občinsko glasilo...drive, renault zoe, nissan leaf, bmw i3, vw e-golf, tesla model s in drugi. Čas...

OBČINA HRPELJE - KOZINA

številka 2

letnik XIX - 2016

občinskoGLASILO

MAREC 2016

MAREC 2016 | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | MED LJUDMI | 32 | MED LJUDMI | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | MAREC 2016

IZ VSEBINE SEJEM NATOUR Kraška naveza občin Divača, Sežana, Miren - Kostanjevica, Komen in naša občina, v sodelovanju s Škocjanskimi jamami in Kobilarno Lipica, je tudi letos pripravila ekipo in se udeležila turističnega sejma v Ljubljani, ki je potekal od 27. do 30. janu-arja. Nekdaj je bil to sejem Turizem in prosti čas, letos pa so združili turistično borzo Natour in sejem, tako da se je oblikoval skupni dogodek Natour Alpe Adria. Vsak dan smo se izmenjevali informatorji vseh občin z reklamnim materialom, ki ga imamo na razpolago, ter po dva ponudnika, da je bila predstavitev Krasa in Brkinov bolj doživeta. K temu sta tudi pripomo-gli maskoti Lipice: dva konjička s svojimi vragolijami. Ocenili smo, da je bil obisk sejma na po-samezne dni (predvsem sredo) dokaj do-ber. Precejšnje zanimanje za naše kraje so pokazala društva in agencije, ki naše ob-močje sicer že dobro poznajo in so želeli slišati novosti. Zanimanje je bilo tudi za nov Katalog ponudnikov, prireditve ter zemljevid Kolesarskih in pohodniških poti, malo manj je bilo letos zanimanja za izdelke ponudnikov. Letošnja poseb-nost je bila tudi ta, da smo imeli skupen prostor z zamejskima občinama (Devin - Nabrežina in Dolina), kar je naredilo zelo pozitiven vtis.Ester Mihalič

ENERGETSKA UČINKOVITOST NAKUPOVANJE• Postanimo samooskrbni. S pridelavo hrane na domačem vrtu

bomo prihranili veliko denarja.• Kupujmo sezonsko in lokalno pridelano hrano, saj tako zmanjša-

mo rabo energije, potrebno za shranjevanje in prevoz živil, poleg tega pa skrbimo za zdravo prehrano.

• Preden se odpravimo v trgovino z živili, napišimo točen seznam iz-delkov, ki jih potrebujemo. Držimo se nakupovalnega seznama, saj tako ne kupujemo stvari, ki jih ne potrebujemo. Tudi za izdelavo in prevoz vsakega izdelka je treba vložiti določeno količino energije.

• Uživajmo čim več nepredelane hrane, saj tako jemo zdravo in ob tem prihranimo kar nekaj energije in denarja, ki sta potrebna za predelavo. Nepredelana hrana je zato cenejša (npr. jejmo sveže sad-je in pijmo vodo iz pipe raje kot sadni sok).

• Za nakupe uporabljajmo bombažno vrečko ali nakupovalno koša-ro, plastične vrečke za nakupovanje pa uporabimo večkrat.

Članek z nasveti na poti k energetski učinkovitosti je podprt v okviru strateškega projekta Alterenergy, ki se izvaja znotraj Jadranskega pro-grama čezmejnega sodelovanja IPA.GOLEA - Ustvarjamo obnovljivo prihodnost!

POLNILNICA ZA ELEKTRIČNE AVTOMOBILE PRED STAVBO OBČINERazmahu električne mobilnosti na slovenskih tleh se je pridružila tudi naša. Primorska regija je tako obogatena s polnilno postajo za električna vozila z dvema priključkoma moči 22 kW (druge najbližje so v Divači, Kopru ter Teslina polnilnica na Petrolu na AC). Prednost te napredne polnilne postaje je, da uporabnik polnjenje aktivira že s tem, ko priključi kabel v vozilo in postajo. S preprostim pristopom k polnjenju Občina Hrpelje - Kozina izkazuje podporo in zavezo razvoju električne mobilnosti v občini in širše. Na novi polnilni postaji se lahko polnijo vsa vozila uveljavljenih proizvajalcev, na primer Smart Electric Drive, Renault Zoe, Nissan Leaf, BMW i3, VW e-golf, Tesla Model S in drugi. Čas polnjenja pri Smartu in Renaultovemu Zoe na tej polnilni po-staji znaša le okroglo uro. Polnjenje je brezplačno. Na občini bomo tudi v prihodnje zasledovali politiko omogočanja po-gojev za zmanjševanje ogljičnega odtisa in ohranjanje okolja, pri čemer bomo skušali pridobivati sredstva tudi na evropskih razpisih. Investicija je bila vredna približno 5.000 EUR. V bližnji prihodnosti se bo polnilnici pridružilo še električno kolo ter virtualen prikaz ponudbe občine v smislu info točke.Občinska uprava

POLNILNICA ZA ELEKTRIČNE AVTOMOBILE 2SEJEM NATOUR 3ENERGETSKA UČINKOVITOST-NAKUPOVANJE 3ZNAK ODLIČNOSTI V GRADBENIŠTVU 4MOJSTRI ŽELIJO VEČJO VELJAVO 5PRIREDITEV ZA KRVODAJALCE 5KRVODAJALSTVO V LETU 2016 6KEBAB NA KOZINI, IVANKA ŠUC CELANO 7PICERIJA IN OŠTARIJA TONCA, MIHA TOMAŽIČ 8DRUŠTVO ZA ZDRAVJE SRCA IN OŽILJA 9JESEN NA KRASU POLNA PRESENEČENJ 9STANOVANJSKA SKUPNOST KATAPULT, »KU ADN« 10DANES, PO DESETIH LETIH DOBRIH FEŠT 10BRKINSKO KRAŠKA ZVEZA LOVSKIH DRUŽIN 12PO 60. LETIH PRVI SKUPNI LOV 13VAROVANJE DROBNICE PRED VELIKIMI ZVERMI 14MED SLOVENSKIH ČEBELARJEV 15KATARINA JURIŠEVIČ 15KOLINE, SORTE NAŠIH BABIC 16KAJ JE DOBRO VEDETI O POGREBU? 17TILEN GERLICA IN SANDRA RIJAVEC 19NOVIČKE IZ KNJIŽNICE JANUAR 2016 19DOMEN MAKUC, PRVI POKALNI TURNIR 22DRŽAVNO PRVENSTVO JAPONSKE KARATE ZVEZE 23PRAZNIK ROKOMETA 24NOVICE IZ NOGOMETNEGA KLUBA JADRAN 25PODPRIMO ŠPORT 25RAZPORED TEKEM 26PUSTNI UTRINKI 27MLADARIJE 36VPIS V VRTEC 37SKRITI PREDMET 39ZGODBARNICA 40NOVOROJENČEK 41ZA LJUBE KNJIGOLJUBE, RAZNOS GLASILA 42MINUTKA ZA MISEL 43STIK Z RESNICO, O KOLEDARJIH STARIH ČASOV 45MITNICA IN DVOREC KLANEC PRI KOZINI 46OSMRTNICE 46POPOTNIŠKO IZLETNIŠKI BLOG 48OGLASI, VABILA 49KOLEDAR PRIREDITEV 52


ZNAK ODLIČNOSTI V GRADBENIŠTVUObrtno-podjetniška zbornica Slo-venije – Sekcija gradbincev že dalj časa prepoznava potrebo po bolj ka-kovostnem izvajanju projektov, proi-zvodnje in izvedbenih del v sektorju gradbeništva ter vzdržnih poslovnih modelih, ki bodo omogočali ponovno trajno(stno) delovanje gospodarskih subjektov. Gospodarska kriza, ki je ta sektor v RS močno prizadela, je spre-menila zemljevid znanj, sposobnosti, ambicij in virov za izvedbo. Večina velikih gradbenih podjetij je propa-dla ali se na bolj ali manj boleč način transformirala v manjša. Hkrati je gospodarska kriza razgalila ranljivosti, ki se jih v času konjunkture mnogi niso zavedali. Poleg objektivnih razlogov lahko del ranljivosti zagotovo pripišemo tudi strategiji in politiki de-lovanja podjetij, ki niso upoštevala eko-nomske (poslovne) vzdržnosti, omejeno-sti virov in trendov v graditeljstvu. Tu pa se že odprejo vprašanja voditeljstva, strategije, prepoznavanja zainteresira-nih strani, želja kupcev, vzpostavljanja dolgoročnih partnerstev z dobavitelji (in podizvajalci), družbeno odgovornega ravnanja in nenehnega izboljševanja. Sekcija gradbincev pri Obrtno-podjetni-ški zbornici Slovenije je že dalj časa ana-lizirala in ugotavljala, na kakšen način obvladovati svoje poslovanje v panogi gradbeništva, da bodo organizacije po-slovale trajno uspešno in zagotavljale re-zultate vsem deležnikom, tako kupcem, dobaviteljem, zaposlenim kot družbi, ki takšno trajno uspešnost tudi v prihodno-sti omogočajo. Po drugih evropskih modelih poslovne odličnosti je nastala iniciativa Sekcije gradbincev o uvedbi posebnega prizna-nja Znaka odličnosti v gradbeništvu. Že-lja sekcije je, da se njeni člani, predvsem mikro, mala in srednje velika podjetja s področja gradbeništva, zavedajo možno-sti obvladovanja trajne uspešnosti in po lastni želji pristopijo k programu prido-bitve Znaka odličnosti v gradbeništvu. S programom Znak odličnosti v gradbe-ništvu se želi nagovoriti gradbene podje-tnike in obrtnike, ki delujejo v smeri do-seganja maksimalnih in uravnoteženih rezultatov poslovanja, ob zadovoljstvu kupcev in okolja, v katerem delujejo, in se želijo stalno izboljševati. Znak odlič-nosti ne pomeni samo, da je podjetje

odlično pri poslovanju ali kakovostno v svojem izvajanju del. Pridobljeni Znak odličnosti pomeni, da gradbeno podje-tje hkrati ustvarja trajno uspešno pri-hodnost in ohranja uspešne (poslovne) rezultate, dodaja vrednost za kupce in s tem povečuje njihovo zadovoljstvo, je vodeno z vizijo, navdihom in integriteto, razvija svoje sposobnosti, dosega uspehe z nadarjenostjo zaposlenih, spodbuja ustvarjalnost in inovativnost, spremlja svoje poslovno okolje in se agilno odziva na spremembe (prepoznava tudi tvega-nja in priložnosti). V okviru programa Znak odličnosti v gradbeništvu se podjetja ocenjujejo ce-lovito, po načelih poslovne odličnosti, kjer je del presoje osredotočen na vzpo-stavljene dejavnike v podjetju oziroma način poslovanja, drugi del pa na rezul-tate, ki jih podjetje dosega. Ocenjevanje izvajanja del, udejanjanje pristopov trajnostnega razvoja in stalnih izboljšav se izvaja v samem podjetju in na terenu. Na osnovi ocene doseganja odličnosti se podjetja uvrstijo v eno izmed kategorij: zlati, srebrni ali bronasti znak odličnosti. »Znak odličnosti v gradbeništvu zagota-vlja, da podjetja – dobitniki teh znakov – poslujejo po uveljavljenih načelih traj-no uspešnega delovanja, da ustvarjajo uspešno prihodnost in ohranjajo uspešne poslovne rezultate z dodano vrednostjo za svoje kupce, okolico in dobavitelje« je poudaril Janko Rozman, sekretar Sekcije gradbincev pri OZS. V prvem ocenjevalnem obdobju je pogo-je za pridobitev Znaka odličnosti v grad-beništvu izpolnilo deset podjetij, članov OZS s področja različnih gradbenih de-javnosti, med katerimi je tudi sežansko podjetje Ivagrad d.o.o. prejelo bronasti znak odličnosti v gradbeništvu. Ob prejemu priznanja je Iva Šimetič, direktorica podjetja Ivagrad d.o.o., po-vedala: »Pridobljeni znak odličnosti nam veliko pomeni. Je velika spodbuda za nadaljevanje vztrajnega in trdnega dela, ter hkrati odgovor na dosedanje delo. Trudimo se vsakodnevno, da zado-voljimo zahteve naših strank, da jim pri naši storitvi ponudimo kvaliteto. Eden od pokazateljev je tudi pridobljeni znak, s katerim smo pridobili še večji zagon in dokazuje, da so se stvari v gradbeništvu začele spreminjati na bolje.«Podjetje Ivagrad d.o.o. sodi med mlajše

družinsko gradbeno podjetje. Z dejavno-stjo gradbeništva je začel Andrej Šime-tič leta 2008 kot samostojni podjetnik, v letu 2012 pa so se preoblikovali v gospo-darsko družbo Ivagrad d.o.o. Vsa leta se počasi a vztrajno širijo. Trenutno zapo-slujejo 17 delavcev, med njimi večinoma kvalificirane kadre s področja gradbeni-štva ter dva inženirja gradbeništva kot odgovorna vodja gradbišč. V času, ko se je gradbeništvo v Sloveniji soočalo z veli-

ki težavami, so poslovne priložnosti iska-li izven Slovenije. V letu 2012 so ustano-vili podjetje tudi v sosednji Italiji. V letu 2016 pa imajo namen svoje poslovanje razširiti tudi v sosednjo Hrvaško. »Razmere v gradbeništvu v Sloveniji so se počasi začele spreminjati na bolje. Trg se je začel urejati, ljudje počasi dobiva-jo zaupanje v gradbena podjetja. Tudi s projekti, kot je Znak odličnosti v gradbe-ništvu, ki jih uvaja Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, bomo sčasoma lahko prišli nazaj na pravo pot v gradbeništvu. Celovito spremljanje poslovnega okolja, prepoznavanje tveganj in priložnosti, hi-tri odzivi na spremembe na trgu, nagra-jevanje in motivacija svojih zaposlenih ter ustrezna promocija, so naši vsakda-nji cilji v podjetju, ker verjamemo, da so to cilji za prihodnost,« je poudaril Andrej Šimetič, inženir gradbeništva in prokurist v podjetju Ivagrad d.o.o.

Janko Rozman in Marija Rogan ŠikFoto: Arhiv Ivagrad d.o.o.

MOJSTRI ŽELIJO VEČJO VELJAVO MOJSTRSKIM IZPITOM V začetku letošnjega leta je Obrtno--podjetniška zbornica Slovenije objavi-la 18. razpis za opravljanje mojstrskega izpita za 52 mojstrskih nazivov. Ob-močna obrtno-podjetniška zbornica Sežana je ob tej priložnosti organizirala tiskovno konferenco. Božena Germelj Drstvenšek, vodja javnih pooblastil pri OZS in strokovna sodelavka na podro-čju mojstrskih izpitov pri OZS, in Suza-na Kljun sta predstavili mojstrske izpi-te, prednosti, zakaj se sploh odločiti za opravljanje mojstrskih izpitov ter po-goje, ki jih je treba izpolnjevati ob pri-stopu k mojstrskemu izpitu. Podane so bile tudi informacije o ponovnem uva-janju vajeniškega sistema izobraževanja v Sloveniji. Medijem smo predstavili pomembnejše aktivnosti ter poudarke dela v letu 2016 na OOZ Sežana. »Mojstri s področja OOZ Sežana so predstavili svoje poglede in izkušnje, za-kaj je dobro biti mojster obrtnih dejav-nosti. Njihovi odgovori so popolnoma enaki ciljem, zaradi katerih izvajamo programe pridobivanja posameznih mojstrskih nazivov, to je pridobitev srednje strokovne izobrazbe, možnost nadaljevanja izobraževanja na višjih strokovnih šolah, možnost praktične-ga usposabljanja dijakov in študentov, izpolnjen kvalifikacijski pogoj za opra-vljanje nekaterih obrtnih dejavnosti, prednost pri čezmejnem opravljanju del (Avstrija, Nemčija), odgovorni vodja posameznih del na objektu (gradbena dela), možnost imenovanja v sodnega

izvedenca in cenilca, pravica do včlani-tve v Klub mojstrov Slovenije in naziv mojster obrtnih dejavnosti je časten« je poudarila Božena Germelj Drstvenšek, vodja javnih pooblastil na OZS. »Prepričana sem, da se bo zanimanje za mojstrske nazive še povečalo. Mojstrski izpit je domet, je vrhunski dosežek v stro-ki. Rokodelske poklice je treba spodbuja-ti zlasti med mladimi, saj imamo veliko kulturne dediščine, ki jo moramo ohra-njati. Vsakemu mojstru naj bo vodilo odličnost v stroki, ki bo vzgled mladim in zagotovilo za ohranjanje tradicionalnih rokodelskih znanj,« je o pomenu moj-strskih nazivov poudarila Maja Štem-bal Capuder, predavateljica na Srednji gradbeni, geodetski in okoljevarstveni šoli v Ljubljani, kjer usposabljajo kan-didate za nekatere mojstrske nazive.V nadaljevanju je sledilo srečanje z

mojstri. Na območju OOZ Sežana je trenutno 54 mojstrov s pridobljenimi različnimi mojstrskimi nazivi. Prisotni mojstri so na srečanju izrazili zadovolj-stvo, da so si pridobili mojstrski naziv ter utrdili in nadgradili svoje znanje. Mladim, ki zaključijo poklicno izobra-ževanje in se vključijo v delovni proces, mojstri priporočajo, da se odločijo za opravljanje mojstrskega izpita, ki po-meni po zaključku tudi priznanje V. stopnje strokovne izobrazbe. Zelo eno-tnega mnenja so bili, da je treba moj-strstvu in mojstrskim izpitom v Slove-niji nameniti večjo pozornost in večji pomen. Več informacij o 18. razpisu za mojstrske izpite je na voljo na spletni strani OZS. Marija Rogan ŠikFoto: Arhiv OOZ Sežana

PRIREDITEV ZA KRVODAJALCE IN PROSTOVOLJCEObmočno združenje Rdečega križa Se-žana je v sodelovanju z Občino Hrpelje - Kozina januarja pripravilo prireditev za krvodajalce jubilante in prostovolj-ce. Prireditev je potekala v Kulturnem domu v Hrpeljah v sklopu dogodkov v počastitev 150-letnice Rdečega križa na Slovenskem. Povabili smo vse, ki so v letih 2014 in 2015 dosegli okrogle jubileje, in tiste, ki so svojo dragoceno tekočino darovali več kot 50-krat. Ob tej priložnosti smo se zahvalili tudi pro-

stovoljcem, ki že leta širijo poslanstvo Rdečega križa. Odziv je bil zelo velik in uspeli smo v celoti napolniti hrpeljsko dvorano. V programu, ki ga je vodila nepogrešlji-va prostovoljka Ana Godnik, so svoje nastope poklonili: kvartet trobil in ko-morna skupina Brkinske godbe 2000, učenci osnovne šole iz Hrpelj ter hu-moristka Erna Stantič v vlogi prosto-voljke Pepce s Krasa.Predsednica Območnega združenja RK

Sežana, jubilantka za 30-krat darovano kri in županja Saša Likavec Svetelšek se je v nagovoru vsem krvodajalcem in prostovoljcem zahvalila za to, kar so – "veliki ljudje z velikimi srci". Zahvalo vsem sta izrekla tudi strokovni sodela-vec za krvodajalstvo pri Rdečem križu Slovenije Boštjan Novak in predstav-nica Centra za transfuzijsko dejavnost Izola Tanja Grandič.V uradnem delu prireditve smo pode-lili zahvale krvodajalcem - jubilantom.


NOVO!!!KEBAB NA KOZINIMilazim Suka je službo na Kozini našel že davnega leta 1990 in od takrat je bolj ali manj povezan z vsem dobro poznano trgovino z zelenjavo in sadjem Albes ter kasneje še pekarno. Ustvaril si je družino in se ustalil pri nas. Trg pa se je začel korenito spreminjati, prodaja sadja in zelenjave ter samo osnovna trgovina s kruhom ni bila več toliko donosna. Mila-zim pozna okolje, povezan je z ljudmi že leta, zato se je odločil, da bo ostal v tem poslu in se prilagodil povpraševanju. Videl je, da na našem koncu manjka ponudba kebaba in marsikdo ga je že tudi povprašal po tovrstni hrani. Sam je vzel prostor v najem, odprl firmo Regend d.o.o. ter trgovino povsem preuredil v »kebab«, namerava pa se razširiti v pro-stor bivše cvetličarne, prenesti pekarno in dodatno popestriti ponudbo. Poleg samega kebaba in jufke, kruha ter slanih in sladkih dobrot, bo tako v bližnji prihodnosti pekel tudi pice in še marsikaj drugega. Za kebab uporablja puranje in piščančje meso, v prihodnosti bo dodal še teletino. Zanimiva in dobra sprememba ponudbe za naše kraje. Kebab lahko tudi naročite, da je pripravljen, ko ga pridete iskat, ter si ga pope-strite z izbiro zelenjave in omake po želji.Ester Mihalič

Teh je bilo na seznamu za leti 2014 in 2015 kar 197. 57 jih je prejelo zahvale za 10-krat darovano kri, 43 za 20-krat darovano kri, 30-krat je kri darovalo 33 krvodajalcev, 40-krat pa 22. V obdobju dveh let je kar 42 krvodajalcev doseglo jubileje za 50-krat in več darovano kri.19 krvodajalcev je kri dalo 50-krat, 11 60-krat, 6 pa 70-krat. Dosežena sta bila tudi dva jubileja za 80-krat darovano kri: Darko Brezovec iz Hrpelj in Lu-cijan Švagelj iz Štanjela. Najvišji jubilej

za polno darovano kri je dosegel Da-nilo Hvala iz Bogega. Visoki jubilej za darovano kri in krvno plazmo je zabe-ležil Simon Pirjevec iz Dan pri Sežani za 130-krat dano kri in plazmo. Prava rekorderja pa sta naša zvesta krvodajal-ca Dragomir Mali iz Sežane, ki je kri in plazmo daroval že 200-krat ter Radivoj Gregorič iz Sežane z 210-krat darovano krvjo in plazmo.Še enkrat čestitamo in se zahvaljujemo vsem jubilantom in tudi vsem krvoda-

jalcem, ki letos niso bili med njimi, ter našim prostovoljcem. Zahvaljujemo se vsem nastopajočim in zaposlenim na Občini Hrpelje - Kozina za pomoč pri pripravi programa in vso tehnično podporo.Posebna zahvala gre tudi Ljudski uni-verzi Sežana, ki nam že vrsto let brez-plačno posoja prostore za krvodajalske akcije.Dora Sedmak, sekretarka RKS-OZ SežanaFoto: Andrej Gustinčič

KRVODAJALSTVO V LETU 2016Prostovoljno krvodajalstvo ima na Slovenskem že več kot 60-letno tra-dicijo. Za zadostno preskrbo s krvjo je potrebnih 400 krvodajalcev na dan in kar 105.000 na leto. Krvodajalec je lahko vsak, ki je zdrav, star od 18 do 65 let in tehta najmanj 50 kilogramov. Ženske lahko darujejo kri vsake štiri mesece, moški pa vsake tri.Z razvojem medicinske znanosti, ki prihaja do vedno novih spoznanj o krvi in različnih boleznih kot tudi načinih zdravljenja, se vedno bolj zavedamo, kako pomembno zdravilo je prava kri v pravem trenutku. Vse to je prineslo tudi spremembe pri darovanju krvi. Če je bilo včasih pomembno čim večje šte-vilo krvodajalcev na krvodajalski akci-ji, pa je danes zelo važno, kakšne krvne skupine imajo ti krvodajalci. V nekem trenutku je lahko krvi določene krvne skupine zelo veliko na zalogi, medtem ko druge krvne skupne primanjkuje. Če je zaloga prevelika, kri po 42 dneh po odvzemu zastara. Predvsem so za to odgovorne rdeče krvničke ali eritro-citi, ki po nastanku v kostnem mozgu

