnimi in storitvenimi dejavnostmi 11

3.2.2 Območja centralnih dejavnosti in družbene infrastrukture 11

3.3 OBMOČJA ŠIRITVE NASELJA 12

3.3.1 Območja stanovanj s spremljajočimi oskrbnimi in storitvenimi dejavnostmi 12

3.3.1 Območja centralnih dejavnosti in družbene infrastrukture 12

3.4 POSAMEZNA VEČJA OBMOČJA JAVNIH IN ZELENIH POVRŠIN 12

3.5 OPREDELITEV PODROBNEJŠE NAMENSKE RABE Z USMERITVAMI 13

3.5.1 Območja stavbnih zemljišč 13

3.5.2 Območja nestavbnih zemljišč 14

3.6 ELEMENTI URBANISTIČNEGA IN ARHITEKTURNEGA OBLIKOVANJA 14

3.7 USMERITVE ZA OBMOČJA POD POSEBNIMI PRAVNIMI REŢIMI 15

3.7.1 Usmeritve za območja ohranjanja narave 15

3.7.2 Usmeritve za varstvo kulturne dediščine 16

3.7.3 Usmeritve za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami 16


2

1 UVOD

Urbanistični načrt (v nadaljevanju: UN) je strokovna podlaga Občinskega prostorskega načrta in služi kot podlaga

za celovito načrtovanje razvoja naselij. Zaradi specifike prostora, je z namenom doseganja racionalnega in

usklajenega razvoja izdelan za dve med seboj povezani urbani središči- Log in Dragomer.

UN je izdelan skladno s strokovnimi metodami prostorskega, urbanističnega, arhitekturnega in krajinskega

načrtovanja. Sestavljen je iz konceptualnega in podrobnejšega dela.

Konceptualni del predstavlja koncept razvoja naselja na podlagi izhodišč in ciljev prostorskega razvoja občine.

vsebine so naslednje:

območje urbanističnega načrta,

koncept razvoja,

koncept zelenega sistema, v okviru katerega se določijo njegove sestavine, njihova medsebojna

povezanost ter povezanost z drugimi grajenimi strukturami v naselju,

koncept prometnega omrežja in javnega potniškega prometa,

koncept urbanističnega in arhitekturnega oblikovanja z opredelitvijo temeljnih struktur naselja,

oblikovalskih izhodišč za razvoj ali ohranjanje oblikovne podobe naselja,

koncept prostorskih ureditev, ki se nanašajo na varstvo okolja,

lokalni energetski koncept,

koncept opremljanja z gospodarsko javno infrastrukturo,

koncept podrobnejše namenske rabe na območju stavbnih zemljišč v naselju.

Podrobnejši del obsega:

območja celovite prenove,

območja notranjega razvoja,

območja širitve naselja,

posamezna večja območja javnih in zelenih površin (območja zelenega sistema),

opredelitev podrobnejše namenske rabe z usmeritvami

elemente urbanističnega in arhitekturnega oblikovanja


3

2 KONCEPT URBANISTIČNEGA NAČRTA

2.1 OBMOČJE URBANISTIČNEGA NAČRTA

Območje UN obsega površine strnjene gradnje s pripadajočimi površinami naselij Log in Dragomer, zelene

površine ter kmetijska in gozdna zemljišča v naselju. Mejo UN v največji meri pogojujejo naravne in ustvarjene

danosti- relief na severni strani s prisojnimi pobočji in prometna os na južni strani.

Strnjene stavbne površine predstavljajo urbano koncentracijo: gospodarsko, zaposlitveno , oskrbovalno, kulturno,

turistično, rekreacijsko in izobraževalno središče občine.

Slika 1: Območje urbanističnega načrta znotraj občine


4

2.2 KONCEPT RAZVOJA

Prostorski razvoj naselij Log in Dragomer temelji na krepitvi centralnih dejavnost med obema naseljema, kar

izhaja iz zatečenega stanja razvoja tega območja. Naselji se bosta razvijali glede na ugodno lego ob

pomembnem prometnem koridorju ter ob upoštevanju prostorskih omejitev: strm relief na severnem delu občine,

poplavna in zamočvirjena območja ob vodotokih ter pas državne ceste na jugu.

