občinsko glasilo · leti, ko smo na šoli imeli gibalno ovira-nega učenca in je bilo gibanje zanj...

OBČINA HRPELJE - KOZINA

številka 2 letnik XIX - 2017

občinskoGLASILO

ma

rec

20

17

MAREC 2017 | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | AKTUALNO | 3

Aktualno v naši občiniVRTEC HRPELJE – Dozidava vrtca v Hrpeljah, 1. fazaZadnjega dne januarja smo podpisali pogodbo s podjetjem Geoit d.o.o. iz Kopra, ki je izvajalec del za dozidavo vrtca v Hrpeljah – 1. faza. S tem bo vrtec pridobil novo igralnico, sanitarije in garderobo, dela pa bodo zaključena v poletnih mesecih. Zaradi izvajanja del je nekoliko spremenjen prome-tni režim oz. parkiranje v okolici vrtca in šole. Prosimo za strpnost in razumevanje.

V marcu bodo stekla dela za ureditev ulice pri trgovini Fama. Dela izvaja Komunalno-stanovanjsko podjetje Sežana, na-ročnik je občina.

RODIK V prvi polovici februarja je bila v Rodiku predstavitev na-črta ureditve kanalizacije. Ob številni prisotnosti občanov je stekel pogovor, krajani pa so lahko svoje mnenje podali še v naslednjih dneh javne razgrnitve. Konec februarja bo stekel postopek za pridobitev gradbenega dovoljenja.

AKTUALNO 2MED LJUDMI 15ŠPORT 28MLADARIJE 33ZA VSAKEGA NEKAJ 38NAPOVEDNIK 51

IZ VSEBINE

Info za glasilo: Ester Mihalič, 051 677 017, [email protected]

Info za prireditve in drugo: Občina Hrpelje - Kozina, Ester Mihalič, 05 / 6800 150, [email protected]

Glasilo izdaja: Občina Hrpelje - Kozina, Hrpelje, Reška cesta 14, 6240 Kozina

Število izvodov: 2140

Odgovorna urednica: Ester Mihalič

Uredniški odbor: Helena Godina, Vlasta Race Boljunčič, Vasja Valenčič, Jadran Šturm, Nives Mahne Čehovin in Nika Križman

Lektorica: Nives Mahne Čehovin

Tisk in oblikovanje: Tiskarna Vek, Koper

Foto: Arhiv občine, kar ni posebej navedeno.

KOZINA – Gradnja krožnega križiščaV času priprave glasila so bila dela za izgradnjo krožišča med trgovino Tuš, bencinskim servisom Mol in novo trgovino pri koncu. Potrebno je bilo kar nekaj potrpljenja, saj je bil prometni režim povsem spremenjen. Do odločitve za krož-išče je prišlo v dogovoru s podjetjem Godina d.o.o., ki gradi novo trgovino, k sodelovanju pa smo pritegnili še Direkcijo za infrastrukturo RS, ki je lastnica Bazoviške ceste. Občina je pri tem investirala v ureditev pločnika, infrastrukture in povezovalne pešpoti od Mestnega trga (od prehoda za pešce pri nekdanji restavraciji »Mexico«), mimo avtobusne postaje do nove trgovine. Občinska uprava

≈Problematiki prometa v OHK«

Nagovor s povabilomObčina Hrpelje – Kozina je, zaradi svoje geografske lege, stičišče pomemb-nih prometnic, prečkajo jo primorska avtocesta in zelo prometna državna cesta G1-7, ki občino tako rekoč prepolavlja. Biti ob prometnih poteh je vedno pomenilo večje ekonomske možnosti, kot pa biti oddaljen od njih. Problem nastane, ko promet narase do te mere, da ogroža človeška življe-na. Ravno to se je začelo dogajati na cesti Krvavi Potok – Obrov. V zadnjih dveh letih je tovorni tranzitni promet prerasel zmožnosti ceste. Tranzitni tovorni promet, preko mejnega prehoda Starod vstopi v RS iz hrvaškega avtocestnega križa, se prepelje po dobrih 35-ih kilometrih državne ceste preko naše občine in zapelje skozi mejni prehod Krvavi Potok v Italijo, tam pa se takoj vključi na italijansko avtocestno omrežje. S tem načinom se v celoti izognejo plačilu cestnin na slovenskih avtocestah. Frekvenca prometa se je skokovito povečala in začela povzročati težave lokalnemu prebivalstvu. Prebivalci vasi ob cesti zahtevajo ukrepe, kar je razumljivo, posebej ob dejstvu, da se je v zadnjih letih premalo vložilo v to, da bi se varnost udeležencev in prebivalcev izboljšalo. Kljub temu, da so se stvari začele izboljševati - dobili smo nekatere pomembne infrastrukturne pri-dobitve (pločnike, prometno signalizacijo, krožišča in podobno), pa nas do zadovoljivega stanja čaka še kar nekaj investicij. Nejevoljo povzročajo tudi drevesa, ki rastejo tik ob cestišču in so bila zasajena v času konjskih vpreg, saj so takrat imela funkcijo, danes pa so jo v celoti izgubila. Še več: kar nekaj življenj se je na žalost končalo prav v teh drevesih.

Težko delim mnenje, da je edini in glavni krivec Direkcija RS za investi-cije, saj se je z njimi sodelovanje izboljšalo v začetku leta 2015, od takrat naprej imajo posluh za naše probleme, seveda pa je nemogoče v dveh letih popraviti, kar bi moralo biti postorjeno v zadnjih dveh desetletjih.Naše težave izvirajo iz odločitve države, da večino tovornega prometa pre-usmeri na Starod in našo cesto, kot najprimernejšo, s tem pa razbreme-ni cesto preko Pivke in Ilirske Bistrice. Na ta način smo dobili večji del Schengenskega tovornega prometa iz Hrvaške proti Italiji.

Večkrat je bilo s pristojnimi službami(Ministrstvo za promet poslanci DZ) izpostavljeno, zakaj je temu tako? Ali so naši občani manjvredni? Ali je prav, da gre toliko tovornega prometa necestninjenega skozi Slo-venijo? Zakaj smo potem takem gradili avtoceste?

Saša Likavec SvetelšekŽUPANJA OHK

AKTUALNI OBČINSKI RAZPISI!!!

obveščamo vas, da so bili 27. 2. 2017 objavljeni sledeči javni razpisi:

1) Javni razpis za sofinanciranje dejavnosti kulturnih društev in prireditev

2) Javni razpis za sofinanciranje programov na področju športa

3) Javni razpis za vzdrževanje javnih športnih objektov4) Javni razpis za sofinanciranje dejavnosti turističnih

društev in prireditev5) Javni razpis za sofinanciranje programov društev za

ohranjanje narodne zavesti6) Javni razpis za sofinanciranje humanitarnih

organizacij in društev s področja socialnega in zdravstvenega varstva

7) Javni razpis za sofinanciranje programov, ki niso predmet drugih razpisov v Občini Hrpelje - Kozina

8) Javni razpis za sofinanciranje ukrepov spodbujanja zaposlovanja v Občini Hrpelje - Kozina

Rok za prijavo na razpise je: 13. 3. 2017.Podrobnejše informacije dobite na spletnih

straneh Občine Hrpelje - Kozina.

ZAČELO SE JE …Otroci in zaposleni iz Vrtca Sežana, enota Hrpelje smo se razveselili, ko smo ob vrtcu zaslišali novo pesem. Zape-li so namreč gradbeni stroji, ki nam bodo družbo delali kar nekaj časa. Nato pa … hop v novo igralnico in druge potrebne prostore. Da bodo dela potekala tekoče in brez težav, bodo spremljali kar najmlajši nadzorniki, ki so že na delu …Za Vrtec Hrpelje, vodja enote Romana Dujmovič

V ponedeljek 27.3. ob 17.00 uri v KD Hrpelje, pripravljamo okroglo mizo o

»Problematiki prometa v OHK«, kjer bomo skupaj z vsemi deležniki iskali rešitve,

kako stvari izboljšati. Vsako mnenje šteje, kakor tudi: več glav več ve,

zato povabljeni na okroglo mizo!

MAREC 2017 | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | AKTUALNO | 54 | AKTUALNO | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | MAREC 2017

16. REDNA SEJA Občinskega sveta Občine Hrpelje - Kozina, dne 31. januarja 2017

Na 16. redni seji Občinskega sveta Občine Hrpelje - Kozina dne 31. 1. 2017 so bili sprejeti naslednji sklepi:

1) Potrdi se zapisnik in sklepi 15. redne seje z dne 22. 12. 2016.

2) Občinski svet Občine Hrpelje - Kozina je sprejel proračun za leti 2017 in 2018 in potrdil Odloka proračunu Občine Hrpelje - Kozina za leti 2017 in 2018. Oba odloka začneta veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu.

PRORAČUNA SI LAHKO POGLEDATE NA INTERNETNI STRANI OBČINE, LAHKO POŠLJEMO DOKUMENTA PO ELEKTRONSKI POŠTI ALI SI JU POGLEDATE V SPREJEMNI PISARNI OBČINE V ČASU URADNIH UR.3) V Svet javnega zavoda Kosovelova knjižnica Sežana je

imenoval: Mirjam Franetič Frankovič, Famlje 17, 6217 Vremski Britof

kot skupno predstavnico občin izven sedeža knjižnice.

4) V Svet javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovne šole Dragomirja Benčiča - Brkina Hrpelje se za mandatno obdobje 4 let imenuje naslednje predstavnike ustanovitelje zavoda:

• mag. Valter Fabjančič, Povžane 3/c, 6242 Materija• Tina Andrejašič, Rodiška cesta 13, 6240 Kozina• Igor Mahne, Hrpelje, Sončna pot 1, 6240 Kozina

5) Potrjen je bil Letni program športa v Občini Hrpelje - Kozina za leto 2017.

6) Sprejme se Program kulture v Občini Hrpelje - Kozina za obdobje od leta 2017 do leta 2020.

7) Člani občinskega sveta so potrdili DIIP (Dokument identifikacije investicijskega projekta) »Povezovalni vodovod Il. Bistrica–Rodik«.

8) Občinski svet Občine Hrpelje - Kozina je sprejel dopolnitev letnega načrta ravnanja z nepremičnim premoženjem Občine Hrpelje - Kozina za leto 2017.

V letni načrt razpolaganja z nepremičnim premoženjem za leto 2017 se vključijo naslednje nepremičnine, ki so podrob-neje (tudi grafično) opredeljene v predlogu dopolnitve, ki je objavljen na spletni strani občine (seje občinskega sveta).

9) Občinski svet Občine Hrpelje - Kozina je sprejel okvirni program dela oziroma letni plan sej Občinskega sveta Občine Hrpelje - Kozina za leto 2017, in sicer:

• 16. redna seja OS dne 31. 1. 2017• 17. redna seja OS dne 23. 3. 2017 • 18. redna seja OS dne 25. 5. 2017• Slavnostna seja dne 1. 9. 2017• 19. redna seja OS dne 28. 9. 2017

• 20. redna seja OS dne 16. 11. 2017• 21. redna seja OS dne 14. 12. 2017

Ester Renko, občinska uprava

SREČANJE GOSPODARSTVENIKOV IN PODJETNIKOV IZ OBČINE HRPELJE - KOZINAS srečanji gospodarstvenikov in podje-tnikov iz Občine Hrpelje - Kozina smo začeli v letu 2014, lep odziv podjetni-kov pa nas je utrdil v prepričanju, da so tovrstna srečanja potrebna in zaželena. Letošnje srečanje smo zavestno poti-snili v januar, saj se je z raznovrstnimi dogodki natrpan december pokazal kot manj primeren čas. Dobili smo se v to-rek, 24. januarja, v KD Hrpelje. Poleg Občine Hrpelje - Kozina je bila soorga-nizator tudi Območna obrtno-podje-tniška zbornica Sežana. V svojem nagovoru je županja Saša Li-kavec Svetelšek med drugim poudarila,

»da je srečanje postalo tradicionalni forum, kjer si izmenjamo mnenja in lociramo skupne izzive«, dodala še, »da smo na pravi poti, vendar si je istoča-sno tudi treba priznati, da tisti, ki ne napreduje, nazaduje, zato je treba veno-

mer delati za to, da bomo boljši, kajti le to nas lahko kot skupnost dvigne«.Rdeča nit letošnjega dogodka je bila predstavitev dobrih praks – preko in-tervjuja z uspešnim poslovnežem. Gost večera je bil dr. Marko Pleško, ki je svo-jo poslovno pot začel kot raziskovalec na Inštitutu Jožefa Štefana. Sedaj je di-rektor in solastnik družbe Cosylab, s sedežem v ljubljanskem tehnološkem parku, in je v dobrem desetletju postal vodilni svetovni razvijalec programske opreme za krmilne sisteme jedrskih po-speševalnikov, radioteleskopov in dru-ge velike fizikalne naprave.

OTVORITEV NADZIDAVE OSNOVNE ŠOLEPo dobrih šestih mesecih gradnje smo v torek, 31. 1. 2017, tudi uradno predali v uporabo novi prizidek na OŠ Hrpe-lje. Že pred otvoritveno slovesnostjo so novo zbornico zasedli občinski veljaki z županjo na čelu in gladko sprejeli pro-račun za prihajajoče dvoletno obdobje. Slovesnosti so se poleg nas gostiteljev (delavcev šole) udeležili občinski sve-tniki, občinska uprava, predstavniki krajevnih skupnosti, nekdanji ravnatelji in številni povabljeni gostje. Prireditev je brezhibno povezovala naša učiteljica Tjaša Race, za zvočno kuliso pa je po-skrbel naš učiteljski pevski zbor Dotik pod vodstvom Jelke Bajec Mikuletič. Prizidek oz. nadzidek je velika pridobi-tev za šolo, tako za zaposlene kot tudi za učence. Velika skupna zbornica pri-naša boljšo komunikacijo med strokov-nimi delavci ter sočasno dihanje obeh pljučnih kril, razredne in predmetne stopnje, ki sta bili desetletja ločeni. Na drugem mestu po pomembnosti je ne-dvomno dvigalo. Kaj bi dali zanj pred leti, ko smo na šoli imeli gibalno ovira-nega učenca in je bilo gibanje zanj prej ko ne oteženo. Sedaj tega ne bo več, vsi deli šole so s povezovalnimi hodniki lahko dostopni, umeščenost novega dela je sredinska in logična. Naslednji

prostor je t.i. fotokopirnica, kjer bodo odslej učitelji v miru kopirali, tiskali, uničevali dokumente, vezali, obrezovali …, in administrativni kotiček, kjer se vedno veliko dogaja. Naprej po hodni-ku sledijo še toaletni prostori, majhna priročna čajna kuhinja, pisarna po-močnice ravnatelja, računovodstvo, taj-ništvo ter vogalna ravnateljeva pisarna. Lepi, svetli, sodobni prostori. Naprej se povezovalni hodnik priključi v prvo nadstropje na razredni stopnji. Seveda

to ni vse, s preselitvijo nekdanje stare zbornice in pisarn smo pridobili še dva prostora, ki ju bomo kmalu preuredili v učilnici in vanje vselili učence. Vsako leto nas je več in veseli smo zato. Sep-tembra prihaja množica prvošolcev, kar 51 jih bo, tako da nam prostora ne bo ostajalo, kar pa je tudi prav.V imenu vseh delavcev šole in tudi v lastnem imenu se iskreno zahvaljujem Občini Hrpelje - Kozina, gospe županji Saši Likavec Svetelšek, občinskim svetni-kom in občinski upravi za posluh, ki ga je izkazovala vse od začetka do končne izvedbe projekta. Zavedamo se, da se je v časih, ko je denarja malo, potreb pa preveč, težko racionalno odločati o fi-nanciranju projektov, še težje je določiti ustrezen vrstni red oz. prednostno listo opravil, ki jih je v občini treba realizirati. Nedvomno pa so veljaki na prednostno listo postavili prave projekte, projekte za otroke, za katere vsi pravimo, da so naše največje bogastvo. Hvala.