žive še 120 dni. Na dan, ko krvodajalec daruje kri, so njegovi eritrociti različ-nih starosti. Nekateri so stari le dan ali dva, nekaterim pa se že bliža dan, ko ne bodo več mogli opravljati svojih nalog. Stroka zahteva, da je tri četrtine vseh eritrocitov v enoti krvi sposobno pre-našati kisik. Mlajša kot je enota, boljša je za bolnika. Dogaja se, da je v nekem obdobju majhna poraba krvi določene skupine in zato se zaloge le-te povečajo. V tem primeru je velika verjetnost, da bo ta kri prej zastarala kot pa jo bo bol-nik potreboval. Takrat krvodajalce te krvne skupine ne vabimo na krvodajal-sko akcijo oz. jih prosimo, da odvzem krvi prestavijo za določen čas. Lahko se namreč zgodi, da bo že v roku meseca in pol krvi ravno te krvne skupine pre-malo. Potrebo po krvi vaše krvne skupine lahko sproti preverjate preko mobilne aplikacije Daruj kri ali na spletni strani www.daruj-kri.si.Na našem območju lahko krvodajalci letno darujejo kri na treh dvodnev-nih terenskih krvodajalskih akcijah, ki

potekajo v Sežani na Ljudski univerzi. Lahko pa se odločijo za darovanje na Centru za transfuzijsko dejavnost v Izoli, Šempetru pri Gorici ali Zavodu za transfuzijsko medicino v Ljubljani po njihovem urniku odvzemov.V letu 2015 je na našem območju 1.283-krat kri darovalo skupaj 729 kr-vodajalcev. Od teh je bilo skoraj 70 % moških. Največ pa je bilo krvodajalcev v starostni skupini med 40 in 50 let. Načrt rednih terenskih krvodajalskih akcij je pripravljen vsako leto sproti za celotno državo. Letos so krvodajalske akcije v Sežani drugače razporejene, kot so bile vsa leta do sedaj. Krvodajalci boste kot doslej pred akcijo prejeli va-bilo glede na trenutne potrebe po vaši krvni skupini. Veseli bomo tudi vsake-ga novega krvodajalca.Dora Sedmak

IVANKA ŠUC CELANO PREDSEDNICA KRAŠKEGA DRENA ŽE TRETJI MANDAT Temeljna in s statutom opredeljena dejavnost Kluba Kraški dren - dru-štva za preprečevanje aterosklerotič-nih zapletov Sežana je skrb za krepi-tev zdravja članov društva, ki jih šteje približno 300. Udeleženci programa so vključeni v 13 skupin in z orga-nizirano telovadbo pod strokovnim vodstvom fizioterapevtov in učiteljev

telovadbe od septembra do vključno junija v občinah Sežana, Komen in Divača dvakrat tedensko redno telo-vadijo. Ob telovadbi organizirajo tudi druge aktivnosti, kot so pohodi po bližnjih in malo bolj oddaljenih krajih, ki jih popestrijo in povežejo s kulturnimi do-godki, s čimer se trudijo povabiti tudi mlajše v svoj krog. Organizirajo tudi razna predavanja, delavnice in meri-tve. »Dobro sodelujemo tudi s sorodnimi društvi kot so Društvo za zdravje srca in ožilja – podružnica Kras, ki je v so-delovanju z nami, Društvom diabetikov, Medobčinskim društvom invalidov in Rdečim križem lani ob svetovnem dne-vu srca uspešno organiziralo že 21. pri-reditev Za zdrava srca Krasa. Do sedaj je bila ta manifestacija z bogato kultur-

no vsebino v kraški prestolnici, a smo se lani odločili, da gremo na podeželje in smo jo izvedli v Senožečah, kjer smo bili zelo lepo sprejeti, pa tudi obiskoval-cev je bilo veliko. Ob plesnih, glasbenih in recitacijskih točkah smo prireditev obogatili z meritvami dejavnikov tve-ganja in predstavitvijo zdrave prehrane in pripomočkov. Tako je temeljno vodilo Kraškega drena ostaja zdrava postava s telovadbo in dobro voljo,« je v poročilu o delu Kraškega drena v preteklem letu poudarila Šuc Celanova, ki je društvo vodila že dva mandata oz. osem let, ko ga je prevzela od ustanoviteljice in prve predsednice dr. Vesne Vodopivec.V društvu si želijo, da bi telovadbo organizirali tudi v krajih Občine Hr-pelje - Kozina.Olga Knez

Krvodajalske akcije v Sežani v letu 2016:

17. in 18. marec22. in 23. junij

28. in 29. november

Urnik:Vsak dan

od 7.00 do 21.00 ure poleti:

od 6.00 do 24.00 ureKontakt:

05 680 2826 ali 031 353 195


DRUŠTVO ZA ZDRAVJE SRCA IN OŽILJA

JESEN NA KRASU POLNA PRESENEČENJPotem ko smo se septembra z vsemi aktivnostmi poklonili 29. septembru, svetovnemu dnevu srca, in se naužili lepot komenskega Krasa s pohodom na Trstelj in Sveti Ambrož in v istem mesecu s pohodom na Stari Tabor in v jamo Vilenico, smo se oktobra spusti-li v dolino Glinščice. Pridružil se nam je tudi poln avtobus članov društva iz Ljubljane. Novembra smo se namenili še nekoliko bolj raziskati sežanski Kras in bili močno presenečeni nad dožive-tim v neposredni bližini Sežane in oko-liških vaseh Druženje smo zaključili z ogledom vedno zanimivega in prelepe-ga botaničnega vrta v Sežani.Vrhunec naših letnih aktivnosti je bila seveda novembrska prireditev »Z razu-mom, pesmijo in plesom za zdrava srca Krasa«. Po 20. letih uspešnega gosto-vanja v Kosovelovem kulturnem domu v Sežani smo jo tokrat izvedli v novi dvorani Rudolfa Cvetka v Senožečah. Z ostalimi društvi soorganizatorji – Kra-škim drenom, Društvom diabetikov, Medobčinskim društvom invalidov in Medobčinskim Društvom Rdečega kri-ža – smo to odločitev sprejeli na prvem sestanku organizacijskega odbora in se podali na novo pot. Prireditev je bila v soboto, 28. novembra, in doživeli smo prijetno presenečenje in potrditev, da je bila odločitev pravilna. Ob izjemni podpori vaščanov Senožeč, OŠ Diva-ča in njene podružnice v Senožečah, Občine Divače in njene županje Alen-ke Dolgan Štrucl, Razvojnega društva Divača in seveda vseh naših prosto-voljcev in prostovoljnih nastopajočih smo napolnili dvorano in dve uri uži-vali ob nastopih številnih nastopajočih vseh starosti. Pred predstavo pa smo že od 14. ure izvajali brezplačne meritve dejavnikov tveganja v sosednjih pro-storih, kjer so se predstavili tudi raz-stavljavci s svojimi pridelki, izdelki in storitvami. Prireditev nam je z razstavo svojih slik polepšal tudi slikar Marijan Miklavec. Njegove podobe Senožeč in okolice, naslikane z barvami iz blata z Vremščice, so bile ganljiv dokaz, kako zna umetnik videno z očmi in dožive-to s srcem prenesti na platno. Enako doživeti in prisrčni so bili tudi vsi na-stopi čez 100 pevcev, plesalcev, igralcev

vseh starosti, nagovor gospe županje in besede povezovalke Ane Godnik. S to-plino se spominjamo tega dne in če ne bi imeli okviren načrt, da se naslednje

leto z našo tradicionalno 22. prireditvi-jo podamo v katero od preostalih štirih občin, bi se prav gotovo vrnili tja že to leto. Idej, nastopajočih in dobre volje nam prav gotovo ne bo zmanjkalo, ko se bomo podali naprej po vseh kraških občinah, ki pokrivajo sodelujoča dru-štva. Enako nadaljujemo tudi z našimi dru-gimi aktivnostmi: pohodi, predavanji, meritvami, kjer se le da in kolikor nam dopušča prosti čas. Zadnje čase izva-jamo predvsem meritve gleženjskega indeksa, pomembnega pokazatelja pre-krvavitvenih motenj. Pohode imamo vsako tretjo nedeljo v mesecu in vsak je nekaj novega, posebnega, včasih tudi nepredvidljivega. Običajno nam je na-klonjeno tudi vreme. Veseli smo, da se ljudje vedno bolj zavedajo pomena gibanja, lastnega prispevka k ohrani-

tvi zdravja in preprečevanju kroničnih bolezni od rojstva dalje, kar je tudi naš glavni cilj in namen. Druženja ob skupnih aktivnostih nas napolnijo z

energijo in zadovoljstvom. Namenjena so vsem ne glede na članstvo v našem društvu, ki ga seveda priporočamo, saj poleg aktivnosti nudi še številne druge ugodnosti in kvalitetno Revijo za srce, ki izide vsaka dva meseca. Kras z oko-lico in njeni ljudje pa nas vedno znova tudi presenečajo in navdihujejo. Ljubislava Škibin

NOVO!! PICERIJA IN OŠTARIJA TONCAVabimo vas, da se za trenutek pomudite v Piceriji in oštariji Tonca, ki je za vas odprla vrata na Kozini v sredini prej-šnjega meseca. Nudimo vam pice iz krušne peči, sveže, doma pripravljene testenine, naše priljubljene jedi v pon-vicah, izvrstne sladice in domače pivo »Kotar«. Pri nas se vse jedi dela spro-ti. Uporabljamo kvalitetne sestavine. Testenine, fuži in njoki so tako vedno sveže pripravljeni. Gostje zelo radi po-segajo po hobotnici v ponvici s popeče-no zelenjavo in krompirjem ter šefovih raviolih s kozjo skuto. Poglavje zase so sladice. Tako glede okusov, kot dekoracije. Skoraj vsak dan nove, tako da se jih nikoli ne naveličaš. Dodatno vrednost ponudbe vsekakor predstavlja lastno pivo »Kotar«. Pri iskanju svojega recepta smo si žele-li ustvariti pivo, ki bi se lepo podalo k hrani. Ustvarili smo okus, ki je dobro

sprejet, izbirate lahko med svetlim in temnim pivom. Jedi z naše ponudbe so tako bo-gate in raznolike, da jih je težko v celoti predstaviti. Zato bo najbolje, da jih sami preizkusite. Tako, kot pravita Mojca in Milan Ceglar z ekipo: »Želimo vam, da bi se pri nas počutili kot doma! Vabljeni!«Ekipa Tonce

MIHA TOMAŽIČ – NAJ PICOPEK SLOVENIJE 2016

V petek, 29. januarja 2016, je na Gospodarskem raz-stavišču v Ljubljani v sklopu 10. Mednarodnega strokovnega sejma okusov GASTexpo & Sladoled & Vino potekalo 4. medna-rodno tekmovanje v izde-lavi pice. Prijavljenih nas je bilo 16 kandidatov iz vse Slovenije, razvrščenih v osem skupin. Pod bu-dnim očesom štiričlanske strokovne komisije smo se tekmovalci pomerili v pri-

pravi najokusnejše pice margerite ter druge pice po lastnem izboru. Na razpolago smo imeli živila, ki so jih določili organizatorji, tekmovalci pa smo lahko prinesli le vsak svoje edinstveno testo, ki mu zaupamo in za katerega menimo, da je najokusnejše. S svojim testom in že vnaprej določenim naborom živil sem prepričal strokovno komisijo ter vsem še enkrat pokazal, da sta testo in barvitost okusa za pico zelo pomemb-na. Pico margerito sem sestavil v originalu, saj je sama po sebi že dol-go zaščitena vrsta pice. Pico po izboru pa sem si tokrat zamislil malo drugače. Iz skromnega nabora živil, ki sem jih imel na voljo, sem tako sestavil pico »Seventeen«. Ime si je prislužila zaradi svoje harmonije okusov, ki so jih sestavljali pelati, mocarela, kuhan pršut, šampinjoni, svež paradižnik, sveža bazilika, olivno olje in poper. Ime »Seventeen« je povezano tudi z mojim delovnim mestom v Pizzeriji Park Seventeen

v Ilirski Bistrici, za katerega sem tekmoval. Po mnenju strokovne komisije sem tako po-stal že drugič državni prvak in domov prine-sel priznanje z zlato medaljo. Drugo mesto si je priboril Mile Lazič iz Planinskega doma v Komendi, tretje pa Aleš Rekar iz lokala Piaz-za del Papa v Ljubljani.Posebna zahvala gre tudi celotni ekipi Pizze-rije Park Seventeen iz Ilirske Bistrice, za ka-tero sem tekmoval, ter Oljarni Babič iz Babi-čev za odlično kakovostno olivno olje. Hvala vsem, ki ste mi pomagali, me vzpodbujali in mi stali ob strani. Miha Tomažič Meritve na prireditvi 28. novembra

2015 (foto: Ludvik Husu)

Zasluženo zadovoljen organizacijski odbor po končani prireditvi v Senožečah

Pohodniki v botaničnem vrtu v Sežani novembra 2015 (foto: Veronika Zabric)

Odprto: od ponedeljka do četrtka in v nedeljo: od 11.00 do

22.00v petek in soboto:

od 11.00 do 23.00Kontakt:

031 322 [email protected]


Promocijska slika 2015Z leve: Simon Frank, Sebastjan Vatovec,

Matjaž Klopčič in Erik BašaSTANOVANJSKA SKUPNOST KATAPULTTo je program, ki deluje v okviru Cen-tra za socialno delo Kranj z glavnim na-menom: nuditi bivanje in podporo ose-bam, ki so bile zasvojene. Pomagamo jim celostno: od pomoči pri ohranjanju abstinence do ponovne vključitve v družbo (izobraževanje, iskanje zaposli-tve, vzpostavljanje socialne mreže …).

Info:[email protected]

telefon: 04 25 68 782

Osebna izkušnja vključenih v program:

ZASVOJENOST Kaj je zasvojenost? Veliko ljudi se v današnjem času sprašuje, kaj to prav-zaprav je in iz kje izvira, saj kot za-svojenost poznamo veliko stvari – od zasvojenosti z internetom, igrami na srečo, spolnostjo, cigaretami, a ena iz-stopa in imenuje se zasvojenost z DRO-GAMI. Tudi sam sem okusil ta pekel in

ga sedaj uspešno premagujem, vsako-dnevno. Nisem niti slutil, da je to tako težko, opozorili so me ljudje, ki so to že okusili, a kaj ko je bila želja po odmerku prevelika. Vsakodnevno sem se utapljal v omami in kmalu je postala omama del mene, postajal in postal sem zasvo-jen, tako da kar nisem našel izhoda iz tega. V meni se je kopičilo sovraštvo, laganje, kriminal, neodgovornost do mene samega in s tem sem pokazal, da se nimam rad. Našel pa sem rešitev, ki se imenuje Katapult. Najprej sem se prepustil – kar bo, pa bo, a sem sčasoma uvidel, da odvajanje ni le, da se prepustiš spremembam, ampak da je v to treba vložiti trud in pa tudi pogledati sebe z drugega vidika. To mi je ponudil in mi še nudi Katapult. Tukaj sem se naučil in se še učim odgovorno-sti, iskrenosti, vztrajnosti, ravnotežja, pogledati samega sebe in se zaznavati, reševati sproti težave. Sproti nerazreše-

ne težave pa so vzrok za zasvojenost in droga je samo posledica tega.Toni

KATAPULTže samo ime Katapult pomeni izstreli-tev. 20 let sem bil na različnih drogah in bil zasvojen na več področjih. Ker po več poizkusih reševanja tega nisem prišel nikamor drugam kot pa na čisto dno in v začaran krog zasvojenosti, sem šel v tujino v komuno. Vrnil sem se v domovino v stanovanjsko skupino Ka-tapult, kjer sem končno začel s pomo-čjo programa in izvajalcev spoznavati prave vrednote življenja.Še sem tu in na pravi poti do vključitve v življenje brez zasvojenosti. Danes je zasvojenost prisotna na vedno več po-dročjih, a te zasvojenosti se je mogoče rešiti, če se trdno odločiš in poiščeš po-moč na pravem mestu.Jaka J.

SKUPINA »KU ADN« DANES, PO DESETIH LETIH DOBRIH FEŠTSkupina »Ku adn« gre v enajsto leto svojega delovanja. Ob tej priložnosti sem se pogovarjala s Sebastjanom Va-tovcem, enim od ustanovnih članov skupine.

Kako se spominjaš začetkov in kako je skupina sploh nastala?Dobila sva se z Mihom Vatovcem, s katerim sva skupaj že prej igrala v rock bandu. Veliko sva se pogovarjala o svoji skupini. želela sva si ustvariti skupino, ki bi resnično delovala in bi se z njo lahko predstavila širši množici ljudi. K sodelovanju sva povabila brata Frank (Simon in Matjaž) z Brezovega Brda, Matjaž pa je na prve vaje pripeljal tudi Damjana Ludvika iz Tubelj. Odzvali so se in začeli smo skupaj vaditi. 12. sep-tembra 2005 smo se prvič dobili in en mesec kasneje že igrali na opasilu v Bre-zovici. To je bil naš prvi nastop. Imena skupine se je spomnil Matjaž. Pogovar-jali smo se vse sorte in spontano so se pojavili zanimivi predlogi, Matjaž pa je predlagal ime »Ku adn«. Kako ste se uskladili za vrsto glasbe?Izhajali smo iz ljudi, kar se je takrat po-

slušalo, kar so ljudje povpraševali in kar smo opazili, da je na feštah treba igra-ti. Vse sorte, od polke in zabavnih do rocka – kar še danes igramo. Vedno se prilagajamo ljudem in igramo tisto, kar radi poslušajo. Tako je od fešte do fešte – igramo, kar vidimo, da »zažge«.Skozi leta, ko je skupina delovala, se je počasi izjasnilo, kdo lahko drži tempo glasbenika?Ja, Matjaž in Damjan nista mogla več usklajevati službe z obveznostmi v sku-pini in sta prva odšla, takoj po koncu poletne sezone leta 2006. Takrat se nam je pridružil Mirko Dobrnjac iz Hrpelj. Z njim se je raven naše glasbe dvignila. Skupaj smo bili približno pet let, vmes, po letu 2009, pa je odšel Miha. Razšli smo se predvsem zaradi pomanjkanja skupnega interesa. Namesto njega je prišel Erik Baša - Šinda iz Doljnega Ze-mna pri Ilirski Bistrici. V taki postavi smo nadaljevali do začetka leta 2013, ko je skupino zapustil Mirko Dobrnjac. Takrat sem po izboru vseh prostih kita-ristov v skupino povabil Kraševca Ma-tjaža Klopčiča.Vsak nov član in nov karakter verje-

tno prinese nekaj svojega v skupino?Ja, in od tega je potem odvisno vse. Ve-dno se nekaj spremeni in se dela neko-liko drugače. S tem ni nič narobe, saj samo širiš, kar si do takrat zgradil.V kakšni postavi delujete sedaj?Od začetka leta 2013 smo člani skupine: Simon Frank z Brezovega Brda (harmo-nika, klaviature, vokal), ki je neke vrste šef benda, ukvarja se z organizacijo in kontakti, Erik Baša iz Dolnjega Zemna (bas kitara, vokal), Matjaž Klopčič iz Sežane (kitara, vokal, tonski mojster na naših špilih) in jaz, Sebastjan Vatovec iz Brezovice (bobni, vokal). Ujeli smo se in držimo ta tempo, kot smo si ga zastavili. Smo zanimiva mešanica čla-nov s Krasa, iz Brkinov, vse do Ilirske Bistrice.Kaj je osnovni cilj skupine, kakšne so želje?Poleg nastopanja na raznih feštah, opa-silih, porokah in drugih zasebnih za-bavah, trenutno snemamo nove pesmi pri Alešu Zibelniku v Studiu Zibelnik v Ljubljani. Kmalu bo izšla pesem z na-slovom »OMG« (angleška kratica za »o, moj bog«), skupaj s posnetkom izva-janja v oddaji »Ujemi sanje«. Pesem je

ljubezenska, modernega ritma, s pridihom valčka in reggae stila, zanimiva, poslušna in nalezljivega, udarnega refrena. Nekaj novega.To pa ni vaša prva avtorska pesem.Ne, naša prva avtorska pesem je bila »Bjondo«, posneta leta 2006. Po tej pesmi nas ljudje še zdaj poznajo, saj je bila lepo sprejeta. Avtor vseh naših besedil je Simon, ki naredi tudi osnutek glasbe, potem pa skupaj izpilimo glasbeni del. Leta 2008 smo izdali promo singl CD s tremi pesmimi: »Je rekla, da bo dala«, »Bjonda« in božično-novoletno obarvana pe-sem »Na najdaljšo noč«. Pred dvema letoma smo izdali pe-sem, ki je prvotno nismo hoteli dati v javnost, saj je nastala zelo na hitro v studiu Pop Art v Jelšanah med snemanjem ostalih pesmi. Kasneje smo jo izdali, ker smo se zelo zabavali, ko smo jo posneli (posneta je v akustičnem stilu) in je nekaj posebnega že zato, ker je besedilo od Franceta Prešerna. Re-fren smo prilagodili mi in glasba je naša. Je zelo, kot rečemo mi, ekstravagantna, besedilo je zelo »odštekano«. Naslov je »Oče Janez« in ima na portalu »Youtube«, že preko 85.000 ogledov. Zdaj čaka na izdajo nov komad »Pupa fina«, ki je v stilu naše zvrsti glasbe in bo predvidoma zunaj spomladi. Še sveže po-sneto in dokončano pa imamo pesem, ki jo želimo poslati na razpis za enega od najbolj priznanih slovenskih festivalov. Govori o tem, kako smo v mladih letih odhajali na morje, s prijatelji v bližnjo hrvaško Istro, ko je bilo vse drugo bolj po-membno, kot plaža in morje … Več o njej, ko jo boste slišali.Ste že bili na katerem od tekmovanj in kje so se pojavljale vaše pesmi?Bili smo v Begunjah na Gorenjskem, Pri Jožovcu, ko je bilo tekmovanje nacionalne televizije, vendar se potem nismo uvrstili naprej. Snemali smo številne TV-oddaje, na vseh mo-žnih TV-postajah. Naša pesem »Je rekla, da bo dala« je bila uvrščena tudi na kompilacijski CD »Narodnjakova viža« ob številnih priznanih slovenskih ansamblih. Če si ga kdo zaželi, je nekaj CD-jev na voljo še pri meni. Naš že zgoraj omenjeni promo CD pa je bil razprodan že takoj, v enem tednu.Kje nastopate in kje vadite?Nastopamo po celi Sloveniji, kar se tiče zasebnih zabav in veselic, pa v glavnem na Obali, Krasu, Notranjskem in lani tudi na Tolminskem. Opažam pa, da je pri nas vedno manj takih priložnosti. želimo si več prilik tudi v naših krajih, da nas ljudje po desetih letih dobrih fešt ne pozabljajo. že od sa-mega začetka vadimo v vaškem domu v Brezovici, kjer smo

si uredili vadbeni studio. Tam se dobivamo na vajah, posna-memo kakšen demo, debatiramo in občasno kaj spijemo.Kako skrbite za reklamo?Največ je reklame »od ust do ust«, potem pa preko interneta, facebooka in različnih vez.Nam predstaviš vaš repertoar?Repertoar zajema narodnozabavno glasbo, zabavno, pop slo-vensko, hrvaško, dalmatinske hite, rock slovenske in tuje hite, veliko glasbe nekdanje Jugoslavije ter italijanske in angleške uspešnice. Izbor pesmi prilagodimo zabavi, kjer igramo. Se spomniš kakšne zabave, ki ti je posebej pri srcu?Oh, dosti jih je, na leto kar precej. Težko bi se odločil. Mogo-če so mi bolj pri srcu opasila, veselice, šagre, ker je publika širša, igra se na odprtem ... Drugače pa jih je bilo res dosti dobrih in bi težko izpostavil kakšno. Mogoče silvestrovanja in pustovanja pred leti v Ilirski Bistrici pod šotorom … ta

Poroka v hotelu Maestoso v Lipici Akustik Anplaht Ku Adn s poroke v Turnišču v Prekmurju


so bila nora. Spomnim se fešt iz prvega leta igranja z začetno postavo skupine, norega opasila v Harijah s hrvaškimi legendami Gustafi, ko nam je nastop pred nabitim šotorom zjutraj ustavilo šele sonce in izpad elektrike. Spomnim se nastopa pod šotorom v Ilirski Bistri-ci z legendarnimi hrvaškimi Crvenimi jabuki, potem pa izpred par let norih

koncertov z Draženom Zečičem v Se-žani, Prljavim kazalištem, Čuki, Kin-gstoni, nastopov, kot so Rumena noč v Kopru, med tednom polnega šotora martinovanja Vinakoper … in še in še. Nastopi, nova poznanstva in vsa ta leta fešt so za vedno nepozabni.Ester Mihalič

Kontakt:[email protected]: 031 576 715FB: Skupina Ku AdnKulturno društvo Ku AdnBrezovica 276242 Materija

Na vrhu Slavnika

PO 60 LETIH PRVI SKUPNI LOV NAŠIH TREH LOVSKIH DRUŽINV letu 2015 se je zgodilo kar nekaj dogodkov, ki so obeleževali 60 let od ustanovitve treh lovskih družin na ozemlju naše občine. Te novonastale lovske družine Žabnik - Obrov, Slav-nik - Materija in Videž - Kozina so se ob praznovanju visokega jubileja med drugim dogovorile, da organizirajo tradicionalni skupni lov, ki naj bi po-tekal vsako leto v drugi lovski družini.