Temeljna izhodišča prostorskega razvoja so:

razvoj centralnih dejavnosti med obema naseljema ter prednostno ob regionalni cesti,

območja zgostitve območij za stanovanjsko pozidavo znotraj naselij ter

ohranjanje zelenih klinov.

Slika 2: Shema in koncept razvoja naselij Log in Dragomer


5

2.3 KONCEPT ZELENEGA SISTEMA

Skladno z razvojem občine se bo skrbelo za urejenost in zadostnost javnih odprtih prostorov med katere sodijo

tudi zelene površine, kot javni odprti prostori, ki se bodo razvijali zlasti z namenom dvigovanja kvalitete bivalnega

okolja. Zelene površine se bodo povezovale v zeleno mrežo, ki bo posamezne odprte javne površine ter območja

za turizem, šport in rekreacijo povezale v prepoznaven zeleni sistem, zlasti z možnostjo rabe teh površin za vse

družbene skupine.

Koncept zelenega sistema sestavljajo odprte površine v naselju: športne površine, pokopališči v Logu in

Dragomerju, kvalitetni stiki naselja z odprto krajino (kmetijske in gozdne površine) ter zelene cezure med deli

naselja. Opredeljena so območja za razvoj športnih in prostočasnih dejavnosti, kjer se spodbuja ureditve za šport

ter ureditev otroških igrišč. Pomembne so povezave znotraj zelenega sistema, ki predstavljajo peš in kolesarske

povezave in so vezane na obstoječe prometno omrežje ter na kolovozne in gozdne poti na širšem območju

urbanističnega načrta. Velik potencial predstavljajo tudi navezave na območje krajinskega parka Ljubljansko

barje, južno od obravnavanega območja.

Slika 3: Koncept zelenega sistema


6

2.4 KONCEPT PROMETNEGA OMREŢJA IN JAVNEGA POTNIŠKEGA PROMETA

Na področju državnega prometnega omrežja se bo znotraj obravnavanega območja razširila avtocesta A1,

prenavljala pa se bo tudi regionalna cesta z namenom zagotavljanja večje prometne varnosti ter zmanjševanja

hrupa v bivalnem okolju (protihrupne zaščite). Ob regionalni cesti se bo uredila kolesarska pot ter površine za

pešce.

Lokalno cestno omrežje (lokalne krajevne in zbirne ceste) se bo prenavljalo v smislu izboljševanja kakovosti

voznih površin ter ureditev za peš promet in mirujoči promet. Vzporedno z urejanjem cestnega omrežja se bo

posodabljalo odvodnjavanje ter urejanje ter prenavljanje obstoječe komunalne in druge infrastrukture, ki je

vezana na cestno telo.

Na področju javnega potniškega prometa se bo še naprej spodbujalo rabo avtobusnega prevoza, občina pa se bo

zavzemala, da se znotraj širše urbane regije uveljavi primestna železnica na relaciji Ljubljana – Vrhnika. Na

območju občine bi se umestila tudi železniška postaja.

Slika 4: Koncept prometnega omrežja in javnega potniškega prometa


7

2.5 KONCEPT ARHITEKTURNEGA IN URBANISTIČNEGA OBLIKOVANJA

Grajena struktura obravnavanega območja se deli na več enot glede na intenzivnost pozidave, značilnosti grajene

strukture, namen, oblikovne lastnosti, gabarite.

Območja središč z raznolikimi stavbnimi volumni in arhitekturo prestavlja mešano strukturo javnih

funkcij. V teh območjih je poudarek na mestotvornih in vizualno usklajenih potezah.

Območja proizvodnih dejavnosti predstavljajo strukturo večjega merila. To so območja, kjer prevladujejo

obrtni, poslovni in industrijski objekti. Tovrstna območja, ki so vitalna, so razmeroma samozadostna in

nimajo večjega konfliktnega vpliva na sosednja območja.

Območja enodružinske pozidave (prostostoječe hiše, dvojčki, vrstne hiše) predstavljajo strukturo

majhnega merila. V teh območjih se ohranja obstoječa gostota pozidave, prenavlja se stavbni fond,

gradi in dopolnjuje se infrastrukturo.

2.6 KONCEPT PROSTORSKIH UREDITEV, KI SE NANAŠAJO NA VARSTVO OKOLJA

Spodbuja se racionalno ravnanje s komunalnimi in drugimi odpadki, zlasti z ločenim zbiranjem odpadkov.

