obdobje samospoznavanja o - naš stik · 2013. 1. 24. · obdobje samospoznavanja 1 izdajatelj...

obdobje samospoznavanja

1

IZDAJATELJElektro-Slovenija, d.o.o.

UREDNI[TVOGlavni in odgovorni urednik: Brane Janji} Novinarja: Minka Skubic, Miro JakominAdrema: Toma` Sajevic Lektorica: Darinka Lempl Naslov: NA[ STIK, Hajdrihova 2, 1000 Ljubljana, tel. (01) 474 30 00 faks: (01) 474 25 02e-mail:brane.janjic�eles.si

ÂSOPISNI SVETpredsednik Ervin Kos (DEM), podpredsednicaIda Novak Jerele (NEK), Majda Kova~i~ (El. Gorenjska), Nata{a Toni (TE-TOL), Jana Babi~ (SEL), Jadranka Lu`nik (SENG),Gorazd Pozvek (TEB), Franc @galin (TET),mag. Violeta Irgl (El. Ljubljana), DanicaMirnik (El. Celje), Jelka Oroìm Kop{e (El.Maribor), Neva Tabaj (El. Primorska), NinoMaleti~ (EGS-RI Maribor), Drago Skorn{ek(TE[), Janez Zadravec (ELES), Marko Smole(IBE), Danila Bartol (EIMV), Jo{ko Zabavnik(Informatika), Drago Papler (predstavnik stalnih dopisnikov).

Po{tnina pla~ana pri po{ti 1102 Ljubljana

OBLIKOVANJEPeter @ebre

GRAFI^NA PRIPRAVAMAXILINE d.o.o. Ljubljana

TISKDELO TISKARNA d.d., Ljubljana

NA[ STIK je vpisan v register ~asopisov pri RSI pod{t. 746. Po mnenju urada za informiranje {t. 23/92 {teje NA[ STIK med izdelke informativnega zna~aja. NA[ STIK je brezpla~en. Naklada 7.500 izvodov

Prihodnja {evilka Na{ega stika izide 30. oktobra 2001. Prispevke zanjo lahko po{ljete najpozneje do 19. oktobra 2001.

NASLOVNICAFoto Peter @ebre

ISSN 1408-9548

www.eles.si

dpiranje energetskega trga je vna{e vrste prineslo potrebo pouvedbi {tevilnih sprememb, pri~emer bo poleg organizacijskih ver-jetno {e najte`ja tista v razmi{lja-nju. Dejstvo je namre~, da je doslejbilo poslovanje elektrogospodarstvabolj ali manj dolo~eno z elektroe-nergetsko bilanco in z njo poveza-nim vrednostnim planom, ki jeprakti~no do zadnje drobtinice na-tan~no dolo~al razrez prisluènega

kola~a. Podjetja pa so nato s svojo rezino sku{ala nare-diti ~im ve~, pri ~emer jim je ve~inoma uspelo pokritizgolj minimalne potrebe in zakrpati tisto, kar je èogroàlo nemoteno poslovanje. Bistvenega vpliva nasvoj finan~ni poloàj v tak{nih razmerah nekak{negamodificiranega planskega gospodarstva pa podjetjapravzaprav niso imela. Nato je prakti~no ~ez no~ po-stalo vse druga~e. Elektri~na energija je postala blagoin zgodil se je trg, ki s sabo prina{a tudi nove ekonom-ske kategorije in povsem druga~en na~in poslovanja.Poleg tega se bo treba spopasti tudi s konkurenco iz tu-jine, ki je rasla v povsem druga~nih gospodarskih oko-li{~inah in ima s trgom bistveno bolj bogate izku{nje.Na prvi pogled se zato zdi, da slovensko elektrogospo-darstvo ~aka povsem neenakopravna, ~e ne celo nemo-go~a tekma z evropskimi velikani. A tako se zdi zgolj na prvi pogled, saj ~e pogledamo od-piranje evropskega energetskega trga pobliè, hitrougotovimo, da imajo tudi tam precej teàv in da so tu-di {tevilne zahodnoevropske dràve {e vedno v ne-kak{nem prehodnem obdobju, v katerem mrzli~noi{~ejo najbolj{e re{itve. Zato pri iskanju na{ega odgo-vora na izzive trga ne bi smeli pozabiti, da v svojih vr-stah vendarle imamo ogromno strokovnega znanja, kise lahko povsem enakopravno kosa z evropsko in sve-tovno elito. Ne nazadnje je tu tudi dejstvo, da je elek-trogospodarstvo prek povezav v strokovnih organizaci-jah è dolgo let v zdruèni Evropi in da gre bolj zato,da teh izku{enj nismo znali bolje unov~iti tudi doma. Skratka, pot na trg bo precej olaj{ana, ~e se bomo zna-li pogledati v ogledalo in na podlagi njegove podobetudi dolo~iti dejansko lastno vrednost.

o

tema meseca

2

K ot je na avgustovski tiskovni konfe-renci povedal minister Janez Kopa~,se je ministrstvo odlo~ilo za odpiranjetrga leto prej, kot predvideva zakono-daja, z namenom, da postopno innadzorovano sprosti uvoz elektri~neenergije za slovenske porabnike. Stem pa hkrati zagotovi manjkajo~ekoli~ine elektri~ne energije s pomo~jotuje konkurence, ki naj bi prineslani`je cene elektri~ne energije na slo-venskem trgu. Poleg tega bodo lahkoè januarja na{e elektrarne izvaàleelektri~no energijo na tuje trge in stem ustvarjale bolj{e poslovne rezul-tate. Do konca septembra bosta v so-delovanju z MOP-op vse potrebneukrepe za dolgoro~no zagotovitev za-nesljive oskrbe z elektri~no energijopripravila Eles kot upravljalec preno-

snega omre`ja in Borzen kot organi-zator trga. Tako je bil avgusta è ob-javljen dvostopenjski razpis za dostopdo tujih prenosnih omreìj za uvozelektri~ne energije, ki bo pomenilrazdelitev uvoznih kvot. Predvidomaseptembra pa naj bi bil objavljen {erazpis za dostop do tujih prenosnihomreìj za izvoz elektri~ne energijeoziroma razdelitev izvoznih kvot.Po besedah dràvnega sekretarja zaenergetiko dr. Roberta Goloba se jedràva odlo~ila za dvostopenjski raz-pis, da bi dosegla zastavljene cilje inprepre~ila morebitne {pekulativnepoteze z elektri~no energijo. Ti bodolahko v prehodnem obdobju nasto-pali le kot zastopniki in ne trgovci.»Na razpisu za uvoz bodo lahko sode-lovali vsi upravi~eni odjemalci, ki bo-

do elektri~no energijo porabili zasvoje potrebe, hkrati pa bodo imelisklenjene pogodbe za nakup in do-stop do omreìj. Enako bo veljalo priizvozu. Tudi tu bodo morali imetislovenski proizvajalci elektri~ne ener-gije ali njihovi poobla{~eni zastopnikisklenjene predpogodbe. S tem bomoizbrali tiste, ki ~im ceneje uvaàjo in~im dra`je izvaàjo omejene kvote napodlagi sprejete bilance,« je nadalje-val sekretar. Zbiranje ponudb za uvozbo trajalo do konca septembra, za iz-voz pa naj bi se kon~alo oktobra.Glavni kriterij pri uvozu bo najni`japonujena cena za slovenske porabni-ke in najvi{ja ponujena cena za slo-venske proizvajalce, pri ~emer Mini-strstvo za okolje in prostor sledi te-meljnemu cilju ustvarjanja kar naj-ve~jih narodnogospodarskih u~inkovter transparentnemu pregledu naddelovanjem trgovanja z elektri~noenergijo. Uvozna kvota za naslednjeleto zna{a 1200 GWh in za isto letoizvozna pribli`no 1400 GWh. Kot jeomenil minister mag. Janez Kopa~,doslej kak{nega velikega zanimanjaslovenskih porabnikov, ki imajo ve~kot 41 kW priklju~ne mo~i in lahkoizbirajo svojega dobavitelja elektri~neenergije, ni bilo. Edini upravi~eni od-jemalec, ki se je zanimal za uvoz, jebil Talum Kidri~evo. Je pa trenutnona trgu precej prese`kov elektri~neenergije, pri ~emer je za slovenskekupce {e zlasti zanimiva elektri~naenergija iz ê{ke in Bosne.

SLOVENIJA V PRIHODNJEUVOZNIK ENERGIJEZaradi napovedanega pred~asnegaodprtja trga, ki je v veliki meri posle-dica dejstva, da naj bi Hrva{ka v dru-gi polovici leta 2002 znova za~elaprevzemati elektri~no energijo izKr{kega, je moral nekaj na~rtovanihdejavnosti pospe{iti tudi Eles, pri~emer je v prvi vrsti {lo za pripravoanalize trga z upo{tevanjem nekaterihnovih elementov. Eles je tako opravilanalizo gibanja porabe za naslednjepetletno obdobje oziroma do leta2006, ki je potrdila, da bo Slovenijaè v prihodnjem letu postala uvoznikelektri~ne energije. Poraba distribu-cijskih odjemalcev namre~ nara{~a spovpre~no 3-odstotno rastjo na leto,v letu 2002 pa pri~akujemo tudivklju~itev nekaterih novih velikih od-jemalcev, pri ~emer gre {e posebejomeniti Talum z dodatnih 60 MW

ZARADI VE^JEGAPOVPRA[EVANJAPREDÂSNO ODPRTJETRGANa{ trg z elektri~no energijo se bo tuji konkurenci od-prl è 1. januarja 2002, torej leto prej, kot je sprvapredvideval energetski zakon. Poglavitni razlog za togre iskati v julija potrjeni indikativni elektroenerget-ski bilanci za obdobje od leta 2002 do 2006. Iz nje jenamre~ razvidna precej{na rast porabe elektri~neenergije, poleg tega naj bi v drugi polovici naslednjegaleta Hrva{ka znova za~ela prevzemati polovico pro-izvodnje NE Kr{ko. Tak{ne porabe pa doma~e elek-trarne ne morejo pokriti.

3�

brez varovalke

NEPRIÂKO-VANI ENOLETNIPRESKOK

p

za potrebe novih proizvodnih zmog-ljivosti. Eles je zato pripravil tudina~rt, kako bomo to pove~ano pov-pra{evanje v Sloveniji pokrivali in posklepu vlade tudi javni razpis za od-dajo prenosnih poti za uvoz elek-tri~ne energije v prihodnjem letu.Skratka, pravi direktor Elesa mag.Vekoslav Koro{ec, zaradi spremenje-nih razmer je Eles nekatere dejavno-sti, ki bi jih sicer moral izpeljati tudidruga~e, le nekoliko pospe{il. Pri temgre posebej poudariti, da je Eles vsedosedanje naloge, povezane z odpira-njem energetskega trga, opravil zelokakovostno, kar so potrdili tudi priz-nani strokovnjaki iz tujine, ter dauresni~evanje teh nalog ne poteka ni~po~asneje kot v drugih evropskihdràvah. Na vpra{anje, kako je s last-ni{kim deleèm Elesa pri nekaterihvelikih odjemalcih in odprtjem trga,glede na to, da je po evropskih smer-nicah tak{no lastni{tvo nesprejemlji-vo, pa mag.Vekoslav Koro{ec odgo-varja, da dolgoro~no Eles nikakor nemore ostati ve~inski lastnik teh pod-jetij, saj gre za konflikt interesov inbo to vpra{anje treba re{iti ~im prejoziroma {e pred popolnim odprtjemtrga ali konkretneje najpozneje pri-hodnje leto. Vlada je pred kratkimtudi è imenovala strokovno komisijoza prodajo Taluma, pri ~emer bo Eleszastopal na~elo, da se ga proda ~imbolje in del kupnine vrne v Eles, saj jeta do lastni{kega deleà pri{el nara~un poravnave nepla~anih obvez-nosti za dobavljeno elektri~no energi-jo. Podobna strategija pa velja tudi vprimeru TDR – Metalurgije in last-ni{kega deleà v holdingu slovenskihèlezarn.

DRAVSKE ELEKTRARNEIZPELJALE NOTRANJOREORGANIZACIJOKaj pomeni pred~asno odprtje trga zaosrednje podjetje proizvodnega hol-dinga Dravske elektrarne iz Maribo-ra, smo povpra{ali direktorja IvanaKralja, ki je v zvezi s tem dejal, da jeglede na vsakdanje spremembe od-lo~itev v zvezi s prihodnjo organizira-nostjo holdinga in s tem vpletenostjonjihovega podjetja te`ko dati konkre-ten odgovor. Je pa vsekakor na dlani,da so se evropske dràve odpiranja tr-ga lotile bolj premi{ljeno, pri ~emerso imele na razpolago tudi veliko ve~~asa in tudi izku{enj z zunanjim tr-gom. Druga~e pa so v Dravskih elek-

trarnah è pred sprejetjem sklepa oustanovitvi velikega holdinga postop-no izpeljali notranjo reorganizacijopodjetja in organiziranost sku{ali ~imbolj prilagoditi tr`nim zahtevam. Pritem so po zdruèvanju posameznihproizvodnih enot v minulem letu, kiso bile prvotno organizirane kot sa-mostojne temeljne organizacije, poz-neje kot zdruènje dveh in nato trehelektrarn, predvsem sledili na~eluzdruèvanja posameznih del, ki so bi-la pred tem razdrobljena po teh eno-tah. Tako so pod enotno vodenjezdruìli strojno in elektro vzdrèva-nje, vpeljali enotno pripravo dela zavse podjetje in sprejeli druge ukrepe,ki zagotavljajo bolj{i nadzor nad do-gajanjem in deli na Dravski verigi. VDravskih elektrarnah tudi poudarja-jo, da se bodo s kon~ano prenovovseh elektrarn precej zmanj{ale tudipotrebe po vzdrèvanju, s ~imer bomogo~e dodatno racionalizirati deloin dolgoro~no zmanj{ati stro{ke. Si-cer pa so omenjeni ukrepi è prinesliprve rezultate in dravski model orga-niziranosti bi lahko z dolo~enimimodifikacijami uporabili tudi pozdruìtvi vseh slovenskih hidroelek-trarn, pri ~emer pa bo po besedahIvana Kralja moralo priti do delitvedela in tudi izmenjave izku{enj, saj sosi elektrarne na treh slovenskih rekahpo svojih zna~ilnostih precej razli~ne.Kot è re~eno, pa je o tem, kaj se bozgodilo po popolnem odprtju trga,glede na {e vedno veliko {tevilo nez-nank mogo~e bolj ali manj le ugibati,pri ~emer ima Slovenija dolo~ene na-ravne danosti, ki imajo velik vpliv naproizvodnjo elektri~ne energije. Za-radi tega, pravi Ivan Kralj, tudi pov-pre~na proizvodna cena, ki jo bomolahko ustvarili v holdingu, ne bo pre-ve~ privla~na za tuje kupce in bo zatotreba razmi{ljati o tem, kako dodatnoracionalizirati proizvodnjo oziromacelo o postopnem zaprtju nerentabil-nih elektrarn, kot so to è pred letidenimo storili Avstrijci. Vsekakor pagre za proces, ki bo bole~ za celotnogospodarstvo in bo zato treba posa-mezne korake {e dobro pretehtati.