Sebastijan Mavrič, ravnatelj

Prodaja

ZAP. ŠT. PARCELNA ŠTEVILKA

KATASTRSKA OBČINA IN ŠIFRA KATASTRSKE

OBČINE

VELIKOSTV m2

ORIENTACIJSKA VREDNOST

1 3330/19 2560 Hrpelje 969 40.000,00 €

2 2570, 2599/1, 2600, 2602, 2684/1, 2848, 3075/1, 3114. 3116 – delež občine 2561 Brezovica 77.059 20.000,00 €

V letni načrt pridobivanja nepremičnega premoženja za leto 2017 se vključijo naslednje nepremičnine, ki so podrobneje (tudi grafično) opredeljene v predlogu dopolnitve, ki je objavljen na spletni strani občine (seje občinskega sveta).

Nakup

ZAP. ŠT. PARCELNA ŠTEVILKA

KATASTRSKA OBČINA IN ŠIFRA KATASTRSKE

OBČINE

VELIKOSTV m2

ORIENTACIJSKA VREDNOST

12570, 2599/1, 2600, 2602, 2684/1, 2848,

3075/1, 3114. 3116 – del parcel kjer potekajo ceste

2561 Brezovica25.000

8.000,00 €

2 1975/3 2561 Brezovica 976 13.800,00 €


NA SPREJEMU PRI MINISTRICI ZA OBRAMBO ANDREJI KATIČSestanka pri ministrici za obrambo Andreji Katič sta se poleg županje Saše Likavec Svetelšek in poveljnika civilne zaščite Roberta Kastelica udeležila še generalni direktor Uprave za zaščito in reševanje Darko But in generalni di-rektor Direktorata za logistiko Željko Kralj. Ministrica je pokazala veliko posluha za predloge in ponudila pomoč.

Ministrici Katičevi smo najprej predstavili problematiko po-žarnega varstva s poudarkom na ponavljajočih se požarih ob železniški progi Divača–Koper. Občina Hrpelje - Kozina in gasilske organizacije se že dlje časa soočamo z velikimi požari ob železniški progi Kozina–Podgorje. Največji so bili oktobra 2011, januarja 2012 in avgusta 2016. Gašenje poža-rov je otežkočeno zaradi konfiguracije kraškega terena, ne-posredne bližine železniške proge, elektrifikacije proge in prometa, ki poteka po njej. Še posebej so gasilci izpostavljeni nevarnostim v nočnem času. Na občini si že dlje časa pri-zadevamo, da bi izboljšali povezave obstoječih javnih poti, gozdnih cest in protipožarnih presek. Nekatere odseke je po-trebno na novo zgraditi in urediti obračališča oz. izogibališča za intervencijska vozila. Na osnovi dosedanjih izkušenj smo ocenili, da je smiselno urediti tudi helikoptersko ploščad, saj brez pomoči helikopterjev požara v letu 2011 ne bi uspeli učinkovito pogasiti. Hiter pristop in učinkovito gašenje požara zmanjšuje go-

spodarsko škodo, ki nastane zaradi oviranja ali zaustavitve prometa na enotirni železniški progi med Kozino in Koprom v času intervencije. Intervencija večjega obsega povzroča go-spodarsko škodo Slovenskim železnicam, pristanišču Koper in predstavlja dodatno finančno, kadrovsko in materialno breme za lokalno skupnost.V nadaljevanju smo izpostavili pričakovanje po finančni po-moči ministrstva pri načrtovani širitvi gasilskega doma PGD Materija in ministrico povabili na slovesnost ob 110. obletni-ci ustanovitve prostovoljnega gasilskega društva. Pogovorili smo se tudi o ureditvi skladišča oziroma občin-skega logističnega centra za potrebe civilne zaščite. Naloge logističnega centra so: skladiščenje in razdeljevanje opreme in sredstev Civilni zaščiti; zbiranje, skladiščenje in razde-ljevanje humanitarne pomoči; skladiščenje in razdeljevanje opreme in sredstev ob nesrečah. V vsebinskem smislu tak center nudi nujno podporo delovanju sil zaščite, reševanja in pomoči v primeru naravnih in drugih nesreč. V logističnih centrih so praviloma tudi mobilizacijska zbirališča enot in služb civilne zaščite ter drugih sil ZRP. Zaradi prometnih tokov, infrastrukture, gostote prebivalstva ter strnjenosti naselij Hrpelje in Kozina je postavitev sistema javnega alarmiranja nujna. Ker Zakon o varstvu pred narav-nimi in drugimi nesrečami v 56. členu določa, da Ministr-stvo za obrambo (Uprava RS za zaščito in reševanje) skrbi

VZDRŽEVANJE GOZDNIH CEST V LETU 2017Občina bo tudi v letu 2017 vzdrževala gozdne ceste.Za izvedbo vzdrževanja gozdnih cest in proti-požarnih presek občina namenja letno okrog 20.000 EUR. Dela na gozdnih cestah v letu 2017 bodo obsegala nabavo in prevoz gramoza, strojno razgrinjanje, ročno in strojno čiščenje jarkov, profiliranje vozišča z grederjem, izdela-vo kamnometa v beton, čiščenje brežin in jar-kov, strojno razgradnjo, postavitev prometne signalizacije in podobno.Predvidoma bo v marcu izveden javni razpis z zbiranjem ponudb za izvedbo vzdrževalnih del na kategoriziranih gozdnih cestah. Kataster gozdnih cest si lahko ogledate na prosto dosto-pni spletni povezavi: http://prostor.zgs.gov.si/pregledovalnik/. Evidenco cest vodi Zavod za gozdove Slovenije. Vzdrževalna dela se bodo izvajala po progra-mu, ki ga je pripravil Zavod za gozdove, OE Sežana, KE Kozina, na gozdnih cestah: Odolina–Visoko Brdo I, Kaptanca, Gradišče Šanski Vrh, Videž II, Slavnik, Kotel, Štomaž–Obrovnik, Velika vrata Mrtve Doline, Polja-ne–Batica, Zagrad–Sičine, Zagrad–Koritnjak, Odolina Visoko Brdo I, Dačla II, Mrše–Belica, Odolina Visoko Brdo II, Dačla I, Mršnik Tre-bež, Ravnice Padež, Rodik Vrhule. Robert Kastelic, občinska upravaFoto: Robert Kastelic

ZBIRAMO PRIJAVE ZA UDELEŽBO NA TEČAJIH VARNEGA DELA V GOZDU

Obstoječima tečajema – varno delo z motorno žago in varno delo s traktorskimi priključki (vitla) – dodajamo tudi možnost usposabljanja za upravljanje z gozdarsko prikolico.Občina Hrpelje - Kozina je v sodelovanju z Zavodom za gozdove OE Sežana (KE Kozina) in Srednjo gozdarsko in lesarsko šolo iz Postojne vsa leta uspešno soorganizirala številne tečaje s podro-čja varnega dela v gozdu, predvsem varno delo z motorno žago in tečaj varnega dela s traktorjem in traktorskimi priključki (vitla). Letos pripravljamo še tečaj varnega dela s traktorsko prikolico. S tem je tudi občina pripomogla k zmanjšanemu številu smrtnih žrtev in poškodovanih pri delu v gozdu. Še posebej je to pomemb-no v okoliščinah, ko se neizkušeni in za delo v gozdu neusposo-bljeni občani podajajo na delo v gozd.Do sedaj so bili vsi tečajniki z obema tečajema izredno zadovoljni, tako s teoretičnim kot praktičnim delom. Zanimanje med prebi-valci za udeležbo na tečaju je še vedno veliko, tudi zato, ker sta za lastnike gozdov brezplačna. Občina ima za namen izobraževanja v gozdarstvu predvidena proračunska sredstva. Vabimo vas k predprijavi na tečaje. Po prijavi, teden dni pred iz-vedbo, prejmete povabilo za udeležbo na tečaju. Prijave potekajo po načelu »tekočega seznama«, da je vsak tečaj popolnjen s sluša-telji. V kolikor bo dovolj zainteresiranih, bomo izvedli tudi uspo-sabljanje za upravljanje gozdarske prikolice.Prijavo z osebnimi podatki (ime, priimek, naslov, kontaktna šte-vilka) in navedbo naziva tečaja pošljite po e-pošti na [email protected]. Vse dodatne informacije dobite na sedežu ZGS, KE Kozina, tele-fon 05 / 680 12 55 in v občinski upravi, telefon 05 / 6800 150. Robert Kastelic, občinska uprava

Njegove bogate poslovne izkušnje so nedvomno koristile vsem udeležen-cem, kar se je odrazilo v zbranem po-slušanju obiskovalcev v dvorani. Skozi sproščen in produktiven pogovor, ki ga je vodila odgovorna urednica revije Svet kapitala Petra Kovič, smo izvedeli marsikaj zanimivega. Med drugim nam je na vprašanje, kako se je njegovo pod-jetje prebilo do globalne uspešnosti, odgovoril, da so po eni strani morali najti ustrezno tržno nišo, po drugi pa se izogniti tipični slovenski napaki. »Naši podjetniki ponavadi gledajo na Slo-venijo kot na državo. Mi smo sicer res samostojna država, a gospodarsko smo neznatna evropska regija, ki pa vendar

ni nič manj pomembna od drugih regij EU. Zato moramo odpraviti ovire v svo-jih glavah in delovati globalno ter imeti celotno EU kot naš domač trg, enako-

vreden Sloveniji.« Zaključil je z mislijo, da »uspešnost terja drugačen pogled«. Vasja Valenčič, občinska uprava

za organizacijo, vzdrževanje in delovanje enotnega sistema javnega alarmiranja na območju cele drža-ve, smo pristojno ministrico prosili za pomoč pri prednostni postavitvi alarmnega sistema v občini. Pristojne smo seznanili tudi s problematiko nepre-mičnin v občini, ki so v lasti Ministrstva za obram-bo in bi jih občina želela pridobiti za svoje potrebe. Za partnersko pomoč smo zaprosili pri urejanju ceste na Slavnik, ki je pomembna tako z vidika obrambe kot zaščite in reševanja. Trenutno je cesta v precej slabem stanju, njena celovita ureditev pa presega občinske finančne zmožnosti. V preteklih letih (2013) je bil na območju Slavnika s sredstvi Ministrstva za obrambo izveden projekt Videokras 4, ki je med drugim zasledoval cilj zagotoviti učin-kovit sistem zgodnjega zaznavanja požarov na tem požarno izredno občutljivem območju.

Robert Kastelic, občinska uprava Foto: Marko Kozlevčar


OKROGLA MIZA ≈VAROVANJE GOZDOV IN NABIRANJE GOZDNIH SADEŽEV«

Občina Hrpelje - Kozina in Mini-strstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano sta v začetku januarja v Hrpeljah organizirala okroglo mizo na temo »Varovanje gozdov in na-biranje gozdnih sadežev«. Okrogla miza naj bi prinesla nekatere reši-tve, povezane s prekomernim in ne-kontroliranim nabiranjem gozdnih sadežev. Na okrogli mizi, ki jo je moderiral Jošt Jakša, generalni direktor Direk-torata za gozdarstvo, lovstvo in ri-bištvo pri Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, so sodelo-vali predstavniki različnih organov in institucij, ki so kakorkoli pove-zani s predpisi, ki urejajo naravo in gozd. Razpravljali so: • Saša Likavec Svetelšek – županja,

Irena Stropnik – podžupanja in Robert Kastelic – občinska upra-va,

• Milan Race in Mladen Prebevšek – Zavod za gozdove, OE Sežana,

• Jurij Beguš – Zavod za gozdove Slovenije, Oddelek za gozdno tehniko in razvoj podeželja,

• Marija Markeš – Ministrstvo za okolje in prostor, Sektor za ohra-njanje narave,

• Silvana Zadel – Medobčinski in-špektorat in redarstvo,

• Marjan Pelko in Gorazd Nema-nič – Policijska postaja Kozina,

• Andrej Drašler in Mirica Križaj – Inšpektorat Republike Slove-nije za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo,

• Niko Meden – predsednik Dru-štva lastnikov gozdov Vrhe - Vremščica,

• Anton Može – član odbora za gozdarstvo in lovstvo pri KGZS,

• Helena Gašperšič – Civilna inici-ativa Brkinov,

• dr. Gorazd Pretnar – ekolog.V razpravi so bile izpostavljene različne pristojnosti in pravne pod-lage, ki urejajo nabiranje gozdnih sadežev, nadzor nad nabiranjem in varovanje gozdov. Izkazalo se je, da je problem sistemske narave, kom-pleksen in da ga je treba tako tudi obravnavati. Večkrat so bila nava-jana določila Zakona o ohranjanju narave, Zakona o gozdovih, Pravil-nik o varstvu gozdov, Uredba o var-stvu samoniklih gliv … Zakonodaja dovoljuje tudi nelastnikom gozdov rabo oziroma izkoriščanje funkcij gozdov, kot so:• nabiranje gob, plodov gozdnega

drevja in drugih rastlin, ki raste-jo v gozdovih,

• nabiranje zelnatih rastlin in nji-hovih delov,

• čebelarjenje,• gibanje po gozdovih in rekreacijo

v gozdu.Kot najbolj sporna je bila izposta-vljena pravica nabiralcev, da za la-stne potrebe naberejo do 2 kilogra-ma plodov dnevno (gobe, kostanj ipd.) na gozdni površini, ki ni nji-hova. Rešitve se nakazujejo v smeri uredi-tve prometnega režima in parkirišč, s čimer bi naredili red in omejili šte-vilo obiskovalcev ter uvedbo poseb-ne dovolilnice za nabiranje gozdnih sadežev. Robert Kastelic, občinska uprava