Problematiko komunalnih odpadkov bo občina reševala na regijskem nivoju. Uvaja se ukrepe, s katerimi se bo

zmanjšala količina odloženih odpadkov, predvsem z ozaveščanjem prebivalstva ter z zagotavljanjem ustreznega

nivoja uslug. Preprečuje se neorganizirano oziroma divje odlaganje odpadkov, obstoječa divja odlagališča se

evidentira in sanira. V okviru izgradnje centralne čistilne naprave se predvideva tudi sortirnica komunalnih

odpadkov.

Predvideva se plinifikacija poselitvenih območij občine.

Spodbuja se izkoriščanje sončne energije z individualnimi sistemi za pridobivanje tople sanitarne vode, možno je

tudi izkoriščanje sončne energije za pridobivanje elektrike. Solarna energija predstavlja tudi potencial za potrebe

javne razsvetljave.


8

2.7 LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT

Občina je sprejela Lokalni energetski koncept Občine Log-Dragomer (v nadaljevanju LEK), ki ga je pripravilo

podjetje Oikos d.o.o. (november, 2009) in sicer za obdobje desetih let.

LEK je dokument, ki usmerja k sistematskemu oblikovanju in vzdrževanju baz podatkov o porabnikih in rabi

energije, uvajanju ukrepov učinkovite rabe energije, poviševanju energijske učinkovitosti in uvajanju obnovljivih

virov energije. Dolgoročno načrtovanje energetskega razvoja občine je ključni element učinkovitega

gospodarskega razvoja občine in osnova za znižanje energijske odvisnosti ter vplivov na okolje. Trajnostna

energijska politika zahteva celovit pristop, ki usklajeno obravnava in povezuje področje energetike, varstva

okolja, gospodarski in regionalni razvoj.

Zastavljene cilje bo občina dosegla z izvedbo ukrepov in projektov na področju energetske sanacije, energetskim

menedžmentom (upravljanjem), energetsko varčne gradnje in izrabo lokalnih obnovljivih virov energije.

Predvidene aktivnosti po posameznih ukrepih so naslednje:

Energetska sanacija:

sanacija javnih objektov

izvedba sanacije javne razsvetljave

izgradnja plinovodnega omrežja ter spodbujanje priključitve nanj

Energetsko varčna gradnja:

izvajanje obveznosti glede energetsko varčne gradnje v ustreznih občinskih aktih

Izraba obnovljivih virov energije (v nadaljevanju OVE):

izdelava načrta rabe OVE

učinkovita izraba energije sonca

učinkovita izraba OVE s toplotnimi črpalkami

izdelava študije izvedljivosti za izvedbo mikro sistemov na lesno biomaso

Vzpostavitev sistem energetskega informiranja in svetovanja:

dvig zavesti prebivalcev, kar neposredno ali posredno prispeva k vsem zgoraj

navedenim ciljem


9

2.8 KONCEPT OPREMLJANJA S KOMUNALNO IN ENERGETSKO INFRASTRUKTURO

Dograjuje in rekonstruira naj se obstoječe omrežje gospodarske javne infrastrukture, zlasti pred ali sočasno z

urejanjem novih območij centralnih dejavnosti, stanovanjske gradnje ter proizvodnih dejavnosti. Na področju

okoljske infrastrukture je predvidena ureditev nove čistilne naprave, ki je predlagana v dveh variantnih lokacijah in

se bo urejala z OPPN.

Obstoječa energetska infrastruktura (prenosni elektroenergetski vodi) se dograjuje, predlagani so novi

srednjenapetostni (SN) vodi, označeni s črtkano črto.

Slika 5: Koncept komunalne in energetske infrastrukture


10

2.9 KONCEPT PODROBNEJŠE NAMENSKE RABE NA OBMOČJU STAVBNIH

ZEMLJIŠČ

Podrobnejša namenska raba sledi obstoječi rabi in v veljavnem planu opredeljeni rabi.

Največji delež predstavljajo stanovanjska območja, kjer prevladuje enodružinska stanovanjska pozidava. Razvoj

stanovanjske gradnje temelji na razvoju štirih večjih območij, ki se urejajo kot območja kompleksne gradnje

enodružinskih hiš (prostostoječih, dvojčkov, vrstnih ali atrijskih) in se urejajo v okviru predvidenih OPPN.