NI NEVARNOSTI ZA MONOPOLIZACIJO V DISTRIBUCIJIV Gospodarskem interesnem zdru-ènju distribucije elektri~ne energije(kratko GIZ distribucije) je teì{~e

o energetskem zakonu naj bise na{ trg z elektri~no energijo odprl tujikonkurenci januarja 2003. Temu primerno sose organizirala in pripravljala tudi podjetjaelektrogospodarstva. Potem pa je pri{la vmesnapoved o ponovnem prevzemu polovice elek-tri~ne energije, proizvedene v NEK, s stranihrva{kega partnerja in ve~ji doma~i odjem.Potrebna je bila hitra akcija. Dràvi oziromaMinistrstvu za okolje in prostor ali, boljere~eno, nekdanjemu Ministrstvo za gospodars-tvo so bili {e v sveèm spominu dogodki s kon-ca lanskega leta, ko je trgovanje z elektrikopripeljalo k odstavitvi takratnega direktorjaElesa Vitoslava Türka. Da bi zaradi napove-danega primanjkljaja elektri~ne energije pre-pre~ili nekontrolirano trgovanje, visoke cenekWh in temu primerne zaslu`ke trgovcev, se jeMinistrstvo za okolje in prostor zato leto prejlotilo postopne in nadzorovane sprostitve uvo-za elektri~ne energije za slovenske porabnikein izpeljalo dvostopenjski razpis za uvozne inizvozne kvote. S tem bo trg nadzorovan inmo`nost {pekulacij manj{a. Seveda papred~asno odpiranje pomeni stisko s ~asom zapripravo na trg na{im proizvajalcem, distri-buterjem in ne nazadnje tudi resnim trgov-cem. Tudi zato bo verjetno na poti do odprte-ga trga narejenih malce ve~ napak. Posebnotam, kjer gredo na trg vsestransko premalopripravljeni. Trg ni samo trènje in prodajaelektrike, je celovit proces prenove podjetij zobratovalnih, vzdrèvalnih, organizacijskihin kadrovskih vidikov. Za vse to pa je slabepol leta premalo ~asa, {e posebno zato, ker bo-do ponekod spremembe tako radikalne. Tam,kjer je bila è zdaj racionalizacija ve~ja inorganizacija dela ustreznej{a, bo prehod manjbole~. Tu je sedaj izziv za na{e vodilne garni-ture, kak{no ozra~je bodo znale ustvariti vpodjetjih, s kak{no strokovnostjo razpolagajopri organizaciji dela, kako dobro poznajoprocese dela, kako so doma v ekonomiji inpredvsem kak{no strategijo ima posameznopodjetje v celoti in v posameznih delih. Pritem pa ne gre pozabiti, da velikega pomena~love{kih virov tudi trg ne odpravlja.

MINKA SKUBIC

tema meseca

4

delovanja v novej{em ~asu predvsemna re{evanju problematike prilagaja-nja novim vsebinam in nalogam napodlagi energetskega zakona, pojas-njuje predsednik Peter Petrovi~. Otem so intenzivno razpravljali tako vskup{~ini GIZ-a distribucije kot vpristojnih delovnih skupinah in ko-misijah, {e posebej v ~asu prelomnihdatumov, kot sta bila 15. april in 15.julij. Ker se bo slovenski energetskitrg za tujo konkurenco za~el odpiratiè v za~etku leta 2002, so v javnihdistribucijskih podjetjih ElektroLjubljana, Elektro Maribor, ElektroCelje, Elektro Gorenjska in ElektroPrimorska v zadnjem ~asu {e bolj in-tenzivirali potrebne dejavnosti. VGIZ-u distribucije so temeljitoprou~ili razpis glede kriterijev za skle-panje pogodb o dostopu do preno-snega omre`ja za prenos elektri~neenergije iz uvoza v letu 2002, ki ga je24. avgusta objavil Eles. [e posebej soprou~ili tretji ~len razpisa, po kate-rem lahko pravico dostopa do preno-snega omre`ja za prenos elektri~neenergije pridobijo le upravi~eni odje-

malci, ki uvaàjo elektri~no energijoza lastne potrebe in imajo s tujim do-baviteljem podpisano predpogodboza nakup elektri~ne energije v letu2002. Ko so v GIZ-u distribucije po-zvali Eles za razlago omenjenega ~le-na, jim je ta pojasnil, da ne izpolnju-jejo vseh pogojev in se ne morejo pri-javiti na razpis. Ker distributerji potem tolma~enju ne morejo biti nepo-sredno udeleèni v razpisu, so zausta-vili tovrstne dejavnosti. Vendar pa setem ~asu è pripravljajo na nove raz-pise, ki bodo sledili v prihodnje.Inkako je s kriti~nim odzivom nekate-rih upravi~enih odjemalcev in Uradaza varsto konkurence na nameravanozdruèvanje distribucijskih podjetij?Kot pojasnjuje Peter Petrovi~, je bilnjihov namen v javnosti napa~no ra-zumljen. @e lani so distributerji pod-pisali pismo o nameri, ki ni vsebova-lo nobenih zamisli o zdruèvanju vvi{jo tvorbo organiziranosti. V bistvuje {lo le za namero, da bi se na podla-gi tedaj znanih razmer in predvide-vanj o slovenskem trgu pogovorili,kako bi lahko pod najugodnej{imi

pogoji skupaj nabavljali elektri~noenergijo. êprav so se distributerjiodzvali na poziv omenjenega urada,{e do danes niso prejeli nobene razla-ge oziroma odgovora. Skratka, v di-stribuciji nikakor ni bilo in tudi nigovora o kaki novi monopolizaciji.Gre predvsem za iskanje skupnihmo`nosti pri nabavi elektri~ne ener-gije, na trènjskem podro~ju pa zasodelovanje pri izmenjavi strokovnihmnenj in izku{enj. Sicer pa trenutnov distribucijskih podjetjih potekajointenzivne dejavnosti za pripravo us-treznih konceptov trènja, predvsemponudb in pogodb za dobavo elek-tri~ne energije do konca leta.

MINKA SKUBICBRANE JANJI]MIRO JAKOMIN

�

pPOLETNI SKOK PORABE

ELEKTRARNE USPE[NO SLEDIJO POVPRA[EVANJU

PO OSMIH MESECIH 2-ODSTOTNA RAST

* upo{tevana je celotna proizvodnja NEK* TEB - topla rezerva v sistemu

GWh

proizvodnja in oskrba

d

p

v

�

�

prvih osmih leto{njih mesecih smo v Sloveniji porabili è7 milijard 60,1 milijona kilovatnih ur elektri~ne energije, kar v lu~i pri-merjalnih podatkov z istim obdobjem lani pomeni 2-odstotno rast pora-be. V tem obdobju smo v hidro, termo in jedrski elektrarni Kr{ko pro-izvedli 8 milijard 483,4 milijona kilovatnih ur elektri~ne energije in ta-ko lanske rezultate presegli za dobrih 11 odstotkov, dejansko doseènaproizvodnja pa je bila v tem ~asu tudi za 3,2 odstotka vi{ja od pri~ako-vanj, zapisanih v leto{nji elektroenergetski bilanci.Precej ugodni so tudi zunanjetrgovinski podatki, saj nam je do konca avgu-sta na tuje uspelo prodati milijardo 771,4 milijona kilovatnih ur (za 64,8odstotka ve~ kot lani), uvoz za potrebe nemotenega obratovanja sistema pa jes 559,2 milijona kilovatnih ur ostal na pribli`no isti ravni kot leta 2000.

o rahlem junijskem padcu porabe elektri~neenergije je ta julija in avgusta spet posko~ila, saj smo julija vSloveniji porabili 882 milijonov kilovatnih ur oziroma za 4,9odstotka ve~ elektri~ne energije kot isti mesec leta 2000, avgu-stovska poraba pa je z doseènimi 848,8 milijona kilovatnih urlanske primerjalne rezultate presegla za 3,3 odstotka. Julija seje {e zlasti pove~al odjem distribucijskih podjetij, ki so lanskerezultate presegla kar za 6,5 odstotka, avgusta pa je bil odjemobeh velikih skupin, neposrednih odjemalcev in distribucijskihpodjetij, precej uravnoteèn. Sicer pa tudi ti podatki potrjuje-jo, da poraba elektri~ne energije v Sloveniji po~asi, a vztrajnonara{~a in se tudi letos blià 2 do 3-odstotni rasti na letni rav-ni.

olgo su{no obdobje, ki je Slovenijopestilo vse poletje, se ni preve~ poznalo pri pro-izvodnji hidroelektrarn, saj se predvsem Dravakot na{ najve~ji proizvajalec hidroenergije napajav avstrijskem visokogorju, kjer pa na sre~o su{a nitako huda.Tako so hidroelektrarne julija v omre`-je poslale 336,5 milijona kilovatnih ur oziroma {evedno za 7,2 odstotka ve~ kot v istem ~asu lani.Avgusta pa je bil nato izkupi~ek è manj{i, in sicerje skupna proizvodnja hidroelektrarn dosegla le219,6 milijona kilovatnih ur oziroma je zna{alakar 24 odstotkov manj kot avgusta lani. Izpadproizvodnje v poletnih mesecih smo zato nadome{-~ali predvsem z ve~jo proizvodnjo v termoelektrar-ni [o{tanj, ki je julija v omre`je oddala 249,6 mi-lijona kilovatnih ur (13,3 odstotka ve~ kot lani) inavgusta 282,5 milijona kilovatnih ur (20,7 odstot-ka ve~). Skupna proizvodnja vseh proizvodnih ob-jektov je tako {e vedno zado{~ala za pokritje vsehpotreb, nekaj elektri~ne energije pa smo lahko tudiizvozili.

5

iz energetskih okolij

6

ELESRAZPIS ZA UVOZ ELEKTRI^NEENERGIJE V LETU 2002Ker je analiza trga pokazala, da boSloveniji v prihodnjem letu pri-manjkovalo elektri~ne energije, jevlada Elesu naloìla, da izpelje vsepotrebne ukrepe za zagotovitev za-nesljive oskrbe Slovenije z elektri~noenergijo ali natan~neje, da izvede jav-ni razpis za dostop do prenosnegaomre`ja za uvoz elektri~ne energije vletu 2002. Ker gre za novost v dose-danjem poslovanju, je Eles ob objavirazpisa konec avgusta sklical tudi ti-skovno konferenco, na kateri so vo-dilni predstavniki podjetja podrob-neje pojasnili razloge in namen sa-mega razpisa.Ker je predvideno, da bo ob re{itvispora v zvezi z nuklearno elektrarnoKr{ko hrva{ko elektrogospodarstvo vdrugi polovici prihodnjega letaza~elo znova prevzemati svojo polo-vico elektrike, in ob dejstvu, da pora-ba v povpre~ju nara{~a 2 do 3 od-stotke na leto, bo treba v prihodnjemletu za zadostitev vseh potreb uvoziti799 GWh elektri~ne energije oziro-ma pribli`no 7 odstotkov vse potreb-ne energije. V primerjavi z drugimidràvami naj to ne bi niti bilo veliko,saj te v povpre~ju po besedah direk-torja GJS Upravljanje prenosnegaomre`ja mag. Milana Jev{enakauvaàjo okrog 10 odstotkov energije,

sosednja Hrva{ka pa celo 35 odstot-kov. Sicer pa je bilo re~eno, da je po-glavitni namen omenjenega razpisa,da se na pregleden in nepristranskina~in in z namenom doseganja naju-godnej{e cene elektri~ne energije zakon~ne porabnike {e naprej zagotovizanesljiva oskrba z elektri~no energi-jo. In kaj pravzaprav prina{a razpis? Zoddajo vloge za dostop do omre`ja silahko upravi~eni odjemalci izklju~noza lastne potrebe pri tujem dobavite-lju za leto 2002 zagotovijo pasovniodjem elektri~ne energije. Vlogi, kijih bo Eles zbiral do 28. septembrado 9.ure, morajo biti priloèni dokazo izpolnjevanju pogoja upravi~enegaodjemalca, izvirnik predpogodbe stujim dobaviteljem in izra~un ceneelektri~ne energije. Na podlagi odda-nih vlog pa bo nato upravljalecomre`ja dolo~il uvozne kvote za po-sameznega prosilca, in to po kriterijunajni`je cene, kar druga~e re~eno po-meni, da bodo dostop do omre`jaglede na tehni~ne omejitve dobili ti-sti odjemalci, ki si bodo zagotovilinajugodnej{e cene.BRANE JANJI]

DEMZDRU@ENE ELEKTRARNE SPOSOBNE SAME IZPELJATIGRADNJO Glede na to, da je v zvezi z gradnjospodnjesavske verige bilo v zadnjem

~asu tudi precej vpra{anj v smislu, alije holding sploh sposoben izpeljatigradnjo, smo se z istim vpra{anjemobrnili tudi na direktorja Dravskihelektrarn Ivana Kralja. Kot nam jedejal, se je to vpra{anje kot tudivpra{anje holdinga v zadnjih mesecihprecej spolitiziralo, pri ~emer je bilosli{ati tudi mnenja, da Maribor~aninimajo izku{enj z novogradnjami.Take trditve pa nikakor ne drìjo, sajDravske elektrarne è od gradnje Zla-toli~ja, Formina in prenove Fale, patudi pozneje v okviru prve faze pre-nove treh elektrarn, delajo z lastnimikadri, pri ~emer gre za ve~je tovrstneobjekte tudi v evropskem merilu.»Pri tem gre poudariti,« pravi IvanKralj, »da smo vsa dela do zdaj izpe-ljali v skladu z na~rtovanimi roki in vokviru finan~nega na~rta oziroma ce-lo z manj{imi stro{ki, kot je bilo spr-va na~rtovano. Poleg tega so Dravskeelektrarne zavedajo~ se, da je odgradnje nove Fale preteklo precej~asa, pred za~etkom obnove Mari-borskega otoka, Dravograda in Vuze-nice, zaposlile ve~je {tevilo mladihkadrov, ki so se med prvo fazo preno-ve dodatno iz{olali in usposobili zaobratovanje z najsodobnej{o opremo.Ta skupina je pri iskanju tehni~nihre{itev pokazala tudi precej kreativ-nosti in pridobljene sposobnosti bivsekakor lahko s pridom izrabili tudiv primeru Spodnje Save. Skratka,Dravske elektrarne nedvomno imajodobro usposobljeno strokovno in

Razpis za uvoz elektri~ne energije v letu 2002 je prvi korak k popolnemu odprtju slovenskega energetskega trga.