STROKOVNI POSVET -

UKREPANJE OB MNOŽIČNI PRO-METNI NESREČIObčina Hrpelje - Kozina in Mestna ob-čina Koper sta v Hrpeljah organizira-li strokovni posvet na temo »Analiza ukrepanja reševalnih služb ob množični prometni nesreči na avtocesti Senožeče–Razdrto«. V nesreči so umrle štiri osebe, 28 je bilo ranjenih. Intervencija je bila izjemno zahtevna. Ukrepanje in delo intervencijskih služb ob prometni nesreči na avtocesti Senože-če–Razdrto, ki se je zgodila 30. januarja 2016, sta predstavila poklicni gasilec Pri-mož Maurič, vodja 4. izmene ZGRS Seža-na, za gasilski del posredovanja, in Andrej Humar, vodja Službe nujne medicinske pomoči ZD Sežana, za medicinski del posredovanja. V nadaljevanju je bil pred-stavljen scenarij logistične oskrbe enot in evakuiranih oseb. Posveta so se udeležili gasilci, reševalci, zdravstveno osebje, policisti, pripadniki civilne zaščite, delavci Regijskega centra za obveščanje in Uprave za zaščite in reše-vanje s širšega območja. Maurič je predstavil podatke o nesreči, ki zgovorno pričajo o kompleksnosti in zahtevnosti intervencije: V nesreči je bilo udeleženih 56 vozil, od tega 48 osebnih, 7 tovornih in 1 avtobus.Udeleženih je bilo 128 ljudi. 4 osebe so umr-le. 29 poškodovanih je bilo prepeljano v bol-nišnice, 89 nepoškodovanih v gasilski dom PGD Razdrto.Sodelovalo je: 118 gasilcev z 21 vozili3 delavci RECO1 psiholog36 delavcev zdravstva z 17 vozili25 policistov z 12 vozili38 delavcev DARS s 16 voziliŠtab Civilne zaščite Postojna (psihologi, prostovoljci)Zahvaljujoč hitremu posredovanju, odlič-nemu vodenju in medsebojnemu sodelo-vanju vseh intervencijskih sil so bile po-sledice nesreče mnogo milejše, kot bi sicer bile. Udeleženci posveta so se strinjali, da je bil posvet pomemben za pravilno ukre-panje ob množičnih nesrečah.Robert Kastelic, poveljnik Civilne zaščite Občine Hrpelje - Kozina

GORAZD NEMANIČ IMENOVAN V OBČINSKI ŠTAB CIVILNE ZAŠČITE

Za uspešno izvajanje naloga zaščite in reševanja je pomembno usklajeno delo-vanje celotnega sistema civilne zaščite in v večini primerov tudi sodelovanje s policijo. To je nazorno pokazala tudi jeseni izvedena vaja Iskanje pogrešane osebe – Brkini 2016, ko so se med dru-gim preverjale tudi pristojnosti civilne zaščite in policije ter vodenje in uskla-jevanje intervencije intervencijskih sil.

Intervencijo je z odliko vodil pomočnik komandirja Policijske postaje Kozina.

Gorazd Nemanič je kot predstavnik policije ter na predlog poveljnika Ci-vilne zaščite Občine Hrpelje - Kozina s sklepom županje imenovan v štab Civilne zaščite Občine Hrpelje - Ko-zina. Delo pomočnika komandirja na Policijski postaji Kozina opravlja od leta 2015, pred tem je služboval v Izo-li in Kopru. V njegovi pristojnosti sta predvsem delovni področji splošnih policijskih nalog in kriminaliteta. Na osebno željo je bil kot član štaba razrešen Damjan Vatovec, uslužbenec Zavoda za gozdove, Krajevna enota Kozina. Vatovec je s svojim strokov-nim znanjem veliko pripomogel k večji požarni varnosti. Za dosedanje delo se mu iskreno zahvaljujemo.

Štab CZ je strokovni organ povelj-nika CZ. Štabe ustanovijo vlada, občine in organizacije in so lahko republiški, regijski, občinski (me-stni) in sektorski ter štab določene organizacije. Število članov štaba je številčno omejeno, in sicer za repu-

bliški, regijski in občinski (mestni) štab do deset članov, za sektorski štab in štab CZ organizacije pa do pet članov. Število določi pristojni organ glede na ogroženost in po-trebe. Delo štaba vodi in usklajuje poveljnik CZ ali njegov namestnik, ki je na to funkcijo imenovan izmed članov štaba. Člani štaba opravljajo vlogo svetovalcev, ki svoja mnenja dajejo poveljniku kot linijskemu vodji in mu tudi neposredno od-govarjajo za svoje delo. Člani štaba koordinirajo delo posameznih enot in služb, pri čemer je potrebno po-udariti, da nimajo izvršilne funkci-je. Štab sodeluje pri izdelavi ocene ogroženosti, načrtov zaščite in reše-vanja, usklajuje pomoč in dejavnosti za zaščito, reševanje in pomoč, pri-pravlja predloge odločitev organom civilne oblasti, uveljavlja zaščitne in druge nujne ukrepe ter nadzira nji-hovo izvajanje (Organizacijska za-snova sistema ZRP, 1993, str. 8). Robert Kastelic, poveljnik Civilne za-ščite Občine Hrpelje - Kozina

ORGANIZACIJA JAVNE PRIREDITVE

Organizatorji javnih prireditev se pogosto sprašujejo, kako pristopiti k organizaciji prireditve, kako, kdaj in kateremu organu pravilno in pravo-časno priglasiti javno prireditev ali shod ter katere dokumente potrebu-jemo? Katere so obveznosti organiza-torja?

Občina Hrpelje - Kozina je zato 1. fe-bruarja 2017 organizirala delovni se-stanek na temo »Organizacija javne prireditve«. Da je tematika res aktual-na in pereča, je pokazal številčen obisk sestanka. Obravnavano temo so vsak s svojega delovnega področja predstavi-li predstavniki Upravne enote Sežana,

Policijske postaje Kozina, Službe NMP ZD Sežana, SAZAS-a, PGD Materija, Medobčinskega inšpektorata in redar-stva in Občine Hrpelje - Kozina. Orga-nizatorjem prireditev je bil cilj celovito predstaviti pravilen postopek izvedbe javne prireditve (shoda), predpise s tega področja in pristojnosti organov – predvsem upravne enote in policije. Upravna enota Sežana je pripravila in-formacije in napotke za organizatorje prireditev. Vsi prispevki sodelujočih in obrazci so objavljeni tudi na spletni strani občine! Načelnici Upravne enote Sežana Polonci Bačar in vsem sodelu-jočim se zahvaljujemo za sodelovanje.

Vsi prispevki sodelujočih in obrazci so objavljeni na spletni strani občine!

Robert Kastelic, občinska uprava


GASILSKO VOZILO ZA

GAŠENJE IN REŠEVANJE Z VIŠIN

Štiri občine ustanoviteljice Zavoda za gasilno in reševalno službo Sežana so združile moči in poklicnim gasilcem omogočile nabavo gasilskega vozila za reševanje z višin in globin. Osnov-na značilnost je teleskopsko dvigalo s preklopno roko, ki omogoča učinko-vito reševanje do višine 32 m. Vozilo je z 286.000 EUR sofinancirala Upra-va RS za zaščito in reševanje. Vozilo pomeni pomembno pridobitev za celotno območje, saj potrebe in zah-tevnosti intervencij naraščajo. Celotna vrednost vozila z vsemi stroški znaša 739.445,79 EUR z DDV, odplačuje se obročno. Vozilo je bilo v operativno uporabo predano 28. oktobra 2016. Na svečani predaji so bili poleg županov in županj prisotni številni visoki gosti iz vrst gasilcev in ostalih služb zašči-te in reševanja. Občani so si ga lahko ogledali 10. decembra lani na Kozini na gasilski vaji reševanja ob prometni nesreči. Tehnične lastnosti vozila TD-32 MAN (teleskopsko dvigalo s preklo-pno roko)PODVOZJE VOZILALeto izdelave: 2016; Proizvajalec: MAN; Tip: TGM 18.340 4 x 2 BB; Moč motor-ja: 335 KM (250 kW)Pogon: 4 x 2; Rotogrip verige za vožnjo po zasneženi cesti; Kabina: razpored sedežev 1 + 2NADGRADNJA VOZILALetnik izdelave: 2016; Proizvajalec nadgradnje: METZ-ROSENBAURE; Delovna višina: 32 m; Preklopna roka: 7 m; Nosilnost reševalne in delovne ko-šare: 600 kg; Maksimalni bočni doseg: 24 m; Minimalna delovno-postavitve-na površina: 2,5 m; Maksimalna hitrost vetra za delovanje: 65 km/h; Na delovni

roki uho z dvižno silo: max. 2000 kg; Elektro agregat: 13 kW; Dodatna sa-moreševalna lestev; Konzola za upora-bo vrvne tehnike; Nosilec za nosila ter nadtlačni prezračevalnikVarnostni sistemi: dodatna elektro-čr-palka za delovanje v sili; dodatna ročna črpalka za delovanje v sili; senzorji, ki preprečujejo trk košare v objektOprema za gašenje in reševanje: mo-nitor na daljinsko upravljanje (iz košare in glavnega delovnega mesta spodaj); navijak z ročnikom na košari za gaše-nje; banka zraka ter razvod do košare za gašenje in reševanje; dodatni IDA; nadtlačni prezračevalnik; oprema za oskrbo poškodovanih; ostala gasilska in reševalna opremaAvtomatske funkcije: samopostavitev vozila in pospravljanje za vožnjo; funk-cija spomina predhodno opravljene poti (TMS); funkcija samodejnega ver-tikalnega dvigovanja (VRS); funkcija avtomatskega vračanja v vidno polje glavnega operaterja (ARF)(vir: spletna stran ZGRS, http://www.zgrs.si/)Robert Kastelic, poveljnik Civilne zaščite Občine Hrpelje – KozinaFoto: Robert Kastelic

Zahvala za plemenito dejanjeNa občnem zboru PGD Senožeče v začetku februarja v Senožečah so se člani društva pose-bej spomnili tudi na velik požar tovarne v Povžanah, na katerem so tudi sami gasili. Takrat se je hudo poškodoval eden od njihovih članov. Prisotna sta bila tudi dežurni zdravnik Djurešič in dežurna sestra Tatjana Kastelic, ki sta mu pomagala in ga rešila s pravilnim in učinkovitim posredovanjem. Na občnem zboru so jima PGD Senožeče in Kraška gasilska zveza izročili zahvalo za plemenito dejanje in strokovno pomoč.Ester Mihalič

REFERENČNA AMBULANTA DRUŽINSKE MEDICINEV Zdravstveni postaji Hrpelje so splošne ambulante pravzaprav referenčne ambulante družinske medicine. V tim referenčne ambulante je poleg zdravnika in sre-dnje medicinske sestre vstopila še diplomirana medi-cinska sestra. Kadrovsko okrepljene ambulante predsta-vljajo napredek pri obravnavi zlasti kroničnih pacientov v ambulantah družinske medicine, saj zagotavljajo ve-čjo dostopnost ter kakovostno in varno zdravstveno oskrbo.Naloge diplomirane medicinske sestre v referenčnih am-bulantah so večplastne. Izvaja preventivo in vodi urejene kronične bolnike. Na preventivne preglede vabi vse opre-deljene paciente izbranega družinskega zdravnika, ki so stari nad trideset let. Po predpisanih protokolih spremlja parametre kroničnih nenalezljivih bolezni, kot so: slad-korna bolezen (SB), arterijska hipertenzija (AH), astma, kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB), osteopo-roza, depresija in benigna hiperplazija prostate (BHP). S pomočjo vprašalnikov, laboratorijskih izvidov in meritev (EKG, merjenje krvnega tlaka, telesne teže in višine, spiro-metrije) opravi preventivno presejanje, kjer ugotavlja, ali je vabljeni pacient zdrav, ali so pri njemu prisotni dejavniki tveganja za določeno bolezen, ali postavi sum na določe-no bolezen, ki jo potrdi zdravnik. Na osnovi pridobljenih rezultatov svetuje glede ugotovljenih dejavnikov tveganja, povezanih z življenjskim slogom, kot so: povečana telesna teža, debelost, nezdrava prehrana, premalo gibanja, kaje-nja, prekomerno pitje alkoholnih pijač, stres. Usmerja tudi v ustrezne zdravstveno-vzgojne delavnice, ki potekajo pod okriljem zdravstveno-vzgojnega centra Zdravstvenega doma Sežana. Spremlja in vodi še kronične bolnike z urejeno boleznijo, kot so astma, KOPB, AH, SB tipa 2, osteoporoza, depresija in BHP. Če se stanje kronične bolezni poslabša, pacienta usmeri k zdravniku. Zdravnika redno obvešča o opravlje-nem delu in ugotovitvah. V letu 2016 smo v referenčnih ambulantah družinske medicine v Hrpeljah pregledali (kronični in preventivni pregledi) 504 pacientov in ugotovili 66 sumov na kronič-ne nenalezljive bolezni, največ za debelost (34), AH (10), depresija (8), SB tip 2 (5), KOPB (3) in BHP (2) s tem,

da je pri istem pacientu lahko postavljenih več sumov na kronično obolenje. V Zdravstveni postaji Hrpelje bodo v letu 2017 potekale naslednje zdravstveno vzgojne delavnice:Zdrav življenjski slog: 6. 3. 2017 ob 17h, jesenski termin bo naknadno določenDejavniki tveganja: 23. 3. 2017 ob 18h, jesenski termin bo naknadno določenZdravo jem: od začetka aprila do konca maja 2017 (6 sre-čanj)Šola hujšanja: od sredine septembra do konca decembra Mnogi ljudje se še vedno ne odzovejo povabilom k pre-ventivnim pregledom. Večina se pomena zdravja zave šele tedaj, ko zboli. Pogosto so takrat učinki zdravljenja kro-ničnih bolezni manjši. S pomočjo preventive in zdravstve-ne vzgoje lahko vsi skupaj, pacienti in zdravstveni strokov-njaki, zmanjšamo delež kroničnih bolezni in jih uspešno vodimo. Z zdravim življenjskim slogom je mogoče celo preprečiti pojav kroničnih bolezni ali pa njihov nastanek odložiti. Če je kronična bolezen prisotna, je njeno vode-nje učinkovitejše, ko so upoštevana navodila zdravstvenih strokovnjakov.Poskrbite zase in se odzovite vabilom na preventivne pre-glede. Klara Peternelj in Martina Drožina

MAREC SVETOVNI

DAN CIVILNE ZAŠČITE

Mednarodna organizacija ci-vilne zaščite (ICDO, The Inter-national Civil Defence Orga-nisation) je razglasila 1. marec za svetovni dan CZ na svojem 7. kongresu 18. decembra 1990 v Ženevi. Na ta dan je bil leta 1972 sprejet temeljni zakon, ki je civilno zaščito opredelil tudi kot mednarodno organizacijo. Temeljni namen je bil okrepiti zavest javnosti o ogroženosti pred naravnimi in drugimi ne-srečami in o vlogi CZ pri var-stvu pred njimi. Prav tako je želela poudariti pomen medna-rodnega sodelovanja za razvoj zaščite človeka in njegovega okolja. Dve leti kasneje je ta dan proglasila tudi Slovenija. Sklep o določitvi dneva civilne zaščite v Republiki Sloveniji je bil ob-javljen v Uradnem listu RS, št. 10/92. Ob svetovnem dnevu Civilne zaščite vsem organizacijam in pripadnikom sistema zaščite, reševanja in pomoči izrekam zahvalo za sodelovanje in opra-vljeno delo!Robert Kastelic, poveljnik Civilne zaščite Občine Hrpelje - Kozina