Območja centralnih dejavnosti se prednostno usmerjajo na osrednje območje, kjer sta predlagani dve območji

OPPN, kjer bodo podane boljše možnosti za razvoj centra.

Gospodarske dejavnosti imajo še možnost širitve znotraj obstoječih con oz. po potrebi tudi možnost notranjega

prestrukturiranja.

Slika 6: Koncept podrobnejše namenske rabe na območju stavbnih zemljišč


11

3 PODROBNEJŠI DEL

3.1 OBMOČJA CELOVITE PRENOVE

Znotraj meje UN Log-Dragomer ni večjih površin, potrebnih za celovitejšo prenovo. Prenova se navezuje na

obstoječa že pozidana območja, predvsem stanovanjska. Na teh območjih se izkorišča notranje rezerve in

obnavlja gradbeni fond, komunalno infrastrukturo ter novogradnjo ali dopolnilno zazidavo ter ureditev ustreznejših

javnih površin. Območja prenove in notranjega razvoja se prepletajo in dopolnjujejo.

3.2 OBMOČJA NOTRANJEGA RAZVOJA

Območja notranjega razvoja naselja so območja, ki so že stavbna, vendar so zaradi različnih interesov do danes

še ostala prazna. Predvsem so to območja, na katerih so predvideni OPPN, lahko pa se urejajo s Prostorsko

izvedbenimi pogoji, ki so del Izvedbenega dela Občinskega prostorskega načrta Občine Log-Dragomer (PIP).

Večina območij, ki se bodo urejala z OPPN, so bila določena že v predhodnih prostorskih dokumentih.

3.2.1 Območja stanovanj s spremljajočimi oskrbnimi in storitvenimi dejavnostmi

LO / SS17-OPPN*- Predviden OPPN za stanovanjsko pozidavo: kompleksna gradnja enodružinskih vrstnih/

atrijskih hiš, ki je med seboj tipološko usklajena. Območje se celovito komunalno uredi, prometne komunikacije,

dostopi in koridorji za pešce morajo biti ustrezni. V območju je treba zagotoviti vsaj 15% skupnih zelenih površin.

DR / SS2-OPPN*- Predviden OPPN za stanovanjsko pozidavo: kompleksna gradnja enodružinskih/ vrstnih/


dostopi in koridorji za pešce morajo biti ustrezni. Javne zelene površine se uredijo ob vodotoku na zahodu.

DR / SK2-OPPN*- Predviden OPPN: ruralno jedro naselja je treba prenoviti in ohraniti značilnosti prepoznavne

strukture vasi. V okviru OPPN se predvidi obnove in novogradnje, ki bodo usklajene z urbanističnega,

arhitekturnega in krajinsko - arhitekturnega vidika in bodo oblikovale prepoznavno ruralno zasnovo jedra.

DR / SS9-OPPN*- Predviden OPPN za stanovanjsko pozidavo: kompleksna gradnja enodružinskih/ vrstnih/


dostopi in koridorji za pešce morajo biti ustrezni, predhodno se uredi primerna navezava na regionalno cesto. Za

območje se predhodno izdela tudi geološko geomehanska študija. V območju je treba zagotoviti vsaj 15%

skupnih zelenih površin. Predhodno je treba urediti dostop primerne širine.

3.2.2 Območja centralnih dejavnosti in druţbene infrastrukture

DR / CU1-OPPN*- Predviden OPPN za centralne dejavnosti: se ureja v sklopu razvoja centralnih dejavnosti ob

regionalni cesti med naseljema Log in Dragomer. Predvidena je ureditev knjižnice in dializnega centra. Območje

se ureja na podlagi celovitih urbanističnih in arhitekturnih rešitev, z ustrezno navezavo na regionalno cesto.


12

DR / CU3-OPPN*- Predviden OPPN za centralne dejavnosti: se ureja v sklopu razvoja centralnih dejavnosti ob

regionalni cesti med naseljema Log in Dragomer. Predvidena je ureditev vrtca, kjer se zagotovitvijo ozelenjene

odprte površine in zadostne parkirne površine.