Foto

Mir

o J

akom

in

projektno skupino, pri ~emer ne tr-dim, poudarja Ivan Kralj, da bi lahkospodnjesavsko verigo v celoti gradilisami. Prepri~an pa sem, da bi lahkozdruèni hidra{i zagotovo sestavilikakovosten strokoven tim, ki bo kostemu projektu.« [tudija, ki so jo vzvezi s tem opravili è pred ~asom, jetudi pokazala, da so Dravske elek-trarne, v primeru, da se jim priznacelotna amortizacija, ta projekt zmanj{imi posojili tudi finan~no spo-sobne izpeljati. Ker pa je bila v zad-njih letih glede tega projekta strokapostavljena bolj na stran in se poli-ti~na kopja glede tega vpra{anja {enaprej lomijo, bo po mnenju IvanaKralja mogo~e v najbolj{em primerus konkretno gradnjo resno za~eti {elev drugi polovici prihodnjega leta. BRANE JANJI]

SEDE@ HOLDINGAPODPIRAMO SELITEVPrenekateri izmed nas je è toliko letv elektrogospodarstvu in je preìvelè toliko reorganizacij, da ga ni~ ve~ne more presenetiti. Zagotovo vse ni-so bile usodne, kot je zadnja, ker sobile dru`beno ekonomske razmeredruga~ne. Pa vendarle je opaziti, dase v nekaterih okoljih teè sprijaznijos spremembami in trgom, ki je tu, inda jih izku{nje ni~ ne nau~ijo.Pou~en je primer izpred desetletja,ko je obstajal sozd EGS s sedeèm vMariboru in dvema sektorjema na[tajerskem in dvema v Ljubljani.Sozd je deloval vse do reorganizacije,ko so vodilni hoteli na vsak na~in za-dràti sede` v Mariboru. Posledica jebila ustanovitev podjetja Eles v Ljub-ljani in EGS r.i. v Mariboru. Rezultatpa sta bila {ibak Eles v razvojnem de-lu in investicijah - ti sektorji so bili vokviru sozda v Mariboru - in, milore~eno, stagnacija EGS r.i. v Maribo-ru. Danes pred odpiranjem trga jevidno podobno zavzemanje za sedeìn pozabljanje na vsebino dela. Ven-dar pa tovrstno sprejemanje od-lo~itev vlade ni povsod enako. Vmarsikateri na{i elektrarni so vzeli us-tanavljanje holdinga kot izziv. Pravi~as so organizirali strokovne skupinedelavcev, ki so se takoj aktivnovklju~ile v pripravo temeljev za usta-novitev holdinga slovenskih elek-trarn. Za delovanje delovnih skupineso dobili konsenz pri vodstvih pod-

pod medijskim àrometom

�

Cene ìvljenjskih potreb{~in so leto{njega avgusta kljub {tevil-nim podraìtvam v povpre~ju ostale nespremenjene, tako dasmo po podatkih Statisti~nega urada Slovenije imeli ni~elno inf-lacijo. Sicer pa tudi v minulih letih avgustovska inflacija ni bilamed najvi{jimi, saj je bila denimo lani le 0,3-odstotna, v letih1995 in 1996 pa smo bili celo pri~a negativne rasti cen osnov-nih potreb{~in. Druga~e pa smo v prvih osmih leto{njih mesecihv Sloveniji imeli 5,1-odstotno rast cen ìvljenjskih potreb{~in,stopnja inflacije na letni ravni pa je dosegla 8,5 odstotka. In kajpravi podrobnej{i avgustovski pregled? Najbolj so se podraìliobvezno avtomobilsko zavarovanje (za 9,3 odstotka), ~asopisi(za 7,6 odstotka), po{tne storitve (za 4,9 odstotka) in sveè meso(za 4,4 odstotka), najbolj pa pocenili teko~e gorivo (za 5,5 od-stotka), zaradi razprodaj tudi obleka in obutev ter zaradi pestreponudbe {e sadje in zelenjava.Dnevnik, 1. september

Gradnja nove elektrolize v Talumu Kidri~evo te~e po sprejetih~asovnih na~rtih in jih celo nekoliko prehiteva, saj so v novistavbi è za~eli montaò novih elektrolitskih pe~i, ~eprav je biloto sprva predvideno za za~etek oktobra. Tako vse kaè, da bodolahko nove pe~i zagnali è februarja ali marca, to je kak{ne trimesece pred prvotnim rokom. Celotna nalo`ba je ocenjena na106 milijonov tolarjev, vendar pa bodo po besedah direktorjaTaluma Danila Toplaka, ~e bodo dela {e naprej potekala s seda-njim tempom, lahko na ra~un hitrej{ega za~etka proizvodnjeprihranili do deset odstotkov predvidenih sredstev. Z novimizmogljivostmi bodo lahko sedanjo proizvodnjo primarnega alu-minija pove~ali za 55 odstotkov, prav za toliko bo ve~ja tudi let-na proizvodnja vseh izdelkov iz aluminija, za 34 odstotkov bo-do ve~je tudi livarni{ke zmogljivosti, v podjetju pa bo delo na{lotudi 30 novih delavcev.Delo. 18. september

Konec lanskega leta je bilo v bazenu za izrabljeno jedrsko gori-vo shranjenih 594 gorivnih elementov. Na voljo je {e 228 pozi-cij, od tega jih je 121 rezerviranih za shranjevanje celotne reak-torske sredice, kar pomeni, da je prostih le {e 107 mest, kar za-dostuje za tri leta obratovanja jedrske elektrarne Kr{ko. Zato vNEK è na~rtujejo preureditev sedanjega bazena, tako da bo vnjem mogo~e shraniti vse izrabljeno gorivo do predvidenegakonca obratovanja nuklearke leta 2023. Sicer pa se po~asi polnitudi skladi{~e s srednje in nizkoradioaktivnimi odpadki, ~epravso v minulih letih z razli~ni metodami precej zmanj{ali njihovvolumen. Po programu agencije za radioaktivne odpadke naj bido leta 2005 bila potrjena lokacija za trajno odlagali{~e teh od-padkov, samo odlagali{~e pa zgrajeno najpozneje do leta 2010.Dnevnik, 18. september

Zaposleni v podjetjih, dru`bah in organizacijah v Sloveniji soza leto{nje julijsko delo v povpre~ju prejeli 210.116 tolarjevbruto pla~e, kar je bilo za 0,4 odstotka ve~ kot mesec prej in za10,3 odstotka ve~ kot leto prej. Ker so se v istem obdobju ceneìvljenjskih stro{kov zvi{ale za 8,8 odstotka, so bile dejansko za-sluène pla~e brez upo{tevanja dajatev realno vi{je od primerlji-vih lanskih za 1,4 odstotka. Zanimiv pa je tudi podatek o giba-nju pla~ v primerjavi z gibanjem te~aja marke, saj {tevilke pra-vijo, da smo letos avgusta v denarnice pospravili za 0,2 odstotkave~ denarja kot mesec prej ter za 4,5 odstotka oziroma 50nem{kih mark ve~ kot avgusta lani.Delo 19. september

PRIREDIL BRANE JANJI]

AVGUSTA NIÊLNA

INFLACIJA

V TALUMU KMALU

NOVE PEÎ

PROSTORA LE [E

ZA TRI LETA

JULIJSKI ZASLU@KI

TUDI REALNOVI[JI

7

8

iz energetskih okolij

jetja. To pravo~asno sprejetje izziva jebilo vidno predvsem tam, kjer nikoliniso imeli pomislekov pred centrommo~i in so vedno znali svoje delostrokovno utemeljiti. Pravzaprav sovedno znali pravi ~as kovati vro~eèlezo. Pomembna se jim zdi vsebinadela, oblika pa je drugotnega pome-na. Tudi zato podpiramo selitevsedeà holdinga. Naj gre ta v [o{tanj,ki je na pol poti med Ljubljano inMariborom! Tam je sede` mo~i, in tov MW.MINKA SKUBIC

ELEKTRO GORENJSKANA 4. SKUPŠÎNI SPREJETEVSE TO^KEV ~etrtek, 30. avgusta 2001 je bila 4.skup{~ina delni{ke dru`be ElektraGorenjske. Na dnevnem redu so bilenaslednje to~ke, ki so bile vse tudisprejete: sprejem letnega poro~ila zaleto 2000 in sprejem sklepa o ugoto-vitvi in pokritju izgube, sprejem te-meljev poslovne politike dru`be zaleto 2001, imenovanje revizijskedru`be za leto 2001, odpoklic ~lananadzornega sveta in imenovanje no-vega ~lana nadzornega sveta, pred-stavnika delni~arjev, sprejem spre-memb in dopolnitev statuta dru`bein sprejem sklepa o vi{ini sejnin nad-zornega sveta dru`be. Direktor mag.Drago [tefe je delni~arjem predstavilposlovanje v preteklem letu in planza leto{nje leto. êprav je trend re-zultatov poslovanja v preteklih letihvzbujal upanje, da bo v letu 2000 ko-nec izgub, se to ni zgodilo. Izguba jebila è planirana, uspeh pa je to, da jebila doseèna izguba v vi{ini 931 mi-lijonov za tretjino ni`ja od na~rtova-ne. Podobna je slika v leto{njem letu.Premajhen dele`, ki ga iz kon~ne ce-ne elektri~ne energije dobi distribuci-ja, se odraà tudi v temeljih poslovnepolitike Elektra Gorenjske.Za poobla{~eno revizijsko dru`bo jebila po nasprotnem predlogu delni-~arja Republike Slovenije imenovanarevizijska dru`ba Deloitte & Touche.Odpoklican je bil ~lan nadzornegasveta g. Alojz Saviozzi in do koncamandatne dobe nadzornega sveta iz-voljena ga. Marijana Mali. Statut jebil usklajen z energetskim zakonom,usklajena je bila dejavnost s stan-dardno klasifikacijo dejavnosti inraz{irjene dolo~be o postopku ime-novanja uprave. Sprejeta je bila tudi

nova vi{ina sejnine za nadzorni svet,ki za predsednika zna{a 40.000 tolar-jev neto za sejo, za ~lana pa 35.000tolarjev neto. MAJDA KOVAÎ^

ELEKTRO CELJENOVE RAZMERE ZAHTEVAJOTR@ENJSKA ZNANJA Kot je povedal direktor Peter Petro-vi~, v javnem distribucijskem podjet-ju Elektro Celje za zdaj {e niso uved-li nobene neposredne organizacijsketvorbe za dejavnost trènja. Res pa je,da o tem precej razmi{ljajo v zadnjem~asu, ko kon~ujejo reorganizacijopodjetja v skladu z energetskim zako-nom in podzakonskimi akti. Grepredvsem za razmi{ljanja o mo`no-stih tr`nega nastopa, vezanega na vr-sto elektri~ne energije in na na~in do-bave upravi~enim odjemalcem. Predkratkim so se odlo~ili za javni poziv, skaterim i{~ejo zainteresirane kadre zaorganizacijsko tvorbo trènja. V

podjetju je sicer dovolj ljudi, ki ob-vladajo elektroenergetske dejavnosti,manjka pa kadrov, ki bi poleg tegaobvladovali tudi trènje v pogledumarketinga, animiranja kupcev, skle-panja pogodb itd. Re{itev problemavidijo predvsem v dveh smereh: v todejavnost naj bi usmerili tiste ljudi vhi{i, ki è {tudirajo komercialno stro-ko in so zainteresirani za delovanje napodro~ju trènja. Drugo mo`nost pavidijo v zdruìtvi strokovnih poten-cialov zunanjih in{titucij, ki imajoustrezna trènjska znanja, nimajo paelektroenergetskih znanj (doslej soopravili è nekaj informativnih pogo-vorov). Glede vpra{anja o re{evanjuinvesticijskih problemov pa je PeterPetrovi~ pojasnil, da so lani imeli navoljo le 1 milijardo 240 milijonov to-larjev odmerjenih sredstev, skupaj znajetim kreditom, kar za uresni~itevnujnih projektov v Elektro Celju ni-kakor ne zadostuje. Ker se situacijatudi letos ni bistveno izbolj{ala, bodopo predvidevanjih do konca leta ure-sni~ili le 60 ali 70 odstotkov nujnopotrebnih del. Sicer pa v tem ~asu èpripravljajo investicijski program zanaslednje leto. Problem investiranjanaj bi sku{ali re{iti v okviru pogovo-rov z Agencijo za energijo, in sicer spridobitvijo ve~jih sredstev z omre-`nino.MIRO JAKOMIN

ELEKTRO MARIBOROBLIKOVANJE TR@NE PONUDBE [E NI MOGOÊ Po informacijah, ki so jih prejeli napodlagi javnega razpisa glede kriteri-jev za sklepanje pogodb o dostopu doprenosnega omre`ja za prenos elek-tri~ne energije iz uvoza v letu 2002,gre za omejen uvoz elektri~ne energi-je, in {e to samo enega dela, to je pa-sovne energije, je povedal Bojan Hor-vat, direktor sektorja za trènje v jav-nem distribucijskem podjetju ElektroMaribor. Glede na razpisane koli~ineelektri~ne energije in zastavljeno di-namiko bi se na~eloma lahko prijavi-li, po drugi strani pa obstajajo tudirazlage, da to ni mogo~e, ker gre vrazpisu za energijo, namenjenokon~nemu uporabniku - upravi~ene-mu odjemalcu. Kot pojasnjuje BojanHorvat, ima Elektro Maribor kot di-stribucijsko podjetje tudi status upra-vi~enega odjemalca, in sicer za tisteFo

to M

iro J

akom

in

Peter Petrovi~, direktor delni{ke dru`be Elektro Celje.