Natour v Ljubljani in EXPOMEGO v GoriciSkupaj z ostalimi kraško-brkinskimi občinami (Komen, Sežana in Divača) smo se v februarju udeležili turističnega sejma v Ljubljani in obr-tniškega v Gorici. Delili smo svoj promocijski material, veliko zanimanja je bilo predvsem za letošnje dogodke – v ta namen smo pripravili ce-loletni program dogodkov na Krasu in v Brkinih. Sejem je obiskalo veliko število ljudi, pri nas pa so se radi ustavili, saj smo imeli s seboj dobrote za pokušino. Vsak dan so se namreč predstavljali ponudniki, od medarjev, vinarjev do nepogrešlji-vega slivovca in brinjevca. Iz naših krajev sta se sejmov udeležila Franc Jelušič, ki je poskrbel za kozarček pravega Kraškega brinjevca in Brkin-skega slivovca, in čebelar Franc Kavre s svojim medom, čebelarskimi izdelki in odličnimi mede-njaki. Andrejka Cunjac in Ester Mihalič

PRIJAVILI SMO SE

V ZELENO SHEMO SLOVENSKEGA TURIZMANa Občini Hrpelje - Kozina sledimo smernicam Slovenske turistične organizacije, ki zadnja leta dela po smernicah trajnostnega turizma. Tako smo se v februarju z ostalimi tremi kraškimi občinami (Komen, Sežana in Divača) prijavili v Zeleno shemo. Prijava je zelo enostav-na, sedaj pa sledi trdo delo za izpolnitev pogojev po 100 kriterijih s petih različnih področij: narava, okolje, kulturna dediščina, skupnost in varnost ter turizem in poslovanje. Rezultati, ali smo primerni za znak in vključitev v Zeleno shemo, bodo znani konec leta.Več informacij si lahko preberete v spodnji predstavitvi Zelene she-me, ki so jo pripravili na STO. V naslednjih glasilih pa več o naših aktivnostih.Zeleni turizem je v razviti turistični ponudbi nujna smer nadaljnjega razvoja, saj bo v prihodnosti konkurenčen le turizem, ki bo temeljil na ekonomski uspešnosti turističnega poslovanja ter bo hkrati prizanesljiv in konstruktiven do naravnega, kulturnega in socialnega okolja.V Slovenski turistični organizaciji (STO) smo se zavezali, da bo zeleno in trajnostno tisto, kar bo prežemalo vsako našo dejavnost. Naše po-slanstvo pri zelenem turizmu je deležnike v turizmu obveščati o pome-nu podnebnih sprememb, vplivih na turizem in spremembah na trgu ter jih spodbuditi k ukrepanju pri prilagajanju in blaženju podnebnih sprememb. Med ključnimi strateškimi usmeritvami zelenega turizma so dejavna usmeritev turizma v zeleno gospodarstvo, obveščanje in spodbude za turistično gospodarstvo, da razvijajo zelene modele po-slovanja, spodbude za destinacije, da postavijo modele trajnostnega razvoja na podlagi trajnostnih kazalnikov, ter ozaveščanje turistov, da se usmerijo k bolj trajnostnemu življenjskemu slogu in za lastno okolje prijaznemu ravnanju. Zaradi pospešenega izvajanja zelenega turizma smo razvili Zeleno shemo slovenskega turizma Slovenia Green.STO je v letu 2009 oblikovala strateške usmeritve na področju zelene-ga turizma. V letu 2014 smo v javni agenciji SPIRIT Slovenija, katere del je postala STO, v sodelovanju s ponudniki in strokovnjaki s po-dročja trajnostnega turizma na podlagi strateških usmeritev pripravili Zeleno shemo slovenskega turizma. Ta sloni na evropskih (ETIS) in globalnih (GSTC) merilih ter priporoča uporabo orodja GSTR za merjenje uspešnosti pri uvajanju zelenega delovanja.Zelena shema je sistem, ki pod krovno znamko Slovenia Green zdru-žuje vsa prizadevanja za trajnostni razvoj, omogoča primerjavo z drugimi zelenimi destinacijami po svetu in hkrati dodaja nacionalni značaj, ki omogoča lažje pozicioniranje zelene Slovenije na globalnem zemljevidu. V letu 2015 smo začeli izvajati shemo na ravni destinacij in ponudnikov. Avgusta 2015 je navedene naloge prevzela STO, ki po-novno deluje samostojno.V letu 2016 je v nacionalno shemo vključenih že 17 destinacij: Lju-bljana, Kamnik, Idrija, Rogla - Zreče, Radlje ob Dravi, Cerkno, Laško, Žalec, Celje, Velenje, Nova Gorica, Maribor, Brda, Kranj-ska Gora, Ptuj, Slovenj Gradec in Bela krajina – z znakom Slovenia Green Destination in 10 ponudnikov namestitev: Hotel Thermana Park Laško, Kamp Koren Kobarid, Terme Snovik, Turistična kme-tija Urška, Ortenia - Apartmaji v naravi, Posestvo Trnulja, Hotel Park Ljubljana, Hostel Celica, Sobe z zgodbo Pr' Gavedarjo, Hotel Jožef Idrija – z znakom Slovenia Green Accommodation.Ester Mihalič

EKO NOVICE -

KAM BI DAL, DA BI PRAV RAVNAL?Ločevanje odpadkov je postalo že naša stalnica, saj se z njim srečujemo že več kot deset let. In ker odpadke ločujemo že skoraj rutinsko, se lahko zgodi, da včasih v dobri veri določen odpadek odvržemo v napačen zabojnik. Prav tako pa nas občasno še vedno pokličejo občani, ki sprašujejo, kam spada določen odpadek. V nadaljevanju smo zato zbrali nekaj napotkov glede uvrščanja odpadkov v zabojnike:

Vrsta odpadka Vrsta zabojnika oz. odstranjevanja

alufolija za živila ekološki otok – pločevinkeavtomobilske gume oddaja vulkanizerju ob menjavi ali oddaja v zbirnem centru za individualni dovoz odpadkov – do 4 gume na

oseboCD-ji, video kasete ostali odpadki ali zbirni centerdežnik ostali odpadkidoze pod pritiskom (lak za lase …) oddaja na akciji kosovnih in nevarnih odpadkov ali oddaja v zbirnem centru za individualni dovoz odpadkov drobne igrače ostali odpadki ali zbirni centerizrabljene kuhinjske krpe ostali odpadkikemični svinčnik ostali odpadkikovinska kuhinjska posoda (ponve, lonci …)

oddaja na akciji kosovnih in nevarnih odpadkov ali oddaja v zbirnem centru za individualni dovoz odpadkov

mobilni telefon oddaja na akciji kosovnih in nevarnih odpadkov ali oddaja v zbirnem centru za individualni dovoz odpadkov odpadno jedilno olje oddaja na akciji kosovnih in nevarnih odpadkov ali oddaja v zbirnem centru za individualni dovoz odpadkov ogledalo ostali odpadkipapir za peko ostali odpadkipapirnate brisačke, papirnati robčki kompostiranje, ostali odpadki, bio odpadkipepel (ohlajen) ostali odpadkiplastična folija ekološki otok – plastična embalažaplastični lončki za rože ekološki otok – plastična embalažaraztrgana, neuporabna oblačila in obutev

manjše količine: ostali odpadkivečje količine: zbirni center za individualni dovoz odpadkov

skodelice in krožniki iz keramike ali porcelana

ostali odpadki

stekleni kozarci in steklenice ekološki otok – steklostiropor manjše količine: ekološki otok – plastična embalaža večje količine: zbirni center za individualni dovoz

odpadkov termometer oddaja na akciji kosovnih in nevarnih odpadkov ali oddaja v zbirnem centru za individualni dovoz odpadkov tetrapaki sokov, mleka ekološki otok – plastična embalažatrda plastika drobne stvari: ostali odpadki

večji kosi: zbirni center za individualni dovoz odpadkov tube od majoneze, paradižnikove mezge, zobne paste

plastične: ekološki otok – plastična embalažakovinske: ekološki otok – pločevinke

vata ostali odpadkivrtni odpadki, zeleni odrez kompostiranje ali oddaja v zbirnem centru za individualni dovoz odpadkov zdravila (sirupi, tablete) oddaja na akciji kosovnih in nevarnih odpadkov ali oddaja v zbirnem centru za individualni dovoz odpadkov žarnice, sijalke oddaja na akciji kosovnih in nevarnih odpadkov ali oddaja v zbirnem centru za individualni dovoz odpadkov

V seznamu smo zajeli le nekaj odpadkov.

Komunalno stanovanjsko podjetje d.d. Sežana

V kolikor imate težave z uvrstitvijo katerega izmed odpadkov, nas lahko pokličete na tel. 05 / 73 11 240 ali pa nam pišete na: KSP d.d. Sežana, Partizanska cesta 2, 6210 Sežana, e-naslov: [email protected].

MAREC 2017 | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | MED LJUDMI | 1514 | AKTUALNO | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | MAREC 2017

100-LETNICA ROJSTVA JOŽETA BABIČA

Ob stoletnici rojstva znanega sloven-skega igralca, gledališkega, filmskega in televizijskega režiserja, pedagoga ter odločnega organizatorja Jožeta Babiča smo se poklonili njegovemu spominu s postavitvijo spominske plošče. Med navzočimi je bilo veliko predstavnikov javnih ustanov na po-dročju kulture, domačinov in članov Babičeve družine.Zbrane v mrzlem popoldnevu je naj-prej pozdravila županja Občine Hrpe-lje - Kozina Saša Likavec Svetelšek, ki je poudarila, da so Povžanci ponosni na Babiča. »Vesela sem, da se niz dogodkov ob 100-letnici Babičevega rojstva simbo-lično začenja prav tu, v Povžanah, kjer je bil Jože Babič rojen in je preživel svo-ja rosna otroška leta. Ta razpotegnjeni prostor od italijanske do hrvaške meje, ki spada v našo občino, je slovenskemu

narodu dal veliko pomembnih ljudi in Babič je prav gotovo eden izmed njih. Za tako mali vasici, kot sta Materija in Po-vžane, je izredno, da sta slovenski kultu-ri dali dva velikana, ob Babiču še igralko Mileno Godina, mater Karpa Godine. Družino Jožeta Babiča je kot eno izmed številnih primorskih družin črni faši-stični škorenj, ki je poteptal vse, kar je bilo povezano s slovenstvom, odgnal na Štajersko, v Maribor, kjer je v tistih časih našlo svoj novi dom nemalo naših pri-morskih rojakov. Tam se je začela Babi-čeva ustvarjalna pot in tudi 2. sv. vojna je oblikovala Babičev značaj, vendar je v njem ostalo veliko Primorca,“ je pouda-rila županja.Slavnostni govornik na prireditvi je bil minister za kulturo Anton Peršak, ki je z Babičem sodeloval kot gledališki režiser. Peršak, ki o Babiču piše knjigo,

a še ni dokončana, je poudaril, da je bil Babič pogumen in se ni bal tvegati. Nastopil je slavnostni trenutek, ko sta minister Peršak in županja Likavec Sve-telšek odkrila spominsko ploščo rojaku Jožetu Babiču (13. 2. 1917–10. 5. 1996), velikanu slovenskega gledališča in fil-ma, karizmatični osebi, polni energije, ki je življenje zajemala z veliko žlico. Kamnito ploščo je priskrbelo sežansko podjetje Marmor. V kulturnem progra-mu so nastopili igralec Iztok Jereb, ki je recitiral Prešernov Sonet nesreče in Ko-sovelove Integrale, ter Vokalna skupina

SPOMINSKA PLOŠČA JOŽETU BABIČU V POVŽANAHMed pomembnimi kulturnimi ustvarjalci, ki so v sloven-skem kulturnem prostoru za seboj pustili globoke in neiz-brisne sledi, je zagotovo tudi Jože Babič, rojen 13. 2. 1917 v Povžanah pri Materiji. Mati Josipina in oče Josip Babič sta povila dečka, za katerega vsaj takrat še nista vedela, da bo vse svoje življenje posvetil gledališču, filmu, radiu, televiziji, kul-turnim proslavam in, kolikor je bilo zaradi svojih nenehnih selitev in popotovanj le mogoče, tudi svojim štirim damam in svojim otrokom. 100 let po njegovem rojstvu smo na pobudo njegovega nek-danjega sodelavca v novogoriškem gledališču, Aleksandra Peršolje, in kar največji podpori Občine Hrpelje - Kozina ter veliki naklonjenosti Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Območne izpostave Sežana Jožetu Babiču postavili spomin-sko ploščo. Ni naključje, da sta spominsko ploščo odkrila minister za kulturo Tone Peršak in županja Občine Hrpelje - Kozina Saša Likavce Svetelšek. Tone Peršak je namreč delo in življenje Jožeta Babiča opisal kar na 714 straneh v knjigi Med nebom in stvarnostjo, ki je izšla leta 1982 pri Knjižnici Mestnega gledališča Ljubljanskega, županja Občine Hrpelje - Kozina pa mu je s svojo veliko pozornostjo izkazala vse spo-štovanje in veliko zadovoljstvo ob tem dejanju.Povžane so njegova rojstna vas in res so bile le nekaj let tudi njegov prvi dom, saj se je morala družina Babič seliti zara-di očetove pokončne in zavedne narodnostne drže. Maribor je bil v tistem času drugi dom številnim Primorcem, ki so se zaradi uveljavitve fašizma v takratni Istri, ki je po drugi svetovni vojni pripadala italijanski državi, preselili na Štajer-sko. Zato se je tudi družina Babič preselila v Maribor, na Stu-dence, za katere Babič pravi, da so dale številne glasbenike, slikarje, gledališke delavce in pomembne umetnike. Zaradi njegovega nemirnega duha in večnega iskanja resnice ter boljšega življenja, so bili njegovi začasni domovi tudi zapo-ri, taborišča, bolnice … le Trst je bil kraj, kjer se je v resnici počutil doma.Babičev delovni in življenjski zemljevid je preplet številnih poti, ki so ga vodile od severa proti jugu, od vzhoda proti za-hodu in vmes še kam drugam. Ptuj, Maribor, Ljubljana, Nova Gorica in Trst so njegove glavne postaje, kjer je ustvarjal, ži-vel in iskal odgovore na svoje ustvarjalne ideje, ki ga niso za-pustile niti v pozni starosti, ko se je moral upokojiti. Gledali-šče in film sta bila medija, ki sta njegovo kritično opazovanje družbenega dogajanja osmišljala in oživljala. Tone Peršak je v knjigi Med nebom in stvarnostjo o Babiču med drugim za-pisal tudi takole: »Še posebej je treba poudariti, da pregled Babičevega življenjepisa, kritik in drugega gradiva takorekoč vsiljuje ugotovitev o njegovi nenehni tesni povezanosti s te-žnjami delavskega gibanja na Slovenskem in s prizadevanji

za dokončno osvoboditev in enakopravnost slovenskega na-roda z drugimi narodi. To velja tako za njegovo gledališko in revolucionarno politično dejavnost pred letom 1941 kot za delo po letu 1945, ko se je posvetil idejni in estetski rasti in osamosvojitvi slovenskega gledališča v Trstu ter profesionali-zaciji Primorskega dramskega gledališča v Novi Gorici; tudi s svojimi filmskimi režijami je iskal stik z izročilom revoluci-onarnega boja slovenskega naroda«.