3.3 OBMOČJA ŠIRITVE NASELJA

3.3.1 Območja stanovanj s spremljajočimi oskrbnimi in storitvenimi dejavnostmi

LO / SS14-OPPN*- Predviden OPPN za stanovanjsko pozidavo: kompleksna gradnja enodružinskih/ vrstnih/


dostopi in koridorji za pešce morajo biti ustrezni. V območju je treba zagotoviti vsaj 15% skupnih zelenih površin.

3.3.1 Območja centralnih dejavnosti in druţbene infrastrukture

DR / CU4-OPPN*- Predviden OPPN za centralne dejavnosti: se ureja v sklopu razvoja centralnih dejavnosti med

naseljema Log in Dragomer. Predvidena je ureditev doma starejših občanov, kjer se zagotovitvijo ozelenjene

odprte površine (v navezavi na zelene površine ob vodotoku) in zadostne parkirne površine.

3.4 POSAMEZNA VEČJA OBMOČJA JAVNIH IN ZELENIH POVRŠIN

Območja zelenih površin tvorijo zeleni sistem naselja, v okviru katerega se določijo njegove sestavine in njihova

medsebojna povezanost. Takšna območja so predvidena za razvoj rekreacijskih površin in se nahajajo ob robovih

obstoječih poselitvenih območij. Te površine so pretežno namenjene za šport in rekreacijo na prostem ter za

zagotavljanje drugih socialnih funkcij v okviru urejanja zelenih površin (lahko obsegajo tudi kmetijska zemljišča in

gozdove, kjer se primarna raba ohranja).

Večja območja širitve zelenih površin:

LO / ZS2-OPPN*- Predviden OPPN za površine za šport in rekreacijo na prostem, kjer se urejajo površine za te

dejavnosti s pripadajočimi objekti, parkirnimi mesti, urejeno komunalno opremo in poenoteno urbano opremo.

DR / ZS1-OPPN*- Predviden OPPN za površine za šport in rekreacijo na prostem, kjer se urejajo površine za te

dejavnosti s pripadajočimi objekti, parkirnimi mesti, urejeno komunalno opremo in poenoteno urbano opremo.

Območje na zahodu zaključuje predvidena povezovalna cesta. Na zahodnem delu območja je potrebno urediti

vodno površino (bajer).


13

3.5 OPREDELITEV PODROBNEJŠE NAMENSKE RABE Z USMERITVAMI

Prostor občine je skladno z določili Pravilnika razdeljen na območja tipičnih podrobnejših namenskih rab. V skladu

z izhodišči in usmeritvami iz hierarhično nadrejenih prostorskih aktov, ob upoštevanju področnih predpisov, stanja

obstoječega stavbnega fonda in ustrezne namembnosti ter fizičnih lastnosti prostora, je podrobnejša namenska

raba določena in prikazana v tabeli Enot urejanja prostora, karti podrobnejše namenske rabe in prostorskih

izvedbenih pogojih po skupinah:

3.5.1 Območja stavbnih zemljišč

S –stanovanjske površine

SSe - enodružinske stanovanjske

površine

so namenjene stalnemu bivanju, lahko pa se

dopolnjujejo tudi z dejavnostmi: trgovine,

storitev in dejavnostmi družbenega pomena

SSvd - splošne stanovanjske

površine:

so namenjene zgoščeni enodružinski pozidavi

(tipologija zazidave- vrstne hiše, bloki). Poleg

bivanja so dopustne tudi druge dejavnosti,

razen proizvodne in kmetijske

SSge - splošne stanovanjske

površine:

so namenjene zgoščeni prostostoječi

enodružinski pozidavi. Poleg bivanja so

dopustne tudi druge dejavnosti, razen

proizvodne in kmetijske

SK– površine podeželskega naselja

so namenjene površinam kmetij z dopolnilnimi

dejavnostmi in bivanju

C – območja centralnih dejavnosti CU - urbano središče so osrednja območja centralnih dejavnosti

historičnega ali novih jeder, kjer gre pretežno za

prepletanje trgovskih, oskrbnih, storitvenih,

upravnih, socialnih, zdravstvenih, vzgojnih,

izobraževalnih, kulturnih, verskih in podobnih

dejavnosti ter bivanja

CD - druga območja centralnih

dejavnosti

so druga območja centralnih dejavnosti, ki so

namenjena pretežno za trgovske, oskrbne,

storitvene, upravne in podobne dejavnosti


14

I – območja proizvodnih dejavnosti IG - gospodarske cone so namenjene proizvodnim dejavnostim z