Beseda je padla na plodna tla in tako smo se 24. januarja ob 9. uri začeli lovci zbirati pred lovskim domom žabnik - Obrov, kjer so nas že pričakali gostitelji s toplim čajem, kavo in »kačjo slino«.Na zboru je bilo približno 120 lovcev iz treh družin in povabljeni gostje, med katerimi moram najprej omeniti našega novega predsednika Lovske zveze Slo-venije mag. Lada Bradača, predsedni-ka nove Brkinsko kraške zveze lovskih družin Andreja Silo ter članice združe-

nja slovenskih lovk in člane slovenske-ga lovskega društva Furlanije Julijske krajine - Doberdob.Prvi je zbrane lovke in lovce pozdra-vil starešina LD žabnik - Obrov Bojan Renko kot gostitelj prvega skupnega lova treh družin, posebej še predse-dnika LZS mag. Lada Bradača, in mu predal besedo. Bradač je najprej vse lepo pozdravil in zaželel vsem trem družinam plodno sodelovanje pri na-daljnjem delu med družinami, kakor tudi v novi Brkinsko kraški zvezi lo-vskih družin. Poudaril je pomen nove zveze za nadaljnji razvoj in delo lovskih družin na tem območju. Zahvalil se je tudi za veliko podporo primorskih LD, ki jo je imel pri izvolitvi za predsednika LZS. Dejal je, da le s skupnimi močmi

in sodelovanjem lahko nekaj storimo za boljši jutri. Na koncu pa nam je zaželel še obilo užitkov na lovu in v izzivih, ki so pred nami.Za njim sta prisotne pozdravila še stare-šina LD Slavnik - Materija Vinko Kljun in LD Videž - Kozina Viljem Sluga.Starešine so nato predale besedo lovo-vodji Mojmirju Ljubiču, ki je na kratko opisal potek brakade na divje prašiče med Obrovom in Golcem. Lovili naj bi samo enoletne prašiče. Opozoril je na upoštevanje varnostnih ukrepov pri lovu in navodil. Sledila so navodila vodji poganjačev in nato razporeditev lovcev na določene smeri zapiranja bra-kade in stojišča. Začelo se je. Tu pa tam zamolkel strel, budno oprezanje po gostem grmovju,

posamezni klici poganjačev in lajež nji-hovih štirinožnih pomočnikov. Dve uri sta minili, kot bi mignil.Ponovno smo se zbrali pred lovskim domom, kjer smo položili uplenjeno divjad pred zbor za pozdrav lovini. Lo-vovodja Ljubič je na kratko opisal po-tek lova, okaral tiste, ki niso dosledno upoštevali njegovih navodil, in izrekel lovski blagor upleniteljem. Zahvalil se je boginji Diani za uspešen lov in uple-njeni divjadi za lovski blagor. Nato je vse prisotne povabil na zadnji pogon z lovskim golažem in žlahtno kapljico. Sledilo je druženje do poznih popol-danskih ur.Darij Jelušič

Pozdrav lovini

Jutranji zbor pred lovskim domom Žabnik - Obrov

PRVI POHOD ČLANOV NOVOUSTANOVLJENE

BRKINSKO KRAŠKE ZVEZE LOVSKIH DRUŽIN NA PRIMORSKEGA OČAKANa povabilo prvega upravnega odbora Brkinsko kraške zveze lovskih družin smo se člani lovskih družin, ki so včlanjene v zvezo, 19. decembra lani podali na prvi pohod na Slavnik (1028 m) kot najvišji, lahko dostopni in razgle-dni vrh naše nove zveze. Višji so le težje dostopni vrhovi nad Golcem, Razšušica - tudi Glavičorka (1082 m) in bli-žnji vrhovi z najnižjim Ojstričem (1054 m).Brkinsko kraška zveza lovskih družin združuje 12 lovskih družin: Dolce - Komen, Jezero - Komen, Kras - Dutovlje, Raša - Štorje, Štanjel, Senožeče, Tabor - Sežana, Vrhe, Koj-nik - Podgorje, Slavnik - Materija, žabnik - Obrov in Videž - Kozina.Slavnik nas je sprejel v hladnem, a jasnem sončnem vreme-nu. Okolica koče na vrhu je bila polna kolesarskih navdu-šencev iz bližnjega Trsta (po oceni kakih 100). Kmalu so se spustili po slavniških travnikih v dolino.Pred Tumovo kočo se nas je zbralo 16 članov in nekaj sim-patizerjev. Za klobuk smo si zataknili zeleno vejico in obujali spomine na lovske dogodke, lovske tovariše in še na marsikaj. Sledilo je kosilo z lovskim golažem in kozarčkom rujnega. Za

zaključek kosila pa smo se poskusili še z lovskim ropotom.Prvi predsednik Brkinsko kraške zveze Andrej Sila nas je na kratko nagovoril in zaželel, da bi pohod postal tradicionalen in bi se v prihodnjem letu spet srečali v še večjem številu. Vsak udeleženec je v spomin prejel ličen obesek za ključe z vgraviranim likom sove uharice, hrastovo vejico in napisom SLAVNIK 2015. Sova uharica je zaščitni znak nove zveze.Sledilo je skupno fotografiranje na vrhu Slavnika in uživanje v čudovitem razgledu na celotno območje nove lovske zveze, čeprav je pogled uhajal še dlje, vse do hrvaške Učke, našega Snežnika, kamniško-savinjskih vršacev, bližnjega Nanosa in Čavna. Nekoliko dlje je segal pogled na Triglav, Krn, Kanin in se nato čez Kras in Furlanijo spustil do zamegljenega Ja-drana, iz katerega so štrleli šavrinski griči in Istra.Sledilo je ponovno druženje pred kočo s kapljico žlahtnega. Pozno popoldne smo se počasi odpravili na povratek v do-lino, z obljubo, da se čez leto dni spet srečamo na drugem pohodu zveze na Slavnik. Darij JelušičFoto: Darij Jelušič

Pozdrav mag. Lada Bradača, predsednika LZS


VAROVANJE DROBNICE PRED VELIKIMI ZVERMI S POMOČJO VISOKIH ELEKTRIČNIH MREŽSkoraj brez izjeme na območjih, kjer se skupaj s prisotnostjo reje drobnice pojavljata tudi volk in medved, priha-ja do škod na drobnici. Teh škod ver-jetno nikoli ne bo mogoče popolnoma preprečiti, vendar pa lahko s pomočjo ustreznih varovalnih sredstev veliko pripomoremo k zmanjšanju števila škodnih primerov in obsega škode. To je bilo dokazano tudi v projektu Slowolf, v katerem se je število škod po volku pri 8 sodelujočih rejcih drobnice, ki so pričeli uporabljati v tem članku opisane zaščitne ukrepe, na letni ravni zmanjšalo za približno 100.000 €.Za varovanje drobnice je eden najbolj uveljavljenih in učinkovitih načinov va-rovanje s pomočjo visokih električnih mrež višine vsaj 160 cm. Slednje lahko uporabljamo za zapiranje drobnice pre-ko noči ali za dnevno pašo v čredinkah. Pri paši v čredinkah je sicer potrebno pogostejše premeščanje, kar pa izboljša izkoriščenost travne ruše.Naloga elektromreže je velikim zverem zadati bolečino ob prvem stiku z mre-žo in s tem v njih vzbuditi strah pred to oviro v prostoru. Ne gre torej za fizično prepreko, temveč za psihološko. Zve-ri se namreč novim oviram v prostoru sprva pazljivo približajo in se jih do-taknejo s smrčkom ali taco. Električni pulz v žici mora zverem zadati boleči-no, ki vzbudi močan strah pred ogrado. Izkušnje kažejo, da je pri uporabi ele-ktričnih ograd ključen dejavnik stalna prisotnost električnega toka z jakostjo vsaj 5 kV. Ob vsakem ponovnem sreča-nju z električno ogrado, ko zver prema-

guje strah, mora biti izkušnja močno negativna in strah se mora povečati. V kolikor imajo zveri možnost spoznati ogrado, ko v njej ni prisotnega elek-tričnega toka ali pa ta ni dovolj močan, strah izgubijo. Ob tem se naučijo, da je električna ograda le fizična prepreka, ki jo je mogoče prečkati. Pri ponovnem obisku lahko takšno ograjo preskočijo, kljub temu, da je v njej prisoten elek-trični tok. Da bo varovanje s pomočjo elektrike učinkovito pri preprečevanju škod na rejnih živalih, je ključna do-sledna uporaba elektromrež v skladu s priporočili. Podrobnosti o ustrezni postavitvi in vzdrževanju elektromrež najdete na spletni strani Kmetijsko goz-darske zbornice Slovenije: http://www.kgzs.si/gv/kmetijstvo/zivinoreja/reja--drobnice.aspx. V zadnjih treh letih je ocenjena višina škod na drobnici po volku in medvedu znašala približno 600.000 €. Pri med-vedu po vrednosti škod sledijo škode, povzročene na čebelnjakih in sadnem drevju. Problematike pojavljanja škod se zavedamo tudi na Zavodu za goz-dove Slovenije, zato tako v okviru re-dnega dela kot tudi projektov tej temi namenjamo veliko pozornosti. V letu 2014 smo v sodelovanju z 8 partnerji iz Slovenije, Hrvaške, Italije in Avstrije pridobili projekt LIFE DINALP BEAR. Škode na človekovem premoženju so ena od glavnih tem, s katerimi se ukvarjamo v okviru omenjenega pro-jekta. Ogroženim rejcem drobnice in čebelarjem smo v lanskem letu donirali 17 kompletov elektromrež za varovanje

premoženja pred napadi velikih zveri, z razdeljevanjem pa bomo nadaljevali tudi v letošnjem letu. S pomočjo sodobnih tehnologij je mo-goče škode na drobnici učinkovito preprečevati, vendar sta pri uvajanju in uporabi elektromrež potrebni dosle-dnost in upoštevanje navodil za upora-bo. Samo tako bodo varovalna sredstva lahko učinkovito varovala premoženje pred napadi velikih zveri. Tomaž Berce in Rok ČerneZavod za gozdove Slovenije

MED SLOVENSKIH ČEBELARJEVJE VARNO ŽIVILOZnano poreklo in način pridela-ve hrane sta lastnosti živila, ki jima osveščeni potrošniki iz dneva v dan namenjajo večjo pozornost. Izre-dnega pomena za ohranjanje našega zdravja in dobrega počutja je prav uživanje lokalno pridelane hrane iz domačega okolja. Takšna živila pri-dejo tako rekoč neposredno na naš krožnik in niso izpostavljena dolgim transportnim potem, saj s tem izgu-bljajo svojo biološko vrednost. Zaradi kratkih transportnih poti se v živilih predvsem v sadju in zelenjavi ohrani-jo vitamini in ostale bioaktivne snovi, ki krepijo naš organizem in so tudi ži-vljenjskega pomena za naše telo. Kakovost čebeljih pridelkov se z dolgi-mi transportnimi potmi in nepravilnim skladiščenjem poslabšuje, zato je naj-bolje, če jih uživamo čim bolj sveže in iz domačega okolja. Kratke transportne poti predstavljajo tudi manjše obreme-nitve za naše okolje glede sproščanja toplogrednih plinov, ki nastajajo zara-di dolgih transportov hrane. Uživanje živil iz tujega okolja poveča tudi tve-ganje za pojav alergij, ki so v zadnjem času v porastu tako pri odraslih ljudeh kot tudi otrocih. Ker imamo v Sloveniji izredno nizko oskrbo s hrano, z uživa-njem lokalno pridelanih živil izražamo tudi podporo lokalnim proizvajalcem oz. domačemu gospodarstvu, saj pri-spevamo delček k ohranjanju delovnih mest in poseljenosti na podeželju. Uživanje domače hrane je neposredno povezano tudi z varovanjem in ohra-njanjem okolja. Ustrezno naravno oko-lje je predpogoj tako za življenje ljudi, živali kot tudi za pridobivanje hrane. Velikokrat zaradi onesnaževanja oko-lja slišimo o pomorih čebel. Čebele so prvi indikatorji onesnaženosti okolja. Premalo se zavedamo, da je vsaka tretja žlica hrane po vsem svetu odvisna od opraševanja čebel in da so čebele v na-ravi nepogrešljiv člen v verigi pridelave hrane. Zagotoviti potrošniku kakovo-stno in varno živilo je poglavitnega pomena pri ohranjanju zaupanja in pri-dobivanju novih uporabnikov čebeljih pridelkov, česar se čebelarji dobro zave-damo. Čebelarji se z ustreznimi postop-ki čebelarjenja z upoštevanjem dobre

čebelarske prakse in ustrezne tehno-logije čebelarjenja trudimo ohranjati kakovost medu takšno, kot jo pridelajo čebele v panju. Čebelarimo v skladu s Smernicami dobrih higienskih navad v čebelarstvu, ki so osnovane na nače-lih sistema HACCP, in zagotavljamo sledljivost. Na nalepki za med je poleg točnega izvora medu označen tudi poln naslov čebelarja, ki je med pridelal. To je velika razlika od označb medu, ki so opredeljeni kot »mešanica medu držav, ki so ali niso članice ES«. Rok uporabe medu je lahko zelo dolgo-trajen, če je med skladiščen v ustreznih razmerah. Med, ki je shranjen na to-plem, veliko hitreje izgublja svojo vre-dnost. Kakovost medu ogrožajo zlasti dolgotrajni prevozi na velike razdalje in skladiščenje v neustreznih razme-rah. Med in drugi čebelji pridelki slo-venskih čebelarjev pa pridejo v naše roke tako rekoč neposredno iz čebelje-ga panja, zato je ohranjena tudi njihova kakovost. Kakovost nadziramo tudi z vsakoletnimi analizami v internem laboratoriju na ČZS. Tudi varnosti če-beljih pridelkov vsa leta namenjamo veliko pozornosti in ni odveč poda-tek, da je bilo v zadnjih desetih letih na ostanke kemijskih sredstev analiziranih preko 1.200 vzorcev medu. Rezultati pa v vseh analiziranih primerih kažejo, da varnost medu, pridelanega v Sloveniji, ni ogrožena. Da svojim potrošnikom zagotavljamo še višjo kakovost in doda-tno kontrolo medu, ki ga pridelujemo v Sloveniji, se čebelarji združujemo v ka-kovostne sheme, kot so Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo in kako-vostna shema zaščitenega geografskega porekla Kočevski gozdni med, Kraški

med in med iz ekološke pridelave. V Sloveniji pridelan med je glede na izsledke interne kontrole kakovostno in varno živilo. Priporočamo uživanje čebeljih pridelkov iz lokalnega obmo-čja z znanim poreklom in od domačega pridelovalca.mag. Andreja Kandolf Borovšak in Nataša Lilek, ČZS, JSSČ

Trasa elektromreže mora biti pokošena in ustrezno vzdrževana. (Foto: Tomaž Berce)

Ustrezna ozemljitev je predpogoj za učinkovito delovanje elektromreže. (Foto: Tomaž Berce)

V mreži morajo biti vedno prisotni elek-trični pulzi jakosti vsaj 5 kV. (Foto: Rok Černe)

KATARINA JURIŠEVIČUSPEŠNO NA BALETNEM TEKMOVANJUDruštvo baletnih umetnikov Slovenije je 12. februarja organi-ziralo 1. slovensko baletno tek-movanje TUTU, ki je potekalo v Lendavi. Med tekmovalkami je bila tudi naša Katarina Juriševič iz Kozine, ki se že vrsto let ukvar-ja z baletno dejavnostjo. V kate-goriji solo rumena b – učenci, ki se šolajo po osnovnem programu zasebnih baletnih šol in društev, je osvojila bronasto medaljo in tretje mesto. Čestitke! Ester Mihalič


KAJ JE DOBRO VEDETI O POGREBU? Intervju z Milanom Vitezom, vodjo pogrebno-pokopališke dejavnosti v KSP d.d. Sežana

Ker sem v letu 2015 v občinskih glasilih zasledila članke o pogrebno-pokopali-ški dejavnosti KSP d.d. Sežana, sem se odločila vodjo omenjenega sektorja, g. Milana Viteza, povprašati za nekaj ključnih informacij, za katere menim, da bodo koristile tudi mnogim ostalim v trenutkih izgube najbližjega. Ob pre-biranju predhodnih člankov sem bila namreč, kljub neprijetni tematiki, pozi-tivno presenečena nad spoznanjem, da so se tudi v pogrebništvu začeli rušiti tabuji. Da je to postala tema, o kateri lahko glasno razmišljamo in se o njej prosto pogovarjamo, saj je smrt del ži-vljenja, s katero se večina od nas prej ali slej sooči. Ko se znajdemo pred neže-lenim dejstvom, pa je dobro vedeti … Kaj je treba storiti ob smrti na domu?Ko smrt nastopi na domu, je v prvi vr-sti treba poklicati krajevno pristojnega dežurnega zdravnika, ki mora opraviti ogled pokojnika in izdati zdravniško potrdilo o smrti. Nato nas svojci po-kličejo na dežurno telefonsko številko KSP d.d. Sežana: 041 646 639, na kateri smo dosegljivi vse dni v letu, 24 ur na dan. V čim krajšem možnem času po

sprejetju klica o nastopu smrti na domu aktiviramo dežurno ekipo, ki opravi prevzem pokojnika na domu in hkrati nudi prve ključne nasvete, ki so potreb-ni za izvedbo pogrebne slovesnosti. Ko pride do smrti v eni izmed javnih institucij (bolnišnici, domu upoko-jencev ipd.), kaj moramo svojci ali pokojnikovi najbližji storiti, potem ko smo o smrti obveščeni? Ob nastopu smrti v eni izmed javnih institucij (bolnišnici, domu upoko-jencev ipd.) že ustanova sama obvesti zdravnika, ki opravi ogled pokojnika in izda zdravniško potrdilo o smrti. Nato osebje institucije, kjer je smrt nastopila, obvesti svojce. Svetujemo, da nas svoj-ci oz. pokojnikovi najbližji po prejetju informacije o nastopu smrti pokličete na dežurno telefonsko številko, preko katere vam podamo vse ključne infor-macije in nasvete glede kasnejše orga-nizacije pogrebne slovesnosti. Kdo poskrbi za prevzem pokojnika v primeru smrti v eni izmed javnih institucij ter organizacijo in izvedbo pogrebne slovesnosti?Po prejetju klica s strani svojcev, ki nas obvestijo o kraju nastopa smrti, organi-ziramo prevzem pokojnika. V primeru, da smrt nastopi v javnih institucijah izven občin, v katerih delujemo (ob-čin Sežana, Divača, Komen in Hrpelje - Kozina), se povežemo s krajevno pri-stojnimi pogrebnimi zavodi oz. služba-mi in se dogovorimo o prevzemu po-kojnika na njihovem sedežu. V kolikor pa smrt nastopi v javnih institucijah zgoraj navedenih štirih občin, pokoj-nika, po prejetem klicu s strani svojcev, prevzamemo sami. O čem je dobro razmisliti pred sre-čanjem s predstavnikom pogrebnega podjetja, ki bo v našem imenu organi-ziral in izvedel celotno pogrebno slo-vesnost? Kaj moramo prinesti s seboj? Pred srečanjem s predstavnikom po-grebnega podjetja je dobrodošlo razmi-sliti:za katero obliko pokopa se boste svojci odločili (žarni ali klasični pokop ali al-ternativne oblike, kot so raztros pepela na pokopališču, v morju oz. ob predho-dni pridobitvi dovoljenja krajevno pri-stojne upravne enote, na kraju, kjer bi želeli izvesti raztros),

ali že posedujete grobno polje na po-kopališču, na katerem želite opraviti pokop,za katero vrsto pogrebne slovesnosti se boste svojci odločili (civilni pokop ali pokop s predstavnikom verske skupno-sti),kje bo žara pokojnika oz. pokojnik ležal v poslovitvenem času, torej času pred dejanskim pokopom (v mrliški vežici, cerkvi, na domačem naslovu ipd.),v primeru žarnega pokopa svetujemo, da nam svojci že ob prvem srečanju prinesete osebni dokument, ki vsebuje sliko pokojnika, ker je le-ta potreben v kasnejšem postopku urejanja doku-mentacije pri upepelitvi preminule ose-be,ker stremimo k čim bolj pietetnemu in dostojnemu odnosu do preminule ose-be, svetujemo, da ob tej priliki svojci s seboj prinesete tudi oblačila, v katerih želite, da je preminula oseba urejeno oblečena. Koliko časa mora preteči od nastopa smrti do pogrebne slovesnosti?Zakonsko predpisan čas je 36 ur od nastopa smrti. Pred iztekom tega roka se pokojnika ne sme niti pokopati niti upepeliti. V kolikor bi se želeli od pokojnika še zadnjič posloviti, ali je to možno ter kje in kdaj?Glede na kraj smrti lahko organizira-mo poslovitev v ustanovi, kjer je smrt nastopila oz., če bi se želeli posloviti v širšem krogu svojcev, prijateljev in znancev, lahko le-to organiziramo na želenem kraju. Prav tako kot kraj tudi čas ter dolžino poslovitve organiziramo v skladu z željami svojcev oz. pokojni-kovih najbližjih. Za kakšno obliko pogreba naj se od-ločimo - za žarni ali klasični pogreb (pogreb s krsto)?Kot izvajalcu pogrebne dejavnosti nam

KOLINEKoline nimajo nič opraviti z kakšnim posebnim datumskim dnem v koledar-ju, pa vendar se koline na vasi dojema kot nekakšen praznik za gospodinjstvo. Kljub spreminjanju prehranskih navad v sodobnosti sta prašič in svinja še ve-dno med največjimi »prijatelji« Sloven-ca. Koline so še danes med temeljnimi hišnimi prazniki po vaseh in trgih, del-no tudi v manjših mestih. Koline torej še zdaleč niso le izdelovanje mesnih iz-delkov, ampak so splet dogodkov, tudi obredij, so družinski in v preteklosti tudi krajevni praznik v poznem jesen-skem in zimskem času. Najbolj zna-čilna obdobja za koline so bila (in so deloma tudi še danes) dnevi pred mar-tinovim, božičem in v pustnem času. Skupno uživanje svežih klobas, mesa in drugih mesnih izdelkov je bilo pomem-ben družabni dogodek. Koline so z raz-ličnimi načini naravnega konzerviranja omogočale tudi zalogo hrane za zimsko obdobje. Starejši viri navajajo, da se je tako prehranjevala cela vas: ko so imeli koline pri prvi hiši, so vsi prišli na poje-dino, nato k naslednji in tako naprej do zadnje. Zato je praznik kolin povezoval in utrjeval ljudi v skupnosti. »Svinja ni le domača žival s poseb-nim mestom v gospodarstvu, ampak prastari človeški mitološki in kulturni simbol. že v starih civilizacijah je svi-nja namreč simbolizirala na eni strani plodnost in razcvet, na drugi pa še po-žrešnost, poželenje, jezo in nečistost.« (Ovsec Damjan)Poleg škoromatije, pustovanja, poberi-je se v naših vaseh še vedno ohranjajo koline. Da sta pust in koline nekoliko povezana, dokazuje dejstvo, da se še ve-dno v košu poberina znajdejo poleg jajc tudi klobase, špeh in panceta. O tem poje tudi pustna pesem: »Špeh, panceta in klobase, jetrance zadržte zase, teh ne mara škoromat, ki jma kožuh ves ko-smat …« Vsega tega pa ne bi bilo brez domačega prašiča, ki je slovenskemu prostoru odtisnil močan pečat.Včasih so na vsaki kmetiji na vasi gojili prašiče, ki so jih ob koncu leta zaklali. Koline so bile za kmeta praznik, saj so se zbrali ljudje iz cele vasi, drug druge-mu pomagali in se poveselili. Res je, da je kolin iz leta v leto vse manj, na kar vpliva tudi naš sodoben način življenja in pa prepričanje, da so koline krvava

tradicija iz preteklosti, vendar pa je vse to del naše kulture. Tudi sam postopek zakola prašiča ni več takšen, kot je bil nekoč, saj ga ne dopušča zakon (Pra-vilnik o pogojih za zakol živali izven klavnice za lastno domačo porabo), ki je stopil v veljavo pred desetletjem. Prašiča je treba najprej omamiti in šele nato zaklati, ga očistiti, razkosati in na koncu iz njega narediti končne izdelke, kot so klobase, panceta, ocvirki, pršut

…V dediščini slovenske prehranske kul-ture predstavljajo koline s pestro paleto izdelkov zares veliko bogastvo. Samo osnovnih izdelkov, ki smo jih znali in jih še znamo v Sloveniji narediti iz prašiča, je krepko čez petdeset. Znotraj vsake skupine je cela vrsta lokalnih in regionalnih receptur, izvedb, načinov prekajevanja in sušenja. Med vrhun-ce kolinarskega znanja sodijo kranj-ska klobasa, kraški pršut, prekmurska šunka, savinjski želodec, zasavske je-trnice, meso iz »tunke« ali »tünke« v severovzhodni Sloveniji ter bohinjska zaseka. To je le nekaj izdelkov, ki so se nam kot dediščina ohranili do danes. Vsaka vas, vsak kraj, tako rekoč vsako

gospodinjstvo pa je razvilo svoje poseb-nosti pri sestavi izdelkov, uporabljenih začimbah in načinih uporabe mesa (po zapisih prof. dr. Janeza Bogataja).Takšna posebnost so v Brkinih krvavi-ce ali, kot jim domačini radi rečemo, »mulce«, ki se razlikujejo od ostalega dela Slovenije po tem, da jih pripravlja-mo sladke, saj se poleg krvi in riža (vča-sih ječmena) v njih nahajajo še sladkor, jabolka, rozine, cimet,ocvirki …N.N.