9

odjemalce, ki so v skupini tarifnegaodjema, pri ~emer sedaj prihaja dorazli~nih pogledov. Dejansko obliko-vanje ponudbe, ki bi bila tr`no spre-jemljiva, to je predvsem trènje s pa-sovno, dnevno, no~no in urno elek-tri~no energijo, v dosedanjem le-to{njem obdobju ni bilo omogo~eno.S tem so povezane teàve, ki nastopa-jo pri konkretnih pogovorih s tistimiupravi~enimi odjemalci oziroma po-slovnimi partnerji, ki pri~akujejo bis-tvene spremembe pri ceni elektri~neenergije (koli~ine nad 500 tiso~ kilo-vatnih ur). V Elektro Mariboru tre-nutno potekajo dejavnosti za izdela-vo ponudb za dobavo elektri~neenergije do konca leta, v kon~ni fazipa je tudi priprava pogodbe za doba-vo in pogodbe za dostop do distribu-cijskega omre`ja. Poleg tega priprav-

ljajo tudi koncept trènja in drugihtovrstnih dejavnosti, kjer gre pred-vsem za segmentacijo kupcev gledena njihove karakteristike in koli~ineodjema. Ve~idel so è razdelali osnov-ne kriterije, ki temeljijo na trenutnoznanih dobavnih pogojih in cenahelektri~ne energije. Kmalu naj bi do-bili preliminarno ponudbo proizva-jalcev elektri~ne energije za prihodnjeleto in na tej podlagi izdelali ponud-be za vse kategorije njihovih upra-vi~enih odjemalcev.MIRO JAKOMIN

ELEKTRO LJUBLJANAKOMISIJA NI UGODILA ZAHTEVKOM PO REVIZIJI POSTOPKA Po besedah Vincenca Jan{e, direktor-ja javnega distribucijskega podjetjaElektro Ljubljana, je sklep dràvnerevizijske komisije glede oddaje jav-nega naro~ila po dvostopenjskem jav-nem razpisu za dobavo tehnolo{keopreme distribucijskega centra vode-nja Elektra Ljubljana skladen z na-menom podjetja po oblikovanju so-dobnega DCV, ki bo ustrezal ener-getskemu zakonu in podzakonskimuredbam. Dràvna revizijska komisi-ja namre~ s sklepom ni ugodila zah-tevkom po reviziji postopka, ki sta gazoper sklep naro~nika, da v celoti raz-veljavi postopek oddaje tega javneganaro~ila, vloìla Elektronabava inC&G iz Ljubljane. Sprejem sklepanaro~nika Elektra Ljubljana o razve-ljavitvi postopka sta narekovala dvarazloga, in sicer ~as, ki je neusmiljenotekel, in preglednej{e zahteve za vlo-go DCV v skladu z energetskim za-konom in podzakonskimi akti, ki sobili sprejeti med potekom razpisa. Spostavitvijo novega DCV bo javnopodjetje Elektro Ljubljana v celotirazpolagalo z najsodobnej{imi tehno-lo{kimi pogoji za zagotavljanje kon-kuren~ne in kakovostne oskrbe zelektri~no energijo. MIRO JAKOMIN

AGENCIJA ZA ENERGIJODOSLEJ PRISPELA TRETJINAVLOG MHE Kako je z izdajo licenc za opravljanjeenergetske dejavnosti proizvodnjeelektri~ne energije v malih hidroelek-trarnah? Kot je konec avgusta poja-

snil Toma` Lah, svetovalec direktorjaAgencije za energijo, je po podatkihZveze dru{tev lastnikov malih hi-droelektrarn vseh 353 ~lanov iz posa-meznih dru{tev vsaj ob~asnovklju~enih tudi v energetsko mreò,ki odkupuje njihovo energijo. Zato je{e posebej pomembno, da si {e pravi~as pridobijo licence za opravljanjeenergetske dejavnosti. Proizvajalcienergije v malih hidroelektrarnah simorajo pridobiti {e status kvalificira-nega proizvajalca elektri~ne energije,ki ga podeljuje Ministrstvo za okoljein prostor. Brez tega statusa ne bodomogli sklepati pogodb za odjem elek-tri~ne energije pod ugodnej{imi po-goji, to je po dolo~eni ceni za kvalifi-cirane proizvajalce. V Agenciji zaenergijo ocenjujejo, da so do koncaavgusta dobili slabo tretjino vlog zaizdajo licenc za opravljanje energet-ske dejavnosti proizvodnje elektri~neenergije v MHE. MIRO JAKOMIN

SNKKPOMO^ NAFTARJEM PRI IZRA@ANJUSlovenski nacionalni naftni komite(SNNK) je junija izdal Pojmovnikizrazov iz naftne panoge. Knjiìca na76-ih straneh na poljuden na~inpredstavlja osnovne pojme, prevede-ne iz angle{kega v slovenski jezik, skaterimi se sre~ujejo vsi, ki delujejo vnaftnem gospodarstvu. Izrazi so ure-jeni po abecedi in se nana{ajo na teh-ni~no, tehnolo{ko, komercialno, fi-nan~no in tudi na organizacijsko po-dro~je. Pojmovnik je pripravila inuredila mag. Milojka Burkeljca, izda-jo pa so omogo~ili Petrol, d.d., Geo-plin in OMV Istrabenz. Iz{el je v na-kladi 500 izvodov, prejeli pa so ga~lani SNNK, strokovnjaki in vladneslu`be, ki se s podro~jem naftnegagospodarstva poklicno ukvarjajo, inzainteresirani posamezniki. NADA ZUPANC

Foto

Mir

o J

akom

in

Bojan Horvat, direktor sektorja za trènje v delni{ki dru`bi Elektro Maribor.

10

ekonomsko socialni odbor energetike

ocialni partnerji so se doslej sre~ali natreh sejah ekonomsko socialnega od-bora energetike (ESOE) in prete`nidel razprav namenili iskanju re{itevza oblikovanje drugega pokojninske-ga stebra. Na septembrski seji so po-novno prou~ili predlog koordinacijesindikatov, oceno stro{kov in sklad-nost predlaganih re{itev z veljavnozakonodajo. Na tej podlagi so potempotrdili izhodi{~a za oblikovanje skla-da za dodatno pokojninsko zavarova-nje. Gre za pridobitev, ki vsebuje naj-ve~, kar so sindikati mogli dose~i napogajanjih s socialnimi partnerji vskladu z zakonom, je po sklenitvisporazuma povedal Valter Vodopivec,podpredsednik Sindikata dejavnostienergetike. Na omenjeni seji ESOE so potrdilinaslednja izhodi{~a: Na predlogkoordinacije sindikatov se za sred-stva, ki jih bo pla~eval delodajalec zara~un delojemalcev v drugi steber,pove~ajo stro{ki dela. Na ta na~in seohrani neto pla~a delavca. Delavec,vklju~en v dodatno pokojninsko za-

varovanje, bo iz svoje neto pla~e pla-~eval razliko med celotnim zneskomin zneskom, ki ga bo pla~eval deloda-jalec za delav~ev ra~un. Sofinancira-nje delodajalca bo potekalo po trehstarostnih skupinah. Pri starosti de-lavca do 30 let delodajalec vpla~a 70odstotkov, ~e hkrati delavec vpla~a30 odstotkov. ê zavarovanec nevpla~uje, je vpla~ilo delodajalca 50odstotkov. Pri starosti delavca od 30do 45 let delodajalec vpla~a 80 od-stotkov, ~e hkrati delavec vpla~a 20odstotkov. ê zavarovanec ne vpla~u-je, je vpla~ilo delodajalca 60 odstot-kov. Pri starosti delavca nad 45 let padelodajalec vpla~a 90 odstotkov, ~ehkrati delavec vpla~a 10 odstotkov.ê zavarovanec ne vpla~uje, je vpla~i-lo delodajalca 70 odstotkov.Na seji ESOE je bil sprejet predlogkoordinacije sindikatov, po kateremzna{a premija v skladu z zakonom5,84 odstotka bruto pla~e delavca,vendar ne manj kot 3.000 in ne ve~kot 30.000 tolarjev. V primeru zava-rovan~eve odsotnosti zaradi porod-ni{kega dopusta delodajalec brez pre-kinitve pla~uje svoj dele` premije vvi{ini, kot je bila zadnji mesec prednastopom odsotnosti, vendar ne ve~kot 5,84 odstotka bruto pla~e. Za za-poslene, ki bi jim na dan podpisa po-godbe manjkalo manj kot pet let doizpolnitve prvega pogoja za upokoji-tev, delodajalec ne vpla~uje premijeza zavarovanje, ampak jim ob upoko-jitvi izpla~a enkratni znesek v vi{inise{tevka premij, ki bi jih sicer deloda-jalec v skladu s pokojninsko shemodo tedaj vpla~al v korist zaposlenega,~e bi ta bil vklju~en v pokojninskina~rt.V za~etku oktobra socialni partnerjina~rtujejo dokon~no izbiro sklada zadodatno pokojninsko zavarovanje.Takrat naj bi v okviru ESOE podpi-sali sporazum o oblikovanju in finan-ciranju drugega stebra in sprejeli os-nutek pogodbe med sindikatomdru`be in upravo dru`be, ki bo dolo-~al pogoje in merila za financiranje.Novembra bo SDE v dru`bah nazborih delavcev predstavil pokojnin-ski na~rt in pogoje za financiranjedrugega stebra, nato pa bodo zbiralipristopne izjave zaposlenih. Po pravilih o delovanju ekonomskosocialnega odbora sodi med temeljnapodro~ja delovanja ESOE predvsemsocialni sporazum, socialne pravice inpravice iz obveznega zavarovanja,problematika zaposlovanja in delov-

Foto

Mir

o J

akom

in

POTRJENAIZHODI[Â DRUGEGAPOKOJNINSKEGA stebraSocialni partnerji, predstavniki vlade, delodajalcev in de-lojemalcev, so 11. septembra v Ljubljani na pobudo koor-dinacije sindikatov potrdili izhodi{~a za uvedbo dodatne-ga pokojninskega zavarovanja. Pod vodstvom dr. RobertaGoloba, predsednika ekonomsko socialnega odbora ener-getike, so se dogovorili, da bo tako imenovani drugi po-kojninski steber za zaposlene v dru`bah elektrogospodar-stva in premogovni{tva za~el veljati 1. januarja 2002.Tako bo v zelo kratkem ~asu treba uresni~iti zahtevnepriprave za prakti~no oblikovanje tega sklada.

S

Sindikalisti v tem trenutku potre-bujemo predvsem mir, da bomoskupaj z lastnikom pripravili takmodel delovanja zdruènih pro-izvajalcev elektri~ne energije, ki bozagotavljal kar najve~je {tevilo de-lovnih mest, s poudarkom na so-cialni varnosti zaposlenih delavcev,je povedal Valter Vodopivec, pod-predsednik SDE.

pogovor z mag. Dragom Fabijanom

nih razmerij, sistem kolektivnega do-govarjanja, pravna varnost in drugo.ESOE je na dosedanjih sejah poleguvajanja dodatnega pokojninskegazavarovanja obravnaval tudi proble-matiko kolektivnih pogodb na po-dro~ju naftne in plinske dejavnostiter nekatere zadeve glede medseboj-nega obve{~anja, pla~ v elektrogospo-darstvu itd. Med drugim so sindika-listi predlagali vladni strani, da bi velektro holding vklju~ili tudi javnaelektrodistribucijska podjetja. Sicerpa pri~akujejo, da bo ESOE v na-slednjem obdobju odigral pomem-bno vlogo v procesih privatizacije inliberalizacije elektroenergetskega sek-torja. V zvezi z re{evanjem pere~egavpra{anja socialne varnosti zapo-slenih je najbolj pomembno pravo-~asno reagiranje na odprte problemein v tem pogledu ima ESOE preven-tivno vlogo.