industrijskimi stavbami in skladišči ter s

spremljajočim stavbami za storitvene dejavnosti

Z – območja zelenih površin ZS - površine za oddih, rekreacijo in

šport

so namenjene oddihu, rekreaciji in športom na

prostem

ZK – pokopališča namenjena so površinam za pokop in spominu

na umrle in s tem povezanim dejavnostim

P - območja in omrežja prometne

infrastrukture

PC - površine cest so namenjene za izvajanje dejavnosti

gospodarskih služb s področja cestnega

prometa

3.5.2 Območja nestavbnih zemljišč

K – območja kmetijskih zemljišč K1 - najboljša kmetijska zemljišča so območja najboljših kmetijskih zemljišč

namenjena kmetijski pridelavi

K2 - druga kmetijska zemljišča so območja drugih kmetijskih zemljišč so

namenjena kmetijski pridelavi

G – območja gozdnih zemljišč Ni podrobne razdelitve območja gozdov so namenjena izkoriščanju in

gospodarjenju z gozdovi

3.6 ELEMENTI URBANISTIČNEGA IN ARHITEKTURNEGA OBLIKOVANJA

Oblikovanje se bo prilagajalo prostorskim značilnostim ter tudi obstoječim objektom, kjer bo to eksplicitno

zahtevano znotraj posamezne enote urejanja prostora. Znotraj kompaktne mestne strukture se poudarjajo

pomembnejši mestni prostori. Ohranjajo se značilni pogledi na kakovostne in oblikovane naravne prvine ter druge

dominante v prostoru.

Glavni poudarek oblikovanja je varovanje značilnih vedut za naselje ter kvalitetnih grajenih struktur in naravnih

ambientov. Varovati je potrebno vizuro in gabarit naselja.

Poselitvena območja, predvsem območja z enodružinsko pozidavo se oblikujejo bolj umirjeno. Razporeditev

stavbnih mas v prostoru je potrebno umeščati tako, da bistveno ne izstopajo iz podobe naselja in da ustrezno

izkoriščajo značilnosti terena.


15

Podrobnejše usmeritve so opredeljene v prostorskih izvedbenih pogojih, v izvedbenem delu Odloka o

občinskem prostorskem načrtu Občine Log-Dragomer. Prostorski izvedbeni pogoji so podlaga za načrtovanje

posegov v prostor in predstavljajo usmeritve glede:

lege, velikosti in oblikovanja,

parcelacije,

priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo,

celostnega ohranjanja kulturne dediščine,

ohranjanja narave,

varstva okolja in naravnih dobrin,

varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter

obrambnih potreb in varovanja zdravja ljudi.

Natančnost in podrobnost prostorskih izvedbenih pogojev sta pogojeni z namensko rabo prostora, z dejavnostmi

v prostoru, z morfološkimi značilnostmi prostora in z omejitvami v prostoru.

Odlok OPN določa območja za katera je treba izdelati občinske podrobne prostorski načrte (OPPN) ter merila

in pogoje z usmeritvami za njihovo izdelavo. OPPN je prostorski akt, s katerim se podrobneje načrtujejo

prostorske ureditve na območjih:

celovite oziroma delne prenove naselja,

širitve naselja na nove površine,

kjer se zaradi obsega ali vplivov predvidenih ureditev na okolje zahteva celovit pristop,

ki so namenjena novim gradnjam in zgoščanju pozidave,

sanacije razpršene gradnje,

pomembnejše gospodarske javne infrastrukture.

3.7 USMERITVE ZA OBMOČJA POD POSEBNIMI PRAVNIMI REŢIMI

3.7.1 Usmeritve za območja ohranjanja narave

Ohranjanje narave je podrobno opredeljeno v splošnih pogojih izvedbenega dela PIP in veljajo za center in

podeželje. Območja ohranjanja narave, ki so razglašeni z odloki ali določeni s posebnimi predpisi, se varujejo v

skladu z določili teh predpisov in jih ta odlok prevzema. Za posege na območij ohranjanja narave je treba pridobiti

pogoje in soglasja pristojnega Zavoda za varstvo narave.