SORTE NAŠIH BABIC

Predavanje s predstavitvijo mi-neraliziranega gnojila Bio Gua-no: »Kdor je odvisen od semen, je tudi od hrane.«Čas, v katerem živimo, nas je pri-vedel do točke, ko se zopet vra-čamo nazaj k naravi, torej k sa-mooskrbi s sadjem in zelenjavo. Na predavanju bomo spoznali sorte zelenjave, ki so jih nekdaj gojile naše babice in gredo danes v pozabo. Spoznali pa bomo tudi nekatere nove slovenske sorte. Predavanje bo vodil Jernej Ma-zej, predsednik društva Učni sa-dovnjak.Ker je pomembno tudi to, s čim gnojimo, bo na dogodku pri-soten tudi direktor podjetja in legendarni smučarski skakalec Primož Ulaga, ki bo predstavil naravno ekološko mineralizi-rano gnojilo iz netopirjevih iz-trebkov, ki velja za predhodnika mineralnih gnojil.

Vabljeni v prostore Občine Hrpelje - Kozina,

v torek, 1. marca, ob 17.00!


je na prvem mestu upoštevanje želja svojcev oz. preminule osebe, če je ta pred smrtjo izrazila željo o obliki po-greba. Opažamo pa, da se čedalje več ljudi odloča za žarno obliko pogreba, in sicer zato, ker so dandanes roki za izvedbo žarnega in klasičnega pokopa skoraj izenačeni, pri žarnem pokopu je minimalen poseg v grobno polje, krajša mirovalna doba, z minimalnimi administrativnimi postopki je možen kasnejši prenos žare iz enega na drugo pokopališče, nenazadnje pa je izvedba žarnega pokopa tudi cenejša. Kaj je treba storiti, če na krajevnem pokopališču (vezanem na kraj stalne-ga prebivališča) še nimamo najetega grobnega polja?V prvi vrsti bi rad poudaril, da na ob-močju občin Sežana, Divača, Komen in Hrpelje - Kozina KSP d.d. Sežana upravlja z 51 pokopališči, kar pomeni, da se ob dogovoru o izvedbi pogrebne slovesnosti hkrati dogovorimo tudi o najemu novega grobnega polja, v koli-kor slednjega še nimate. V primeru, da bi želeli opraviti pokop na pokopališču, ki ga upravlja lokalna skupnost, morate s strani le-te predhodno pridobiti do-voljenje za pokop. Kaj pa v primeru raztrosa pepela? Kje je slednjega mogoče opraviti?Vesel sem tega vprašanja, ker tako vno-vič opažam, da raztros pepela ni več tabu tema. Vse več ljudi se namreč od-loča tudi za to obliko slovesa. Slednjega je mogoče opraviti na pokopališčih (na prostoru, predvidenem v ta namen), na morju ter na prostorih (zemljiščih) izven pokopališča, in sicer ob predho-dnem dovoljenju krajevno pristojne upravne enote. V kolikor bi želeli prav posebno, sim-bolično pogrebno slovesnost, me za-nima, ali v vašem podjetju organizira-te in izvajate tudi tovrstne pogrebne svečanosti? Cilj naše službe je svojcem ustreči v vseh želenih potankostih glede organi-zacije in izvedbe pogrebne slovesnosti, tudi takšne, ki je drugačna, posebna. Povem naj, da smo v okviru naše po-grebne dejavnosti soorganizirali že šte-vilne pietetno izvedene lovske, gasilske, vojaške in druge pogrebne svečanosti ter svečanosti, pospremljene z detajli, ki so bili del vsakdanjega pokojnikove-ga življenja (na primer: ob smrti pilota prelet letala nad pokopališčem, ob smr-

ti konjenika prisotnost vpreženih belih konj, ljubitelja ptic spust belega goloba in podobno). V kolikor bi želeli pogrebno slove-snost odeti v prav posebno glasbo, poslovilne besede, cvetlične aranž-maje in opremo, kje so nam nudene tovrstne storitve? Tudi za te primere velja, da naročnikom pogrebne slovesnosti skušamo vselej in v vsem ustreči. Tu lahko povem, da sodelujemo z odličnimi glasbenimi skupinami, bodisi vokalnimi bodisi instrumentalnimi, ki omogočajo izved-bo vseh glasbenih zvrsti. Tako smo že imeli primere petja opernih arij, prire-jene aranžmaje rokovske zvrsti glasbe, dalmatinske melose in podobno. Ker smo opazili, da se v zadnjem času vse več ljudi želi posloviti tudi z besedami slovesa, ampak sami tega zaradi ču-stvovanja ne zmorejo, ponujamo tudi pripravo in branje poslovilnih govorov, pri čemer moram povedati, da so odzi-vi izredno pozitivni. Glede cvetnih de-korjev naj povem, da v lastni cvetličarni (cvetličarni KSP d.d. Sežana) ponujamo nabor vseh žalnih cvetličnih aranžma-jev v skladu z željami in zmožnostmi naročnikov. Prav tako si lahko stranke v našem sodobno urejenem razstav-nem prostoru izberejo želeno pogrebno opremo (okrasne žarne školjke, krste, sarkofage, tapiserije, križe, piramide in podobno). Za konec pa bi postavila še nekoliko bolj osebno vprašanje, glede na to, da se s pogrebništvom ukvarjate vsa-kodnevno. Še danes je za marsikoga pogrebništvo tabu, poklic, ki ga veči-na ljudi nikoli ne bi zmogla opravlja-ti, na tiste, ki se z njim ukvarjate, pa ljudje še vedno »gledamo« iz zakotja, s predsodki, nemara celo z odporom. Kaj vi osebno menite o tem poklicu in kako se počutite v tej vlogi? Nasmešek. Res je. Če pogledam na širši slovenski prostor, lahko brez zadržkov povem, da smo zaposleni v pogrebni in pokopališki dejavnosti pogosto za-smehovani, gledani zviška in preprosto premalo cenjeni. Ob takšnih presojah ljudje pozabljajo, da je biti pogrebnik pravzaprav izjemno zahtevno delo, ki od posameznika terja izpiljenost naj-različnejših znanj in spretnosti. Da nekdo lahko dostojno opravlja poklic pogrebnika, mora biti odličen organi-zator in poznavalec administrativnih

postopkov, hkrati in predvsem pa izje-men poslušalec in psiholog z izvrstnimi komunikacijskimi sposobnostmi. Med vsemi platmi opravljanja pogrebnega poklica je odnos zaposlenih do pokoj-nikovih bližnjih namreč ena najtežjih nalog. Pod bremenom tovrstnih situacij je težko ostajati distanciran, neprizadet in včasih celo povsem profesionalen. Ker sem se tako kot vsi ostali tudi sam soočil z izgubo najbližjih in bil ob tem prizadet, mi je stanje, v katerega so svojci ob izgubi bližnjega ujeti, zelo dobro poznano. Morda se zato zmeraj, odkar sem se začel ukvarjati s pogreb-ništvom, postavljam v vlogo svojcev, saj želim, kolikor je v mojih močeh, pre-vzeti del njihovega bremena nase. Tako stremim k cilju, da že z enim samim obiskom svojcev, ki se obrnejo name, te razbremenim vsaj tistih skrbi, ki so vezane na pogreb. Obenem jim skušam vselej z razumevanjem stati ob strani in priznati moram, da mi je v zadoščenje, ko zaznam, da sem ljudem v težkih tre-nutkih res lahko pomagal. Tudi zato, ker pogrebništvo ni zgolj poklic, tem-več način življenja, ki ne pozna prostih popoldanskih ur, vikendov, praznikov … in ga je zato mogoče opravljati le ob popolni podpori družine. Zame je bilo resnično težko predvsem na začetku, tedaj ko sem se s tem po-klicem začel ukvarjati. Opažal sem, da o tej plati mojega življenja s prijatelji, znanci in kolegi nekako ni stekla bese-da, občutek sem imel, da se me marsik-do celo izogiba. Danes, kljub vsesplo-šnemu slovenskemu odnosu to tega poklica, pa lahko rečem, da smo v KSP d.d. Sežana z veliko truda ta poklic pov-zdignili do mere, da je postal spoštovan in celo cenjen. Moram pa še poudariti, da kot posameznik zagotovo ne bi do-segel te ravni delovanja, če ob sebi ne bi imel sposobne in dostojne ekipe, ki sem ji zelo hvaležen in ne nazadnje tudi nanjo zelo ponosen.

Intervjuvala: Marija Turk, predsednica Krajevne organizacije Rdečega križa, Območno združenje Rdečega križa Se-žanaSlika: Arhiv KSP d.d. Sežana

ČESTITKE!!!TILEN GERLICA IN SANDRA RIJAVEC – ODLIČNA MLADA GLASBENIKANaj vam predstavimo dva, ki sta se na letošnjem regijskem tekmovanju Temsig še prav posebej izkazala: to sta dijak drugega letnika Umetniške gimnazije Koper, Tilen Gerlica, in di-jakinja prvega letnika Konzervatorija za glasbo v Ljubljani, Sandra Rijavec. Oba sta v svoji kategoriji pometla s konkurenco in osvojila prvi mesti. Tilen je pod mentorstvom profesorja Boruta Vatovca dosegel zlato prizna-nje za 95,67 točk, Sandra pa pod men-torstvom profesorja Oskarja Laznika zlato priznanje za 97,67 točk. Oba sta uvrščena na državno tekmovanje, ki se bo odvijalo v marcu.želimo jima, da bi se tudi v nadaljeva-nju odlično odrezala.Ponosni člani Brkinske godbe 2000

NOVIČKE IZ KNJIŽNICE JANUAR 2016RAZSTAVA: Savica Japelj: Za kratek čas: Savica Ja-pelj je rojena leta 1953 v Postojni, dolga leta je živela v Kopru, zadnja tri leta pa je domačinka, Kozinka, ki se je prese-lila v stanovanjski center Brinje. Sestra morda bolj znanega založnika nekdanje koprske Fontane, Danila Japlja, je ljubi-teljica ročnih del, rada kvačka, plete, iz-deluje prtičke, na ogled pa je postavila nekaj svojih gobelinov, saj je v izdelova-nju le-teh velikokrat umirjala tako dušo kot telo. Razstava je bila na ogled do 29. januarja 2016.

PRIREDITVE: ŠK Zgodbarnica: Ponovoletno zgod-barničarsko srečanje v Klancu: Izjava zgodbarničarke Slavke na zgodbarni-čarskem ponovoletnem srečanju leto-šnjega 12. januarja: »Veste, kaj si naj-bolj želim? Da bi bila toliko zdrava, da bi čez dve leti doživela 80. rojstni dan in ga praznovala v vaši družbi, ker sem prerojena, odkar obiskujem ta krožek.« V takšnem duhu (ki mentorico krož-ka in vse krožkarje nedvomno namra-

vljinči od dobrega – hvala, Slavka! – in potrjuje naše poslanstvo) se je odvijal »delovni« večer pri zgodbarničarki Zlati Cergol iz Klanca. Ne vem, ali ste vsi iz Klanca tako gostoljubni, a kakor koli že, Študijski krožek Zgodbarnica se je radovoljno odzval na povabilo in se imel tudi tokrat nasmejano in lep. Da pa krožek ni od muh (čeprav ga velika večina še vedno ne pozna kljub že tretji izdani skripti ŠK Zgodbarnica z obilo zanimivimi zgodbami, recepti, pesmimi ipd. iz domačih krajev in dru-god, ki je na razpolago in na izposojo v knjižnici Kozina; navkljub gostovanju v Brezovici, Slivju, Rodiku in Bazovici; navkljub člankom in vsemu, s čimer se

trudimo biti in ostati razpoznavni in edinstveni), morda pove tudi to, da se obetajo sodelovanja z društvi onstran meje (lani smo uspešno gostovali v so-sednji Bazovici) in letošnje gostovanje, ki bo v sosednjem Borštu/Zabrežcu 9. aprila ob 19.00 v njihovem vaškem domu, bo zagotovo posebno, vredno ogleda in poslušanja, zato vas že danes vabimo, da se nam pridružite na sku-pnem večeru. Dr. Stanislav Renčelj: Kraški brinje-vec in Brkinski slivovec, razvoj sad-jarstva in dediščina: "Z zaščito Kra-škega medu z geografskim poreklom ter zaščito Kraškega brinjevca in Brkinskega slivovca z zaščito geografske označbe je bil storjen velik napredek v vrednotenju in promociji izdelkov," zatrjuje Stanislav Renčelj, doktor živilsko tehnoloških znanosti, docent s področja tehnologije mesa in dolgoletni raziskovalec, rojen leta 1940 v Sežani. Leta 1963 je diplo-miral na Biotehniški fakulteti v Lju-bljani, magistriral leta 1978, doktoriral pa leta 1987 iz živilsko-tehnoloških znanosti. Naziv docent je pridobil leta


2016: Tina o sebi in razstavi pravi ta-kole: »V iskanju najboljših odločitev glede prihodnosti in občutka o tem "kdo sem", me je zaneslo na študijsko podro-čje psihologije, kjer sem našla tako lasten občutek sebe kot tudi, kdo hočem posta-ti. Svojo poklicno in hkrati življenjsko pot želim usmeriti v pomoč ljudem skozi svetovanje in psihoterapijo. S kolekcijo Mozaik predstavljam najden delček sebe - svojih preteklih izkušenj, čustvenih stanj in spretnosti, prepuščenih interpre-taciji opazovalca.« Gre za sestavljanko šestih kreacij - pet risanih in kombini-ranih del ter en cvetlični aranžma. Šest na videz nepovezanih delov tvori celoto in predstavlja različne delčke osebnosti. Sicer pa Tina žnebelj domuje več ali manj v Gradišču. Vabljeni k ogledu raz-stave! (Foto: avtoričin arhiv)

PRIREDITVE: 9. februar ob 18.00: Liu HongZhou, dr. trad. kit. medicine, in Tjaša Vilotič: »Kitajska tradicio-nalna medicina«, predavanje. Tradicionalna kitajska medicina je edinstven sistem zdravljenja, ki vklju-čuje nauk o diagnostiki, vzrokih, na-stanku in poteku bolezni ter metode zdravljenja. Razvoj kitajske medicine traja že več kot 3000 let in združuje bi-stvo kitajske filozofije, kulture in zna-nosti. »Po teoriji petih elementov (kovi-na, les, voda, ogenj, zemlja) je pomlad v znamenju lesa, v človeškem telesu elementu lesa pripada sfera vpliva jeter. Ena glavnih sposobnosti delovanja te sfe-re je uravnavanje čustev, razpoloženja in volje. V obdobju pomladi moramo zato uravnavati razpoloženje na tak način, da preprečimo nenadne navale jeze, de-presivno, žalostno razpoloženje. Imejmo odprt in širok pogled na svet, z dobro

mero veselega optimizma. V tem času se vse giba in cveti, zato se več gibajmo zu-naj tudi mi in v telesu bo tako kot v na-ravi nastajalo več jang energije,« zatrju-je Liu HonZhou. Pa še: »Več kot dvesto bolezni nastane samo zaradi hrane, ki jo zaužijemo. Varna in zdravju koristna lokalno in trajnostno pridelana hrana je ključno izhodišče, na katerem bi mora-la družba gojiti zdrave prehranjevalne navade. Te so tesno povezane tudi z iz-bruhom akutnih obolenj ali s kroničnimi boleznimi.« Doktor Liu HongThou pri-poroča več žitaric, dateljnov, arašidov, čebule, peteršilja ipd. in manj surove

zelenjave hladne narave in grenkega okusa, zato da preprečimo poškodbice v sferi želodca in vranice. Tudi s samo-masažo akupunkturnih točk zusanli ST36 (na zunanji strani noge, tri prste pod kolenom), feng či GB20 (zadnja stran glave, na robu lasišča, dva prsta od sredine) in yingxiang LI20 (poleg nosnic) dvakrat na dan lahko izboljša-mo odpornost in stimuliramo imunski sistem. Doktorjeva pomočnica je Tjaša Vilotič, že nekaj let Kozinka, ki je štu-dirala kitajski jezik in si pridobiva iz-kušnje na področju kitajske medicine. Za podrobnejše informacije se lahko oglasite v ordinaciji zdravnika tradici-

onalne kitajske medicine v Kopru ali si več preberete na njihovi spletni strani www.kitajskamedicina.si.

16. februar ob 18.00: Tokratna, recimo ji kulturniška pra-vljično-ustvarjalna urica, je potekala s posebno gostjo, gospo Marijo Saksida, ki je pravljico Ena mičkena zgodba pri-povedovala, medtem pa je s senčnimi lutkami pravljico uprizorila komenska knjižničarka Marija Umek. Gre za ljud-sko pravljico, ki so jo otroci pravljične-ga krožka komenske OŠ zapisali po pri-povedovanju ene od babic - hraniteljic kulturne dediščine. 23. februar ob 18.00: ŠK Zgodbarnica: tokratno srečanje v znamenju pogovora o marčevskem gostovanju v sosednjem Borštu/Zabrežcu, kamor vas vabimo v njihov vaški dom 12. marca ob 19.00 na prireditev ob Dnevu žena »Srčne zgodbe«, ki jo organizirata Knjižnica Kozina/ŠK Zgodbarnica in KD Slo-venec iz Boršta. Ob zgodbarničarskih navihanostih se bo še marsikaj lepega na večeru dogajalo, večer bosta vodili Zlata Cergolj in Anamarija Delbello, za glasbeni utrinek pa bo tokrat poskr-bela harijska Brštulin banda. Prisrčno vabljeni vsi!

1993. Deloval je v Kmetijski zadrugi in kasneje v SOZD-u Timav. Odgovoren je bil za strokovno-pospeševalne nalo-ge s področja živinoreje in za vodenje investicij na področju vinogradništva in vinarstva. V pršutarni v Šepuljah je postavil temelje tehnološkega razvoja

proizvodnje kraškega pršuta in z razi-skavami prispeval k razvoju tehnologije sušenja in zorenja pršutov. Nekaj let je opravljal dolžnost namestnika ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS. Bil je tudi predsednik živinorejske skupnosti Slovenije, predsednik Zveze hranilno-kreditnih služb Slovenije in predsednik Vinogradniške skupnosti Slovenije. Deloval je v Kobilarni Lipi-ca, na Visoki šoli za turizem v Portoro-žu in še veliko tega. Kaj več o avtorju si lahko preberete v njegovih številnih izdanih knjigah s področja prehrane in arhitekture na Krasu in v Brkinih. Na večeru v knjižnici je predstavil novo knjižico, orisal zgodovino pridelova-nja in kuhanja brinjevca in slivovke, predlagal številne izboljšave na tem področju, ob ohranjanju naravne in kulturne dediščine tudi na področju sadjarstva in žganjekuhe. Dr. Renčlju se je za dolgoletno sodelovanje zahva-

lil tudi »File«, Franc Jelušič iz Slop, ki kuha odlična domača žganja, med naj-boljšimi in najbolj prepoznavnimi sta Brkinski slivovec in Kraški brinjevec. Brinjevec je edinstveno žganje, prido-bljeno iz brinovih jagod, nabranih na Krasu in v Brkinih, in z Brkinskim sli-vovcem nosita označbo »zaščiteno ge-ografsko poreklo«. Postopek zaščite je vodil in strokovno podprl ravno dr. Stanislav Renčelj, njegov nepogrešljiv sodelavec pa je ves ta čas Franc Jelušič, ki je tudi predsednik Društva proi-zvajalcev Kraškega brinjevca. Društvo je bilo ustanovljeno 12. marca 2007 v Sežani. Gosta je pozdravila županja Saša Likavec Svetelšek. Baletna pravljica: tokratno ponovo-letno pravljico sta odigrali mladinski knjižničarki iz Sežane Petra Hlača in Maja Razboršek v sodelovanju z

Baletnim društvom Sežana, malimi simpatičnimi baletkami – gozdnimi živalicami pod vodstvom mentorja Eu-gena Tudorja. Če je Dedek Mraz zares prišel in okrasil novoletno jelko, pač ne izdamo, ker je to skrivnost, ki jo bomo obdržali zase, vsaj tisti, ki smo tam bili. Če nam je prinesel darilčka, mmmmm-mmm taka lepa darilčka, rdeča in topla, vam pa tudi ne povemo. Vam pa želimo pravljičarsko pravljično leto in vas va-bimo v februarju spet v knjižnico, saj bo tokratna pravljica spet posebna in lepa. Prisrčno vabljeni!