»Babič potemtakem sodi med ljudi, ki do konca vzdržijo v naporni drži iskalca in nikoli ne pristanejo na že znane reši-tve problemov ter tako sami sebi ne ponudijo tople možnosti za oddih. Babič vztraja v drži brezdomca, vedno neuteme-ljenega spraševalca, ki vidi edini temelj v nenehnem razkri-vanju in tematiziranju lastne neutemeljenosti, ki spodbuja vedno nova iskanja odgovorov na temeljna vprašanja bivanja in nenehen angažma,« nadaljuje Tone Peršak v svoji knjigi.Verjetno ni slučaj, da se je rodil na Primorskem, umrl v Ljubljani in je v Mariboru pokopan, kjer smo mu na njegov rojstni dan, 13. 2., v družbi podžupana Mestne občine Mari-bor Zdravka Luketiča in obeh Babičevih dam, Lidije Koren in Teje Glažar, obeh hčera, Josipine in Barbare, predstavni-ka Občine Hrpelje - Kozina Vasje Valenčiča ter vodje JSKD OI Sežana Vladislave Navotnik na grob položili cvetje in mu prižgali svečke. Tako kot tudi ni verjetno slučaj, da smo se v počastitev obletnice njegovega rojstva povezali skoraj vsi, ki kakorkoli spadamo v področje njegovega dela in njegov življenjski kompas. »Morda tudi zato, ker imamo vsi malo slabo vest, saj smo nanj kar malo pozabili,« je v enem od spominskih pogovornih večerov povedal njegov sodelavec in dober prijatelj Tone Partljič. Program dogodkov, ki smo ga pripravili v sodelovanju z Občino Hrpelje - Kozina in številnimi partnerji: Slovenska Kinoteka, Muzej slovenskih

Karina pod vodstvom Andreje Hrvatin Tomažič. V prostorih Občine Hrpelje - Kozina je sledilo odprtje razstave »Jože Ba-bič – filmski človek«, ki jo je pripravila Slovenska kinoteka. Ob tej priložnosti

so zavrteli Babičevo televizijsko dramo Pogreb iz leta 1972. O sodelovanju z Ba-bičem pa se je z Vladimirjem Frantar-jem, ki je napisal scenarij za omenjeni film Pogreb, pogovarjal predsednikom Kino ateljeja Aleš Doktarič. Frantar je

predstavil, kako je kot študent 3. letni-ka slovenščine na ljubljanski Filozofski fakulteti napisal po noveli Bena Zupan-čiča scenarij za film Pogreb. Olga Knez in Vasja Valenčič Foto: Olga Knez in Vasja Valenčič

SMETIPo letih ozaveščanja in kljub temu, da je zbirni cen-ter kosovnih odpadkov za vogalom, se še vedno najdejo take umazane cvetke, kot je ta ob zabojniku za smeti pri knjižnici na Kozini. Občan si ni mogel kaj, da ne bi fotografiral in sliko poslal na občino. Res neverjetna nesramnost in sebičnost. Drugi občan nam je poslal fotografijo odvrženih kosovnih odpadkov v 'dolinici' na Kozini ob Reški cesti v neposredni bližini pošte in spomenika. Do-lina je bila v celoti očiščena na več čistilnih akcijah, ampak očitno bo treba nemarneže prijeti drugače!Po vsem, kar vlagamo v ohranjanje čistega okolja, občina ne bo več tolerirala takih dejanj in bo ka-znovala v skladu z zakonom. Občinska uprava Pri knjižnici na KoziniV dolini ob Reški cesti na Kozini

MAREC 2017 | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | MED LJUDMI | 1716 | MED LJUDMI | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | MAREC 2017

JUBILANTI BRKINSKE GODBE 2000Nekateri godbeniki že nekaj časa pridno in vztrajno igrajo v orkestru in tako smo jim tudi lani podelili jubilejne nagrade na Miklavževem koncertu Tamalih 3. decembra 2016.Iz Javnega sklada za kulturne dejavnosti je nagrade podelil predsednik sveta Območne izpostave Sežana Urban Grmek Masič.

Za več kot 5 let aktivnega udejstvovanja so prejeli BRONASTO GALLU-SOVO ZNAČKO godbeniki: ANA VLAHOVIČ, KARIN KRIŽMAN, NIKA STARC, DORONIK ČESNIK, DEJA JURIŠEVIČ, JURIJ DRGAN, LUKA KO-ROŠEC, MATJAŽ URBANČIČ, SIMON ZEC, TINA ŠKAMPERLE in NEŽA KOROŠEC.Za več kot 10 let aktivnega udejstvovanja so prejeli SREBRNO GALLUSO-VO ZNAČKO godbeniki: ERINA RENER BOROVIČ, BLAŽ PEK, URBAN FILIPOVIČ in PATRIK RIJAVEC.Za več kot 15 let aktivnega udejstvovanja pa je ZLATO GALLUSOVO ZNAČKO prejel Matija Marion.Za več kot 10-letno članstvo v godbi se godbenikom in godbenicam podeljuje tudi bronasta medalja Bojana Adamiča. Pripadla je Erini, Blažu, Urbanu in Pa-triku. Iz rok člana predsedstva Zveze slovenskih godb, našega dirigenta Tomaža Škamperleta, pa jo je prejel le Urban. Ostali se niso uspeli udeležiti podelitve. ČESTITKE VSEM!Darja Starc

Vaja z gostujočimi dirigentiV življenju je pomembna izobrazba – prav tako tudi v glasbi. Godbeniki se redno izobražujemo na naših tedenskih vajah, v soboto, 18. 2. 2017, pa smo svoje znanje še posebej nadgradili. Od januarja do maja agencija UPOL organizira dirigent-sko šolo, katere se redno udeležuje naš dirigent Tomaž. V sklopu omenjenega izobraževanja, je udeležence gostoval tudi naš orkester. Šest dirigentov se je z nami učilo vihtenja dirigentske paličice pod budnim očesom vodje dirigentske šole Simona Perčiča. Vaja je bila zahtevna, intenzivna, a vendarle uspešna. S tem smo si pridobili novo izkušnjo, za katero smo hvaležni. Vsem sodelujočim se iskreno zahvaljujemo in se v prihodnje veselimo še kakšnega sodelovanja. Simon Perčič je ob tem povedal: »Izobraževanje je za mlade dirigente ključnega pomena. Poleg študija partiture nas močno zaznamuje tudi praktično delo z orkestrom, s kritično in dobro refleksijo pa svoje znanje nadgrajujemo. Brkinska godba 2000 se je za sodelovanje odlično pripravila, tako organizacijsko kot izvedbeno in s tem omogočila dirigentom neprecenljivo iz-kušnjo. Navdaja me optimizem, saj s takšnimi projekti nedvomno gradimo novo platformo ustvarjalnosti, prevzemamo odgovornost ter skupaj ustvarjamo lepši svet.« Katja Škerjanc in Tanja Gec

ZAHVALAV poletnem času smo pridobili pro-store nekdanjega TIC-a, ki smo jih v tem času tudi skrbno uredili. Or-kester je bogatejši še za pozavno, na katero že pridno igra Peter Lorger. Za vse pridobitve se Občini Hrpelje - Kozina iskreno zahvaljujemo.Godbeniki in UO BG 2000

filmskih igralcev in Razvojni center Divača, Kosovelov dom Sežana, Kinoatelje Gorica, Slovenski filmski center, SNG Ma-ribor, SNG Nov Gorica, SSG Trst, SLOGI Ljubljana in RTV Slovenija, kaže na to, da gledališče, film, radio in televizija, vsaj v tem času, še vedno dihajo z njegovo zapuščino, ki ob-sega preko 200 gledaliških režij, 6 celovečernih filmov, veliko televizijskih in radijskih uprizoritev ter številnih proslav ob zgodovinskih jubilejih. Na koncu bi se rada zahvalila vsem, ki so nam prisluhnili in se prijazno odzvali naši pobudi, da ob 100-letnici njegove-ga rojstva obudimo spomin na Jožeta Babiča, saj si je to ne-dvomno zaslužil. Tako smo se mu prijazno oddolžili za vse, kar je ustvaril in kar je posledično spremenilo tudi karak-ter našega kulturnega in družbenega prostora ter življenja. Televizijske in radijske oddaje, spominski pogovorni večeri, retrospektiva njegovega filmskega opusa, številni časopisni

prispevki in priložnostna zloženka, v kateri so Tone Partljič, Aleš Doktorič, Špela Čižman in Ana Perne na kratko pred-stavili življenje in delo Jožeta Babiča, so za nekaj časa obudili spomin na tega genija, kot ga je poimenoval Dušan Jovano-vič in na katerega je vredno opozoriti tudi prihodnje rodove.V jeseni bo predvidoma izšla tudi njegova biografija in vse kaže, da mu bo postavljen tudi doprsni kip v Primorskem dramskem gledališču v Novi Gorici. Ni dvoma, da si to zares zasluži, kot niti ni dvoma, da bo celotno leto 2017 prežeto z imenom Jože Babič, saj je vsaj za nekaj časa ponovno povezal celotni slovenski kulturni prostor. Spomin nanj je živ in prav bi bilo, da živ tudi ostane.Vladislava NavotnikJAVNI SKLAD RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI OBMOČNA IZPOSTAVA SEŽANAFoto: Janez Klenovšek

BRKINSKA GODBA 2000 je pridobila

status

≈NVO s potencialom«ISKRA – stičišče NVO Istre in Krasa je lani poleti objavilo Javni poziv za nevladne organizacije Obalno-kra-ške regije za izbor »NVO s potenci-alom« in pridobitev statusa »NVO s potencialom«. Naše društvo smo prijavili in bili kar takoj uvrščeni v drugi krog. Po dodatnih preverja-njih in pogovorih o razvoju našega društva, nas je ocenjevalna komisija prepoznala kot potencial, saj je v na-šem društvu veliko število mladih in nadarjenih godbenikov, ki so aktivni tako v orkestru kot tudi pri organi-zaciji različnih dogodkov društva. Prepoznali so tudi pomembno delo-vanje društva na lokalnem območju.V okviru programa Stičišča ISKRA je posebna pozornost namenjena »NVO s potencialom« iz Obalno--kraške regije, torej tistim identi-ficiranim NVO, ki izražajo interes za zadovoljevanje potreb v lokalni skupnosti, interes za lasten strokov-ni in organizacijski razvoj. Začrtane aktivnosti so osredotočene na: kre-pitev informiranosti, organizacijske, strokovne in zagovorniške usposo-bljenosti NVO, ki imajo potencial za naslavljanje lokalnih potreb ter s tem prispevati k trajnosti NVO in njihovi večji vlogi pri izvajanju javnih stori-tev.Razvoj in krepitev nevladnih organi-zacij in NVO sektorja nasploh bosta potekala preko strokovnega usposa-bljanja, zagovorništva, informiranja, mreženja, temelječih na pogloblje-nem poznavanju okolja in njegovih potreb s pomočjo izvedenih analiz.Upamo, da bomo s pridobitvijo tega statusa ter s sodelovanjem v progra-mu dodatno pripomogli k rasti in ra-zvoju Brkinske godbe 2000.Darja Starc


Pogovor z domoznanskimi avtorji v Knjižnici KozinaDomoznanstvo je v knjižnicah povsem posebna dejavnost, ki raziskuje, pro-učuje in opisuje določeno geografsko oz. upravno območje in, kot pravijo uradno: »… obsega zbiranje, obdela-vo in hranjenje knjižničnega gradiva za območje, ki ga knjižnica pokriva, in ki nam govori o zgodovinskem, ge-ografskem, etnološkem ter družbenem in kulturnem utripu nekega območja. Osnovni cilj tovrstne dejavnosti je, da nudi uporabnikom knjižnice v skladu z njihovimi interesi informacije o aktual-nem dogajanju na njihovem območju ter jih seznanja s podobo razvoja neke-ga kraja, njegovimi avtorji in drugimi, ki domoznanstvo raziskujejo. Navadno se zbira gradivo, ki vsebuje podatke re-gionalnega območju in prebivalcev, ki je bilo izdano na območju, od koder avtorji gradiva izhajajo, ali so z njim kako drugače povezani. Nastale domo-znanske zbirke vsebujejo najrazličnejše vrste dokumentov: knjige, časopisje, rokopise, notno gradivo, kartografsko

gradivo, slikovno gradivo (fotografije, razglednice), videoposnetke in zvočne posnetke, pol-publicirano gradivo, kot so diplomske, magistrske naloge, dok-torske disertacije, raziskovalne naloge, katalogi založnikov in podjetij, poro-čila s konferenc, brošure, drobni tisk, kot so prospekti, plakati, vabila, ipd. Uporaba gradiva poteka izključno pre-ko bibliotekarja in se izposoja na dom samo za teden dni (odvisno od knji-žnice do knjižnice). Starejše gradivo retrospektivno se vnese v elektronsko bazo podatkov in je dostopno v elek-tronskem katalogu COBISS. Običajno je, da za rokovanje in preslikavanje dra-gocenega in starega gradiva, ki ga pre-morejo večje knjižnice, veljajo posebne omejitve in oboje poteka v dogovoru z bibliotekarjem. Novejšo dejavnost do-moznanstva predstavlja bibliografska obdelava člankov in sestavnih delov iz periodičnega tiska ter monografij v knjižnično-informacijskem sistemu COBISS. Zato lahko iskreno rečemo,

da smo v knjižnicah, sploh takih majh-nih, krajevnih, izredno veseli kakršne-koli pomoči bralcev in uporabnikov pri zbiranju in posredovanju gradiva. Pozi-vamo torej še enkrat, karkoli imate in želite deliti in ohranjati živo, prinesite v knjižnico, vpišemo, poskeniramo, ka-talogiziramo, vrnemo, če je potrebno, zagotavljamo pa, da se gradivo skozi čas ohranja. Na podoben način smo bili veseli v ko-zinski knjižnici domoznancev, avtor-jev slikovnih in tekstovnih biografij iz naših krajev, tesnih knjižničnih sode-lavcev, Katje Hrobat Virloget, Jasne Majde Peršolja, Vladimirja Grželja, Slavka Gerželja in seveda novinarke Primorskih novic, Lee Kalc Udovič, ki je pogovor z omenjenimi avtorji tudi vodila. Prisotni avtorji so se strinjali, da pišejo, fotografirajo, raziskujejo iz veselja in za dušo, seveda pa tudi zato, da se ohranja naravna in kulturna de-diščina in morda predajajo zanimivo-sti ne samo domačinom, ampak tudi

izseljencem, katerim domoznanstvo še posebej veliko pomeni zaradi domo-tožja in nešteto drugih razlogov. Da so domači avtorji pri svojem delu izjemno vztrajni, kaže veliko avtorskih izvodov, omeniti pa velja tudi, da je pogovor po-spremil razstavo domoznanskih knjig, ki so jo prvotno v lanskem letu postavi-li v prostorih Občine Hrpelje - Kozina,

kjer si lahko obiskovalec ogleda več kot sedemdeset domoznanskih knjig, da diplomskih, magistrskih, doktorskih nalogah, zloženkah, časopisih, razgle-dnicah, fotografijah in še kar je tega, kar domuje v domoznanskih omarah ves čas, niti ne omenjamo. Preverjanje podatkov, delo na terenu, obiski arhi-vov, živa pričevanja so stalnica vseh šti-

rih avtorjev, ki v bodoče načrtujejo še natisnjenega, če bi se le našli sponzorji za tisk. Novinarka Kalc Furlaničeva je apelirala na občinske svetnike, ki bi lahko zahtevali postavko v proračunu, kjer bi določili vsoto, namenjeno tisku domoznanskega gradiva. Ob zaključku simpatičnega in zanimivega pogovora z avtorji o njihovem delu, zbirateljstvu in raziskovanju se je predstavilo tudi nedavno ustanovljeno društvo Limes, neprofitno združenje poklicnih in amaterskih zgodovinarjev, arheologov, znanstvenikov, učiteljev in drugih na področju zgodovine, arheologije, kul-ture, izobraževanja, ki deluje tudi na področju Brkinov.Patricija Dodič Foto: Igor Race

