1

Obdobja poljske književnosti

� Srednji vek / �redniowiecze� romanika � gotika� jezikovni spomeniki

� Renesansa / Renesans� humanizem� reformacija� razvoj umetnostnih besedil

� Barok� verske vojne� protireformacija� sarmatizem

� Razsvetljenstvo / O�wiecenie� izguba državne suverenosti

� Romantika / Romantyzm� vstaja� mesianizem� velika emigracija

� Pozitivizem / Pozytywizm� organi�no delo

� Mlada Poljska / Młoda Polska� novi literarni tokovi

� Med obema vojnama /Dwudziestolecie mi�dzywojenne� avantgarde� modernizem

� Po drugi svetovni vojni� socrealizem� obnova modernizma� postmodernizem

PERIODIZACIJA POLJSKE KNJIŽEVNOSTI

I. SREDNJI VEK

Družbene razmere� knez Mješko (930-992) iz rodu Piastov se poro�i s �eško

knežno Dubravko in sprejme krš�ansko vero: pokristjanjenje Poljske (966);

� središ�e Gnjezno, nato Poznanj, od 11. stol. naprej Krakov; Gnjezno prva škofija;

� Boleslav Hrabri (M. sin) združil poljska plemena in se (1025) dal kronati za kralja;

� fevdalna razdrobljenost do 14. stol., nemški vpliv;� gospodarski in kulturni razcvet za vlade Kazimira

Velikega (1333-1370).

Družbenozgodovinsko ozadje

� Ozemeljska širitev� obrambni zid krš�anstva� V obdobju Kazimira Velikega (14.

stol.) - gospodarski in kulturnirazvoj dežele:

� 1364 ustanovljena Krakovska akademija, sedma evropska univerza.

� ob tradiciji ljudske poezije in latinskih pesniških predlog se oblikuje verzifikacijski sistem (Satira na lene kmete).

� poljš�ina – lingua vulgaris – do 15. stol. v senci latinš�ine (konec 14., za�etek 15. stol. vse ve� besedil v poljš�ini

2

10.-11. stol. � Nastanek dveh zah.

slovan. držav:

� Premišlidov (�eška država)

� Piastov (poljska država)

Srednjeveška kultura

� v obdobju.Kazimira Velikega (14. stol.) -gospodarski in kulturni razvoj dežele;

� 1364 ustanovljena Krakovska akademija, sedma evropska univerza;

� v 13. stol. romansko arhitekturo zamenja gotska (gradovi, cerkve, mestne pala�e, rotovži);

� razvoj šolstva

Pismenstvo

� Razvoj latinske književnosti, religiozne in posvetne, pojavijo se prva religiozna dela, pisana v narodnem jeziku (Bogurodzica, Kazania �wi�tokrzyskie).

� ob tradiciji ljudske poezije in latinskih pesniških predlog se oblikuje verzifikacijskisistem (Satira na lene kmete).

3

BOGÓRODZICA(fragment)

Renesansa – Odrodzenie

Renesans – wł. rinascità, fr. renaissance –„odrodzenie”

� Prerod� anti�ne literature, filozofije,

kulture, umetnosti� novodobnega pismenstva

in umetnosti

� v Evropi: XIV. – XVI. stol.� na Poljskem: od konca

XV. do konca XVI. stol.

1

4

Razvoj literarnih vrst in zvrsti

Obnova anti�ni vrst

� epigram� oda� elegija� epska pesnitev

Popularne razli�ice� fraszka, figlik (igra�ke)� satira� žalostinke� idila� dialog

� nagovor, pridiga

Najpomembnejši avtorji

� V 16. stol. novi družbeni in in kulturni tokovi - humanizem, renesansa, reformacija.

� Mikolaj REJ (1505-1569),� Kratka razprava med

graš�akom, županom in župnikom

� Jožefovo življenje (1545)� Zverinjak (1562)

� Jan KOCHANOWSKI (1530-1584) � Odprava grških poslancev

Žalostinke (Treny, 1580)� Igra�ke, 1584

BAROK

� 17. stoletje (vojne z Rusi, vstaje v Ukrajini). Jan Andrzej MORSZTYN (1613-1693), Lutnia, (Lira, 1661)

� Najpomembnejši pesnik 17. stol. Waclaw POTOCKI (1625-1696). Ho�imska vojna (nastala 1670)

� Jan Chryzostom PASEK (1630-1701)

� Spomini (napisani v 90. letih 17. stol., obj. 1836).

3

5

BAROK� Obsega predvsem za Poljsko nemirno in razburkano 17. stoletje

(vojne z Rusi, vstaje v Ukrajini). Razvije se predvsem lirika (Ijubezenska tematika v poeziji po zgledu italijanske in francoske baro�ne poezije): � Jan Andrzej MORSZTYN (1613-1693), visok dostojanstvenih na

kraljevem dvoru. Pesnil je predvsem v zabavo sebi in dvornim krogom (Lutnia, Lira 1661).

� Najpomembnejši pesnik 17. stol. � Waclaw POTOCKI (1625-1696). V pesnitvi Ho�imska vojna (nastala

1670) pripoveduje o junaškem boju Poljakov zoper Turke in poveli�evanju evropske civilizacije pred barbari. Pisal še druga epska zgodovinska dela., verzificirane povesti in novele.