MIRO JAKOMIN

11

Ste direktor TE Brestanica inv.d. direktorja holdinga Sloven-skih elektrarn. Kako usklajujeteoboje vodenje in kdaj predvide-vate, da boste imenovani za di-rektorja, sploh glede na to, daje minister pred nedavnem de-jal, da bodo zamenjavo za vas vTEB hitro na{li?»Razpis za generalnega direktorja indveh enakopravnih direktorjev hol-dinga bo objavljen 21. septembra.Predvidevam, da bo izbor kon~an vza~etku oktobra. To pa {e ne pome-ni, da se bom prijavil na razpis ozi-roma, da bom imenovan. Prav sedajpripravljam program holdinga. êbo program dobil podporo podjetij,ki so vklju~ena v holding, predvsempa njihovih vodstev in sindikata, sebom prijavil. Seveda pa je odvisnood ~lanov nadzornega sveta, ali bodoprogram sprejeli ali ne. ê podporeznotraj holdinga ne dobim, ne gledena druge razmere, ne bom oddalvloge. Menim, da imata enako sta-

li{~e tudi kandidata, za katera bi radvidel, da bi z mano kandidirala zaupravo holdinga. Usklajevanje delav holdingu z delom v TE Brestanicaje precej naporno. V termoelektrarniimamo dolo~ene projekte, ki jihkon~ujemo, in je treba biti navzo~.Drugo dejstvo pa je, da sem v hol-dingu prakti~no sam in ga sam po-stavljam od temeljev. Registracija,transakcijski ra~un, dav~na {tevilka,logotip, ìg, licenca za zastopanje inposredovanje - vsa ta temeljna delaje bilo treba urediti. Ob tem, da jebilo treba zapreti tudi vsebinskavpra{anja, ki se nana{ajo na trènje vletu 2002 do gradnje verige HE naspodnji Savi. Sre~a je v tem, da sodirektorji dru`b vklju~itev v holdingvzeli za svoj projekt in kooperativnosodelujejo tako sami kot zaposleni vpodjetjih holdinga. Le tako smo lah-ko v kratkem ~asu opravili velikodelo.«

Vo`nja z avtom za vas ni nobe-na teàva. ê bi imeli na izbi-

odstvo SDE je konec avgustana novinarski konferenci poja-snilo sindikalna stali{~a v zveziz ustanavljanjem elektro holdin-ga. Slovensko javnost so èleliopozoriti, da pri ustanavljanjute dru`be niso najpomembnej{avpra{anja o sedeù holdinga,temve~ je treba vloìti bistvenove~ truda v re{evanje vsebinskihvpra{anj. V tem trenutku so sin-dikalisti {e posebej zaskrbljeni,ker se utegne v procesu privati-zacije in liberalizacije EES {ebolj zaostriti vpra{anje o social-ni varnosti delavcev. V odgovoruna zastavljena novinarska vpra-{anja so sicer omenili tudi stav-ko, vendar le kot skrajni ukrep,za katerega bi se odlo~ili v pri-meru, ~e bi uresni~evanje reor-ganizacije neposredno ogrozilosocialno varnost delavcev. Kot sodoslej è ve~krat poudarili, situdi v prihodnje èlijo korektne-ga sodelovanja s socialnimipartnerji in dajejo prednost re-{itvam na pogajanjih v okviruekonomsko socialnega odboraenergetike. Res pa je, da so bilenekatere njihove trditve gledestavke na novinarski konferencinapa~no razumljene.

v HOLDINGIMA STRATEGIJONASTOPA Konec julija je vlada ustanovila holding Slovenske elek-trarne in za vr{ilca dol`nosti direktorja imenovala mag.Draga Fabijana, direktorja TE Brestanica. Fabijan jepri{el v TEB za vodjo finan~no ra~unovodskega sektorjapred 14 leti iz @itovega tozda Imperial, kjer se je ukvarjals trènjem v izvozu. Zadnjih pet let je bil prvi ~lovek ter-moelektrarne v Brestanici.

na trgu

�

12

ro, katera pot vam bolj ustreza,v Ljubljano ali v Maribor?»O teh poteh nisem nikoli razmi{ljal.Dejstvo pa je, da sem med {tudijemnekaj lepih let preìvel v Mariboru. Vzadnjih letih sem pogosto v Ljublja-ni, ìvim pa v Kr{kem. V vseh trehmestih se dobro po~utim in ~e bomvodil holding, se bom na vseh trehlokacijah pogosto nahajal. Druga~e sine predstavljam voditi tako decentra-liziranega in velikega podjetja. Iz iz-ku{enj vem, da je z odvisnimi dru`-bami in okoljem, v katerih delujejo,treba imeti stalen stik. To je pomeb-no tako za pravo~asno in uspe{nore{evanje teàv kot za dobro klimo vpodjetju in njegovem okolju. O mo-rebitni preselitvi v Ljubljano pa ni-sem razmi{ljal.«

Katere prednosti ima sede` hol-dinga v Ljubljani? Ne nazadnjedobro poznate mariborski stro-kovni kader, tam ste {tudiraliin ste ~lan nadzornega svetaEGS r.i.?»Glede sedeà je odlo~ala vlada kotustanoviteljica holdinga in kar tudi jenjena pristojnost. Sam se s tem nisemukvarjal in se tudi sedaj ne ukvarjam,ker sem osredoto~en na cilje holdin-ga. Ti pa so zagotavljanje varne in sta-bilne oskrbe Slovenije s strani naj-ve~jega ponudnika elektri~ne energi-je. Nadalje zagotavljanje delovnihmest zaposlenim z iskanjem novihsorodnih dejavnosti in vzpostavljanjefunkcije trènja kot ene od klju~nihfunkcij gospodarske dru`be. Kar pre-cej ~asa pa smo è porabili za usklaje-vanje koncesijske pogodbe za gradnjoHE na spodnji Savi in pripravo iz-vedbe tega velikega projekta.«

Ali se od ustanovitve holdingave~ ukvarjate z vsebino delaholdinga ali z njegovo lokacijo?»Sodim, da sede` holdinga ne bo pri-nesel kak{ne posebne koristi lokalniskupnosti, v kateri se bo nahajal. êizhajamo iz koncepta, ki sem ga pri-pravil in mislim, da je tudi vladi inodvisnim dru`bam zelo blizu, se bo-do dejavnosti holdinga odvijale tam,kjer obstajajo primerjalne prednosti.Tam, kjer se è danes te dejavnostiuspe{no odvijajo. Izkoristiti moramopredvsem notranji potencial in zdru-èvati tiste poslovne funkcije, kjerbomo dobili sinergijske u~inke. Za-

gotovo pa brez zmanj{anja stro{kov ne bo mogo~euspe{no konkurirati na trgu ter zagotavljati social-ne varnosti zaposlenih. Te`nja uprav holdingov posvetu pa je, da so zaradi narave dela holdinga loci-rani v samem poslovnem sredi{~u. S tega vidika jeLjubljana najprimernej{e mesto za sede`. Sicer pase z lokacijo ne ukvarjam, ~eprav me novinarji ne-prestano nadlegujejo s tem vpra{anjem. Moje deloje izklju~no vsebina dela holdinga.«

Kje ste sedaj z aktiviranjem dela Sloven-skih elektrarn? Kaj è imate urejeno za de-lovanje holdinga in kaj vam {e manjka?»Trenutno ima holding Slovenske elektrarne ureje-ne vse administrativne zadeve, vklju~no z licencoza trgovanje in posredovanje elektri~ne energije.Projektna skupina za trènje je è pripravila strate-gijo za nastopanje na trgu, tako da bodo ponudbelahko {le do na{ih najpomembnej{ih kupcev. Pri-dobili smo nekatere ponudbe za izvoz elektri~neenergije. Na podro~ju gradnje HE na spodnji Savipa je {e vedno v igri ve~ re{itev. Situacija na temsegmentu je trenutno nekoliko manj pregledna,mislim pa, da kljub temu napredujemo. Trenutnoje na{a najve~ja teàva, da {e ni imenovana upravain posledi~no, da v holdingu ni nobenega zaposle-nega.«

Koliko zaposlenih predvidevate v samiupravi holdinga?»[tevilo zaposlenih v upravi ne bo veliko. Pred-vsem bo odvisno od analize strokovnega kadra vpodjetjih ~lanicah holdinga in alociranju poslov-nih funkcij na teh lokacijah. [tevilo zaposlenih najbi bilo majhno in {e ti naj bi bili predvsem iz pod-jetij ~lanic. Delo naj bi bilo projektno in zato bo-

mo na projektih angaìrali strokovnikader iz elektrarn in premogovnika,in sicer za dolo~en ~as in dolo~eno{tevilo ur.«

Kako bodo lokacijsko razdelje-na podro~ja?»Po imenovanju uprave in sprejetjuprograma dela bo treba takoj za~etiizdelovati analize virov, tako kadra,znanja, infrastrukture itd. To bo pod-laga za dolo~itev vrste in obsega posa-mezne funkcije, ki se bo na posamez-ni lokaciji opravljala. Seveda pa botreba pri tem upo{tevati omejitve, kijih bo predpisal lastnik. Za zdaj je tosklep vlade, da se organizira enotaoziroma slu`ba za gradnjo HE naspodnji Savi v Mariboru.«

Kak{na predvidevate, da boprodajna cena kWh iz Sloven-skih elektrarn?»Holding in odvisne dru`be so gos-podarske dru`be, ki morajo konkuri-rati na trgu. Na{e cene za uporabnikebodo morale biti konkuren~ne. Vnasprotnem primeru se porabniki nebodo odlo~ali za na{o ponudbo. Ce-ne bodo razdeljene po produktih intr`nih segmentih kupcev. Prav goto-vo pa jih ne bomo na{im konkuren-tom vnaprej javno objavili.«

Katera je po va{i presoji naj{ib-kej{a to~ka holdinga oziromana katerem podro~ju boste naj-prej porabili najve~ energije?»Predvsem èlim poudariti prednostiholdinga, ki jih ima v primerjavi zrazdrobljenimi proizvajalci elektri~neenergije, {e zlasti po letu 2003, ko botrg do tujine popolnoma liberalizi-ran. Posamezni proizvajalci nimajodovolj kriti~ne mase za nastop na tr-gu, kar pomeni ogromno tveganje inporaja mo`nost bankrota. Holdingpa s celovito ponudbo lahko zmanj{ato tveganje, àl pa ga ne more pre-pre~iti. Predvsem se je treba zavedati,da je konec z nekim sistemom, ki jeveljal desetletja, ko je bila proizvod-nja elektri~ne energije obravnavanakot javna infrastruktura posebnegadru`benega pomena. Danes elek-tri~na energija ima vlogo tr`nega bla-ga, podjetja, ki jo proizvajajo, pa sogospodarske dru`be, ki morajo poslo-vati po ekonomskih na~elih inpri~akovanjih svojih lastnikov po do-bi~ku.« MINKA SKUBIC

Foto

Min

ka S

kubic

Mag. Drago Fabijan

Foto

Mir

o J

akom

in

13

o kdaj morajo licence za opravljanjeenergetskih dejavnosti pridobiti vsajavna energetska podjetja? ê gre zaenergetsko dejavnost, katere podjetjedo sedaj {e ni opravljalo, mora prido-biti licenco pred za~etkom opravlja-nja dejavnosti. Pridobitev licence zaè obstoje~o energetsko dejavnost paje potrebna v {estih mesecih po uve-ljavitvi Uredbe o pogojih in postop-ku za izdajo ter odvzem licence zaopravljanje energetske dejavnosti, toje do 7. oktobra 2001.Na sre~anju z novinarji je prof. dr.Joè Koprivnikar, direktor Agencijeza energijo, povedal, da je v sklepnifazi priprava novega Pravilnika odolo~itvi cen za uporabo elektroener-getskih omreìj in kriterijih za upra-vi~enost stro{kov. Agencija za ener-gijo je doslej izredno veliko ~asa inprizadevanj vloìla tudi v dogovore spredstavniki elektroenergetskih pod-jetij in odjemalci elektri~ne energije.Precej se ukvarja tudi z ozave{~anjempotro{nikov o doslej nepreglednemvrednotenju postavk, zdruènih v ce-ni elektrike. Kot je bilo razbrati izpredstavitve podatkov, cena za upo-rabo elektroenergetskih omreìj tvoripribli`no tretjino kon~ne cene elek-trike za {iroko potro{njo, kar jeevropsko primerljiva vi{ina in se tudipo dokon~nem odprtju trga z energi-jo ne bo bistveno spremenila. Slovenija pri liberalizaciji trga z elek-tri~no energijo prakti~no ne zaostaja

za Evropo, kjer se je ta proces za~elkomaj pred nekaj leti, vpra{anje paje, ~e bo lahko dele`na tudi zniànjacen elektri~ne energije, kot se je tozgodilo po sprostitvi trga na tem po-dro~ju v ve~ini evropskih dràv. Topa {e ne pomeni, da bo elektrika zaslovenske potro{nike praviloma dra`-ja kot v evropskih dràvah. V zvezi stem so zanimive primerjave cen elek-tri~ne energije za gospodinjstva v ne-katerih evropskih dràvah, ki so jih vagenciji pripravili avgusta.Prof. dr. Koprivnikar je posebej ome-nil tudi cene za uporabo elektroener-getskih omreìj kot eno najbolj ak-tualnih tematik v tem obdobju. Med

Kot so na novinarski konfe-renci pojasnili predstavnikiAgencije za energijo, v po-stopku za pridobitev energet-skih licenc doslej ni bilove~jih teàv. Je pa kar veliko{tevilo nepopolnih vlog, ki jihvlagatelji dopolnijo po obve-stilu agencije. Obi~ajnomanjkajo kak{na dokazila alipa vloga ni v celoti izpolnje-na.

agencija za energijo

PRIDOBIVANJE LICENCPOTEKA BREZ ve~jih teàvKot so v za~etku septembra povedali na tiskovni konferenci v Mariboru, je Agencijaza energijo doslej izdala slovenskim podjetjem è 304 odlo~be o licencah za oprav-ljanje energetskih dejavnosti, od teh je pravnomo~nih è 267, sedem pa jih je mora-la zavrniti, ker prosilci niso izpolnjevali pogojev za njihovo dodelitev. Dosedanjipotek aktivnosti potrjuje, da omenjena ustanova uspe{no ustvarja razmere zaza~etek delovanja trga elektri~ne energije v Sloveniji.

D

�

14

den od klju~nih elementov za zago-tovitev odprtja trga z elektri~no ener-gijo, ki ga opredeljuje tudi energetskizakon, je organizator trga. Kot jeznano, je bila ta vloga zaupana Eleso-vemu h~erinskemu podjetju Borzen,in sode~ po prvih mesecih njegovegadelovanja, bi lahko dejali, da je na ze-lo dobri poti, da povsem uresni~izaupane mu naloge. Borzen je na-mre~ uspe{no prestal prvo fazo orga-niziranja tr`nih sre~anj, saj so se ~e-trtkovi tr`ni sestanki za prodajo pre-se`kov elektri~ne energije è povsemudoma~ili in ~eprav na njih za zdajpoteka trgovanje z omejenimi pro-dukti in v omejenih koli~inah, sovsekakor dobra {ola za raz{irjeno tr-govanje v prihodnosti. Kot nam jepovedal direktor Borzena GorazdSkubin, je z julija sklenjenimi bilate-ralnimi pogodbami med proizvajalciin kupci elektri~ne energije elektro-gospodarstvo pre{lo tudi na novo ka-kovostno raven tr`nih odnosov, saj so

drugim je poudaril, da so v skladu ssvojimi nalogami in pristojnostmiopravili {tevilna usklajevanja mnenj,ki so jih hkrati uporabili tudi za po-snetek stanja v distribuciji elektri~neenergije pri nas. V ta proces so vsto-pili z zavestjo, da tudi tisti del ceneelektrike, ki tvori ceno za uporaboelektroenergetskih omreìj, pomenitako pomembno in ob~utljivo po-dro~je, da ga ni mogo~e preprostoprepustiti tr`nim zakonitostim. Po-trebne so temeljite {tudije, dolgotraj-na pogajanja, prepri~evanja in argu-mentiranje strokovnih podlag. Takonaj bi {e v prehodnem obdobju us-tvarili take razmere, ki bodo industri-ji in porabnikom zagotavljale evrop-sko primerljivo ceno za uporaboelektroenergetskega omre`ja.