DOMA, VENDAR TUJCIPredavanje domoznanke Katje Hrobat Virloget v Knjižnici Kozina

Katja Hrobat Virloget je etnologinja in znanstvena sodelavka na Univerzi na Primorskem, v Znanstveno-raziskoval-nem središču ter docentka na Fakulteti za humanistiko in na Turistici. Diplo-mirala je na oddelku za arheologijo Fi-lozofske fakultete v Ljubljani z delom o povezavi ustnega izročila in arheologije v Brkinih in v okolici. Od leta 2004 do 2009 je bila zaposlena kot mlada raz-iskovalka/asistentka na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete v Ljubljani in tam doktorirala leta 2009 z disertacijo o per-cepciji časa, prostora in mitične krajine skozi ustno izročilo o krajini Krasa. Tre-nutno v okviru podoktorskega etnološke-ga raziskovalnega projekta z naslovom Breme preteklosti. Sobivanje prebival-stva na Obali v luči formiranja povojne Jugoslavije raziskuje konfliktne spomine/pozabe različnih narodnosti na povojni čas v Istri, njihov odnos do nacionalne-ga spomina, identitet, nacionalizma ipd. Področja njenega raziskovanja so ustno izročilo, etnogeografija, percepcija pro-stora, časa, mitično izročilo in pokrajina, povezava arheologije z etnologijo, kon-flikti spomina, pozaba, identiteta, nacio-nalizem. Na predavanju v kozinski knji-žnici je avtorica je predstavila raziskavo

o premikih prebivalstva v Istri 20. stole-tja, ki jo je objavila v zborniku At home but foreigners. Population transfers in 20th century Istria, Koper: Založba Annales, 2015, v uredništvu nje, Cathe-rine Gousseff in Gustava Cornia. Inter-disciplinaren zbornik s prispevki medna-rodno uveljavljenih raziskovalcev je prvi na Slovenskem, ki je v celoti posvečen t. i. eksodusu (predavanje se je dogajalo na 'dan eksodusa, 10. februarja 2017), še po več kot sedmih desetletjih občutljivi temi v javnem in političnem diskurzu. Katja Hrobat Virloget je predstavila rezultate svojega večletnega etnološkega terenske-ga dela, pri čemer je preučevala spomine vseh današnjih prebivalcev Istre, ki je po izselitvi velike večine italijansko govore-čih prebivalcev in priselitvi Slovencev in ostalih pripadnikov nekdanje Jugoslavije doživela drastične spremembe v etnični strukturi prebivalcev, predvsem v me-stih. Skozi spomine ljudi je avtorica po-kazala občutenja ljudi, ki so ostali in se zaradi povsem spremenjenih razmer po-čutili kot tujci v lastnem domu, podob-no kot priseljenci, ki so prišli v "mesta duhov" in niso še dandanes vzpostavili čustvenih in spominskih vezi z urbano dediščino, ki so jo ob prihodu našli. As-smanova ugotavlja, da je Evropa še daleč

od skupnega spomina, saj je vsak naci-onalni spomin v konfliktu s spominom svojega soseda in t. i. eksodus je nazoren primer tega. Skupen evropski spomin bo mogoč samo takrat, ko se bo vsak narod zmogel soočiti z lastnimi spomini (tudi s temno platjo) in z empatijo poslušati spomine drugega. Da so potrebna tudi takšna predavanja, ki razkrivajo zgodo-vino druge strani, tiste človeške in žive-če ali preživele, je več kot očitno. Kakor se pojavlja nenazadnje tudi potreba po raziskovanju ali zapisovanju bega na-ših ljudi v času komunizma čez mejo v t. i. boljše življenje. Kmalu se nadejamo avtoričine predstavitve naslednje zelo zanimive knjige, o kateri pa še ne bomo razkrili kaj več. Patricija Dodič Foto: Patricija Dodič

Josip Valenčič, brkinski pesnik in zbiratelj naro-dnih pesmiJosip Valenčič je bil rojen 2. 7. 1925 v Slivju pri Štulovih (danes Slivje h. št. 4). Doma je pomagal na kmetiji in de-lal v Zavrhku v mlinu. Zbiral in zapi-soval je slovenske narodne pesmi. Ne-kaj pesmi je spesnil tudi sam, vendar avtorstva ni mogoče zagotovo potrdi-ti. Josip (tudi Jože) še ni dopolnil 18 let, ko je bil dne 8. 3. 1943 mobiliziran v italijansko vojsko v 13. Reggimen-to Fanteria 9 Compagnia Speciale, v delovni bataljon v Aguili (Italija). Od tam je 17. 8. 1943 pobegnil in se kot velik domoljub pridružil partizanom v NOB. Istega leta je padel v Gorskem Kotarju. Štulovi ponosno hranijo zve-zek z zapisi pesmi iz leta 1942. (Po pričevanju Albina in Stanka Va-lenčiča)Robert Kastelic, občinska uprava


NE ČAKAJ NA VIKEND Maja Golob je bila podrobneje predsta-vljena v eni prejšnjih številk Občinske-ga glasila, zato samo na kratko o pred-stavitvi njene knjige Ne čakaj na vikend v kozinski knjižnici. Pogovor je vodila simpatična Nives Mahne Čehovin, sicer pa je knjiga, kakor piše na zadnji platni-ci: »… osebna izpoved ženske, ki si je upala sanjati in je hotela vse: kariero, družino in svobodo, a je v nenehni dir-ki s časom in v dokazovanju, da zmore in zna, popolnoma pozabila nase. Go-vori o pobegu iz udobnega življenja v korporativnem svetu, o premagovanju strahu ob začetkih v lastnem podjetju; o plasteh, ki ti grozijo, če si sam svoj šef, in veselju, ko ustvariš zgodbo o uspe-hu. Odkrito opisuje svoje spopadanje z izzivom, da uskladi delo in prosti čas, kako je vse skupaj postalo še težje, ko je postala mama. Razkriva, da je sre-čo iskala na povsem napačnih koncih,

dokler je ni našla tam, kjer si nikoli ne bi mislila. Resnica vam bo vzela sapo«. Sicer pa je Maja Golob prisrčna mati dveh otrok, podjetnica in svetovalka za direktni marketing, prodajo in odnose s strankami, predavateljica, Nia plesal-ka in še marsikaj. Ne čakajte torej na

vikend ali, kot že rečeno, na maj, da si knjigo izposodite, ker gre za spodbu-dno in zanimivo branje spodbudne in zanimive ženske. Patricija DodičFoto: Sandra Majcen

Poziv in obvestilo bralcem in uporabnikom knjižnice:1. Hranite v vaših domovih, na pod-

strešjih, v škatlah ali družinskih in osebnih albumih fotografije ali predmete, ki so povezani z življe-njem nekdaj, spomini na prazno-vanja, opasila, življenje nonotov in non, poroke, obhajila, birme …? Delite jih z nami na portalu Kamra v Albumu spominov 20. stoletja. Pri-nesite v knjižnico svoje fotografi-je ali druge predmete, povezane s preteklostjo, ki si jih bomo ogle-dali, jih digitalizirali, si zapisali zgodbo, ki se navezuje nanje, in vam jih takoj vrnili. K sodelovanju vabimo vse imetnike gradiva, starej-šega od leta 1980. Gradivo zbiramo ves čas in prišlo bi zelo prav tudi za razstavo v februarju 2018 o Brkinih v preteklosti. Hvala za kakršnokoli pomoč.

2. Obenem vabim vse, ki bi želeli, da ovekovečimo vaše vredne sorodni-ke, vaščane, sovaščane, ki so v pre-teklosti ali dandanes kaj pomenili,

naredili, se s čim ukvarjali, da nam prinesete podatke in nam dovolite, da jih vpišemo v spletni biografski primorski leksikon, kjer bodo o njih izvedeli kjerkoli po svetu.

3. Obveščamo ponovno vse bralce, da je ima-mo nov urnik Knji-žnice Kozina (pon 8–15h, tor, sre in pet 11–18h, sobota le prva v mesecu 8–13h; poletni julijsko-av-gustovski urnik: pon 8–15h, sre in pet 11–18h) in bodite pozor-ni na roke izposoje. Naj še enkrat obve-stim, da rezervirane knjige pridete iskat v petih dneh, sicer se po novem neodgo-vornost zaračuna.

VSI NA KROV!Najmlajše obiskovalce Knjižnice Kozina smo v januar-ju povabili na baletno pravljico. Sodelovanje z Baletnim društvom Sežana traja že od leta 2001. Od takrat se je zvr-stilo lepo število prazničnih baletnih pravljic, v njih pa so nastopile številne mlade baletke, ki so se morale vživeti v zelo različne vloge; med drugim so bile zvezdice, snežinke, kresničke, čarovnice, snežaki, razne živali, vile ... Letos so v vedri in živahni pravljici Vsi na krov! ob knjižničarkah Petri Hlača in Maji Razboršek nastopile v vlogi piratov. Tudi tokrat je za koreografijo poskrbel baletni pedagog Eugen Todor. 24. januarja 2017 so torej otroci in njiho-vi spremljevalci sledili dogajanju na krovu piratske ladje Preluknjana kad. Videli so, da se pirati, kadar sneži, naj-raje skrivajo na toplem in suhem. A kaj ko jih kapitan kar naprej podi na krov, kjer se morajo drsati, delati snežaka, prisluhniti koncertu na ledenih svečah ... Zapletejo se celo v pomorsko bitko in uspešno zavrnejo napad sovražnikov s piratske ladje Smrdeča riba, tokrat ne s topovi, ki so zmr-znili, in ne s sabljami, ki jih zaradi mraza ne morejo držati v rokah, temveč s sneženimi kepami. Na krovu se je pojavi-la tudi skrinja daril, ki so jo poprej ukradli pirati s Smrdeče

ribe. Še dobro, da so naši pirati nasprotnikom odvzeli skri-njo in so tako baletke kot otroci poslušalci dobili zaslužena darilca. Vsak je dobil čisto pravi piratski zemljevid zakla-da, svinčnik in zlatnik. Baletno pravljico Vsi na krov! smo v januarju ponovili tudi v enotah Kosovelove knjižnice v Komnu in Divači.Maja Razboršek

≈PUST JE PRŠU (U OBROV)«Res je, škoromate drugod in tudi pri nas ljudje poznajo bolj, če omeni-mo podgrajske ali hrušiške. Ampak škoromati so značilni tudi za Obrov, Javorje in še za marsikatero brkinsko vas, le da medijsko niso doživeli po-polnejše ali podrobnejše obravnave. Več si lahko o maskah, značilnih za skupino »škoromati«, danes preberete že na spletnih straneh, predvsem na spletni strani podgrajskih škoromatov, kjer so podrobneje opisani liki, značilni za naše kraje. Zakaj sem se to-krat odločila ravno za obrovske škoromate? Ker gre za vas, ki mi je bliže, in ker se mi zdi prav, da se kdaj ome-ni še koga razen hru-šiških in podgrajskih škoromatov, če smo že na tem. Mogoče se tista prvotna po-biranja pustnih dobrot izpred let res nekoliko spreminjajo, zanimiva so pa še vedno – sploh zato, ker po starem legenda o Pustu ne pripoveduje o tem, da bi preganjal zimo, temveč hudiča

samega, ki ga je hotel ugnati. Ker pa je Pust že sam po sebi navihan in ne-ugnan, sva s Klementino podobnega želeli prikazati v kozinski knjižnici. Povem vam, Lujze - Pust prejema že ženitne ponudbe, sploh pa se ga raz-veselijo otroci, ker je pač tak, kakršen je. Sicer je bil namen narediti razstavo, ki bi zajela tudi pustovanje v preteklo-

sti, a ker je zbiranje fotografij po naših krajih posebna tema, se temu posve-tim morda naslednje leto ali pozneje, kdo ve – če in ko mi uspe zbrati dovolj kvalitetnega materiala. Patricija Dodič

Razstava domoznanskih knjigOb kulturnem prazniku smo letos raz-stavo namenili domoznancem in do-moznanskim knjigam, torej avtorjem, ki pišejo o naših krajih, in knjigam, ki na tak ali drugačen način razpredajo o domačih krajih. Po predhodni raz-stavi v prostorih hrpeljsko-kozinske občine jih je bilo več kot sedemdeset na ogled tudi v naši knjižnici na od-delku za odrasle. Z nekaterimi avtorji smo se na Valentinov dan pogovarjali tudi o ljubezni do pisanja, fotografira-nja, pripovedovanja in še o marsičem. Patricija Dodič