� Najzanimivejši baro�ni prozaik je � Jan Chryzostom PASEK (1630-1701), ki je v rokopisu zapustil eno

samo delo Spomini (napisani v 90. letih 17. stol., obj. 1836). Udeležil se je vojne s Švedi na polj. ozemlju in Danskem, nato bojev pri Moskvi, na stara leta pa se je lotil pisanja spominov. Pri�evanje tedanjega �asa, barvito prikazano življenje poljskega plemi�a.

RAZSVETLJENSTVO

� Slabšanje poljske politi�ne mo�i in kon�no izguba samostojnosti konec 18. stoletja.

� V dramatiki in prozi se je uveljavil hetman WaclawRZEWUSKI (1706-1779),uveljavil posebno zvrst -»gaw�da«.

� Osrednja osebnost Ignacy KRASICKI (1735-1801), škov, senator, pisal pesmi, prozo; � najpomembnejše delo je Dogodivš�ine Nikolaja

Do�wiadczynskega (1776), v razsvetljenskem duhu napisan živIjenjepis sodobnega polj. plemi�a;

� satiri�na pesnitev Monachomachia (Vojna med menihi, 1778), nato Satire 1779).

� V tem obdobju se razvije dramatika: Franciszek ZABLOCKI (1750-1821), njegovo najpomembnejše delo je Sarmatstvo (1781), satiri�na podoba zaostale poljske šlahte, ki rada posnema tuje vzore.

� Njegovo dramsko delo je razvijal naprej Wojciech BOGUSLAWSKI (1757-1829), »o�e poljskega gledališ�a«. Še danes je med njegovimi številnimi delinajbolj priljubljena spevoigra Domnevni �udež ali Krakov�ani in gorjanci (1794), po francoskem vzoru prirejena ljudska komedija.

� sentimentalizem: Franciszek KARPI�SKI (1741-1825), ljubezenske, domoljubne, pobožne pesmi.

� V tem �asu nastala tudi Pesem legij ali Mazurka Dabrowskiego Jozefa WYBICKEGA, ki je pozneje postala poljska himna.

6

ROMANTIKA

� polemike med klasiki in romantiki� novembrska vstaja 1830

�po zadnji delitvi (1796) Poljska razdeljena med Rusijo, Prusijo, Avstrijo,

�dunajski kongres (1815) ustanovil Kongresno kraljestvo,

�v Rusiji car Aleksander I (1777-1825)

� politi�ni pritiski v ruskem zasedbenem delu

� rojen v Nowogródku� prisilno bivanje v Rusiji

(Peterburg, Odessa, Moskva),

� izdal Sonete (1826), (Sonety, Sonetykrymskie),

� Konrad Wallenrod(1828),

� 1829 odpotoval v Nem�ijo (Weimar –pri Goetheju), nato �ez Švico v Italijo.

ADAM MICKIEWICZ (1798-1855)

Zrelo obdobje� Dziadów cz���trzecia (1832),

napisal v Dresdnu,� Knjige poljskega naroda in

poljskega romarstva (1833) –ideja o mesianisti�nemposlanstvu poljskega naroda,

� Pan Tadeusz (1834), narodni ep, idili�ni pogled na izginjajo�i svet poljske šlahte,

� 1840 – 1844 predaval slovansko književnost na College de France,

� 1848 v Rimu ustanavljal poljsko legijo,

� umrl 1855 v Carigradu, kjer je ustanavljal poljsko legijo za pomo� Turkom v boju proti Rusiji.

7

Juliusz Słowacki (1809 - 1849

� Študiral pravo v Vilniusu, služboval v Varšavi, po vstaji emigriral v Francijo, živel v Švici, potoval po Italiji, Gr�iji, Egiptu, Siriji, Palestini,

� pisal povesti v verzih, tragedije, lirske pesmi

� Poezje 1832, 1833, � drame (Kordian, 1834), o

vstaji, tragedije (Balladyna, 1839),

� pesnitve: Anhelli (1838), Beniowski (1841), iz poljske zgodovine, Kralj-Duh, historiozofska pesnitev

Zygmunt Krasi�ski (1812 – 1859)� pesnik, pisatelj, dramatik,

aristokratskega rodu� študiral pravo, živel v

Švici, potoval po Evropi, Rusiji, pisal zgodov. romane

� Ne-Boska Komedia(1835) – romanti�na metafizi�na drama (boj dobrega in zla za �loveško dušo)

� Irydion (1836) –“krš�anska tragedija”

Cyprian Kamil Norwid (1821 – 1883)

� pesni, pisatelj, dramatik, kipar, slikar. Študiral v Varšavi, potoval po Italiji in zahodni Evropi, živel v Parizu, 1852 odpotoval v Ameriko, nato v Londonu in Parizu.

� Poezje (1862), inovator v poljski poeziji, iskal nova izrazna sredstva (metafore), pisal liriko, pesnitve, novele, eseje, drame (Pier�cie�wielkiej damy, 1872)

� njegovo pesniško inovatorstvoodkrila šele mladopoljskakritika

8

Aleksander Fredro (1793 – 1876)

� najpomembnejši komediograf, živel v Galiciji, v Lvovu, poslanec

� številne komedije: Mož in žena (1822), smešil dvojno moralo, kritik družbenih napak, razvad. Prešel od razsvetljenske dramatike do romanti�nih nazorov (Dekliške zaobljube, 1833), Maš�evanje (1834), Renta (1835).