Pogovorni večer z Andrejem Jelači-nom: V torek, 26. januarja, je v Knji-žnici Kozina potekal pogovor z avtor-jem knjige Vse moje ljubezni – spomini Tonija Karjole, Andrejem Jelačinom. Večer je povezovala novodošla doma-činka in novopečena zgodbarničarka Nataša Bodlaj, sicer osnovnošolska uči-

teljica na Obali. Gospod Jelačin je živ dokaz, da sta talent in vztrajnost pot do uspeha in notranjega zadovoljstva, kajti le notranje zadovoljen človek lah-ko živi tako plodno življenje, kot ga je živel sam. Predstavlja navdih in zgled za mladi rod. Na večeru sta v pogovoru moderatorka in avtor analizirala knjigo

in občinstvo popeljala od avtorjevega zgodnjega otroštva do današnjih dni. Kot je na večeru povedal, si je avtor že napisal nagrobni govor v obliki pesmi, ki ga lahko preberete na zadnji strani njegove knjige. Kramljanje z gledali-škim igralcem, humoristom, komedio-grafom, režiserjem, publicistom, direk-torjem in ravnateljem v eni osebi je bilo zabavno in prijetno. Zrecitiral je nekaj svojih pesmi in prebral svoj requiem – Slovo. Andrej Jelačin je ob koncu večera vsem podal sporočilo: »Začnite dan z nasmehom, bodite ustvarjalni in vaše življenje bo popolno.« Dogodek sta glasbeno popestrila učiteljski pev-ski zbor Dotik in mladi kitarist Valerij Rojc. (Besedilo: Nataša Bodlaj in Patri-cija Dodič, foto: arhiv knjižnice)

Februar 2016RAZSTAVA: Tina Žnebelj: »Mozaik« - slike, risbe, nakit, na ogled od 2. do 26. februarja

MAREC 2016 | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | ŠPORT | 2322 | ŠPORT | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | MAREC 2016

DOMEN MAKUC S PETNAJSTIMI LETI PRVIČ ZA CELJANEPredstavljamo velik talent slovenskega rokometa, našega Domna Makuca, ki je na pokalni tekmi v domačih Hrpeljah prvič nastopil za člansko ekipo RK Celje Pivovarna Laško. Ob krstnem nastopu proti svojemu matičnemu klubu – Ja-dranu – je takoj navdušil polno Modro dvorano. Izkazal se je s tremi zadetki in lepimi asistencami. Domen je pri Jadranu pričel trenirati rokomet v prvem ra-zredu osnovne šole. Takoj je bilo jasno, da močno izstopa iz-med svojih vrstnikov, kar je potrjeval tudi s svojim odnosom do dela in kluba. Nikoli ni izpustil treninga in vedno je na-redil več, kot se je od njega zahtevalo. Za Jadran je v devetih letih nastopil na 194-ih prvenstvenih tekmah in dosegel 1517 golov. Njegov talent so hitro prepoznali pri najboljšem slovenskem klubu RK Celje PL in ga povabili k sebi. Tudi v Celju je takoj prevzel vodilno vlogo, saj nastopa kar za tri selekcije - kadete, mladince in člane. O njem z izbranimi besedami govori tudi trener članske ekipe Celja, Branko Tamše. Seveda Domen ni le uspešen športnik, ampak tudi priden učenec. V Celju obi-skuje gimnazijo, zavedajoč se, da je šola še vedno na prvem mestu. Domen je vzor vsem mladim rokometašem in dokaz, da se s trdim delom in jasno postavljenimi cilji lahko pride zelo daleč. Pri RK Jadran smo izjemno ponosni na njegov uspeh, saj potrjuje kakovost dela naše rokometne šole. Zavedamo se, da Domnova pot še zdaleč ni končana. želimo mu, da z delavnostjo, predanostjo in skromnostjo, ki so ga vedno kra-sile, stopi še nekaj stopnic više v svoji karieri. Domen, SREČNO!

ŠD Jadran 2009 Hrpelje – Kozina

ČESTITKE!!!DRŽAVNO PRVENSTVO JAPONSKE KARATE ZVEZENa državnem prvenstvu v karateju slovenske JKA zveze (Japonska karate zveza), ki ga je v nedeljo, 7. februarja 2016 sežanski Samurai priredil v domači dvorani, se je v katah in borbah pomerilo 172 tekmovalcev iz 23 ekip.Skupno je med ekipami največ točk (378) zbral domači Samurai. Drugo je zavzelo Celje (235), tretje mesto pa je zasedel KK Bushi iz Divače (204).Zlate medalje so za KK Bushi osvojili (po kategorijah): Frank Nika (članice A kata), žerjal Metka (kadetinje ku-mite), Perozin Jaka (mlajši dečki B kata), Ferjančič Lara (starejše deklice B kata), kar dve zlati pa Korva Staš (starejši dečki B kata ter kumite starejši dečki).Srebrne medalje so si priborili: Frank Nika (članice ku-mite), Miklavčič Manja (kadetinje kumite), Fabjančič Rene (kumite starejši dečki), Kramberger Robin (najmlajše C kata), Peroša Boštjan (veterani kumite), Simčič Mikela/Blokar Nika/Tomšič Basina Ajša (kata ekipno sk. 2 ž) ter Dević Nikolina/Kramberger Robin/Tavčar Nika (kata ekipno sk.1 ž).Bron so osvojili: Enci Matej (kadeti B kata), Ferjančič Lara (kadetinje kumite), Tavčar Nika (malčice B kata), Dević Nikolina (mlajše deklice kihon ippon kumite), Bogdan Leni (najmlajše C kata), Tavčar Anže (starejši dečki B kata), Peroša Boštjan (veterani A kata), Korva Staš/Fabjančič Rene/Enci Matej (kata ekipno sk. 2 M) in Miklavčič Man-ja/žerjal Metka/Ferjančič Lara (kata ekipno sk. 2 ž).Ekipni uspeh so s četrtim mestom zaokrožili še: Peroša Boštjan (člani A kata), Šetina Lara (starejše deklice B kata), Cetin Jakob (mlajši dečki C kata), Dević Nikolina (mlajše deklice B kata), Miklavčič Manja (kadetinje A kata) in pa Sedmak Tina (malčice B kata).Vsem tekmovalcem iskreno čestitamo!Vesna Ferjančič in Matej Enci

Glede na to, da je letošnja zima vse prej kot »zima«, pa v smučarskem društvu BrkinSki prav nič ne poči-vamo. Veseli nas, da smo uspešno naredili prve zavo-je na snegu z našimi najmlajšimi člani. Za nekatere je bilo to prav posebno doživetje, saj so prvič stali na smučeh. Smučarsko znanje smo nabirali na smuči-ščih Forni di sopra in Piancavallo.Glede na snežne razmere smo do sedaj izpeljali tudi dva izleta, in sicer v Forni di sopra in izlet na noč-no smuko na Višarje. Na izletih je bilo poskrbljeno za hrano in pijačo, za kar gre zahvala Pavlu, Mojci in Franku, seveda vse pod budnim očesom našega kulinaričnega strokovnjaka. Nista pa manjkala niti harmonikaša.

Veselimo se že naslednjega izleta, ki bo 5. marca na Piancavallo in kjer bomo organizirali pri Ri-chiju pravo slovensko fešto z glasbo v živo. Vablje-ni!Vsi, ki si želite vzpostaviti stik z nami, nas lahko do-bite ob četrtkih ob 19.00 v vaškem domu v Hrpeljah ali pa na spletni strani www.brkin-ski.eu. in www.facebook.com/brkinski.Ponosni smo na dosedanjo pot, ki se odvija v začrta-ni smeri. Ob tej priložnosti bi se radi zahvalili vsem staršem, ki so skupaj z nami »prebili led« in nam svoje najmlajše zaupali v oskrbo ter nas vzpodbujali pri nabiranju smučarskega znanja. Se vidimo!Športno društvo BrkinSkiDomen v družbi trenerskega tandema Sosič-Čeranič, ki sta

skrbela za njegov napredek večino njegove kariere pri Jadranu.

ČESTITKE!!!PRVI POKALNI TURNIR JKA-KARATEJA 2015V nedeljo, 15. novembra, je v Poljanah potekal 1. pokalni turnir JKA-karateja. Udeležilo se ga je 212 tekmovalcev. Na tekmovanju so sodelovali tudi člani drugih zvez, in sicer SZTK in SKIF. Kot tekmovalci divaškega kluba Bu-shi smo se zelo dobro uvrstili in smo v seštevku na 2. mestu. Sodelujoči tekmovalci: Nika Frank (članice, 2. mesto kumite, 1. mesto kate), Ma-nja Miklavčič (starejše deklice, 1. mesto kumite), Metka žerjal (starej-še deklice, 2. mesto kumite), Matej Enci (kadeti, 3. mesto kate), Rosana Uljan (3. mesto kate), Anže Tavčar

(starejši dečki, 4. mesto kate), Nika Tavčar (malčice, 2. mesto kate), Lara Ferjančič (mlajše deklice, 1. mesto kumite, 2. mesto kate), Nikolina De-vič (mlajše deklice, 3. mesto kate, 2. mesto kumite), Blaž Praprotnik (naj-mlajši, 2. mesto kate), Staš Korva, Sara Delise, Sara Petek, Nik Vlašič, Aleksej Skok in Luca Borg. Čestitke vsem tekmovalcem! Tudi letos smo se udeležili pomemb-nega seminarja oz. treninga, ki je potekal 27. in 28. novembra. Karate zveza je organizirala mednarodni se-minar na temo športnih borb, ki ga je vodil Rafael Aghayev. Aghayev je

najboljši borec športnega karateja v zadnjih letih (11-krat evropski pr-vak, 4-krat svetovni prvak). Na semi-narju je sodelovalo 210 karateistov iz 11 držav in tudi iz vodilnih sloven-skih klubov. Mojster je na seminar-ju prikazal metodologijo treninga športnih borb, trende in usmeritve ter s svojimi demonstracijami nav-dušil prisotne. Navkljub poučevanju in izjemni tekmovalni karieri ima še vedno tekmovalne cilje. Osvojiti želi še 5. naslov svetovnega prvaka.Nika Frank

MAREC 2016 | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | ŠPORT | 2524 | ŠPORT | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | MAREC 2016

PRAZNIK ROKOMETA V MODRI DVORANIČlanska ekipa RK Jadran se je v pokalnem tekmo-vanju pomerila z evropskim prvakom iz leta 2004 in izgubila z rezultatom 19:47. V preteklosti so igralci Celja Hrpelje večkrat zapuščali sklonjenih glav, vendar je sedanjost precej drugačna. Več kot dostojnega odpora Plavih, ki so imeli možnost za-igrati proti najboljšim slovenskim rokometašem, tudi nismo pričakovali. Kljub vsemu naši niso raz-očarali ter so s pogumno in atraktivno igro večkrat dvignili na noge polno Modro dvorano. Strelci za Jadran: Poles J. in Kašca 4, Kljun in Hrva-tin 3, Višnjevec in žetko 2, Mezgec 1. Tekma bo z zlatimi črkami zapisana v zgodovino našega kluba, saj je po Janiju Likavcu, Mitji Valen-čiču in Vasji Furlanu za člansko ekipo Celja nasto-pil še četrti igralec Jadrana, komaj 15-letni Domen Makuc. Domen je z nekaj atraktivnimi asistencami in tremi zadetki pokazal, da je super talent sloven-skega rokometa. Na svoj račun so prišli tudi naši mladi upi, ki so ob začetku tekme pospremili igralce na igrišče in ob polčasu prikazali svoje spretnosti na poligonu, kjer se jim je pridružil tudi najboljši strelec slovenske reprezentance, Luka žvižej. Po tekmi je Luka s soi-gralci še dolgo delil avtograme navdušenim obože-valkam in oboževalcem. Igralci obeh klubov so se družili na skupni pogosti-tvi, ki je minila ob prijetnem druženju in srečanju s starimi prijatelji, ki jih ni malo. Pogostitev so omogočili: Godina d.o.o., Na Burji, Tonca picerija in oštarija. HVALA ZA VELIKO-DUŠNO POMOČ! RD Jadran 2009 Hrpelje - Kozina

NOVICE IZ NOGOMETNEGA KLUBA JADRANZ decembrsko večerjo je članska ekipa NK Jadran zaključi-la jesenski del sezone. Zbrali smo se v Gostilni in pivovarni Mahnič, ki je dolgoletni sponzor našega kluba. Ob tej prilo-žnosti smo se tudi zahvalili gospe Mariji Mahnič za dolgole-tno sodelovanje in vlaganje v lokalni šport. V prijetnem dru-ženju in ob dobri hrani in pijači smo strnili vtise ter snovali načrte za naprej. Po kratkem odmoru pa že počasi prihaja čas za nove zmage.Pred vrati je drugi del tekmovalne sezone 2015/16. ČLAN-SKA EKIPA NK JADRAN je že pričela z rednimi treningi in pripravami. Prvih 6 treningov so nogometaši zaradi slabih vremenskih razmer opravili v športni dvorani, pri čemer gre zahvala rokometnima kluboma za sodelovanje pri usklajeva-nju terminov. Od 12. februarja dalje pa nogometaši opravlja-jo svoje aktivnosti na igrišču v Krvavem Potoku.Pogled na jesenski del tekmovalne sezone 2015/16 razkriva določene pomanjkljivosti, ki smo jih v klubu odločeni od-praviti pred pričetkom spomladanskega dela sezone. Tako smo v klub uspeli privabiti 8 novih nogometašev, s katerimi želimo dvigniti kvaliteto ekipe ter povečati število nogome-tašev, vključenih v delovanje članske ekipe. Ravno tako smo aktivneje pričeli z iskanjem sponzorjev in podpornikov no-gometa, ker lahko le s povezovanjem z lokalno skupnostjo in podjetji iz okolice poskrbimo za nemoteno delovanje kluba. Naša dolžnost je, da mladim omogočimo ukvarjanje z no-gometom oziroma športom na splošno, jim s tem podajamo primerne vrednote ter postavljamo zdrave smernice za oseb-ni in športni razvoj.Delo z mlajšimi selekcijami smo nadaljevali tudi med zim-skim premorom, in sicer v športni dvorani v Hrpeljah ter

Divači. Takoj ko bodo vremenski pogoji primerni, pa se bomo zopet preselili na zunanje igrišče. Predvsem kvalitetno delo z mladimi je obveza in naloga, kateri želimo posvetiti še več pozornosti v prihajajočem obdobju. Rezultati pretekle-ga dela se že kažejo, pri čemer najbolj izstopa selekcija U15, ki je s svojimi predstavami in rezultati pokazala, da presega nivo primorske lige ter da si zasluži nastopanje v najvišjem rangu tekmovanja. Kljub temu se v klubu zavedamo, da nas čaka še veliko dela, da bomo lahko konkurirali ostalim, bolj uveljavljenim šolam nogometa v Sloveniji.Ravno zato, da bi lahko ponudili našim mladim nogometa-šem boljše pogoje za trening in najvišji možni rang tekmova-nja, bomo tudi letos nadaljevali sodelovanje z nogometnim klubom železničar iz Divače ter okrepili sodelovanje z no-gometnim klubom Tabor iz Sežane. Povezovanje s klubi iz sosednjih občin je eden od ključnih korakov pri zagotavlja-nju optimalnih pogojev za trening in razvoj mladih nogo-metašev.Nenazadnje bi radi pozvali naše navijače in vse športne nav-dušence, da se nam pridružijo pri ustvarjanju naše športne zgodbe. Zato vas vljudno vabimo na tekme na domačem igrišču. NK Jadran

Razpored prvih štirih tekem SPOMLADANSKEGA DELA EPNL 2015/16

11. krog - 20. 3. 2016 Korte Avtoplus : NK JADRAN12. krog - 27. 3. 2016 NK JADRAN : Komen VABLJENI!13. krog - 3. 4. 2016 NK JADRAN : Rakek VABLJENI!14. krog - 10. 4. 2016 Plama : NK JADRAN

PODPRIMO ŠPORT, PODPRIMO ŠPORTNA DRUŠTVA:POVEČAJMO OBISK DOMAČIH TEKEM!Olimpijski komite je leto 2016 raz-glasil za LETO SLOVENSKIH ŠPOR-TNIH DRUŠTEV in KLUBOV.Na našem območju so vse oblike špor-tnega udejstvovanja – rekreacija, tek-movalni šport in interesna športna vzgoja otrok in mladine – organizirane izključno na DRUŠTVENIH TEME-LJIH. Podprimo iniciativo in pod-primo društva, ki s svojim večinoma prostovoljnim delom krojijo spekter športnih vsebin, programov in aktiv-nosti, s katerimi uresničujejo potrebo po gibanju, rekreiranju, tekmovanju in tudi doseganju visokih športnih dosež-kov in nepozabnih rezultatov.Šport se razvija in raste, če ga podpira-jo vsi deležniki: športniki s svojo igro in vajo, trenerji z vodenjem, sodniki s

sojenjem in VSI OSTALI z navijanjem, spremljanjem in spodbujanjem ter se-veda rekreiranjem. V LETU ŠPORTNIH DRUŠTEV IN KLUBOV JIH PODPRIMO NA IGRIŠČIH, TEKMAH IN NAVIJAJ-MO ZANJE! Vse uspehe naših zlatih orlov v smučarskih skokih in poletih so okronali tudi navijači ob vznožju skakalnic. TO SO TUDI DOSEŽKI, ki plemenitijo šport.TAKO NAREDIMO TUDI NEKAJ ZASE: DRUŽENJE IZBOLJŠA PO-ČUTJE IN ZMANJŠUJE STRES. Z BOLJŠIM POČUTJEM IN OBVLA-DOVANJEM STRESA PA OHRA-NJAMO IN KREPIMO ZDRAVJE.Sodobni način življenja nas je priklenil pred televizorje in vizualne medije, zato

vse spremljamo iz naslonjača. Oropal pa nas je gibanja, druženja in aktivnega preživljanja prostega časa. IZBIRA JE NAŠA: UDELEŽUJMO SE TEKEM, KI JIH ORGANIZIRAJO IN IGRA-JO NAŠA ŠPORTNA DRUŠTVA IN KLUBI, med njimi so naši znanci, pri-jatelji, sorodniki in sosedje ter naši in njihovi otroci.In ne smemo pozabiti, da so to lahko dobitniki priznanj za zasluženo delo v športu in športne dosežke, mi pa smo tisti, ki jih prepoznamo in se jim zahva-limo za trud in uspehe! In oni so tisti, ki promovirajo občino in ponesejo glas do tja, kamor sam ne seže.Športna zveza Občine Hrpelje - Kozina

26 | MED LJUDMI | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | MAREC 2016MAREC 2016 | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA

Naj igralec in strelec: Matej Rojc (NK Jadran)Naj vratar: Simon Jerman (Vrhpolje)

1. mesto: NK Jadran HK2. mesto: Dream team3. mesto: K'NT

Fair play: Preški klub

Na pustno soboto smo se na pustovanje od-pravili tudi otroci in malo starejši iz Nasirca, Mihel in Krvavega Potoka. Zbrali smo se že zgodaj in upali na čim lepše vreme, ki nam ne bi moglo biti bolj naklonjeno. Cel dan nas je spremljalo sonce in zadovoljni obrazi vaščanov, ki so nas letos še posebej dobro založili s kloba-sami, jajci, sladkarijami in nenazadnje tudi de-narja ni manjkalo. Po naši mali povorki smo se precej utrujeni nastanili v stari šoli v Krvavem Potoku, kjer smo si uredili prijeten prostorček za zabavo. Postregli smo si s palačinkami, naše pridne mame pa so nam pripravile tudi fritajo, ki je na hitro ni bilo več. Martina FontanotFoto: Maša Metlika

PUSTNI UTRINKI

V Kopru je bila na pustno soboto 8. povorka zapovrstjo. Pritegnila je lepo število organizi-ranih skupin in vozov, pa tudi rekordno mno-žico gledalcev. Na njej se redno pokažejo tudi Črnutci (iz vasi Črnotiče, ki jo malo jemljemo tudi kot našo): vedno inovativni in ustvarjal-ni in vedno navdušijo. Tako tudi letos. Izbra-li so najbolj aktualno in pozitivno tematiko: uspehe naših skakalnih šampionov. S svojim velikim in dodelanim vozom so prepričali ocenjevalno komisijo in osvojili prvo mesto v kategoriji vozov. Prav tako so navdušili nasle-dnji dan v Portorožu in se zavihteli na prvo mesto med sodelujočimi skupinami. Čestitke!Ester Mihalič

Črnutski orli najboljši!

Črnotiče

NasirecIz SLop …

MAREC 2016 | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | PUSTNI UTRINKI | 2928 | PUSTNI UTRINKI | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | MAREC 2016

Veliko tega, kar beremo v tej pesmi, drži še danes. Rodi-čani se trudimo ohraniti šege in navade – in ena teh je zagotovo pust. Mogoče smo pustovanje malenkost prire-dili sodobnemu času, vendar je tradicija pobiranja klobas in jajc ostala. žal masti ne dobimo več pri nobeni hiši, pa tudi rodiške gospodinje ne moremo pohvaliti, da je »zre-nala« debelo svinjo. Manjka nam okrašen mrtvaški oder na sredi vasi, vsekakor pa nam ne manjka veselih šem.Po stari rodiški navadi se po hišah pobira v nedeljo, cel teden pred pustnim vikendom. Starejši domačini znajo povedati čisto preprost razlog: “Godci iz vasi so na pu-stno nedeljo morali v druge vasi, zato so doma zagodli in pobrali klobase že en teden prej.” Danes godce mi pri-

peljemo v vas, res pa je, da imamo nemalo domačinov, ki njihovo vlogo brez težav prevzamejo, ko le ti omagajo.Otroci so klobase, jajca in sladkarije pobrali na pustno soboto, velike šeme so se ta dan odpravile razveselit so-sednje vasi, Slope, Kačiče in Dane, zvečer pa smo se vsi skupaj zbrali na ‘klobasnci’ v vaškem domu. Veselo do jutra … in še naprej. V Rodiku nam ne zmanjka razlogov za druženje.Pustni odbor

Rodiški pust

Na tolsto nedeljocel Rodik raja veselo, je pust, pust, pust, se cedi od polnih ust.

Ko Rodičan zraste in postane mož,fantovsko plača in nosi koš.Šeme se pri Zajci zberejo,nato celo vas obredejo.V vsaki hiši darove berejo:klobase, zelje, jajca, mast;zvečer gre večerja vsem v slast.

Na borjaču se šeme ustavijo,zagodejo in pravijo:Zahvalimo gospodinjo,je zrenala debelo svinjo,je dala mast in par klobas,drugo leto pridemo spet v vas.Za pustno nedeljo se bo ljudstvo spet zbralo,pojedlo še kar je ostalo,fanclje, zelje in jajčno frtalo.

Do ranega jutra bo pilo, plesalo.Od pustne nedelje do torkav Rodiku na sredi vasiokrašen mrtvaški oder stoji,na njem mrtev pust leži.Vsak pošten Rodičan gre pusta kropit,v gostilni mora mrtvaka zalit.

Na pepelnično sredoošemljen župnik poje ‘Kredo’.Nato žalosten sledi pokopin pusta denejo v grob.(Iz knjige Rodik med Brkini in Krasom)

Letošnji pust je padel prav v središče zime, a le na Artvižah smo imeli snega za vzorec, da smo lahko zares odganja-li zimo. Sta pa mila zima in lepo vreme na pustno soboto ugodila šemam, da so se v velikem številu podale na pot iz Gradišice do Hotične, pa preko Mrš na Artviže, kjer so gospodinje že pripravi-le gorivo (frtajo s klobasami in jajci) za obisk preostalih vasi: Ostrovice, Misliče, Vatovlje in Vareje. Tam smo po dvanajstih urah konča-li dolgo pot, polno zabave in veselja. V kmečkem turizmu na Varejah so nam kot vsako leto tudi letos pripravili pri-srčen zaključek, za kar se jim od srca in želodca pa tudi mehurja zahvaljujemo.Nekaj statistike: obisk osmih vasi, pora-bljen čas več kot trinajst ur za tiste, ki smo šli prvi domov, nekateri so podalj-šali na 24 ur. Trenutno najvišja udeležba 51 šem na kupu v Hotični, skupaj se nas je zvrstilo preko 70, popite pijače je bilo letos ogromno, a bo to ostala poslov-na skrivnost in težko ulovljiv rekord. Še podatek o številu malih šem, otrok, ki so bili tako razposajeni, da jih natanč-no ni bilo mogoče prešteti, jih je pa bila kaka tretjina vseh udeleženih, kar je do-kaz, da demografsko nismo ogroženi in bo treba uvesti dodatke za ohranitev sta-rejših, da bodo še nekaj časa vodili pust.Ivan Zupančič

Kozinski pust Letošnji kozinski pust je bil po svoje spet »mejnik«. Otroci so sami izdelali plakate, jih razobesili, si sposodili vozi-ček, vse pripravili in se na pustno soboto zbrali ob 9h pred pošto. Zimo so z zvo-ki harmonike preganjali po celi Kozini, zgornji, srednji in spodnji, in to zelo uspešno, saj jih je že sredi dopoldneva obsijalo sonce. Vsake toliko se jim je pri-družila še kakšna maškara (ki je žal ni na fotografiji, saj je bila ta posneta na začet-ku). Proti večeru so se otroci ponovno dobili v Nane baru, kjer so si z žrebom razdelili jajca, klobase in sladkarije ter se nasmejani družili ob slastnih Toncinih picah. Pravijo, da je bilo letos še posebej lepo, ker so si vse sami »zrihtali«. Bravo! Foto: NMČ

Razigrano na Artvižah

iz Gradišča...