MIRO JAKOMIN

ravno nove pogodbe, ~eprav {e vednosklenjene na podlagi koli~in, predvi-denih v spomladi potrjeni elektro-energetski bilanci, omogo~ile lo~itevomre`nine od neto cen elektri~neenergije in s tem izpolnitev nekaterihtemeljnih zahtev energetskega zako-na. Eles se je namre~ tako lahkoumaknil iz teh procesov in ne nasto-pa ve~ kot edini kupec in prodajalecelektri~ne energije ter lahko svojopozornost bolj usmerja na izpolnitevdrugih dodeljenih mu funkcij, ~e-prav bo vzpostavitev novih poslovnihodnosov mogo~a {ele s popolno uve-ljavitvijo energetskega trga. Novost jetudi to, da se lahko poslej tr`nih se-stankov udeleùjejo tudi trgovci (se-veda tisti, ki izpolnjujejo pogoje ozi-roma so è polnopravni ~lani organi-ziranega trga), ~eprav doslej velikegazanimanja med njimi ni bilo, kar jepo mnenju Gorazda Skubina tudiposledica dejstva, da gre za zdaj zaprecej skromen obseg trgovanja ozi-roma zgolj za prodajo nadbilan~nihkoli~in elektri~ne energije. Sicer paso status polnopravnega ~lana doslejdobili Elektro Ljubljana, Elektro Pri-morska, Elektro Gorenjska, Sloven-ske èlezarne, Energetika Ravne inEntrade, v postopku pridobitve pasta {e preostali distribucijski podjetji.Ve~je spremembe in ìvahnost lahkotako pri~akujemo {ele z vzpostavitvi-jo elektronskega trgovanja, ko se boBorzen pojavil tudi v vlogi odgovor-ne osebe za poravnavo poslov, skle-njenih na borzi. Prav zdaj namre~skupaj s projektom vzpostavitve po-trebne informacijske tehnologije po-teka v sodelovanju z zainteresiranimikomercialnimi bankami tudi projektvzpostavitve poravnalnega in depo-zitnega ra~una, s ~imer bo Borzenlahko v celoti prevzel svoje poslovnefunkcije. Kot pravi Gorazd Skubin,pa lahko tudi v prihodnjem letu, konaj bi sistem elektronskega trgovanjatudi uradno zaìvel, v skladu z izku{-njami drugih evropskih energetskihborz pri~akujemo predvsem trgova-nje s tremi produkti – pasovno, vr-{no in no~no energijo. Sicer pa sisku{a Borzen izku{nje nabrati tudi vokviru sodelovanja s sorodnimi tuji-mi ustanovami, pri ~emer naj bi mubila v precej{njo pomo~ tudi nedavnav~lanitev v Svetovno zdruènje ener-getskih borz, ki je namenjeno ravnoizmenjavi informacij in dopolnjeva-nju strokovnega znanja.BRANE JANJI]

odpiranje trga

eprav se bo tr`na cena de-jansko oblikovala samo zaelektriko, je naloga Agencijeza energijo, da zagotavlja pri-lo`nost tako za prestrukturi-ranje elektroenergetskih pod-jetij, kot tudi vseh tistih, kate-rih proizvodnja bi lahko za-radi evropsko neprimerljivihcen za uporabo elektroener-getskih omreìj postala ne-konkuren~na. Ob tem ne greprezreti, da so odpori pri pre-hodu od dosedanjega k nove-mu, bolj dinami~nemu, pri-merljivemu in preglednemusistemu, tudi psiholo{ke nara-ve. V takih okoli{~inah se jetudi Agencija za energijozna{la v navzkri`ju interesov,ki so se jih zavedali è takrat,ko so kot regulatorji energet-skega trga prevzemali svojeposlanstvo, je na novinarskikonferenci poudaril prof. dr.Joè Koprivnikar.

~ BORZENUSPE[NOPREVZEMASVOJOVLOGOTr`ni sestanki za prodajo innakup prese`kov elektri~neenergije so se dobro prijeli, ve~-jo dinamiko pa je pri~akovatipo vzpostavitvi sistema elek-tronskega trgovanja, ki naj bizaìvel v za~etku prihodnjegaleta. Zaposleni v Borzenu sku-{ajo svoje znanje obogatiti tudis sodelovanjem v mednarodnihorganizacijah.

E

pogovor z Mitjo Anèjem

15

itja Anèja je za~ela elektroenergetikazanimati è v mladostnih letih, ko jeodra{~al v Kamnici pri Mariboru, vneposredni bliìni HE Mariborskiotok. Ob~udoval je o~eta Franca, kije v tej elektrarni delal kot strojnik inga obiskoval. Odlo~il se je za {olanjena srednji tehni~ni {oli v Mariboru.Kmalu je ugotovil, da se je prav od-lo~il, in èljan znanja je nadaljeval{tudij na Fakulteti za elektrotehnikov Ljubljani. Pri prof. dr. MarjanuPlaperju se je pri podajanju snovi oelektroenergetskih omre`jih navdu{ilnad pristopom, ki je temeljil na eko-nomsko tehni~nih analizah. Po di-plomi je dal slovo [tajerski, saj ga jeìvljenjska pot pripeljala v Kranj,kjer si je z èno Bredo ustvarildruìno. Kot {tipendist elektrogos-podarskega sistema je dobil leta 1977slu`bo v Elektro Gorenjski. Z njego-vim prihodom je nastal nek nov za-metek razvoja omre`ja v slu`bi za raz-voj, projektiranje in investicije v no-

vooblikovani delovni organizacijiElektro Gorenjska. Miren, obetavenin vselej poln zamisli je opravljal in-vesticijske naloge za nove objekte inizdeloval programe investicij, na pod-lagi katerih so se dodeljevala za tisti~as pomembna republi{ko zdruènaenergetska sredstva sistema.

NOV PRISTOP K RAZVOJNIMRE[ITVAM»Ekonomsko tehni~nim re{itvam jeveljalo vse moje zanimanje. Zagovar-jal sem variantno izbiranje optimal-nih re{itev. Investicij sem se loteval si-stemati~no z ve~ tehni~nimi re{itva-mi in z analizami ugotavljal najve~jiekonomski u~inek ter predlagal va-riantno izbiranje. Kot mlad inènirsem se podro~ja razvoja lotil zra~unalni{kim pristopom. ê ra-~unalnik na Elektro in{titutu MilanaVidmarja v Ljubljani ni bil prost, semdelal popoldne ali pa pozneje gosto-val na ra~unalniku takratne Visoke{ole za organizacijo dela. Pet let semse sam loteval razvoja, potem se mi jepridruìl Jure Podpe~an. Zasnoval inutemeljil sem skok na 20 kilovoltovna srednjenapetostni mreì, zna~inom izvedbe predelave in pritem naletel na trd oreh v obratoval-skih strukturah. Upravi~enost semdokazoval z idejnimi re{itvami in {tu-dijami, vpeljal sem terminsko na~rto-vanje izvedb. V takratni Elektro

@irovnici so bili hitro dovzetni zaspremembe napetostnega nivoja, vElektro Kranju pa je bil najprej izve-den prehod na podbre{kem intrì{kem obmo~ju, sicer pa je na ce-lotnem delu takratnega tozda tekelprepo~asi in {e danes ni kon~an,«pravi Mitja Anèj o razvojnih iz-ku{njah osemdesetih let. Nenaklo-njenost novostim ga je skrbela, àlo-stila ali mogo~e celo jezila. V tem~asu je pove~al svojo druìno in za~elrazmi{ljati o ve~jem druìnskemgnezdu. Vsi razlogi so privedli do od-lo~itve, da se je po desetletju bivanjav Kranju odlo~il za selitev na Celjsko.Spoznal je pristope do investicij vElektro Celju in bil z delom pri nad-zoru in utemeljitvah RTP 110/20 kVin daljnovodnih povezav zadovoljen,vendar se je podredil èljam druìne,ki jo je po letu dni domoto`je zvabi-lo nazaj na Gorenjsko. S Celjem je {edanes povezan kot ~lan Elektroteh-ni{kega dru{tva Celje. V Kranju gadelo v razvoju ni ve~ ~akalo, na sre~opa se je z upokojitvijo Janeza Ga{-per{i~a pojavila mo`nost v konzumu.

KOMERCIALNI IZZIVI»Leta 1988 sem prevzel vodenjeslu`be za prevzem in prodajo elek-tri~ne energije v takratni delovni or-ganizaciji, ki se je na za~etku devet-desetih let preoblikovala v javno pod-jetje. ê se je prej vse kreiralo v okvi-ru Sektorja za eksploatacijo EGS inso se na ravni podjetij dogovori pre-na{ali le v prakso, so z novimi razme-rami leta 1991 vse pristojnostina~rtovanja in prodaje ter omejeva-nja elektri~ne energije pre{le na pod-jetni{ko raven. Kot nujnost je nasta-la koordinacijska povezava s skupnokomisijo med distribucijskimi pod-jetji. Komercialno nagnjenje semuveljavil na konzumnem podro~juna ravni podjetja. Slu`ba je imela dvaoddelka, v Kranju in @irovnici, ki staoperativno obra~unavala elektri~noenergijo. Z ukinitvijo EGS-a so sestvari za~ele zelo hitro spreminjati,vpeljan je bil mese~ni obra~un,teàve so bile s spremembami sezontarifnega sistema. Na tehni~nem po-dro~ju smo ob klasi~nih {tevcihza~eli uvajati nove zahtevne merilnenaprave, od elektronskih {tevcev doregistracije energije z daljinskim pre-nosom v sedanji fazi. Vse ve~ja ko-mercialna pomembnost je narekovalaustanovitev samostojnega sektorja za

EKONOMSKOTEHNI^NE ANALIZE SOTEMELJV RAZVOJUIN PRODAJI

Petdesetletnik Mitja Anèj se je nadelovnih sopotjih ukvarjal z razvo-jem distribucijskega omre`ja inprodajo elektri~ne energije, v zaseb-nem ìvljenju pa je preèt z glasbo.

Mitja Anèj, univerzitetni di-plomirani inènir elektrotehni-ke, sedanji direktor poslovneenote za dobavo elektri~ne ener-gije v Elektro Gorenjski, je stro-kovne odlo~itve v ve~ kot dvaj-setletni karieri na podro~ju raz-voja in komercialne energetikeutemeljeval z ekonomsko teh-ni~nimi analizami in izbiromed ve~ mo`nostmi.

M

�

Foto

Dra

go P

aple

r

16

Mitja Anèj je miren in prera~unljiv.Raje je tiho, kot da bi preve~ govo-ri~il. Ko pa je o ~em povsem pre-pri~an, jasno in glasno z argumentipodpre in zagovarja svoja stali{~a.Lastnosti, kot so po{tenje, vestnost,na~elnost, pedantnost, natan~nost,korektnost in odgovornost, so njego-ve odlike! Po~asi sku{amo razumeti,da so za neke odlo~itve potrebni ~as,premislek in tehtanje. Dana{nji ~aszahteva prera~unljivega in pre-pri~anega sogovornika. Doba, ki joskupaj doìvljamo na delovnih sopot-jih, bo potrdila te odlike!

NAVDU[ENJE ZA KLASI^NOGLASBOKot je zanimiva 50-letna ìvljenjskapot Mitje Anèja (z Abrahamom se jesre~al 15. julija) s posebno strokovno,poklicno in ìvljenjsko usodo, tako je{e bolj zanimiva njegova kulturi inglasbi predana duhovna, osebna, ~lo-ve{ka plat. Ustvarjalnost in zatoplje-nost v svet glasbe sta ga navdu{evala.„@e v mladih letih sem obiskovalglasbeno {olo, kjer sem igral harmo-niko in sodeloval v harmonikarskemorkestru. Prvi bas je bil moj glas, kosem {e kot srednje{olec aktivno pelpri pevskem zboru pri Kulturno-umetni{kem dru{tvu Kamnica. Med{tudijem elektrotehnike za glasbo nibilo ve~ ~asa. Vseeno me ta posrednospremlja {e naprej. S {tudijem naglasbeni akademiji po èninih stopi-njah stopata oba otroka. @ena Bredain h~i Sa{a igrata klavir, sin Matic paviolino. Pri nas je ìvljenje povezano sprofesionalnim ukvarjanjem s kla-si~no glasbo, ki ji namenjam vsopodporo in oporo, tako v moralnemkot finan~nem pogledu,« razkrijeskrivnostno osebno tan~ico moj so-govornik Mitja Anèj, spo{tovani di-rektor, cenjeni inènir, priljubljen so-delavec in dober prijatelj, ~lovek.