SLIKANJE MANDALNajprej te želja po mandali spreleti in nato tiho tli. Potem se ti dnevi želijo kar nekam izmuzniti, ker nimaš dovolj časa. Potem pa dobiš povabilo na delavnico in seveda navdušeno prikimaš! Na ustvarjalni delavnici, kjer smo si vsaka zase naslikale mandalo, smo se dobile letošnjega 18. in 21. januarja. Pri-šle smo iz različnih vasi, vsaka drugačna, skupaj pa prav po-srečena skupina. Moških ni bilo, čeprav bi nam popestrili že tako prijetno druženje. Mandale so pridno nastajale izpod čopičev, vmes smo se pogovarjale in nasmejale, a med vse te besede se je vtkal občutek miru, ki se je sam od sebe prelival na platno. Na prvem triurnem srečanju smo si s svinčnikom najprej narisale osnovo in jo nato še pobarvale, na drugem pa smo na mandale dodale še konture in bleščice.Beseda mandala izhaja iz staroindijskega jezika sanskrta in preprosto pomeni krog, okrogel. Simbol kroga označuje popolnost, celovitost, enost. Krog je znamenje absolutnega, zbran sam v sebi in nima ne začetka ne konca. Mandala je že od nekdaj služila kot osnovni simbol pri koncentraciji, medi-taciji, osebnostno zrelostnem procesu, zaščiti in zdravljenju. Delavnico je že drugič pri nas vodila Elda Jercog iz Seža-ne, ki je v januarju tudi razstavljala svoje umetelno izde-

lane mandale v prostorih kozinske knjižnice. Hvaležne smo Eldi za njeno vodstvo in koristne napotke, pa tudi naši knjižničarki Patriciji Dodič, ki je delavnico že dru-gič organizirala. Tokrat so nas prijazno gostili Slivarci, ki so nam posodili prostor v vaškem domu in nam ga v tistih mrzlih dneh pod ničlo ogreli, da so nam čopiči lepo tekli. Če vas risanje mandal pritegne, Elda in Patricija pripravljata še eno delavnico v maju. Prijavite se pri Patriciji v knjižnici.Nives Mahne Čehovin

Zgodbarniško sreča-nje pri Zlatki v KlancuTudi letos smo zgodbarničarji nadaljevali ponovoletno tra-dicijo druženja pri Zlati Cergol v Klancu. V polarnem mrazu nas je pričakal vroči aperitiv – domači jägermeister in oma-men ambient, v katerem je romantično prasketalo v kaminu. Ogreti smo lahko polni energije začeli zapečkarsko druže-nje. V novem letu smo si izmenjali lepe želje, zgodbice hišic na drevesu, prozno švercanje dobrin v Italijo in si povedali še marsikaj zanimivega, predvsem pa ni šlo brez smeha in dobre volje. Zlata nam je pripravila obilno pogostitev samih domačih dobrot, vrednih predsedniške inavguracije. Ni pri-jetnejšega večera, kot tistega, ki ga preživiš v družbi prijate-ljev, z zgodbami in s spomini, ki te ogrejejo, ki dajo misliti. Kot ponavadi tudi tokrat ni manjkala poezija izpod besedno spretnih rok zgodbarničarke Slavke. Smejoče urice so minile hitreje kot polnočni spanec. Obljubili smo si še veliko nadalj-njih srečevanj, pri katerih neizmerno uživamo vsi po vrsti. Igor Race

SVETOVNOPRVENSTVO V LIPICI - NAJVEČJI KONJENIŠKI DOGODEK V ZGODOVINI SLOVENIJE

Kobilarna Lipica bo od 20. do 24. septembra s ponosom gostila eno največjih in najpomembnejših konjeniških tekmovanj na svetu – Svetovno prvenstvo v vožnji dvov-preg 2017. V štirih dneh tega privlačnega adrenalinske-ga tekmovanja se bo za laskavi naziv svetovnega prvaka borilo več kot 65 voznikov z okrog 200 vrhunskimi tek-movalnimi konji iz več kot 20 držav sveta.Svetovno prvenstvo v vožnji dvovpreg bo zagotovo naj-večji in najpomembnejši konjeniški dogodek v vsej zgo-dovini Slovenije. Pomenilo bo izjemen mejnik v razvoju slovenskega vprežnega športa ter odlično priložnost za promocijo Kobilarne Lipica in lipicanca v svetovni ko-njeniški javnosti. Najboljši vozniki dvovpreg na svetuOrganizacijo tega izjemnega tekmovanja je Kobilarni Li-pica zaupala Mednarodna konjeniška zveza (FEI), saj se je Lipica izkazala kot odlična organizatorka svetovnega prvenstva v vožnji vpreg s poniji leta 2011. Sedaj, po pre-novi posestva, z novimi razvojnimi ambicijami sega še korak više in se pripravlja na prihod najboljših voznikov dvovpreg na svetu. Ti se bodo prvič predstavili na otvori-tveni svečanosti v sredo, 20. septembra, na lipiškem hipo-dromu, 21. in 22. septembra se bodo pomerili v dresurni vožnji, 23. septembra pa bo na vrsti največji adrenalinski spektakel, to je maratonska vožnja s kar osmimi zahtev-nimi maratonskimi ovirami. O zmagovalcih bo v nedeljo, 24. septembra, odločila spretnostna vožnja. Maratonsko progo in progo za spretnostno vožnjo bo postavil prizna-ni madžarski postavljavec prog Gabor Fintha, ki je svojo nalogo odlično opravil že na svetovnem prvenstvu leta 2015 na Madžarskem. Nad nastopi voznikov bo bdel so-dniški zbor pod vodstvom Britanca Andrewa Counsella, medtem ko bo tehnični delegat Mednarodne konjeniške zveze njegov rojak Philip Bateman. Oba ugledna strokov-njaka na področju vožnje vpreg sta v Lipici sodelovala že pri izvedbi svetovnega prvenstva leta 2011. Za nastop na letošnjem svetovnem prvenstvu se že pri-pravljajo tudi štirje vozniki Kobilarne Lipica, ki nastopa-jo s slovenskimi lipicanci. To so: Miha Tavčar, Mitja Ma-horčič, Klemen Turk in Marko Memon, ki morajo – tako kot ostali tekmovalci – letos še izpolniti oziroma potrditi kvalifikacije. Karolina Klim

ŠOLA HARMONIKE NIKA POLESA USPEŠNA DOMA IN V TUJINI!

Kristian Jenko, najuspešnejši harmonikar v šoli har-monike Nika Polesa, se je 20. novembra lani udeležil tekmovanja v Italiji, in sicer v manjši vasici Jamlje. Tek-movanje je potekalo v petih starostnih kategorijah. Vsak tekmovalec je odigral po dve skladbi po lastni izbiri. Tri-članska komisija je Kristianu Jenku podelila največ točk in je tako postal absolutni zmagovalec 20. zamejskega festivala DIATON ter prejel tudi nagrado za najboljšega mladega talenta!To pa še ni vse: v soboto, 28., in nedeljo, 29. januarja 2017, so bile Begunje na Gorenjskem (rojstna vasica legendarnih bratov Slavka in Vilka Avsenika) od zore do mraka polne zvokov harmonik. Pri Avseniku se je namreč odvijalo že 11. Tradicionalno mednarodno tek-movanje harmonikarjev za nagrado Avsenik. Večina har-monikarjev se je v Begunje pripeljala iz bolj oddaljenih krajev naše Slovenije, tako da so se prvi med njimi na mrzlo sobotno jutro pojavili tam že malce po sedmi uri zjutraj. Tekmovalci iz Avstrije in Italije pa so pripoto-vali celo dan prej. Zanimivo je, da se tokrat iz Nemčije ni prijavil nihče. Tekmovalci so se zvrstili v disciplinah klavirske in diatonične harmonike. Tudi v Begunjah je Kristian Jenko blestel in dobil Zlato priznanje za dose-ženih 97,17 točk!Čestitke!!!Niko Poles

DRUGI PRAZNIK KRODEGINOV Gostilna Ukmar v osrčju dežele terana, v Dutovljah, ki jo že tretje leta upravlja marljiva gostinka Nada Slijepčević, je bila prvi ponedeljek v februarju že drugo leto prizorišče dneva krodeginov, kot se reče kožaricam na Primorskem. Osrednji dogodek je tudi letos organiziral Dejan Stevanovski. Glavni izdelek je bil krodegin, krodegina, kradigin ali krodiga, v osrednji Sloveniji tej klobasi pravijo kožarica, Istrijani krotigin, Brici pa tudi mužet. Tokratno druženje, kjer se je v gostilni Uk-mar kar trlo obiskovalcev, saj so postavili še dodatno ogrevan šotor na vrtu gostilne, je prispevalo k utrjevanju in nadaljevanju tradicije izdelovanja krodeginov.»Včasih izdelovanje krodeginov ni bilo popularno, saj so kmetje kožo prašičev prodajali. V 60. letih prejšnjega stoletja je povpra-ševanje po kožah začelo upadati in takrat so ostanek kož morali uporabiti v kulinariki. Ugotovili so, da lahko iz kož izdelajo tudi klobase, razsekali so jih na kocke, dodali krvavo meso in na-stajali so krodegini,« je uvodoma povedala povezovalka progra-ma Mateja Kodrič z ugledne vinorodno-vinarske kmetije Širca Kodrič iz Godenj. Sprva je bil krodegin drugorazredna klobasa, ko pa so mu mesarji začeli dodajati kvalitetno svinjsko meso, je postal zelo priljubljen. Da se mu priljubljenost vedno veča, je pričalo veliko število obiskovalcev in ljubiteljev krodeginov iz cele Primorske. Na ocenjevanje je prispelo kar 53 vzorcev krodeginov s celotne Pri-morske (lani 31), ki jih je strokovna komisija ocenjevala kar dva dni. Okus, vonj in videz ter kompaktnost vzorcev krodeginov je ocenjevala komisija v sestavi: Izidor Škerlj (predsednik), Marko Lindič (podpredsednik), Jordan Cigoj, Srečko Horvat, Tadej Što-ka, Marko Tavčar in Jernej Kuntner (člani). Komisija je bila eno-tnega mnenja, da so vzorci krodeginov vsako leti boljši, veliko je bilo dobrih vzorcev, nekateri pa celo izjemni. Največ točk so prejeli krodegini Silva Kobala iz Kazelj, sicer mesarja v mesnici v Dutovljah, ki je zmagal tudi na lanskem ocenjevanju. Drugi je bil Branko Mohorčič, tretji pa Klavdijo Božič. S krožniki, kjer je kraljeval krodegin, se je tokrat predstavilo 12 gostiln in kmečkih turizmov. Zraven pa so vinarji ponudili svoja najboljša in odlič-na vina. Komisija za ocenjevanje krožnikov v sestavi: Toni Go-mišček (predsednik), Vesna Guštin Grilanc (podpredsednica), Matjaž Cotič, Milena Tavčar in Dejan Stevanovski (člani) je oce-njevala videz krožnika, okus in izvirnost. Najbolj jo je prepričal krožnik gostinca Sima Komela iz Gostilne Kobjeglava, ki je z veliko domišljije pripravil okusen krožnik s krodegini, pirejem iz dimljenega krompirja, lečo s korenčkom, panceto in zeleno, štorovke ter krokantno polento z gorčico.Olga Knez


pne kmetijske politike za razvoj pode-želja in podobno. Poleg tega je preko javnih razpisov programa Obzorje 2020 na razpolago tudi denar za raziskave in inovacije, preko Inštrumenta za pove-zovanje Evrope (CEF) so namenjena sredstva za razvoj prometne, energetske in digitalne infrastrukture ipd. Nenaza-dnje pa so zdaj na voljo tudi finančni inštrumenti za spodbujanje naložb in javno-zasebnih partnerstev v okviru naložbenega načrta za Evropo, ki je v dobrih dveh letih delovanja spodbudil že za več kot 168 milijard evrov naložb po Evropi. Med drugim naložbeni na-črt za Evropo podpira tudi delovanje malih in srednje velikih podjetij, slo-venska podjetja pa lahko te priložnosti izkoristijo preko Slovenskega podjetni-škega sklada.

Zoran, kako se je začela tvoja poklic-na pot v Evropski komisiji? Katere funkcije si opravljal, kako si se kot Slovenec znašel v evropskem centru moči in odločanja. Kaj ti je bil najve-čji izziv? Nekateri navajajo, da si med 10 najbolj vplivnimi osebami EU. Da bi bil med desetimi najbolj vpliv-nimi osebami v EU vsekakor ne drži, sem pa enajst let bil od Slovencev naj-višji uradnik v Evropski komisiji. Do zaposlitve v Evropski komisiji sem prišel preko javnega razpisa takoj po vstopu Slovenije v EU maja 2004. V ta-kratnih novih državah članicah EU so iskali nove uradnike za različna delov-na mesta – od tolmačev in prevajalcev, asistentov, uradnikov pa vse do vodil-nih delovnih mest. V tistem času sem bil državni sekretar za znanost in sem sodeloval v pogajanjih za vstop Slove-nije v EU. Že kot znanstvenik pa tudi kot politik sem prišel do spoznanja, da je povezovanje znotraj Evropske unije nujno. Ne gre za to, da bi bila Slovenija majhna, temveč predvsem za to, da so vsaka zase posamezne evropske drža-ve premalo pomembne v primerjavi z ZDA, Japonsko, Rusijo ali hitro rastoči-mi državami. Samo združeni smo lahko močni in uspešni v svetu. Prijavil sem se na razpis in v zelo ostri konkurenci sem bil izbran. Prvih enajst let sem bil namestnik generalnega di-rektorja, najprej za znanost in pozneje za informacijsko družbo. To konkretno pomeni, da sem imel »pod sabo« tudi do 2 tisoč uradnikov in da sem v dolo-čenem obdobju upravljal nekaj milijard

evrov proračuna letno. Delo v Evropski komisiji je zahtevno, ponavadi se dela v angleščini in francoščini, dela se veliko in dobro. Seveda ima delo v večkultur-nem okolju svojevrstne izzive, saj je tre-ba upoštevati medkulturne razlike. Kot rečeno, sem vodil zelo veliko lju-di, vseskozi pa sem se moral zavedati, da lahko uspešno dosegam zastavlje-ne cilje glede razvoja novih politik ali uspešnega upravljanja proračuna samo, če uspešno delam s svojimi podrejeni-mi. Kot vodja si lahko uspešen samo, če razumeš sodelavce, jih spodbujaš k ustvarjalnemu delu in jih ustrezno vključiš v vse postopke.

Kakšna je tvoja naloga kot vodje Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji? Kot vodja usmerjam razmeroma majh-no ekipo 15 sodelavcev na Predstav-ništvu Evropske komisije v Sloveniji. Naša vloga je podobna nalogam vele-poslaništev, predstavljamo namreč ne-kakšen most med Brusljem in Sloveni-jo. To pomeni, da v Bruselj poročamo o aktualnem dogajanju v Sloveniji, še posebej pa o tematikah z evropsko di-menzijo. Hkrati pa v Sloveniji sodeluje-mo z različnimi deležniki na področju evropskih politik ter jim med drugim predstavljamo in razlagamo odločitve, stališča Evropske komisije. Veliko sode-lujemo z vlado, obema domovoma par-lamenta, socialnimi partnerji pa tudi z lokalnimi skupnostmi, gospodarstvom in nevladnimi organizacijami. Na voljo smo tudi občanom za kakršnekoli od-govore na vprašanja v zvezi z evropski-mi politikami. Seveda se zavedamo, da zgolj prisotnost v Ljubljani ni dovolj, zato imamo po vsej Sloveniji vzposta-vljeno mrežo devetih informacijskih točk Europe Direct – med drugim ena deluje v Kopru in ena v Novi Gorici. Morebitna vprašanja lahko državljani zastavijo tudi na brezplačni telefonski številki 00800 6 7 8 9 10 11.