POBERIJA V SKADANŠČINI V Skadanščini so se odločili, da je po 15-ih letih že čas, da se zopet obudi poberijo. Tako se je na se-stanku zbrala mladina in določila poberijo po dveh vaseh. V goste so šli v sosednjo Markovščino po dobrote ter nato še po doma-či Skadanščini. S seboj so vzeli tudi malo starejše šeme, da so skupaj vztrajali cel dan. Poberija in druženje sta uspela, prav tako ni manjkalo veselja, petja in ple-sa. Ker je bila poberija naporna, so se odločili, da bo klobasnica čez en teden – 12. 2. 2016. živel pust!!!! ... in naslednje leto pono-vimo – je bila dokončna odloči-tev.Ana Marija Zadnik

Iz Hotične…

Iz Markovščine…

Iz Klanca…

Iz Hrpelj…

Godbeniki BG 2000 radi nastopamo na raznih paradah, še posebej zanimive so pustne povorke. Tako smo se na letošnjo pustno soboto, 6. februarja, odpravili na 49. Kraški pust na Opčine v sosednjo Ita-lijo. V povorki smo zaigrali »klasične« Slovence, Pivo in cvetje, Roblek … Gle-dalci so nam navdušeno ploskali. Vendar je vse terjalo svojo ceno; veliko godbeni-kov, tudi tistih starejših, je končalo po-vorko s tarnanjem, da nam bodo odpadle roke. Smo pa bili ponosni sami nase, da nam niso odpovedale niti roke niti noge in dasmo vzdržali do konca prireditve, ki je trajala kar nekaj ur. Vsi pa dobro vemo, da je bila vsa »bolečina« vredna, saj smo se dobro odrezali in pri tem tudi zabavali.Neža Korošec

BRKINSKA GODBA NA KRAŠKEM PUSTU

Iz Obrova…


Iz Ocizle…

Iz Javorja…

Iz Prešnice… Iz VrhpoLj…

Iz Brezovice…

Iz Slivja…


V kulturne dogodke ovit 8. februar je že naslednji dan za-menjal norčavi, šegavi in pisa-ni pustni torek.Po nekaj urah pouka so se naši učenci prelevili v maška-re in v sprevodu odmarširali na Kozino, kjer se je imelo pred knjižnico odviti pustno rajanje. Za poskočen korak in ples so poskrbele štiri nindža gospodične in večina maškar se je zavrtela z njimi. No, nekaj sramežljive gosposke iz višjih razredov je le zadržano opa-zovalo ves ta direndaj. In imeli so kaj videti, saj se je kar veliko razredov odločilo za skupin-ske maske. V gneči si lahko naletel na klene kmete, pisane klovne, strašne hudičke, ži-vali vseh sort, preteče nindže, nežne princeske, razposajene Pike Nogavičke, doktorsko vi-zito, zaspance ter cigane, ki so lokavo ponujali storitve vede-ževanja in v pisanih opravah razposajeno pozirali pred foto-aparatom. Pustnemu vrvežu se niso mogli upreti niti učitelji, ki so na pustni ples privihrali kot čarovnice in čarovniki.Pustnega veselja je bilo po do-bri uri konec in odpustovali smo nazaj proti šoli. Pustna povorka je prav lepo popestri-la naš šolski vsakdan.Petra Ražem

Iz Materije...

Tralala hopsasa, pustne smo šeme...

MAREC 2016 | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | MLADARIJE | 3736 | MLADARIJE | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | MAREC 2016

STOPINJE DO PREŠERNALetošnji slovenski kulturni praznik, 8. februar, smo na šoli proslavi-li z večdnevnim kulturnim dogajanjem, ki smo ga poimenovali Sto-pinje do Prešerna.V prvih dneh februarja smo prebirali Prešernove pesmi in pesmi naših sodobnih pesnikov. Prisluhnili smo slovenski himni, temu pomembnemu simbolu naše državnosti. Predajali smo se tudi kuli-naričnim užitkom; okušali smo posebno sladico, Prešernove fige, ki so nam jo pripravili učenci pri izbirnem predmetu Sodobna pripra-va hrane. Spoznavali smo zanimivosti iz življenja našega velikega poeta. Nazadnje pa prisluhnili še Vladu Kreslinu in Zoranu Predi-nu, ki sta našla navdih za svojo glasbo v pesmih Franceta Prešerna.V okviru tega tedna smo za učence prvih štirih razredov priredili tudi likovni natečaj z naslovom Prešernov povodni mož v očeh naših najmlajših. Najboljše risbe smo razstavili v večnamenskem prosto-ru; štiri mlade umetnike – avtorje najlepših risb – pa nagradili s knjižnimi nagradami. Nagrajenci so: Zala Orešnik, Jan Božič, Ur-ška Nemanič in Nikolina Fabijančič.Daša Rebec

OBISK NA RADIU CAPRIS IN RADIU KOPERV sredo, 27. januarja, smo učenci, ki obiskujemo izbirni predmet Vzgoja za medije – radio, obiskali dve radijski postaji v Kopru. Najprej smo se oglasili na komercialnem Radiu Capris, kjer nas je sprejel žiga Rustja, voditelj ju-tranjega programa. Pokazal nam je prostor, kjer dela Jaka Ivančič, ki je na Radiu Capris DJ, novinar, uradni fotograf in urednik spletne strani. Nato smo šli v studio posnet iz-javo: »Moja obala, moj Capris.« Preden smo se poslovili, nam je pokazal še delovni kotiček Vlada Krivca in Mateje Rolih, ki sta novinarja in pišeta besedila. Na koncu nas je Jaka Ivančič za spomin še fotografiral v studiu. Za dari-lo smo dobili reklamne čokolade. Z Radia Capris smo se odpravili na Radio Koper, ki je regionalni program Radi-otelevizije Slovenija, torej spada med nacionalne radijske postaje. Sprejel nas je odgovorni urednik Andrej Šavko, ki nam je pokazal prostor, namenjen pisanju besedil, ter stu-

dio, kjer so bile v polnem teku priprave na snemanje koncerta Jana Plestenjaka. Jana sicer nismo videli, člane njegovega benda pa smo imeli priložnost srečati. Na obisku smo izvedeli veliko poučnega o delovanju obeh radijskih postaj, o po-dobnostih in razlikah med obema, potrebni izobrazbi, spretnostih in znanju za zaposlitev, načinu dela … Bilo je poučno in zabavno hkrati. Naš popoldan se je zaključil z nagrado – s prosto urico v Tuš Planetu.Anja Novak, 7. a

Z GLASBENO POSLASTICO V KULTURNI DANZadnji petek, preden smo kulturno in kulturni pričakali Prešernov dan, je na naši šoli zadonela glasba. In to ne kakršnakoli glasba! Pod okriljem Glasbene šole Sežana se je v večna-menskem prostoru dogodila prava glasbena poslastica, ki so jo soobli-kovali izključno učenci naše osnovne šole, ki obiskujejo tudi GŠ Sežana. Marsikdo v občinstvu je presenečeno zaploskal, ko je videl, koliko sošolcev se ukvarja z igranjem glasbe. Le kdo je vedel, da je med nami toliko pia-nistov, flavtistov, saksofonistov, kita-ristov, trobentačev ... Notno stojalo se je šibilo od različnih glasbenih zvrsti in žanrov, predvsem pa je bilo prije-tno videti, kako je poslušalstvo kon-certa po vsaki skladbi toplo zaploska-lo nastopajočim. V glasbeni svet so nas popeljali: Debora Mihalič, Tine Korošec, Jan Frank, Lea Gluvak, Nika Bolčič, Živa Dodič, Žan Cek, Urška Geržina, Tanaja Česnik, Ani-ka Boštjančič, Maja Kastelic, Rene Železnik, Vid Vatovec, Dan Bene-dejčič, Jonatan Kreslin, Alja Cergol, Nijan Abram, Valerij Rojc, Deja Ju-riševič, Tai Miklavčič, Luca Borg, Miha Dodič, Luka Korošec in Anika Pregeljc. Za pripravo glasbenih točk so poskr-beli profesorji glasbene šole: Vilma Padovan, Irina Perosa, Daniel Gri-zonič, Tomaž Nedoh, Vanda Šimac, Barbka Jahn, Matija Tavčar, Peter Pačnik, Igor Starc in Zdravko Pleše. Za izvedbo in organizacijo koncerta se zahvaljujemo vsem nastopajočim in njihovim mentorjem ter Ivu Ba-šiću, ravnatelju GŠ Sežana, ki nas je povabil na ta simpatičen glasbeni do-godek. Nastop pred vrstniki je bil go-tovo pomembna vzpodbuda mladim muzikantom za nadaljnje glasbene korake, mi pa se veselimo še kakšne-ga njihovega glasbenega obiska v pri-hodnosti.Petra Ražem

»NAŠI PENZIO-NISTKI« MILEVI

SVETINA!Mileva, v tvoji knjigi ži-vljenja si obrnila nov list. Ja, tako je, postala si upo-kojenka. Te zjutraj budilka ne bo več budila, ti loncev ne bo treba več pomivati.Veliko dobrega s tabo smo delili in tvojim vicem radi prisluhnili. Prišel pa je čas, ko si z delovnega mesta se poslovila in nas na »fešto« povabila, da lento pravo si

dobila. Mileva, uživaj v zasluženi penziji - to želja nas je vseh, nas pa bo še naprej spremljal tvoj moto: »Udri brigu na veselje«.V imenu sodelavk in sodelavcev Vrtca Hrpelje, Romana Dujmovič

VPIS OTROK V VRTEC SEŽANA ZA ŠOLSKO LETO 2016/2017POTEKA od 11. 2. do 26. 2. 2016

Enoti HRPELJE in MATERIJA

V PRVO STAROSTNO OBDOBJE VPISUJEMO OTROKE, ROJENE LETA 2014, 2015 in 2016. V DRUGO STAROSTNO OBDOBJE VPISUJEMO OTROKE, ROJENE LETA 2011, 2012 in 2013.

Otroke vpisujemo v: Celodnevni program - 9 ur Poldnevni program - od 7:00 do 12:00 Poldnevni program s kosilom - od 7:00 do 12:30

Oba poldnevna programa bomo organizirali le, če bo vpisanih dovolj otrok za oblikovanje samostojnega poldnevnega oddelka.

STARŠEM, KI STE ŽE ODDALI VLOGE ZA SPREJEM ALI IMATE OTROKA ŽE VKLJUČENEGA V VRTEC, NI POTREBNO PONOVNO ODDAJATI VLOG.

VPISNE LISTE DOBITE V VRTCU ali na spletni strani www.vrtec-sezana.si.

VPISNE LISTE LAHKO ODDATE V VSEH ENOTAH VRTCA SEŽANA, PO POŠTI IN PO E-POŠTI.

MAREC 2016 | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | MLADARIJE | 3938 | MLADARIJE | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | MAREC 2016

ŽIVALI POZIMI PRI »MUCKAH« V tem času, ko je bila narava skopa s snegom in nam je tudi mraz redkeje obarval lička, smo v skupini »muck« samo pričarali zim-sko naravo. Otrokom ostalih skupin iz vrtca smo zaigrali plesno dramatizacijo živali pri babici Zimi, ptičkom pa naredili lojne poga-če. Zanimivo je bilo prisluhniti gozdarju, ki nas je popeljal v gozd in nam povedal veliko zanimivega o živalih pozimi. Lidija in Jerca

LOVCA NA OBISKU IN PUSTOVANJE V VRTCU MATERIJA

V našem vrtcu posvečamo posebno pozornost pove-zanosti z okoljem in zunanjimi sodelavci. Zato smo bili zelo veseli obiska članov lovske družine »Slavnik«. Začetki našega sodelovanja z lovsko družino segajo v leto 1997, od takrat se z manjšimi presledki srečuje-mo z njihovimi člani.Tokrat sta nas obiskala dva lovca, oblečena v lovsko obleko, ki sta nam približala pomen lovca pri skrbi za gozdne živali in otroke seznanila s pravili obnaša-nja v gozdu. Pripovedovanje sta popestrila z lovskimi trofejami, pokazala sta nam tudi lovsko opremo ter s seboj pripeljala lovskega psa. Otroci so bili navdušeni. Dogovorili smo se, da se ponovno srečamo spomladi, ko bomo v njihovem spremstvu odšli na pohod k po-vžanskemu kalu.V predpustnem času smo v igralnico postavili pustni kotiček, poln zanimivih kosov oblačil in obutve, ki smo jih med seboj kombinirali in oblačili. V pustni maskirnici pa smo se s poslikavami obrazov spremi-njali v želene like. Vrhunec dogajanja je bil seveda to-rek, ko smo v svojih kostumih rajali v vrtcu, potem pa v povorki odšli na Bač. Hvala žanovi noni za sladko pogostitev!Lep pozdrav iz vrtca Materija!Strokovne delavke vrtca

PUSTNI TOREK V VRTCU HRPELJEPust je čas rajanja, veseljačenja, pu-stnih šem in norčij. Je čas veselja ob pripravah na pomlad in čas, ko smo skriti za pustno šemo. Kot vsako leto smo se tudi letos starejši in tudi neka-teri mlajši otroci odpravili na pustno povorko ob spremljavi harmonikaša Domna. Na občini so nas zaposleni lepo sprejeli in pogostili. Rajanje smo nadaljevali v vrtcu. Domnu se zahva-ljujemo za popestritev pustnega raja-nja. Za enoto Hrpelje, Lea Juriševič

Kdo prepozna predmet na sliki?Predmet iz prejšnje številke je sredi skoraj brez snežne zime izzval marsikoga. Prejeli smo kar 13 pravilnih odgovorov. Skri-vale so se lesene sanke, starejšega datuma. Izmed pravilnih odgovorov smo izžrebali enega, ki ga je poslal: Sandi Benčič. Hvala vsem za lepe odgovore, popestrene z zanimivimi dogo-divščinami (marsikdo med vami je sanke uporabljal po vseh klancih v vasi…)Pred vami je nov izziv … le kaj bi bilo to? Odgovore sporočite v uredništvo na telefon: (05) 6800 150 oziroma po elektronski pošti: [email protected]štvo

MAREC 2016 | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | ZA VSAKEGA NEKAJ | 4140 | ZA VSAKEGA NEKAJ | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | MAREC 2016

Energija drevesV celostno drevo se združujejo korenine, deblo in veje. Staroselci so na enak način razčlenili tudi človeka. Združen je iz treh čaš, popkovne oziroma fizične ali instinktivne, srčne ali čustvene ter intelektualne, ki je v glavi. Treba pa je vedeti, da so staroselci tudi drevesa obravnavali kot ljudstvo, korenine so predstavljale glavo, deblo in veje srce, listje in plodovi pa telo oziroma popek.

POGOVOR Z DREVESIVerjetno vsi poznamo kakšnega »čudaka«, ki se pogovarja z drevesi, da bi pomagal sebi in drugim. Ve-dno pogosteje ljudje priznavajo, da občasno objemajo drevesa. Je to dovolj? »Za dušo je to v redu, vendar je bolje, če se k drevesu naslonimo. Nanj je treba pritisniti hrbtenico, ker imamo ljudje tam energijski tok. Še bolje pa je sesti na korenine, hrbet pritisniti ob deblo in gledati v veje. Sicer pa se energija med člove-kom in drevesom vzpostavi že, ko se mu ta približa in stopi na njegove korenine,« pouči mojster. »Dreve-sa imajo izredno močan energijski tok. Lahko pojasnim fiziološko: po njih se pretakajo ogromne količine vode, vendar delujejo na različnih frekvencah in tako imajo na človeka različne vplive.« Kaj pomeni, če se nekdo, denimo, dobro počuti v družbi s hrastom? Mojster odgovarja: »Verjetno ima ta oseba deficit življenjske energije, ker jo okolje izčrpava. Kdor ima obolel kakšen organ, se bo verjetno bolje počutil ob kakšnem drugem drevesu. Treba je vedeti še to, da se po drevesu energija pretaka sedemkrat počasneje kot pri človeku. Če se gre nekdo zdravit k drevesu, si mora vzeti vsaj dve uri časa. žal, v urbanem okolju ljudje ne znajo več živeti instinktivno. Ne znajo se poslušati. Instinkt je treba trenirati. In ta pove, katero drevo nam lahko najučinkoviteje pomaga odpraviti težave.«

ZA VSAKO TEŽAVO DREVO RASTEV staroselski tradiciji so imela še zlasti velik pomen samonikla drevesa, ki so rasla na meji med kultivira-nim in divjim prostorom. Mednje so spadale zlasti hruške, češnje, orehi in leska. V srednji Evropi pa tudi v slovenski tradiciji ima pomembno mesto lipa, ki so jo Veneti poimenovali drevo življenja. To naj bi si prislužila zaradi lepote in zdravilnih lastnosti. Bezeg, na primer, naj bi po verovanju pomagal pri izganja-nju duhov, zaščiti, zdravljenju bolezni, obilju in slabem spancu. Bršljan velja za vir zaščite, zdravljenja, splošne sreče, zvestobe in ljubezni. Bukev naj bi pomagala pri uresničitvi želja, ustvarjalnosti, samoza-vesti in vedrini. Zelo cenjen je glog, ki pomaga pri plodnosti, nedolžnosti, veselju in zaščiti zdravja. že prej omenjeni hrast pa naj bi nas zaščitil, ozdravil ter vplival na potenco, plodnost in srečo. Na številnih slovenskih vrtovih rastejo jablane. Te so zelo primerne za zdravljenje bolezni, za ljubezen, nesmrtnost, modrost, znanje in razodetje. Vrba pa, denimo, predstavlja vir ljubezni, zaščite in zdravja. Tudi vinska trta, pušpan, resje in kovačnik spadajo med staroselska drevesa.

SAMOZDRAVLJENJE Z ENERGIJO»Drevesa nas lahko tudi marsičesa naučijo. Na primer, kako pomembno je, da ima človek korenine in da v današnjem zapletenem svetu drago plača, če se preveč razveji. Da bi lahko rasli naprej, moramo tudi ljudje, enako kot drevesa, včasih odvreči svojo staro skorjo. Tudi za človeka je dobro, če začne pozno cveteti, izogibati pa se moramo ljudi, ki bi nas radi posekali. Kot pri drevesih,« vleče paralele mojster. »Drevesa so del človeškega razvoja. V primerjavi z našimi življenji so drevesa obrnjena vase, človek pa teži k življenju navzven. Drevesa nam ponujajo brezpogojno ljubezen, čistost, skrb za druge, radodar-nost. Prav vsako drevo ima zdravilno moč in vsakdo lahko meditira z drevesnimi energijami. Da si boste lažje predstavljali, koliko energije se pretaka po drevesu, vam povem, da štor živi še dve leti po tem, ko deblo posekajo. Zato se je dobro usesti na kakšen štor.« V vsakem drevesu biva zdravnik. Pa tudi v človeku, imenuje se imunski sistem. S pomočjo energije dreves ga lahko nežno, brez sile, vsakdo okrepi. Dobro je vedeti, da gre energija vedno sama od sebe tja, kamor je treba. A pri hujših težavah mora človek obiskati zdravnika. Če vas zdravilec, s katerega koli po-

dročja, ne bo najprej napotil k zdravniku, je navaden šarlatan. Naloga zdravilca je človeka naučiti tehnik samozdravljenja, usklajevanja in harmoniziranja energij.

SIMBOLIKA DREVESTri dni je, denimo, aktiven hrast, dvanajst jelša in tako naprej. To pomeni, da je v tistem času določeno drevo najbolj aktivno. Človeku, ki se je rodil na dan povečane aktivnosti posameznega drevesa, so staro-selci pripisali lastnosti, ki so bile značilne tudi za tisto drevo. Zanimivo pa je tudi, da so že prej omenjene simbole vedno vklesavali v les. Le redki ohranjeni primerki kažejo znake dreves, vklesane v kamen. Arheološki zapisi kažejo, da smo Slovenci v zgodovini uporabljali kar 24 od 27 keltskih simbolov. Gre za vzorec informacij, za nekakšno kodo. Z njo lahko zdravimo tudi na daljavo. Brest odpira vrata. Njegova energija omogoča pogled naprej in jasni obzorje v negotovih situacijah. Bukev je samozavestno drevo, torej vpliva na samozavest, pokončnost, modrost in karmični spomin. Navda nas z vedrino, osvobaja strahu in odpira prostor za stik z našimi drugimi lastnostmi. Bor kljubuje težkim razmeram. Ponazarja samotarstvo, moč, pomaga se zanesti nase, obuja svetlobo v nas in zdravi čustvene bolečine. Breza nam pomaga odložiti bremena in se sprostiti ter sprejeti darove, ki nam jih daje življenje. Očiščuje in omogoča nov začetek. Pomaga nam olajšati telesne in čustvene bolečine, ki so posledica stresa. Breza ima energijo spravljivosti. Hrast ponazarja moč in plodnost, prinaša optimizem, pozitivno razmišljanje, stabilnost, vztrajnost. Vrba je drevo nesmrtnosti. Njena energija nam lajša bolečine in hkrati pomaga pri jasnovi-dnosti. Jesen nas navdaja s harmonijo in splošnim dobrim počutjem. Pomaga pri izhodu iz začaranega kroga. Kostanj vpliva na moč, samozavest, obnavljanje in optimizem. Zdravljenje naj bi učinkovalo tako na telesni, duševni kot duhovni ravni. Da pa bi resnično občutili blagodejnost mogočnih velikanov, je dovolj, če samo gremo v gozd in se mu prepustimo. Lipa je mistično drevo, ki oznanja rast in življenje. Prinaša zdravje in občutenje večnega življenja. Cipresa zagotavlja dolgo življenje in duhovno rast, odga-nja zle duhove in čarovnije. Menijo, da so na pokopališčih, kjer rastejo ciprese, duše prednikov. Topol je drevo svobode. Zaradi svoje hitre rasti naznanja svobodo, če se počutiš tlačen od katere koli osebe in si želiš osvoboditi se tiranije. Platana nam sporoča, da je moč preživeti in še več, se popolnoma prilagoditi tudi tujemu okolju, takemu, ki ti ne ustreza, kjer se počutiš kot steber, ki štrli iz okolice, pa vendar obdan z drugimi drevesi. Kadar se želimo umestiti in začutiti povezanost z vsem in vsakim, se napijemo energije platane. Platana je vesoljsko drevo.