DRAGO PAPLER

komercialno enegetiko, in sicer z iz-lo~itvijo kadrov iz konzumnih oddel-kov ìrovni{ke in kranjske poslovneenote, ki je bila ustanovljena 1. no-vembra 1998,« je povedal MitjaAnèj. V sektorju, ki ga je vodil, sobile organizacijsko oblikovane trislu`be: za obra~un z Boòm @erov-cem, za saldakonte in izterjavo z Mi-ci Malovrh in za meritve z MatjaèmMalovrhom. Sprememba je prineslave~ji u~inek in bolj{e rezultate, pa tu-di koordinacijo in nov partnerski od-nos do odjemalcev, saj nara{~a teh-ni~na osve{~enost do racionalne rabe.Kako napredno je razmi{ljal direktorpodjetja Elektro Gorenjska mag.Drago [tefe, ki je è pred dvema leto-ma ustanovil sektor komercialneenergetike, je potrdil nov energetskizakon, ki je prinesel organiziranostpo dejavnostih. Z leto{njim letom jenastala poslovna enota za dobavoelektri~ne energije s {tirimi slu`bami.Tarifni del pokrivata slu`ba za proda-jo in slu`ba za saldakonte in izterjavo,novi tr`ni del pa slu`ba za nabavoelektri~ne energije ter slu`ba za mar-keting in dobavo elektri~ne energijeupravi~enim odjemalcem. Slednja jebila 13. julija letos reorganizirana inpreimenovana v slu`bo za prodajoelektri~ne energije upravi~enim odje-malcem. »ê so bili dosedaj najve~ji problemiv pla~ilni nedisciplini in skrajnih od-lo~itvah po neljubih odklopih, priha-jajo tr`no zahtevni ~asi, ko bodoupravi~eni odjemalci lahko prosto iz-birali svojega trgovca dobavitelja vnam {tevilnih konkurentih. Elektrikase poskusno è kupuje na Borzenu inob zasedenosti Ambroà Bogataja popotrebi vsko~im kot nadomestni bro-ker,« razkrije svojo vsestransko pri-pravljenost za delo in nove izziveMitja Anèj. V pogovorih s trdimiposlovnimi partnerji pa z veliko po-zornostjo prisluhne njihovim razlo-gom in jim prepri~ljivo s pogajalski-mi spretnostmi razloì, po koliko so -»hru{ke in jabolka« – no, bodo porealnem odprtju trga z elektri~noenergijo konec leta novi produkti vpasovni, trapezasti, no~ni in urni po-nudbi. Mitju Anèju, ki vodi naj-mo~nej{o organizacijsko enoto poprihodku in ki je v stalnem stiku zv~asih tudi zoprnimi strankami, seobetajo {e zahtevnej{i, odgovornej{ijesenski ~asi na povsem novem in do-kaj nejasnem tr`nem podro~ju zupravi~enimi odjemalci ...

ETI Elektroelementi Izlake s tiso~ za-poslenimi in petimi h~erinskimi fir-mami se je zaposlila kot pripravnica vdrugi polovici osemdesetih let. Zara-di kadrovskih potreb je hitro prevze-la vodenje pravno kadrovske slu`bein dru`benega standarda. V tem ~asuje opravila {e pravosodni izpit. Delov ETI jo je dobro preskusilo, saj so vkratkem ~asu zaradi razli~nih vzro-kov bili imenovani trije direktorji da-nes uspe{nega podjetja. Tudi zaradinagle smrti enega izmed njih je bilonaenkrat njeno delo in delo njenihkolegov odlo~ilno za obstoj podjetja.Treba se je bilo prilagajati in boriti.Prehod v TET zanjo pomeni ponovi-tev vaje iz ETI.»Najprej je bilo treba postaviti na no-ge sektor, saj je bil nekdanji sektorrazdeljen na kadrovsko pravni insplo{ni sektor. Slednji pokriva kuhi-njo, vratarje in po~itni{ke zmogljivo-sti. Analiza stanja je bila temelj zaizdelavo planov in ciljev kadrovskopravnega sektorja. Zatem so pri{li navrsto konkretni cilji za posamezna

pogovor z

IZKUŠNJES KADROVA-NJEMNA TRGUDruga vodstvena okrepitev, ki joje v TE Trbovlje pripeljal direk-tor Samo Pajer, je bila BojanaPirkovi~. V TET je pri{la sredilanskega leta, na mesto direktori-ce kadrovsko pravnega sektorja.Pred tem je orala ledino pravnokadrovske priprave ETI Elektroe-lementov Izlake na zahodno-evropski trg. S podobnim delomse sedaj sre~uje v termoelektrarni.

V

1717

dela. V kadrovski slu`bi, ki mora do-biti v TET aktivno vlogo, smo za~elivzpostavljati bazo kadrovskih podat-kov o zaposlenih, ki je ni bilo, inpravno informacijski sistem v pravnislu`bi,« opi{e izvedbo prve zastavlje-ne naloge Bojana Pirkovi~, ki so ji priponovnem oranju ledine nadvse do-brodo{le izku{nje iz prej{njega pod-jetja. Pravi, da so ji pred prihodom vTET vsi zagotavljali, da za podjetje vdràvni lasti veljajo druga~na pravilakot za podjetja, ki so odvisna od trga.Po dobrem letu dela v TET lahko za-gotovi, da elektrarna v bistvu ni ni~druga~na kot ETI. Ravno tako moraimeti vodstvo izdelano poslanstvo invedeti za svoje cilje, tako kratkoro~nekot dolgoro~ne, ter imeti informacij-ske sisteme, ki omogo~ajo nadzornad izvedbo ciljev. »Tudi v energetikise bodo morale spo{tovati zakonitostitrga. Preìvi{, ~e si konkuren~en. Se-veda pa je treba marsikaj postoriti vpogledu racionalizacije poslovanja instalnega usposabljanja vseh zaposle-nih s posebnim poudarkom na vod-jih,« nadaljuje Pirkovi~eva in doda,da je konkurenca bistvena in da za-gotavlja podjetju obstoj in razvoj. Tu-di ETI je bila v podobnem poloàjukot so TET in druga podjetja v elek-trogospodarstvu. V Jugoslaviji je do-segala visoke cene varovalk kot glav-nega proizvoda. Ni bilo teàv proda-ti vso proizvodnjo. Pri{la je osamo-svojitev in preusmeritev na druge za-hodnoevropske trge. Naenkrat izdel-ki niso bili ve~ konkuren~ni. Takratso se za~eli ukvarjati s sabo, ugotav-ljati, ali so procesi dela racionalizira-ni, koliko zaposlenih dela na njih, aliimajo potrebno znanje in usposob-ljenost. [ele take razmere so jih prisi-lile v razmi{ljanje, kako lahko en za-poslen naredi ve~ dela.V TET-u sledijo njenim izku{njampo korakih. »Doslej smo popisaliprocese v elektrarni in izdelali osnu-tek tega, kako naj bi procesi tekli.Delo opravljamo v sodelovanju z vo-dilnimi delavci in trenutno je popis vodobritvi pri direktorju. Odobritevpomeni za~etek organiziranja fleksi-bilnih in logi~nih enot. Potem pa bo-mo glede na te procese za~eli defini-rati potrebna delovna mesta in zahte-ve za opravljanje teh delovnih mestter pooblastila in odgovornosti zapo-slenih na njih. To bo podlaga za ak-tivno kadrovsko politiko v podjetju.Na tej podlagi bomo organizirali po-trebna izobraèvanja, da pridobimo v

TET znanja, ki so klju~na v pogledu prenove pla~-nega sistema kot dela celotnega sistema motivira-nja.«

PRETRESI BODONa vpra{anje, kak{na je bila doslej kadrovska poli-tika termoelektrarne, odgovarja, da ta ni bila dol-goro~na, ne strate{ka, temve~ trenutna z zaposlova-njem novih delavcev, ko je nastopila potreba podelu. Sedaj postaja situacija druga~na. V TET-u è-lijo, da se njihovi delavci bolje usposobljeni tudi zave~je {tevilo opravil. O tem, kak{na je kadrovskaslika v podjetju in kak{ne so mo`nosti zaposlenih,pravi, da bo ve~ znano, ko bodo opredelili procesein potrebe delavcev zanje. Potem bodo videli, kak-{no {tevilo zaposlenih je potrebno, ga primerjali zdejanskim stanjem ter videli, ali je kadrovskastruktura ustrezna povpra{evanju.»Danes je povpre~na starost zaposlenih v elektrar-ni dobrih 44 let. Prete`no je zaposlena mo{ka de-lovna sila, le 15 odstotkov je ènsk. Trinajst odstot-kov zaposlenih ima ve~ kot srednjo {olo. Izobraz-bena struktura je ve~idel zadovoljiva. Na nekaterihdelovnih mestih bo treba delavce prerazporediti alidodatno usposobiti. @e za letos imamo pogumnozastavljene cilje in upamo, da jih bomo uresni~ili.@al pa z 0,3-odstotnim deleèm za izobraèvanjene moremo slediti filozofiji, da je smotrno investi-rati v zaposlene in da se na dolgi rok ta investicijapovrne. Najbolj{e so organizacije, ki imajo uspe{neposameznike. Seveda pa vse temelji na vodilnih.Najprej morajo biti usposobljeni vodje. Najboljzahtevno je izobraèvanje srednjega kadra, ima patudi najve~ji u~inek,« nadaljuje sogovornica.Po izku{njah Bojane Pirkovi~ prihod trga v elek-

trogospodarstvo in TET, tako kot vtr`no usmerjenih podjetjih, pomenipretres. Omeni, da so tudi v prej{-njem podjetju pred prehodom na za-hodni trg imeli tuje konzultante.Brez trga ni napredka. Tudi v elektro-gospodarstvu in TET se bomo mora-li temu prilagoditi. Podjetja, ki se te-mu niso prilagodila, so propadla. Tu-di v elektrogospodarstvu bodo stro{kidela tisti, ki bodo potem, ko bodorazre{eni globalni problemi, pri{li navrsto.»V TET-u ne ra~unamo, da bi lahkobili pri vstopanju na trg socialniproblemi. Glede na to, da je kolektivrelativno star, bomo nekaj delavcevlahko upokojili. Ne nazadnje pa lah-ko pridobivamo dohodek {e na kakdrug na~in, in ne samo s proizvodnjoin prodaje elektrike. Tako predvide-vam, da odpu{~anja ne bo. Vsak za-poslen bo obdràl slu`bo, ~e se bopotrudil in se izobraèval. Delo ne bove~ samo po sebi umevno. Znano paje, da zaposleni delajo za nagrado inverjamejo, da so jo sposobni dose~i.Ta je tembolj stimulativna, ~im boljje povezana z dobro opravljenim de-lom,« predvideva direktorica. Ugo-tavlja, da bo tokrat kadrovsko pre-strukturiranje la`je, ker è ima izku{-nje za sabo. Upa, da bo sedaj, ko topo~ne drugi~, naredila manj napak.Dela lahko veliko bolj samozavestno,saj ve, kak{en je bil rezultat njenegadela v ETI. Podjetje dela uspe{no {enaprej in zaposluje tretjino zaposle-nih v Zagorju.V TET-u so v dobrem letu, odkarimajo novo direktorico kadrovskopravnega sektorja, naredili kar nekajstvari na pravnem podro~ju. V tem~asu se je spremenil status TET in tani ve~ javno podjetje, ampak tipi~nagospodarska dru`ba. O tem so se zMGD pogovarjali ve~ kot leto. Veli-ko so delali na ureditvi lastni{tvaTET. Prvo leto so organizirali skup{-~ino dru`be na sedeù dru`be, izdalinekaj {tevilk lastnega ~asopisa in us-tanovili svet delavcev.Ob vsem na{tetem Bojani Pirkovi~ostaja ~as, da igra tenis, smu~a, plavain podpira ve~ kot tri vogale v druì-ni. Pri slednjem ji najve~ ~asa vzameprvo{ol~ek Ja{a. V zadnjem ~asu jojezi, da hobije zanemarja zaradi bole-~in v nogi. Je pa sprevidela, da ji bo-le~ina prina{a nova odkritja nadrugih podro~jih znanosti.

MINKA SKUBICFoto M

inka S

kubic

Bojano Pirkovi~

Bojana Pirkovi~

18

voj nagel vzpon po tem, ko je postal s25 leti glavni ra~unovodja in poznejedirektor gospodarskega podro~ja vStrojni tovarni Trbovlje, zatem tri le-ta namestnik direktorja zagorskegarudnika v zapiranju in dve leti in poldirektor gospodarsko finan~nega sek-torja v TE Trbovlje, pojasnjuje s svo-jo ambiciozno naravo. Pravi, da je daldoslej skozi vse mo`ne variante po-slovanja, od tr`nega do prora~unske-ga. »Glede na to, da se ne ustra{imte`kih nalog in sem delal v podjetjih,ki jih ni bilo enostavno voditi, teruresni~il kar nekaj projektov v TETin bil hkrati tvoren sogovornik vdru{tvu ekonomistov elektrogospo-darstva, moje imenovanje za tiste, kime poznajo, ni bilo presene~enje. Po-leg tega sem bil deset let drugi ~lovekv podjetjih, in ~as je è bil, da posta-nem prvi. V tem duhu sem tudi spre-jel izziv. Stati~ni poloàj in delo poinerciji ter kli{eji me ne zadovoljuje-jo. Moje temeljno poslanstvo v TETje bilo opravljeno, dobil sem ve~ po-nudb za prvega ~loveka podjetja indolo~il sem se za to v TE-TOL. Bilpa sem tudi sam presene~en, da mi jevlada tako hitro vedejevstvo odstrani-la,« pojasni razloge za prijavo na me-sto prvega ~loveka ljubljanske toplar-ne Aleksander Mervar. Pravi, da jesicer zamenjal okolje, da pa so po-slovni procesi v obeh elektrarnahenaki, tehnolo{ki procesi identi~ni,razen kogeneracije v TE-TOL, ve~in-ski lastniki isti. V programu, ki ga jepredloìl ob imenovanju za v.d., se jeosredoto~il na posebnost ljubljanskeTE-TOL. V njem je zastavil nekaj ci-ljev, ki jih je razdelil v tri skupine:kratkoro~ne, srednjero~ne za nasled-

njih pet let in dolgoro~ne. Med krat-koro~ne cilje je uvrstil konsolidacijovodstvene ekipe, vzpostavitev nor-malne komunikacije s poslovnimipartnerji, predvsem Energetiko,vzpostavitev notranjega nadzora prisklepanju in spremljanju pogodb.Nadalje obvladovanje in optimizacijofinan~nih tokov ter obve{~anje zapo-slenih o podatkih o poslovanju in po-loàju TE-TOL v elektroenerget-skem sistemu. Srednjero~ne strate{ke naloge se na-na{ajo na projekcije racionalizacijeposlovanja. Najti je treba optimalneto~ke med zanesljivostjo in varnostjoobratovanja objekta in na drugi stra-ni stro{ki. Med te naloge {teje izdela-vo petletnega plana poslovanja s pou-

novi direktor TE-TOL Aleksander Mervar

Foto

arh

iv

RADIKALNAIZVEDBA PROGRAMAV za~etku junija je vlada imenovala za v.d. direktorjaljubljanske TE-TO Aleksandra Mervarja. Po objavljenemrazpisu ga je è konec julija preimenovala v direktorja.Dela se je dinami~no lotil takoj. Zaposleni pravijo, da seje v kratkem ~asu v TE-TOL marsikaj spremenilo. In kajpravi na vse to novi direktor?