Naravne vrednote se varujejo v skladu z Naravovarstvenimi smernicami (ZRSVN OE Ljubljana). Ohranjanje

naravnih vrednot se izvaja skladno z varstvenimi režimi in usmeritvami za posamezne zvrsti naravnih vrednot,

varovanih in zavarovanih območij.


16

3.7.2 Usmeritve za varstvo kulturne dediščine

Varstvo kulturne dediščine je podrobno opredeljeno v splošnih pogojih izvedbenega dela PIP in veljajo za ceter in

podeželje. Za posege na območja kulturnih spomenikov in kulturne dediščine ter njihova opredeljena vplivna

območja je treba pridobiti pogoje in soglasja pristojne službe za varovanje kulturne dediščine.

Enote kulturne dediščine se varujejo v skladu z Strokovnimi zasnovami varstva kulturne dediščine za območje

občine Jesenice (ZVKDS OE Ljubljana). Ohranjanje kulturne dediščine se izvaja skladno z varstvenimi režimi in

usmeritvami za posamezne vrste dediščine.

Pri posegih ob kulturni dediščini je treba zagotoviti varovalni pas med posegom in kulturno dediščino. Ohranja se

celovitost kulturne dediščine tako, da se ustrezno umešča objekte ob enote kulturne dediščine. Za ohranjanje

dobrega stanja kulturne dediščine je obvezno ohranjanje krajinske identitete, ohranjanje značilnosti grajenih

struktur, ohranjanje vedut in prenova vaških jeder.

V EUP, kjer se nahaja kulturna dediščina, se z morebitnimi posegi nanjo in sosednje nepremičnine ne sme

zmanjšati oziroma okrniti njene vloge in pojavnosti v prostoru vključno z njeno doživljajsko funkcijo, in predstavlja

merilo za urejanje. Tlorisni in višinski gabarit ne sme presegati gabaritov stavbne kulturne dediščine, razen s

pisnim soglasjem pristojnega Zavoda za varovanje kulturne dediščine.

3.7.3 Usmeritve za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami

Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami je prav tako zajeto v splošnih pogojih izvedbenega dela PIP. Na

plazovitem območju lastnik zemljišča ali drug posestnik ne sme posegati v zemljišče tako, da bi se zaradi tega

sproščalo gibanje hribin ali bi se drugače ogrozila stabilnost zemljišča, in sicer na naslednje načine:

zadrževanje voda, predvsem z gradnjo teras in drugi posegi, ki bi lahko pospešili zamakanje zemljišč,

poseganje, ki bi lahko povzročilo dodatno zamakanje zemljišča in dvig podzemne vode,

izvajati zemeljska dela, ki dodatno obremenjujejo zemljišče ali razbremenjujejo podnožje zemljišča,

krčenje in večja obnova gozdnih sestojev ter grmovne vegetacije, ki pospešuje plazenje zemljišč ter

za vse posege na plazovitih območjih je treba pridobiti mnenje pristojnih služb.

Na poplavnem območju so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv

vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so

namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda oziroma zagotavljajo ustrezno protipoplavno zaščito.

Gradnja na poplavnih in glede na dosegljive podatke ogroženih območjih je dopustna izjemoma pod pogoji

pristojne službe za vodno gospodarstvo in na podlagi utemeljitve, izdelane s hidrološko-hidravlično analizo. Za

vse posege v poplavnih območjih je potrebno pridobiti soglasje pristojne službe za upravljanje in varstvo voda.

Novi viri tveganja za okolje zaradi večjih nesreč z nevarnimi snovmi se lahko gradijo le na območjih, na katerih

je za njih zagotovljena minimalna oddaljenost od sosednjih objektov. Minimalna oddaljenost mora biti takšna, da


17

zagotavlja sprejemljivo ogrožanje glede na ranljivost sosednjih objektov ter razreda vplivnega območja obrata v

skladu z veljavnimi predpisi.

Večja sprememba obstoječih virov tveganja je možna le v primeru, da se za sosednje objekte zagotavlja

sprejemljivo ogrožanje skladno s področno zakonodajo. Sprejemljivost ogrožanja se za nove in obstoječe vire

tveganja preverja v postopku pridobitve okoljevarstvenega dovoljenja za vir tveganja. Če pa okoljevarstveno

dovoljenje ni potrebno, se sprejemljivost ogrožanja preveri v strokovni oceni.

obČinski prostorski naČrt obČine...

Documents