MEDITACIJA OB DREVESUDrevesa govorijo brez besed, zato bomo njihovo govorico začutili. Medtem ko uživamo v sprehodu po gozdu, opazujmo naravo, poslušajmo ptičje petje in se prepustimo, da nas bo pot sama pripeljala k prave-mu drevesu. Morda to ne bo vedno isto, včasih bomo potrebovali drugo drevo z drugimi lastnostmi. Vsa-kemu pa se približajmo s spoštovanjem in poskušajmo začutiti, ali nas sprejema. Nekaj časa postojimo ob njem, da se z njim povežemo, nato pa poiščimo ugoden položaj, tako da se s hrbtom naslonimo nanj, sedemo obenj ali celo ležemo ter se prepustimo občutkom. Ko začutimo, da imamo dovolj, se drevesu preprosto zahvalimo in nadaljujemo sprehod.(pripravila Patricija Dodič, različni viri)


»Trese se kot trepetlika. Drži se kot če-merika. Lica ima rdeča kot mak. Zgodaj začne žgati, kar ima kopriva postati.« Tako bi lahko nadaljevali še veliko in veliko izrekov iz preteklosti, povezanih z rastlinami. A veste, kaj mi je najljub-še izreči takoj po novem letu: prihaja pomlad! Meni najlepši čarni čas. Čar-ni zato, ker se vse prebuja in ker davni čari rastlin dobivajo moči, da odga-njajo hude ure, da prinašajo lep obraz, da čuvajo pred hudičem, da priskrbijo ženine in neveste, da prerokujejo vre-me in še marsikaj. V poganski dobi, ki je meni osebno ljuba in ljubša od tega, kar nam hočejo pritakniti po tem, so naši predniki rastline posvečali bogo-vom, gromovniku Perunu, bogu živali Velesu, boginjam pomladi in ljubezni Vesni, Ladi in živi ter seveda še veliko drugim bogovom. Nedaleč, pravzaprav v okolici Divače in Lokve, bomo še da-nes naleteli na domačije, ki so ob kresu okrašene s praprotjo, ivanjščicami in šentjanževkami. V davnih dneh so bile posvečene sončnemu božanstvu, saj je njihovo delovanje največje v času son-ca. Rastline imajo seveda tudi preroško moč. Se spomnite, eh, kaj se ne, kdo le se ni igral z marjetico: ljubi me, ne ljubi me … Bodeča neža napoveduje vreme, česen obvaruje pred urokom, detelja prinaša srečo, konoplja odžene hudiča, brin odganja čarovnice, leska pokaže zaklad, bezeg priskrbi ženina, arnika celi rane, rožmarin spremlja pokojnega na poti in še veliko tega. Različne rastli-ne imajo različno moč. Kot dekletce se spomnim tet iz Trsta, ki to danes niso več, s katerimi smo nabirale semena ja-neža, kamilice, koprive, vrbove liste … Spomnim se, kako smo z nožiči reza-li lubje in ga prodajali farmacevtskim podjetjem oz. takrat kar neposredno gradiški Drogi. Navadno rastline va-rujejo pred zlimi bitji, pred uroki, ki povzročajo bolezni, pred strelo, točo, tatovi, sleparji, prinašajo srečo v ljube-

zni, bogastvo ipd. Nedvomno pa imajo, trdim sama, ki copram različne »recni-je«, lastno energijo in zdravilno moč, če jih seveda spremljajo naše pozitiv-ne misli. Vera v čarodejno moč rastlin, zeli, svetost dreves, vse to je svojstven del naše osebne, slovenske zgodovine, ki jo je krščanstvo seveda v veliki meri zatrlo. A začenja se znova obujati – in prav je tako. Eno tako pristno zrnce Slovenov in Slovencev je ravno ajda, ki jo je v naših krajih skorajda povsem izrinila prišle-kinja koruza. Temu je bilo danih veli-ko pregovorov, kakor npr. »pust zjutraj oblačen, kmet ajde jeseni bo lačen«. Vinska trta ima tudi čarodejno moč, pravzaprav bolj njen »izrodek« vince. Naši poganski predniki so nazdravlja-li svojim bogovom v času zimskega kresa, v času rojstva mladega sonca. Kresne rastline, kot so orlova praprot, ivanjščice, šentjanževke in kresničje, so posvečene Kresniku, sončnemu božan-stvu. In skoraj dva tisoč let po zmagi krščanstva nad poganstvom so cvetice ohranile čarodejno moč in odganjajo hude ure, človeka naredijo nevidnega in omogočajo razumevanje govorice ži-vali. Morda ste toliko preobraženi, da v te zadeve sploh več ne verjamete, meni osebno pa so veliko bližje od mnogo-česa drugega. Tudi ivanjščica je veljala za prerokinjo in vem, da se spomnite igre: nebesa-vice-pekel. Praprot je bila že starim Slovanom sveta rastlina. In če se vam zgodi, da se po naključju izgubi-te v gozdu, se zatecite med praprot, vsaj tako se nekoč svetovali kmetje, saj tam hudič nima moči. V starih časih so poznali zanimivo pri-poved. »Pri nekem gospodarju je služil hlapec. Nekega dne, ko je spal nad hle-vom, je nevede imel v čevlju praprotno seme, zato je razumel pogovor med suhim in debelim volom. Jutri bom šel orat z gospodarjem, je rekel debeli vol. Izorala bova kačo in ta bo gospodarja

pičila. Za sedmino me bodo zaklali, ker sem debelejši. Tebe ne bodo zaklali, ker si suh.« In menda se je v resnici tako tudi dogodilo. Morda veste, kakšno je staro ljudsko ime za baldrijan? Odolin, čudodelna rastlina. Zelo spominja na ime slepe doline v naših krajih, ali ne? O tem in marsičem se lahko podučite v knjižici, ki je morda povsem etnološko obarva-na. A četudi čarovnijam ne verjamete, verjemite v modrosti starih ljudi. Mor-da ne veljajo več čisto vse, veliko njih pa. Nagelj in rožmarin sta cvetici našega narodnega šopka in tudi simbol priha-jajočega praznika žena. In če vam lahko voščim, drage dame in žene: šopek ča-rodejnih rastlin vam pošiljam. Če vam jih izvezejo ali prinesejo vaši ljubi, toli-ko bolje. Če vam jih vsaj enkrat teden-sko, še bolje. Če pa je to le na sto čičkih let, nič zato (pssssst, čarobne so J). Naj vam bo čarobno lepo do naslednjega branja, Patricija Dodič

ČAR RASTLIN V SLOVENSKEM LJUDSKEM IZROČILU Mojca Čadež/Dušica Kunaver, samozaložba, 2009, zbirka Pod lipo domačo

Za ljube knjigoljubeSE BOMO KONČNO ZBRIHTALI ALI NAM BODO VZELI ŠE VODO? Privatizacija vodnih virov je zelo kompleksna zadeva in bi zahtevala več prostora, kot ga je tu na voljo. Iz različnih spletnih virov lahko dobimo dokaj dobro sliko, kaj se v Sloveniji, Evropi in drugod po svetu dogaja z vodo. Moj namen je, da vas spodbudim k raziskovanju ter k podpisu peticije in s tem delovanju za zaščito naših voda. Vedeti moramo, da nam v prihodnosti napovedujejo novo krizo – boj za vodo, saj bo voda dražja od nafte. Dejstvo je, da je vodnih izvirov iz podtalnice vsak dan manj, poleg tega bo po napovedih OECD v prihodnjih desetletjih več kot 40 % prebivalstva utrpelo pomanjkanje vode in naraslo bo pov-praševanje po vodi v proizvodnji. Zdaj lažje razumemo, zakaj je voda »nova nafta«, bitka zanjo pa se je v nekaterih državah že začela. Večina medijev se tej temi, ki zadeva čisto vsakega človeka na Zemlji, žal ne posveča dovolj iz-črpno in korektno, pa tudi prebivalci smo preveč pasivni.Zaenkrat in na srečo živimo v državi, ki ima dovolj vodnih virov, zato nam je voda samoumevna, vendar to ne pomeni, da bo vedno tako. Problem je, da ekonomskega vidika upra-vljanja z vodami v Sloveniji skoraj ni, kar je očitno pri infra-strukturi za oskrbo s pitno vodo in odvajanju komunalnih voda. V nekaterih občinah se pri nabavi pitne vode zaradi puščanja cevi v tla izgubi 26‒47 % vode. Razlog je preskro-mno investiranje v vodovodno infrastrukturo, kar lahko ogrozi javno lastništvo vodovodnih virov. Če teh ne bomo vzdrževali sami z javnimi sredstvi, bodo prešla v zasebne roke. Takšno stanje so v drugih državah po svetu izkoristile velike korporacije, ki so si prilastile vodne vire in zdaj z njimi kujejo astronomske zaslužke.V svetu je vse intenzivnejši trend privatizacije infrastruktu-re in strateških dobrin, kamor spada tudi vodooskrba. Sprva se privatizacija morda dobro sliši, vendar je dejstvo, da so države, ki so privatizirale vodooskrbo, torej so upravljanje voda prepustile zasebnim korporacijam, doživele zelo brid-ko izkušnjo. Sprememba je bila velika, pa ne na bolje – voda je bila v vseh primerih bolj klorirana in fluorizirana, celo onesnažena, vodovodno omrežje je bilo slabše vzdrževano, poslovanje netransparentno ali »poslovna skrivnost«, oblju-bljenih vlaganj ni bilo, cene vode so poskočile, za nameček pa so ljudje morali na takem območju zasuti svoje lokalne vodnjake, uničiti zasebne zbiralnike in plačevati tudi zbira-nje deževnice po kvadraturi strehe(!)Morda ob tem pomislite, da vodo plačujemo že sedaj, kar je sicer res, vendar je cena za relativno čisto pitno vodo iz pipe sorazmerno nizka in si jo lahko privoščimo vsi prebivalci. Plačujemo vodo, vzdrževanje vodovodov in upravljanje in-frastrukture. Če bodo vodni viri v rokah zasebnih korpora-cij, bo njihov edini cilj monopol in čim večji zaslužek. Gre tu morda za pretiran strah in prazne marnje? Sploh ne, saj so se v nekaterih državah takšni črni scenariji že uresničili. Pre-pričujejo nas, da privatizacija zagotavlja večjo učinkovitost poslovanja, višjo kakovost in nižje cene. Toda praksa kaže, da

so posledice ravno nasprotne. Ko javne storitve ali dobrine preidejo v zasebne roke, cene narastejo, kakovost pa pravi-loma pade. Konkurenčnost ni večja, saj javne storitve prek koncesij prevzame nekaj velikih podjetij, ki z dampinškimi cenami s trga izrinejo manjša podjetja. Ti zasebni monopoli-sti nato neovirano dražijo storitve.

Katere so glavne svetovne korporacije, ki tako ali drugače upravljajo vodne vire? To so Suez, Vivendi, Thames Water, SAUR, United Utilities, Bechtel, Veolia, Nestle itd. Imajo zelo prepleteno lastništvo in ogromno denarja, zato tudi velik vpliv. Poglejmo nekaj primerov. Leta 1999 je Svetovna banka podaljšanje kredita Boliviji pogojevala s privatizacijo javnega vodovoda v tretjem največjem mestu Cochabamba, ki je bil nato res predan korporaciji Bechtel. Cene vode so se dvignile za 35 %, lokalnemu prebivalstvu pa so zaračunali celo zbira-nje deževnice(!) Spomladi leta 2000 so se prebivalci uprli z množičnimi demonstracijami, protesti so se razširili po vsej državi in oblast je bila prisiljena preklicati posel. Bechtel je zapustil Bolivijo, vodno omrežje pa je bilo spet javno. Kmalu nato je Bechtel tožil bolivijsko vlado za 25 mio USD zaradi izpada dobička. V Manili na Filipinih se je korporacija po nekaj letih umaknila iz upravljanja vodovoda samo zato, ker ni dosegla pričakovanega dobička, vendar je državo tožila, da ji povrne sredstva. Dolg je narasel že na 530 milijonov USD. V Nigeriji ljudje za plačilo vode porabijo večino mesečnega zaslužka, pijejo pa oporečno vodo iz najlonskih vrečk in pla-stenk, ki stanejo celo premoženje. V delu Pakistana vaščani nimajo dostopa do lastnih izvirov vode, ker je podjetje Nestlé prevzelo vodni vir, kjer črpa vodo za ustekleničenje. Cena je tako visoka, da si je ne morejo privoščiti, zato pijejo umaza-no vodo iz drugih virov, kar povzroče bolezni. V afriškem mestu Lagos je edina voda na voljo v vrečah, ki jo morajo vsi kupovati, prodajajo pa jo multinacionalke. Npr. ena Nestléje-va plastenka vode »Pure Life« stane več kot dnevni zaslužek

Minutka za misel

RAZNAŠANJE GLASILA

Občinsko glasilo raznaša POŠTA SLOVENIJE. V primeru, da glasi-la ne prejmete na dom, se obrnite na pošto na Kozini, v Materiji ali Obrovu in jim sporočite, da gla-sila niste prejeli. Tako vam bodo glasilo lahko dostavili naknadno. Glasilo dobite brezplačno tudi v ki-osku na Kozini ali na občini. Gla-silo je na voljo tudi v elektronski obliki na internetni strani občine: www.hrpelje-kozina.si.

Prihodnja številka bo izšla v četrtek, 24. marca 2016 (uredništvo si pridržuje pravico do spremembe datuma izida glasila). Rok za članke je petek, 11. marca 2016!Uredništvo

Foto: NMČ


Vsak od nas je nekje pustil del svoje duše in predanosti ... tudi jaz. Ko vse drugo daš na stranski tir, da bi se žrtvoval svojemu nadrejenemu. V občutku, ko se želiš dokazati, imaš oči zamegljene z zastavljenim delom, ki ga opravljaš s čisto vestjo. Medtem pa se niti ne zavedaš, da vse to počneš zase in da s tem rasteš tako ali dru-gače. V resnici si za nadrejenega samo figura, številka, ki mora biti tam. Za ljudi pa si enostavno vse, saj oni od tebe pričakujejo vse tisto, po kar so prišli. S časom postaneš del njihovega življenja ... oporna točka, uteha, poslušalec, celo prijatelj. Prideš do točke, ko se vprašaš, kaj sploh si??? In prideš do spoznanja, da si veliko več vreden kot samo tisto, za kar si postavljen. Najlepši občutek je tisti, ko sam pri-deš do spoznanja, kolikšna je tvoja vrednost – ko vse skupaj daš na tehtnico in vidiš, koliko si VREDEN!!! To pa je dejansko najpomembnejše v celotni zgodbi. Tako kot se sami vidimo, čutimo in sprejemamo, tako nas bodo tudi ostali. Lahko rečem, da sem ponosna nase. Moj uspeh je to, da lahko vse to glasno povem in sledim še naprej svoji smeri, ki me je pripeljala do te točke, da se izpostavim na takšen način. Z dvignjeno glavo opazujem iste osebe, ko vidim, kako brezčutno se igrajo z mojim potencialom, zvestobo in predvsem osebno vrednoto, ki je ne cenijo niti kot same sebe. Vesela sem, da mi mojih vrlin nihče ne more vzeti, kajti so del mene in bodo za vedno ostale v meni! (Nadaljevanje sledi …)Z ljubeznijo, Karmen Jušić

prebivalca tega mesta. V Makaki v Afriki štiričlanska družina porabi več kot polovico svojega zaslužka za nakup vode, ki jo prodaja korporacija. V mestih Fryburg in Newfield v zvezni državi Maine so ljudje sami od lokalne uprave zahtevali, da svojo vodo razglasijo za temeljno pravico, kot jim jo jamči ustava ZDA, in jo s tem zaščitijo pred korporacijskimi inte-resi. V drugih krajih so bili prepozni in danes imajo izsušene potoke in slabo oskrbo z vodo, ker multinacionalke iz njiho-vih vodnih zajetij načrpajo na tone vode vsak dan. V Veliki Britaniji so privatizirali komunalne storitve in v osmih letih so cene narasle za več kot 50 %, čisti dobiček zasebnih ko-munalnih podjetij pa se je povečal za 142 %. Kakovost vode je bila slabša, ker niso več vlagali v vodovode. V Italiji so se morali javni dobavitelji vode v začetku 90. let reorganizirati v delniške družbe (nekatere so postale zasebne, druge pa so ostale javne). V obdobju 1997‒2006 so cene vode narasle za 60 %, investicije v vodno infrastrukturo pa padle za 70 %. V zadnjih letih so se pritiski po privatizaciji vode spet stopnje-vali, a so se jim Italijani odločno uprli. Julija leta 2011 so se na referendumu kar s 96-odstotno večino izrekli proti pri-vatizaciji vode, italijansko ustavno sodišče pa je odločilo, da bo vsak bodoči poskus privatizacije javnih storitev obravna-valo kot neustaven. V Grčiji je privatizacijo vodooskrbe celo zahtevala Evropska komisija kot pogoj za finančno pomoč. Voda je bila delno privatizirana v Solunu in Atenah in cene so narasle za 300 %, kakovost vode pa se je tako poslabšala, da je postala nevarna za zdravje. Zdaj privatizacija vodovo-dnih podjetij v Grčiji nadaljuje. Enako se dogaja v Španiji in na Portugalskem. V Parizu sta vodo kar 25 let upravljali francoski zasebni korporaciji Suez in Veolia. V tem obdobju se je cena za vodo skoraj podvojila. Leta 2010 je bila oskrba z vodo vrnjena lokalni skupnosti in mesto je že v prvem letu prihranilo okoli 35 mio EUR. Pariškemu zgledu je sledilo še 40 lokalnih skupnosti po vsej Franciji. Nekatere evropske dr-žave so svoje vodne vire že zaščitile prav na ta način, da so pravico do vode vpisale v ustavo. Trend vračanja javnih sto-ritev v roke lokalnim skupnostim je opaziti v Nemčiji, Veliki Britaniji, na Finskem, Nizozemskem in še v nekaterih evrop-skih državah. Naj bo dovolj primerov.V EU je iniciativa Pravica do vode (Right2Water) nastala kot odgovor na vedno močnejše pritiske korporacij. Leta 2012 sta Svet EU in Evropski parlament predlagala direktivo o po-deljevanju koncesijskih pogodb, predmet katerih bi bila tudi oskrba s pitno vodo. Iniciativa zahteva, da se oskrba z vodo izloči iz direktive o koncesijah ter umakne iz pogajanj o tr-govinskih sporazumih, kot sta TTIP in CETA. Da so lahko svoje zahteve predočili uradnikom v Bruslju, so morali zbra-ti več kot milijon podpisov v sedmih različnih državah EU. Zbiranje podpisov se je zaključilo pri številki 1,8 milijona. Vendar je bilo mnenje evropskih državljanov povoženo. V Evropskem parlamentu se je glede pobude evropskih drža-vljanov za pravico do vode (European Citizen’s Initiative on the Right2Water) pri amandmaju št. 9 glasovalo o črtanju odstavka št. 47, ki govori o IZKLJUČITVI vodnih virov iz pogajanj o trgovinskih sporazumih. In kako so glasovali slo-venski evropski poslanci? Da se voda izvzame iz trgovinskih sporazumov TTIP in CETA (torej da voda ni predmet ma-nipulacij ) so glasovali dr. Igor Šoltes, Ivo Vajgl in Franc Bo-

govič. Ti štirje pa so se glasovanja vzdržali(!!!): Milan Zver, Patricija Šulin, Romana Tomc in Alojz Peterle. Zakaj?! In kaj počnete v Bruslju, vrli poslanci? Veliki trgovci z vodo se za-nimajo tudi za naše vodne vire. Na vprašanje aktivistov, kaj se dogaja s postopkom glede vpisa pravice do vode v ustavo, je eden od poslancev preko e-pošte odgovoril: »Vpis vode v ustavo je v proceduri v parlamentu, in sicer v fazi, ko stro-kovna komisija pripravlja svoje stališče o načinu vpisa.« In to 'stališče' pripravljajo že od leta 2014!!! Če bosta letos podpisana sporazuma TTIP in CETA, se lah-ko poslovimo od svojih naravnih virov. Velika verjetnost je, da bodo multinacionalke najbolj pritiskale na šibke države v težavah. Ukrepati je treba, dokler je še čas! Slovenske vode niso več 100-odstotno naše. Z nakupom skupine Laško je Heineken dobil zelo veliko dobre vode: v Ljubljani štiri vrtine (V-3, V-4, V-6 in V-8), ki jih lahko izkorišča do leta 2035 in iz njih načrpa kar 118 litrov vode na sekundo(!). Poleg tega še osem vrtin v Laškem – vse to predstavlja 60 % slovenske vode za živilsko industrijo. Hrvaški Atlantic group, sedanji lastnik Droge - Kolinske in znamke Donat Mg, ima danes v Sloveniji pravico do izkoriščanja štirih vrtin do leta 2035. Če upoštevamo še prodano Radensko, je danes od skupaj 29 vr-tin v Sloveniji 17 največjih in najkakovostnejših v lasti tujih korporacij.V Sloveniji se je letošnjega 30. januarja organizirala Ci-vilna iniciativa »ZA SLOVENIJO IN SVOBODO«, kate-re namen je s pomočjo podpisov državljanov doseči, da se neodtujljiva pravica do vode določi kot ČLOVEKOVA PRAVICA, ZAPISANA V USTAVI. Do 13. februarja, ko pišem ta članek, jo je v pičlih dveh tednih podpisalo že skoraj 23.000 Slovencev. Ste ali boste med njimi tudi vi? Več informacij o tem dobite na spletni strani, kjer lahko tudi podpišete peticijo (glejte okvirček spodaj). Čeprav je denar sveta vladar, pa je jasno, da ne gre samo za posel in zaslužke. Monopol nad vodo pomeni obvladovanje ljudi in celih držav, saj pitno vodo vsi potrebujemo za življe-nje. Voda je naravna dobrina, ustvarjena za vse, ki živimo in rastemo na planetu Zemlja, zato bi morala biti brezplačno dostopna vsakomur. Kako lahko dopustimo, da si to življenj-sko pomembno dobrino lasti le peščica!?

Nives Mahne Čehovin (VIRI: tuje in slovenske spletne strani; preberite tudi zelo izčrpen slovenski članek Boruta Mekine, objavljen v Mladini 15. 5. 2015: http://www.mladina.si/166430/nasa-voda-korporacijam/)

V današnjih časih je koledar običajna reč in okoli novega leta se nam po-nuja v najrazličnejših oblikah. Gotovo danes ni hiše, ene same družine, kjer ne bi imeli vsaj en koledar.Raba koledarja se je uveljavila dokaj pozno, četudi se pripisuje izdelava prve priprave za beleženje dni, mesecev in leta, torej koledarja, egipčanskemu astronomu Ptolemeju, ki je živel v 2. stoletju pred našim štetjem. V rimskih časih je beseda »koledar« (»calendario«) imela povsem drug pomen. Tudi ta-krat je bil koledar knjiga, v katero so rimski bankirji vpisovali obresti na izpo-sojeni denar. Ker so obresti vpisovali vsakega prvega v mesecu in so Rimljani prvi dni meseca imenovali »calende«, je potem tudi za dolžnike zelo neljuba knjiga dobila ime »calendarium«.O koledarju v današnjem pomenu govori zgodovina šele v 12. stoletju, toda širiti se je začel šele pred izumom knjigotiska v drugi polovici 15. stoletja. Toda tudi pred tem so ljudje uporabljali priprave za označevanje časa. Spo-mnimo se Robinzona, ki si je kot brodolomec na samotnem otoku vrezoval svoj koledar v palico. Da ne bi izgubili kontrole nad časom, so se ljudje zate-kali k sistemu koledarjev, kakršne so imeli, preden je človeštvo dobilo tiskane pratike. Iz teh starih časov je shranjenih več primerkov, navedla bom le enega. V Veli-ki Britaniji so v tistih časih imeli koledar v cerkvi. Ob glavnem oltarju je visela debela četverokotna palica, na kateri je bil zaznamovan koledar za vse leto. Na robovih palice so bile zareze. Vsaka zareza je pomenila en dan. Vsaka sedma zareza je bila nekoliko globlja, to je bila nedelja. Na tem lesenem koledarju so bili označeni tudi nekateri prazniki, seveda s primitivnimi simboli, kot kaže tudi skica take viseče pratike (Jurijevo na 24. aprila s sulico, 1. maj s cvetom ipd.). Ponekod so take palične koledarje opremili z obročkom, ki so ga vsak dan premaknili za eno zarezo naprej, da so točno označili dan in da se pri šte-tju niso zmotili. Ti primitivni koledarji, kakor tudi stare peščene sončne ure nam dokazujejo, da je človek začel meriti čas že v davnih časih.Klelija Potokar

Obiščite internetno stran:http://www.pravapeticija.com/vpis_neodtujljive_pravice_do_vode_v_ustavoin podpišite peticijo za VPIS NEODTUJLJIVE PRAVICE DO VODE V USTAVO, da zaščitimo lastne vodne vire, dokler jih še imamo!

O KOLEDARJIH STARIH ČASOV


MITNICA IN DVOREC KLANEC PRI KOZINI (KLANAZ, CLANEZ)Vsak razvit narod se trudi, da bi čim bolj spoznal svojo razvojno pot in v njej odkril sile, ki so ga krepile, ter sile, ki so ga v njegovi rasti ovirale. Zaveda se namreč, da je ves njegov sedanji boj s tisoči nitmi povezan s preteklostjo, ki mu s svojimi izku-šnjami kaže boljšo pot v bodočnost.