S

TE-TOL se nahaja pred resnimi izzivi.

1919

Foto

Min

ka S

kubic

darkom na na~rtovanih aktivnostihpri vzdrèvanju, investicijah in ka-drovskih projekcijah. »Na kadrov-skem podro~ju moramo izvesti dokonca prvega ~etrtletja naslednjegaleta revizijo obstoje~e organiziranostiin poslovnih procesov z namenomoptimizirati organizacijo dru`be spravilno razporeditvijo del in nalog.To bi moralo neposredno vplivati naznièvanje stro{kov zunanjih izvajal-cev. Na{ cilj je z obstoje~im lastnimkadrom opraviti ~im ve~ nalog. Polegtega èlimo v naslednjih letih iz-bolj{ati podobo TE-TOL v javnosti,saj dosti pozitivnega o njej ni bilosli{ati in brati. Realizacija vsega tegabo zagotovila {e naprej stabilen po-loàj TE-TOL kot dobavitelja toplo-te za mesto Ljubljana in koogenera-cijsko proizvodnjo elektri~ne energijev reìmu in po ceni kot dolo~a za-kon,« nadaljuje Mervar. Med najpo-membnej{imi dolgoro~nimi cilji paje odlo~itev o plinski enoti. Trenutnoje prekinil nekatere aktivnosti na temprojektu in zaustavil zastavljen kon-cept postavitve plinske enote v TE-TOL. Investicijski program, ki je vdelu, bo do za~etka naslednjega letakon~an, ocenila ga bo eksterna recen-zijska komisija, vendar pa Mervar nepri~akuje, da bi ga lahko uresni~ili,ker je po njegovem mnenju zgre{en.Program ni nakazal vizije delovanjaobstoje~ega podjetja, niti niso biliopravljeni pogovori z obstoje~imilastniki, ne razre{ene transportne po-ti tako za plin kot elektriko. Za zdajbodo pospe{ili dejavnosti pri zago-tavljanju prostorskih mo`nosti in ob-delali tehni~ne variante z vidika ~imni`jih stro{kov investicije v povezavi s

~im ve~jo uporabo obstoje~ih virovpodjetja.»Danes sprejeti odlo~itev ogradnji nove enote ob tem, da ni na-rejena projekcija poslovanja nove TE-TOL, da {e ni ~isto jasno, kaj se bodogajalo z odprtjem trga in ni znanokak{ne bodo cene kWh v Sloveniji,da so cene plina na svetovnem trguvisoke in da obstoje~i trije bloki {enekaj ~asa zagotavljajo zadostno inzanesljivo oskrbo Ljubljane s toplotoin elektriko, prakti~no ni mogo~e.Imamo leto dni ~asa, da vse stvariraz~istimo in v drugi polovici nasled-njega leta sprejmemo kon~no od-lo~itev o novi investiciji.«

PREKINIL VRSTO POGODBGlede na Mervarjevo u~inkovitostnas je zanimalo, kaj se je v dveh inpol mesecih njegovega vodenja TE-TOL è spremenilo. Pri vodilnem ka-dru v tem obdobju ni pri{lo do zame-njav, pri{lo pa je do prenosa poobla-stil. Skladno z obstoje~o organizacij-sko shemo so zaposlili Marka Agreàkot namestnika direktorja, pristojne-ga za podro~je tehnike, investicij,obratovanja. Marko Agre` je bil prejzaposlen v podjetju Kalmar, ki se uk-varja z meritvami vibracij tudi v elek-troenergetiki. Obstoje~a struktura jeza~asna in rezultati dela bodo poka-zali, kaj je treba narediti.»Za obvladovanje dru`be sem uvedelredne tedenske kolegije s tedensko iz-delanimi poro~ili in spiskom nareje-nih nalog. Za uresni~itev pomem-bnej{ih nalog sem za~el uporabljatiprojektni na~in vodenja. Septembrasem uvedel raz{irjene kolegije zabolj{o izmenjavo mnenj, podatkov,sugestij in predlogov. Poleg tega smov zadnjih dveh mesecih popolnomaspremenili finan~no politiko podjetjaz namenom, da optimiziramo donosein stro{ke. Skladno s poslovnikomkakovosti ISO 9001 smo uvedli po-polnoma nov na~in kreiranja in veri-ficiranja pogodb ter nova sistemskanavodila o uporabi slu`benih ìgov.Nadalje smo popravili interni pravil-nik o malih naro~ilih. Popravili smona~in prejetja ra~unov, ki jih odslejdelimo na vsebinski in komercialnidel. Izdelali smo model optimizacijezalog primarnega energenta,« na{tevaizvedene naloge novi direktor in seob tem pohvali, da jim je uspelo pod-pisati pogodbo o prodaji toplote zEnergetiko. Zadnja pogodba z njimije bila podpisana leta 1992, potem pa

se nikakor niso mogli uskladiti. Ak-tivni so bili tudi pri pridobivanju li-cence za kvalificiranega proizvajalcain precej delali na pripravi dru`benepogodbe. Nadalje so izdelali tipizira-no obliko ~etrtletnih poro~il po vsehorganizacijskih enotah in avgustaprestali zunanjo presojo ISO 9001.Trenutno pa izdelujejo gospodarskina~rt za naslednje leto. Pred tem soopravili analizo vseh sklenjenih po-godb. Razdelili so jih v nujno potreb-ne in pogojno potrebne. Kjer so pre-sodili, da njihova uresni~itev ni nuj-no potrebna za trenutno in prihodnjeposlovanje TE-TOL, so jih prekinili.Pogumni na~rti in {e bolj hitro in ra-dikalno uresni~evanje zastavljenih ci-ljev nesporno pomenijo pridobivanjesovra`nikov. Aleksander Mervar pra-vi, da sku{a biti do vseh enako korek-ten. Zaveda pa se, da vse poteze v da-nem trenutku niso za vse enako do-bre. Rad drì besedo. Misli, da si hu-dih sovra`nikov ni pridobil, zavedapa se, da je to delovno mesto izpo-stavljeno, in to je vzel v zakup. Pose-bej poudari, da se z obstoje~im vodil-nim kadrom, kljub temu da ga prejni poznal, dobro razume. Dogovoriliso se za pravila igre in kolegi so mubili v veliko podporo pri uresni~eva-nju njegovih zamisli, tako da {teje re-zultat kot timsko delo. Trudi se, davodstvene delavce obve{~a o poslov-nih potezah in pri~akuje povratne in-formacije od svojih kolegov. O sebine misli, da vse ve, in zato radspra{uje in se posvetuje. Meni, da jetreba odlo~itve sprejemati na kolegi-ju. ê ta pot ni uspe{na, jih sprejmesam. Zaveda se, da u~inki racionali-zacije {e ne bodo vidni letos. V TE-TOL je pri{el v ~asu remonta, podpi-sane so è bile pogodbe za letos inbistvenih stro{kov ni ve~ mo~znièvati. Pri~akuje, da bodo raciona-lizacije pri stro{kih vidne v enem le-tu. Hipni u~inki so vidni le pri cenistoritev.Neustavljiva hitrost je zna~ilna zaAleksandra Mervarju. Tudi v TE-TOL-u ga spremlja slika Sku-mav~evega kolesarskega dirka~a. In tanaj bi, kot pravi, ponazarjal njegovslog ìvljenja: hiter v razmi{ljanju, pridelu in v ìvljenju. Vsak dan porabiod Zagorja do Ljubljane od pol dotri~etrt ure in v slu`bi je è pred sed-mo uro zjutraj. Te v zadnjih mesecihni zapusti tudi po 12 ur na dan.

MINKA SKUBIC

Aleksander Mervar

gradnja RTP Kr{ko

20

a gradbi{~e RTP Kr{ko 400/110 kVni vsakdanje gradbi{~e, je mogo~eopaziti è na dovozni poti. Ograja znuklearni{ke strani, ograja s strani sa-dovnjaka Eurosada, ki je na drugistrani poti. Ko bo RTP zgrajena, boustrezna dvojna ograja {e okrog RTP.»Na strani, kjer mejimo na NE Kr{-ko, bodo zaradi zahtev republi{keuprave za jedrsko varnost kar {tiriograje. Dve obnovljeni s strani NEK,vmes 6,1-metrski prazen pas in nato{e dve za RTP Kr{ko. Tovrstni sistemograjevanja in zagotavljanja varnost-nih predpisov nas bo stal ve~ kot 100milijonov tolarjev,« je pojasnil sistemograjevanja RTP Kr{ko direktor pro-jekta Janez Kern. Med na{im obi-skom gradbi{~a sredi avgustovskevro~ine so delavci Gradisa, izvajalcagradbenih del pri nalo`bi, za~enjalizemeljska dela za postavitev ograje naseverovzhodni strani objekta, ki serazteza na dobrih {tirih hektarjih inpol zemlji{~a. Vsa gradbena dela po-tekajo skladno s terminskim na~r-tom, nekaj zamud imajo le pri posta-vitvi komandne zgradbe. Zanjo je bi-la podpisana pogodba z Gradisomkot najugodnej{im ponudnikom sre-di avgusta.»Med gradbenimi deli so v transfor-

konapetostno opremo. Septembrabodo izvedli tudi razpis za montaòvisokonapetostne opreme. Pri vsehdelih se na tem gradbi{~u tako inve-stitorji kot izvajalci del sre~ujejo s si-stemom kakovosti, ki velja v NEKr{ko, in temu primerno potekajona~ini in izvedbe del, ki so sti~ni zaoba objekta. Za to pa je potrebnotvorno sodelovanje med vsemi sode-lujo~imi na projektu RTP Kr{ko indelavci NE Kr{ko. Po besedahDu{ana Divjaka, vodje gradbi{~a, si-cer pa starega znanca gradbenih deltudi za ograjo NEK, za zdaj s tem ni-majo ve~jih teàv. So pa postopkidolgotrajnej{i in zapletenej{i, kot bibili na drugih gradbi{~ih.

ZAHTEVNA VKLJUÎTEVV SISTEMNa vpra{anje, katere novosti bodouporabljene v tem, po letu 1975 naj-ve~jem elektroprenosnem objektu,vrednem 4,2 milijarde tolarjev, tvorecslovenskega elektroprenosnega omre`-ja Janez Kern odgovarja, da bo takokot v obnovljenih stikali{~ih v Mari-boru in Diva~i, tudi v tem vgrajenanajsodobnej{a in najkakovostnej{aoprema ABB, ki se je pokazala kot

matorskem polju kon~ana dela pri te-meljih podstavkov in temelju od-klopnika in jih je treba zasuti do us-trezne vi{ine. Sredi avgusta betonira-mo notranjo plo{~o temelja transfor-matorja in par dovoznih tirnic ter te-meljno plo{~o oljne jame. Pripravlja-mo pa tudi plato in dovozno pot za280 ton teàk transformator, ki naj bibil v Kr{kem sredi oktobra,« nadalju-je Janez Kern, ki pravi, da po gradbe-ni strani ta RTP ni zahteven projekt.Temelj je prodnat, na njem pa zem-lja, ki jo je pred desetletjem uporab-ljal Eurosad za svoje sadovnjake.Kljub nezahtevnemu terenu bodo nagradbi{~u premetali ve~ kot 40.000kubi~nih metrov materiala. Poleg gradbenih del, ki so to poletje vtej RTP na vrhuncu, na prostoru 110kV stikali{~a è stojijo stebri, v streljajoddaljenem carinskem skladi{~uNEK pa imajo Elesovi investitorjishranjeno è dobavljeno opremo zastikali{~e. Tako so pripravljeni zavgradnjo odklopniki 110 in 400 kV,lo~ilniki in ozemljilniki 110 in 400kV, prenapetostni odvodniki, pod-porni izolatorji, merilni napetostnitransformatorji, poteka pa tudi razpisza spojni material. Predvidoma naj biimeli septembra v Kr{kem vso viso-

D

NAJVE^JIPRENOSNI OBJEKTV ZADNJIHDESETLETJIHDeset mesecev od za~etka gradnje RTP Kr{ko 400/110 kVz razpletom daljnovodov nalo`ba z vsakim dnem dobivadruga~no podobo. Kljub posebni gradnji - zaradi so-se{~ine NE Kr{ko - dela nemoteno potekajo. Investitorjive~ teàv pri~akujejo naslednje leto, in sicer pri stavlja-nju objekta pod napetost in vklju~evanju obstoje~ih dalj-novodov v RTP.

dobra zlasti v RTP Maribor. Po-slovna politika Elesa je v nove objek-te vgraditi tehnolo{ko najustreznej{osodobno opremo. »Zadnja ve~ja RTP,ki se je gradila v sistemu, je bila RTPOkroglo 400/110 kV sredi osemde-setih let. ^e primerjamo tehnologijodela in materiala, vgradnjo posamez-nih sklopov, vidimo velik napredekna vseh podro~jih, kar vse pripomorek ve~ji zanesljivosti opreme in s temobjekta.«Predvsem zanesljivost je tisti cilj, za-radi katerega je bila RTP Kr{ko400/110 tako nujno potrebna. Z nje-no vklju~itvijo v sistem, kar naj bi bi-lo po na~rtih konec naslednjega leta,bo pove~ana zanesljivost napajanjaPosavja, zlasti pa Dolenjske in BeleKrajine, pove~ana zanesljivost napa-janja lastne rabe v NE Kr{ko in s

obdobje samospoznavanja o - naš stik · 2013. 1. 24. · obdobje samospoznavanja 1 izdajatelj...

Documents