Take niti iz preteklosti so tudi grajske stavbe, dvori in dvorci na Krasu in v Brkinih. Ti nam osvetljujejo marsika-tero stran naše zgodovine. žal pa je bila usoda številnim dvorom in dvor-cem nenaklonjena in so izginili brez sledu, s prebivalci in njihovimi zgod-bami vred. Grajske stavbe so danes v propadajočem stanju ali pa so za njimi ostale le razvaline.

Klanec pri Kozini je imel v daljni pre-teklosti dvorec in mitnico. Zaradi lege ob pomembni poti od Jadranskega morja po dolini Rižane in Glinščice proti Kranjski je imel v srednjem in novem veku velik strateški pomen. Mitnica je bila v pisnih virih prvič omenjena leta 1416. V njej so več sto-letij pobirali mitnino za blago, ki so ga prevažali v beneški Koper. Za mi-tninsko postajo so skrbeli vitezi, ki so se imenovali po Klancu. Leta 1526 je bil lastnik mitnice oziroma dvorca go-spod Henrik iz Klanca. Janez Vajkard Valvasor je v Slavi Vojvodine Kranjske v letu 1689 pri opisu gradu Socerb po-ročal, da je dvorec v Klancu matična hiša gospodov iz Klanca. Rodovina je izumrla že pred Valvasorjevim časom. V srednjem veku je imela mitnica obli-ko utrjenega stolpa, skozi katerega je bila speljana cesta. Njegova podoba je shematsko upodobljena na topografski risbi Kraškega roba, ki jo je leta 1535 izdelal Franco Cappi. Pozneje so ne-udobni stolp razširili in ga prezidali v dvorec. Na Valvazorjevi skici iz časov okoli leta 1678 je že videti prezidavo in povečano stavbo. Skozi njo je bila tudi takrat še speljana glavna cesta. V 18. stoletju je mitnica, ki je imela v tistem obdobju iste lastnike kot bližnji grad

Socerb, postopoma izgubila pomen. Po propadu Beneške republike leta 1797 je bila mi-tnica odpravljena. Najbrž je stavba takrat prešla iz državne v zasebno last. Novi lastniki so jo temeljito obnovili in ji do-končno dali podobo manjšega dvorca. Zaprli so podvoz skozi stavbo in vzhodno od nje, na drugem bregu Glinščice, zgra-dili obvozno cesto.

Leta 1957 je bila mimo Klanca zgrajena nova obvozna cesta proti Kopru in Istri, ki je po-slopje in staro vaško jedro pu-stila povsem ob strani. Sedaj je preurejena za stanovanjske namene in je v lasti družine Rudež. Njen nekdanji pomen lahko danes le še slutimo.Klelija Potokar

Viri: Skicna knjiga za Topografijo, Metropolitanska knjižnica v ZagrebuLuigi Foscan – Erwin Vecchiet, I castelli dell Carso medioevale, Trieste, 1985Ivan Jaklič, Vsi slovenski grado-vi, Ljubljana 1997

Dvorec oziroma mitnica v Klancu v Valvazorjevi Skicni knjigi, 1678

Vaška naselbina Klanec z dvorcem v mapi francisijskega katastra, k. o. Klanec, Arhiv Republike Slovenije

Pogled na dvorec ob reki Glinščici s severne strani

Pogled na glavno fasado dvorca

v 64. letu starosti je umrl naš dragi mož, ati in brat.Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prija-

teljem, sosedom, znancem in vaščanom, ki ste nam pomagali, stali ob strani, izrekli sožalje, podarili

cvetje in sveče. Posebna zahvala dr. Đurišiču in sestri Olgi iz Ambulante Hrpelje, intenzivnemu oddelku

bolnišnice Izola, upokojencem rižanskega vodovoda za lep govor, g. župniku in pevcem iz Škofij za lepo odpete pesmi, pogrebni službi Komunale Koper ter

vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.žalujoči vsi njegovi.

Krvavi Potok, Škofije, 5.2.2016

PAVEL BURIĆ(1.10.1951 - 2.2.2016)

iz Krvavega Potoka

Zahvaljujemo se sosedom v Vrhpoljah in Montinjanu za nudeno pomoč, zdravstvenemu osebju Bolnišnice

Izola in Doma upokojencev Izola, patronažni službi, pevkam folklorne skupine Mandrač, Dalji za

poslovilni govor, duhovniku in osebju KSP Sežana za opravljen obred.

Zahvaljujemo se sorodnikom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti,

darovali cvetje in sveče.

Sin Mitjan, hči Magda in sestra Lilijana z družinami

ANSELME ABRAM6. 7. 1929 - 10. 1. 2016

iz Vrhpolj pri Kozini

Poslovili smo se od drage mame, sestre, none

in pranone

Od njega smo se na hrpeljskem pokopališču poslovili 8. 1. 2016. Za izrečeno sožalje, tople stiske rok, darovano

cvetje in sveče se vsem iskreno zahvaljujemo.

Otroci z družinami

MILAN PEČAR1927 - 2016

5. 1. 2016 nas je za vedno zapustil naš dragi oče, tast, nono in pranono

ZAHVALA

Ugasnila je luč življenja se prižgala luč spomina,

ko ostaja v srcu tiha, skrita bolečina ...

Tiho teče našega življenja reka,tiho teče solza lepega spomina,umre srce, a ostane bolečina,

v srcu dragega in večnega spomi-na.

Iskrena zahvala sorodnikom, prijateljem, sovaščanom in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala vsem za izrečeno sožalje, darovano cvetje

in sveče ter prispevke. Zahvala tudi župniku Vidu Premrlu za opravljen cerkveni pogreb in Robert Kastelicu za ganljiv govor. Hvala tudi KSP d.d. za

pomoč pri pogrebu.

žalujoči: sin David z družino ter sestra Bogdana in brat Branko z družinama

JUSTINA MIKOL (25.11.1940 - 15.02.2016)

V ponedeljek, 15.2.2106, nas je zapustila

Mama, tvoj glas je zavedno

odšel od nas.A, ti boš za vedno

ostala v nas.

Tiho teče solza lepega spominaumre srce, a ostane bolečina

v srcu dragega in večnega spomina.

Ni tvojih besed in stiska rok,ostal je le spomin in trpek jok.Ko nekoga za vedno izgubiš,ko odnese za seboj del tebe,

šele takrat se zaveš, da ga ljubiš bolj kot sebe.

ZAHVALA


Popotniško-izletniški blog za družine: kamzmulcem.si

Starši na blogu kamzmulcem.si dnevno dobivajo ideje za izlete po Sloveniji, predloge za krajša prostočasna doživetja z otroki in potopise s potovanj z otroki iz vseh koncev sveta. Namen bloga je preko strukturiranih zapisov staršem podajati najbolj relevantne informacije o določeni destinaciji, jo podrobno opisati in bralce iskreno opozoriti na njene morebitne slabosti. Prek zapisov o različnih destinacijah avtorice bloga poskrbijo za promocijo poznanih ali tistih še ne dobro raziskanih kotičkov Slovenije ter rade povežejo lokalne ponudnike storitev (gostince, lastnike namestitev, izvajalce športnih aktivnosti ali aktivnosti za otroke) z iskalci novih doživetij.

del

imo

info

rmaci

je

@ Poznate tudi vi kakšno zanimivo in uporabo internetno stran? Bi jo delili z nami? @ Pošljite naslov in kratek opis na [email protected] !

prihaja na platna in odreKOSOVELOVEGA DOMA SEŽANA

Spletni nakup vstopnic in celoten program: www.kosovelovdom.si

Nedelja, 6. marec, ob 20.00NUŠKA DRAŠČEK: VEČER MUZIKALA – SPREHOD PO WEST ENDUZa Glasbeno-plesni in Briljantni abonma ter izven

Sobota, 12. marec, ob 10.00Zavod EN-KNAP, koproducent Gledališče Koper: HUDA MRAVLJICASrečkin abonma in izven

Ponedeljek, 7. marec, ob 19.00 v Kosovelovi sobi v Sežani

NINA NOVAK OISEAU - V ŠEPETU TREPETInterdisciplinarni umetniški performans

Večer besede. Večer glasbe. Večer popotovanja po naravi in globinah

človeškega čustvovanja. Večer za dušo. Večer prirejata Kosovelov dom Sežana in

Ljudska univerza Sežana. Vstop je prost.

Torek, 8. marec, ob 20.00 Dokumentarni film KOMBINATFilm govori o istoimenskem ženskem pevskem zboru.

Nedelja, 13. marec, ob 20.00Špas teater Mengeš: MOŠKA COPATA

Izven

Petek, 25. marec, ob 20.00Koncert: MARKO ČEPAK - MAKIPredstavitev plošče Makia planet

Ponedeljek, 4. april 2016, ob 20.00SNG Nova Gorica: Jean Baptiste

Poquelin Molière – TARTUFFEZa Gledališki in Briljantni abonma ter izven

oglas hrpelje a5.indd 1 3.2.2016 9:18:02

KNJIŽNICAProgram za marec 2016:

Urnik: PONEDELJEK 7.00–14.00, TOREK 12.00–18.00, SREDA in PETEK 10.00–17.00, SOBOTA 8.00–13.00

Razstava z otvoritvijo in delavni-co ob dnevu žena/veliki noči: ��1. marec od 18.00 do 20.00: Jerica Strle, razstava aranžmajev iz suhih rož, z delavnico ustvarjanja suhih rož »Z roko v roki«. Potrebne prijave vsaj teden prej na 05 / 680 30 27. Zaželen prostovoljni prispevek za material.

Prireditve v marcu 2016: ��4. marec ob 18.00: predavanje - Aleksander Zajec: Norma duše v praksah Grigorija Grabavoja in Arkadija Petrova. Predavanje bo v dveh delih: a) teoretični del – upravljanje notranjega potenciala, razvijanje sposobnosti človeka, upravljanje sebe in svoje notranje realnosti, b) praktični del – vaje za širjenje luči v duši, uporaba številk kot žarkov svetlobe, odpiranje ljubezni z zavedanjem, da smo eno skupaj s stvarstvom, ustvarjanje dogodkov iz ljubezni in z ljubeznijo. Aleksander Zajec je svetovalec za celostno dobro počutje, sledi učenju ruskih učiteljev Grigorija Grabovoja, Igorja Arepjeva in Arkadija Petrova ter v Italiji prireja srečanja in seminarje z ruskim duhovnim učiteljem Romanom Girejlom, enim od najbližjih sodelavcev Arkadija Petrova. Aleksander oz. Saša je Rus in prihaja k nam, ker se tudi v Sloveniji odpira šola Drevo življenja, ki je namenjena tako slovenskim kot

italijanskim slušateljem. Prvi seminar se bo odvijal 5. in 6. marca na domačiji Pri Arturju, na Ostrožnem Brdu (Vremska dolina). Na večeru v knjižnici v Kozini bo Saša svoje delo predstavil slovenskim obiskovalcem. Vstop je prost. Prevajala bo Martina Kafol. ��8. marec ob 18.00 - ob dnevu žena: predavanje - Društvo Veles: Ženski aspekt v slovenskem duhovnem izročilu (slovenska mitologija)��15. marec ob 18.00: pravljično-ustvarjalna urica Tokrat pravljico pripovedujejo/igrajo rodiški otroci pod mentorstvom Tanje Trebec Benedejčič. ��22. marec ob 18.00: srečanje ŠK Zgodbarnica ��29. marec ob 18.00: literarni pogovor z zgodbarničarjem Tomažem Mahkovicem ob novem romanu Bukov svet. Z avtorjem se bo pogovarjal Stojan Ržek, tudi sam avtor pesniških zbirk in slikar. Za glasbeni utrinek bosta poskrbela Urška Vrh in Tomaž Bajec. ��9. april ob 19.00: prireditev ŠK Zgodbarnica - ob dnevu žena: v sodelovanju z zamejskim društvom KD Slovenec iz sosednjega Boršta/Zabrežca vas vabimo na družabni in kulturni večer »Srčne zgodbe«, z veliko smeha, glasbe in dobrimi zgodbami, v njihov vaški dom v Zabrežcu. Večer bosta vodili Zlata Cergol in Anamarija Delbello, za glasbeno vzdušje bo poskrbela Brštulin banda iz Harij, za dobro počutje pa zgodbarničarji z gosti. Prisrčno vabljeni.

Dobrodelni koncert z glasbo

Iztoka Mlakarja!Zbrana sredstva bodo

namenjena za delovanje Varne hiše na Krasu.

Izvaja:

Etno band Poseben gušt23.3., ob 19h,

v KD Hrpelje!Vabljeni!

MAREC 2016 | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | NAPOVEDNIK | 5150 | ZA VSAKEGA NEKAJ | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | MAREC 2016

KRAJEVNI URAD HRPELJEvsako prvo in tretjo sredo v mesecu, od 8.00 ure do 12.00 ure in od 13.00 ure do 16.30 ureKNJIŽNICA KOZINATel.: (05) 680 30 27, pon: 7.00 - 14.00, tor: 12.00 - 18.00, sreda in petek: 10.00 - 17.00, četrtek zaprto, sobota: 8.00 - 13.00, nedelja zaprtoMEDOBČINSKI INŠPEKTORAT IN REDARSTVOTel: (05) 73 10 141 ali po elektronski pošti: [email protected]

POŠTA Kozinaod ponedeljka do petka: 8.00–11.30 in 14.30–18.00, sobota: 8.00–11.00

POŠTA MaterijaPon, tor, čet, pet: 8.00–16.00, sre: 8.00–17.00, sobota: 9.00–11.00

POŠTA ObrovNOV URNIK ZA SOBOTO! Ponedeljek, sreda, petek: 9.00–11.00, torek, četrtek: 15.00–17.00, sobota: 8.00–9.00.

Banka Koperod ponedeljka do petka: 8.30–16.30, sobota: 9.00–12.00Deželna banka Slovenijeod ponedeljka do petka: 8.00–12.00 in 13.00–16.00, sobota: zaprto

ZBIRNI CENTER KOSOVNIH ODPADKOV V HRPELJAH (na začetku obrtne cone):tor: 14.00–17.00, čet: 9.00–13.00, vsako 1. in 3. soboto v mesecu: 9.00–13.00

Dimnikarske storitve Enerdim: 031 662 550

Zdravstvena postaja Hrpelje: (05) 689 04 90 Splošna ambulanta dr. Georgijeva: 05 6890 498Splošna ambulanta dr. Lazić: 05 6890 499Referenčna ambulanta: 05 6890 500Dežurna služba in urgenca: 05 6890 490Lekarna Hrpelje: (05) 680 00 60pon–pet: 8.30–16.00, sob: 9.00–12.00, ned: zaprtoLekarna Divača: (05) 731 17 80pon: 12.30–19.00, tor: 7.30–14.00, sre: 10.00–19.00, čet–pet: 7.30–12.00 Lekarna Sežana: (05) 731 17 70pon –pet: 8.00–19.00, dežurstvo: 19.00–21.00, sob: 9.00–12.00, dežurstvo: 19.00–21.00, ned: dežurstvo: 9.00–11.00 in 19.00–20.00Lekarna Koper na Kidričevi: (05) 611 00 00Dežurstvo: neprekinjenoRedni urnik: pon–pet: 7.30–19.00, sob: 7.30–13.00, nedelja in prazniki: 8.00–12.00Varuh pacientovih pravic: Info: 041 667 501; ponedeljek, torek in četrtek od 18:00 do 20:00 ali e-pošta: [email protected]. Več na: http://www.mz.gov.si/Veterinarska ambulanta Hrpelje: (05) 680 01 99Policija: 113Policijska postaja Kozina: tel.: (05) 618 12 00 ali e-naslov: [email protected]

Gasilci in nujna medicinska pomoč: 112 PRIJAVA NAJDBE ZAPUŠČENE ŽIVALI (brez skrbnika) ALI IZGU-BLJENE ŽIVALI: 051 30 44 35 (Polona) ali 041 71 37 32 (Ada), Zavetišče Horjul PRIJAVA ŽIVALI, KI OGROŽA VARNOST ČLOVEKA ALI PREDSTA-VLJA NEVARNOST V PROMETU: Policija na 113 PRIJAVA NAJDBE MRTVE ŽIVALI: (05) 338 37 01, Veterinarsko higienska služba Nova Gorica, enota Južne Primorske PRIJAVA MUČENJA OZ. NEPRAVILNE OSKRBE ŽIVALI PO VE-LJAVNI ZAKONODAJI: VURS, OU Koper, Trg Brolo 4, 6000 Koper, [email protected], (05) 663 45 00

Naravoslovno-zgodovinska učna pot – informacije za ogled: Vladimir Grželj (031 539 028) in Darij Jelušič (041 282 453)

BREZPLAČNI PREVOZI: [email protected], www.sopotniki.org, 031 831 030

Za najavo prireditve v Občinskem glasilu pošljite elektronsko pošto na naslov: [email protected] ali pokličite na telefon: (05) 6800 150 ali pošljite po pošti na naslov: Občina Hrpelje - Kozina, Hrpelje, Reška c. 14, 6240 Kozina.Info za glasilo: Ester Mihalič, 051 677 017 in [email protected] Info za prireditve in drugo: Občina Hrpelje - Kozina, Ester Mihalič, tel.: (05) 6800 150, e-pošta: [email protected] izdaja: Občina Hrpelje - Kozina, Hrpelje, Reška cesta 14, 6240 Kozi-na. Naklada 2000 izvodov. Odgovorna urednica: Ester Mihalič, Uredniški odbor: Helena Godina, Vlasta Race Boljunčič, Vasja Valenčič, Jadran Šturm, Nives Mahne Čehovin in Nika Križman. Lektorica: Nives Mahne Čehovin.Tisk in oblikovanje: Tiskarna Vek, Koper. Foto: arhiv občine, kar ni posebej navedeno. Število izvodov: 2140 kos.

POTUJOČA KNJIŽNICAPotujoča knjižnica bo v marcu 2016 obiskala Občino Hrpelje - Kozina po naslednjem razporedu:

Kraj Ura Datum obiska

Javorje 16.45–7.15 3. in 31. marec

Materija 13.30–13.50 10. marecVelike Loče 14.00–14.30Gradišče 14.40–15.20Markovščina 15.30–16.00Slivje 16.10–17.00Hotična 17.10–17.30Brezovica 17.40–18.10Rožice 18.20–18.40Rodik 8.30–9.00 24. marec Za potujočo knjižnico:Nevenka Gropajc

Vabljeni v četrtek, 10. 3. 2016, ob 19.30 uri

na nov večer komedije v KD Hrpelje!

Tokrat nas bo s svojo komedijo navduševal izjemni:

Tadej Toš.Toševe predstave so ruska ruleta za vse, ki se znajdejo na prizorišču, nikoli se ne ve, kdaj in kje bo padlo ter po kom. Njegov svojevrstni smisel za humor (ptujski)

je običajno sprejet odprtih rok - oster in pisan kot mavrica, v glavnem pa nekje med romantično ironičnim

in nesramno ciničnim; naslonjen na primitivnost in vulgarnost človeške biti … Toš se v svojih šovih

posmehuje in norčuje tudi iz najbolj resnih situacij v življenju - to je po njegovem mnenju eden od načinov,

s katerim se je moč ubraniti pred avtomatizacijo in brezčutno robotizacijo življenja. In še nasvet: otroci naj

ostanejo doma. Vstopnina: 12 €Vstopnice lahko rezervirate na telefonski številki

040 422 944 ali preko elektronske pošte: [email protected]. Karte bodo na voljo tudi na

dan dogodka, uro pred predstavo, na blagajni KD Hrpelje.

Otroci, vabljeni na predstavo v marcu!

Z nami bo

Melita Osojniksreda, 9.3., ob 17.00 uri,

v KD Hrpelje!Zabavna glasbeno-animacijska predstava z mnogo

humorja in animacije, kjer so otroci del predstave in ne le gledalci. Skupaj bomo iskali zelenega škrata Ariela, ki

kuje srečo in zaklad za otroke, potolažili bomo osamljeno deklico Jokico, se nasmejali porednim čevljem, ki so jo kar sami mahnili na sprehod, pa seveda tudi malo

čarali in skupaj z malim čarovnikom pričarali izgubljeno pesmico. Na koncu bomo našli škrata Ariela, ki nam bo povedal, kje se skrivata sreča in zaklad. Zeleni škrat

Ariel je izjemno zabavna predstava. Vstopnina: odrasli: 4 EUR, otroci 2 EUR,

otroci do dveh let brezplačno.

Zeleni Skrat

Vabimo vas na premiero filma

»Po poteh mitskega izročila«,

ki je nastal v okviru serije »Po poteh«, RTV Slovenija.

Skupaj z režiserji serije ter strastno raziskovalko mitologije v Rodiku,

dr. Katjo Hrobat Virgolet,

si jo bomo ogledali v vaškem domu Rodik v soboto,

27. februarja 2016, ob 19. uri

Na sporedu RTV SLO bo 1. marca 2016.

Vabljeni! TD Rodik

52 | NAPOVEDNIK | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | MAREC 2016

Koledar aktualnih dogodkov v OHK

Start skupinskega pohoda:ob 8.30 pri karavli na Beki (vodijo vodniki PD Slavnik)

Srečanje v Botaču: ob 11.00 Srečanje na Beki: ob 13.00

V kulturnem programu bosta nastopila Matic Štavar in Tine Babuder.Topla malica zagotovljena.Občina Hrpelje - Kozina in Občina Dolina

Odprta meja v novem času

Beka-Botač20. marec

Datum in ura Kraj Dogodek Organizator Kontakt

26.2., ob 19h KD Hrpelje Koncert KD Dotik z gosti KD Dotik 05 6800 150

27.2., ob 19h Vaški dom Rodik Premiera filma »Po poteh mitskega izročila« TD in KS Rodik www.rodik.si

1.3., ob 18h Knjižnica Kozina Razstava aranžmajev suhih rož Knjižnica Kozina 05 6803 027

1.3. Kobjeglava, dvorana Športnik leta ŠZ Hrpelje - Kozina [email protected]

1.3., ob 17h Prostori OHK Predavanje s predstavitvijo mineraliziranega gnojila Bio Guano Matej Mezgec [email protected]

4.3., ob 18h Knjižnica Kozina predavanje »Norma duše« Aleksandra Zajca Knjižnica Kozina 05 6803 027

4.3., 15h - 16h Sejna soba OHK brezplačni arhitekturni nasveti OHK 05 6800 150

8.3., ob 18h Knjižnica Kozina Društvo Veles: Ženski aspekt v slovenskem duhovnem izročilu Knjižnica Kozina 05 6803 027

9.3., ob 17h KD Hrpelje Predstava za otroke: Zeleni škrat z Melito Osojnik OHK 05 6800 150

10.3., ob 19.30h KD Hrpelje Večer komedije: Tadej Toš OHK 040 422 944 ali preko elektronske pošte: [email protected].

15.3., ob 18h Knjižnica Kozina pravljicno-ustvarjalna urica Knjižnica Kozina 05 6803 027

20.3. Beka, Botač Odprta meja v novem času OHK 05 6800 150

22.3., ob 18h Knjižnica Kozina srečanje ŠK Zgodbarnica

23.3., ob 19h KD Hrpelje Koncert glasbe Iztoka Mlakarja: izvaja Poseben Gušt OHK 05 6800 150

29.3., ob 18h Knjižnica Kozina Literarni pogovor: Tomaž Mahkovic Knjižnica Kozina 05 6803 027

9.4., ob 19h Vaški dom Zabrežec Družabni in kulturni večer »Srčne zgodbe« Knjižnica Kozina 05 6803 027

NIA telovadba: v Hrpeljah vsak torek in četrtek ob 19h, v Rodiku vsak torek ob 20.30Qigong: vsak ponedeljek od 18.30-20.00 v Vaškem domu Hrpelje Nordijska hoja: Športna dvorana Hrpelje, vsak zadnji petek v mesecu ob 17.uri Aerobika: Vaški dom Hrpelje, vsak torek in četrtek, od 18h do 19h

Zumba: Vaški dom Hrpelje, vsako sredo, od 18h do 19h Brkinski: vsak četrtek ob 19h, v Vaškem domu Hrpelje Prijava prireditev: [email protected]

občinsko glasilo...drive, renault zoe, nissan leaf, bmw i3, vw e-golf, tesla model s in drugi. Čas...

Documents