Kakšni so glavni izzivi EU in kako vi-diš Slovenijo?Evropska unija je v zadnjih letih šla skozi velike preizkušnje. Začelo se je s finančno krizo leta 2008, ki se je raz-rasla v gospodarsko in socialno krizo, nato pa je sledil velik begunski in mi-grantski val. V vseh teh krizah se je jasno pokazalo, da nimamo ustreznih vzvodov za reševanje problemov na skupni, evropski ravni. V praksi se je izkazalo, da ko nam gre dobro, odlično sodelujemo med sabo, ko pa se sooči-mo s težavami, še vedno prevladuje lo-gika, da države delujejo predvsem glede na svoje partikularne interese. To se je jasno pokazalo v primeru migrantske krize. Nekatere države članice EU so zaprle meje, nekatere so nasprotovale solidarnostnim načelom pri delitvi bre-mena pri sprejemu in oskrbi beguncem in podobno. Ni ustrezno, da države sprejmejo samo tiste odločitve , sprejete na ravni EU, ki jim ustrezajo, druge pa zavračajo. Na to je že večkrat opozoril tudi predse-dnik Evropske komisije Jean-Claude Juncker. Kot je dejal, nimamo dovolj evropskosti v naši uniji in nimamo dovolj unije v naši evropskosti. Na in-stitucionalni ravni je torej treba krepiti sodelovanje držav članic in povečati ra-ven skupnega odločanja ter tudi s tem povezanih odgovornosti za izvajanje sprejetih sklepov. Slovenija je zelo pomembna članica EU. Pomembna je predvsem zato, ker je zelo proevropska, kar pomeni, da aktivno zagovarja svoje interese, sprejete skle-pe na ravni EU pa odgovorno izvaja. Poglejte, Slovenija je v najbolj poveza-nem delu EU, saj je ena od devetnajstih držav članic s skupno evropsko valuto. Je tudi v schengenskem območju brez notranjega mejnega nadzora. Slovenija zna izkoriščati skupni evropski gospo-darski prostor, potenciali za nadaljnji razvoj pa so še veliki, še posebej v ob-mejnih območjih, kamor sodi tudi vaša občina. Seveda bi si želel tudi več sku-pnega delovanja v Sloveniji in manj de-litev po različnih vzorcih. Tako bi lahko bili še boljši in uspešnejši.

Kako gledaš na nadaljnji razvoj EU? Evropska unija je ne glede na izzive, s katerimi se sooča, še vedno najboljše mesto za življenje na svetu. To je dej-stvo. Živimo zdravo in varno ter v le-pem okolju. Kakovost javnih storitev je

INTERVJU Z ZORANOM STANČIČEM,vodjem Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji

Dr. Zorana Stančiča, znanstvenika in politika, prištevajo med najbolj vplivne funkcionarje Evropske unije z izjemnim mednarodnim ugledom. Njegove družinske korenine segajo v Brezovico, kamor se Zoran, ko mu le čas dopušča, rad vrača. Mladim in vsem, ki si želijo uspeti, svetuje: “De-laj tako, kot najbolje znaš, misli pri delu in bodi ustvarjalen.” Z Zoranom, ki je moj dolgoletni prijatelj, sem se pogovarjal med njegovim nedavnim obiskom Brezovice.

Dr. Zoran Stančič je svojo poklicno pot pričel leta 1986 kot mladi raziskovalec na Oddelku za arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Kot raz-iskovalec se je strokovno izpopolnje-val tudi na Tehnični univerzi v Delftu in na Univerzi Arkansas v Fayetevillu. Leta 1992 je doktoriral na Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Po doktoratu se je zaposlil na ZRC Slovenske akademije znanosti in umetnosti, kjer je ustanovil Center za prostorske študije. Opravljal je funkcijo pomočnika direktorja za mednarodno sodelovanje, od leta 1999 do 2000 pa je bil namestnik direktorja ZRC SAZU. Predaval je na Oddelku za arheologijo, Oddelku za geodezijo in Oddelku za obramboslovje na Univerzi v Ljubljani ter na številnih drugih uni-verzah v tujini. Leta 2000 je bil imenovan na mesto dr-

žavnega sekretarja na Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport Republike Slo-venije, pristojen za znanost. Po zaključ-ku mandata se je preselil v evropsko prestolnico Bruselj, kjer je postal na-mestnik generalnega direktorja na Ge-neralnem direktoratu za raziskave pri Evropski komisiji. Od leta 2009 do 2015 je bil namestnik generalnega direktorja na Generalnem direktoratu Evropske komisije za informacijsko družbo in medije. Od leta 2016 vodi Predstavni-štvo Evropske komisije v Sloveniji.

Vedno si rad prihajal v Brezovico, roj-stni kraj tvojega očeta. Si še vedno na-vezan na vas, potok, pokrajino? V Brezovico že od otroštva rad zaha-jam. Ljubi so mi spomini, ko smo z de-dom grabili seno in se potem na vozu peljali v domačijo ali ko smo jeseni obi-rali sadje in kuhali slivovko. Prav rad se spominjam tudi pogovorov z vaščani, še zlasti s prvimi sosedi domačije mo-jega deda: Fjaškotovim nonotom, stri-no, Danilom in Stojanom ter Šimčevim Marjanom in Damjanom. Z družino in prijatelji radi pridemo v vas, saj imam občutek, da so tu moje korenine, ne gle-de na to, da je moj oče tu živel samo do svojega štirinajstega leta, ko je šel v šolo k teti v Trst. Ta občutek, da vem od kod prihajajo moji predniki, da vem, kje so živeli stoletja prej in kje so pokopani, se mi zdi v tem hitrem in globaliziranem svetu zelo dragocen. Navsezadnje tu na Baču še živijo moj stric Ivan in teta ter sestrični Ana Marija ter Damjana z družino, ki jih občasno obiščem.

Prostega časa nimaš veliko. Kako ga izkoristiš? Kakšne cilje imaš za priho-dnost? Prostega časa je vedno premalo, moram pa priznati, da ga je zdaj, ko so otroci malenkost večji in študirajo ali delajo, dosti več kot takrat, ko sem se želel po-svetiti tudi njim. Danes živimo prehi-tro, čez teden je dejansko samo služba in morda kakšna ura prostega časa, ko lahko berem ali se ukvarjam s športom. Lažje zadiham ob koncih tedna, ki jih ponavadi posvečam uživanju v naravi in druženju s prijatelji ali družino. Na srečo je Evropska komisija glede tega dokaj urejeno delovno okolje, kar po-meni, da ko se dela, je delo zelo inten-

zivno, ko pa se delovni čas zaključi in pride konec tedna, se to tudi spoštuje. Glede ciljev za naprej pa je moj prvi cilj najprej dobro opraviti delo na mojem trenutnem položaju. Tu bom vsaj tri leta, po tem obdobju pa naj bi šel nazaj v Bruselj. S tem, v katerem generalnem direktoratu bom takrat delal, se zdaj ne ukvarjam.

Kako gledaš na razvoj naših krajev (Občina Hrpelje - Kozina). Čemu bi morali dati več pozornosti? Kako na-rediti Brkine uspešne? Občina Hrpelje - Kozina ima tri po-membne priložnosti. Najprej prometna infrastruktura. Občina leži ob avtoce-sti, na križišču cest Koper–Ljubljana in Trst–Reka ter ob železniški progi. Druga pomembna priložnost izhaja iz bližine večjih mest: Trsta in Kopra. Tre-tja velika priložnost je prekrasna narava in s tem povezano kmetijstvo, turizem in podobno. Zdi se mi, da določene od teh priložnosti že zelo dobro izkorišča-te, morda pa ne vseh. Razvoj nekaterih podjetij v industrijski coni je zavidanja vreden. Predvsem se mi zdi, da bi se dalo še ogromno narediti na področju turizma. Občina ima prekrasno naravo, ekološko pridelana hrana je povsod, priložnosti za sprehode ali kolesarske izlete je nešteto. Prebivalci večjih slo-venskih mest in še zlasti Tržačani radi zahajajo v te kraje, kar nekaj turističnih kmetij in gostiln to dejstvo zelo dobro izkorišča. Priložnosti pa je še ogromno. Prav zato me je lani neprijetno prese-netil upor proti turistom, ki so po goz-dovih nabirali gobe in kostanj. To, da ljudje prihajajo v te kraje, pomeni, da so jim všeč. Morali bi najti primerne načine, da bi jih še bolj pritegnili, da bi ostali več časa, prespali, si ogledali tudi kulturne in naravne znamenitosti, ku-pili lokalne izdelke, ne pa da jih podi-mo. Za podporo občinam pri uresničevanju njihovih strateških ciljev so na razpola-go tudi evropska sredstva. Izpostavljam predvsem sredstva kohezijskega sklada, ki so namenjena odpravljanju razvojnih razlik znotraj Evropske unije, Evropski socialni sklad, ki je namenjen zagota-vljanju boljših zaposlitvenih možnosti prebivalcev EU, sredstva v okviru sku-


TRIJE KOLA»KINova ponudba sladkih dobrot Petre Smrekar z GolcaPred novim letom nas je z Golca raz-veselila vest, da se tam pečejo dobri piškotki in raznorazne sladke dobro-te. Ustvarjalko smo povprašali, naj se nam pobliže predstavi.Od kod ideja za peko?Priznati moram, da se je ideja rodila de-jansko iz potrebe, ko sem pred devetimi leti iskala dietno torto za najstarejšega sina, ki je bil takrat alergik na mlečne beljakovine in jajca. V tistih časih ni bilo veliko ponudbe takih izdelkov in nezaupanje je vodilo v iskanje drugih možnosti. Iz obupa in velike želje, da bi ga lahko vsaj za rojstni dan sladko pre-senetila, sem pričela ustvarjati najrazlič-nejše tortice. Prvi je sledila druga, drugi tretja, nato še novi okusi ... Torte so me povsem očarale in so postale del mojega življenja. Imate izkušnje tudi že od prej? Ste ho-dili v slaščičarsko šolo? Moje prvo izobraževanje iz slaščičarstva sega v december 2012, ko sem se udele-žila delavnice v slavni akademiji Boscolo Etoile v Italiji na temo poročnih tort, ki jo je vodila Alessandra Frisoni. Izobra-ževanje je bila nedvomno ena najlepših izkušenj v mojem življenju in je z obilico praktičnih nasvetov preseglo vsa moja pričakovanja. Želela sem se preizkusiti v tem čudovitem svetu tort in narediti naslednji korak. V letu 2013 sem odprla mikro podjetje, Trije kolački, Slaščičar-stvo Petra Smrekar. Sledila sem svoji želji po ustvarjanju in si s torto za torto nabi-rala dragocene izkušnje. Nisem iskala le dela, temveč možnost ustvarjanja in pre-senečanja tako sebe kot okolice. Kasneje sem se udeležila še nekaterih slaščičar-skih delavnic o izdelavi potic ter malih sladic in tort. V lanskem letu pa sem si tudi uradno pridobila naziv slaščičarke na BIC Ljubljana. Predstavite nam svojo ponudbo. Ali se pri vas dobijo tudi torte in aranži-rane sladke dobrote?Svojim strankam lahko ponudim indivi-dualno sladico oz. torto, pripravljeno po njenih željah, tako po videzu kot oku-su. Pripravljam zgolj sveže pecivo, med katerim naj izpostavim torte, potice in torte, prilagojene posebnim prehranskim potrebam. Med mojimi sladicami lahko najdete tudi najrazličnejše pite in ostalo

drobno pecivo. Vedno stremim k sve-žim in najboljšim sestavinam, četudi so cenovno manj ugodne. Izogibam se vsem aditivom in vnaprej pripravljeni hrani. Barvila uporabljam zgolj pri dekoraciji. Lahko povem, da mi je v pre-

teklosti bolj pomenil videz končnega izdel-ka, danes pa me bolj prepričajo okusi in veličina preprostega videza.Glede okusov se rada popolnoma prilago-dim željam stranke, najbolj iskani pa so čokoladno-lešnikovi okusi, za najmlajše nekoliko nežnejši čo-koladni okusi (kinder) ter za ljubitelje sadja vedno priljubljeni gozdni sadeži z desertno limonino kremo.Kje se vas dobi? Je možna tudi dostava?Dobite me na novem domačem naslovu, na Golcu 55, kjer sem si uredila malo slaščičarsko delavnico. Prostor je zaen-krat primeren zgolj za pripravo slaščic in prevzem, zato žal zaenkrat še ne ponu-jam streženih tortic na kose. Zavedam se, da sem za nekatere mogoče nekoliko oddaljena, zato ponujam tudi dostavo v okolico Kopra, Kozine in Ilirske Bistrice.Slaščičarstvo mi pomeni res veliko. Všeč mi je, da se lahko izrazim na tisoč in en način, prinaša mi toliko prijetnih trenut-kov, občutkov umirjenosti, zadovoljstva

in sreče. Četudi sem kdaj utru-jena in izčrpana od dela, mi konč-ni izdelek in za-dovoljna stranka vedno pričarata nasmeh na obra-zu. Presrečna sem, da lahko počnem nekaj, kar me veseli. Če iščete nepozabne sladice in peciva za pomembne dogodke ali pa bi se preprosto radi

posladkali, vam z veseljem ustrežem.Srečno na poslovni poti!Ester Mihalič

Urnik: Sladice pripravljam vse dni v letu. Za torte zahtevnejših dekoracij priporočam, da me pokličete vsaj te-den prej, sicer pa tri dni pred želenim terminom dostave. Torte pripravljam sama in jih zato lahko pripravim le določeno število – lahko se zgodi, da zaradi prezasedenosti naročila ne mo-rem sprejeti. Priporočam, da si termin rezervirate čim prej.

visoka, demokracija, spoštovanje člove-kovih pravic in enakost niso nikjer na svetu na tako visoki ravni. Evropsko gospodarstvo je največje go-spodarstvo na svetu, skupaj smo gospo-darsko večji od ZDA in skoraj dvakrat večji od Kitajske. Pa vendar, ob tem, ko se soočamo z novimi izzivi, vidimo, da se na ta dejstva pozablja. Moramo se dogovoriti, kako se bomo skupaj sooča-li z begunci ter migranti, kako se bomo gospodarsko razvijali ter tudi, kakšen socialni model želimo imeti v Evropi. Obstajajo različni pogledi o tem, ali bi morali imeti več odločanja na evropski ravni, kar bi nujno pomenilo, da bi mo-rale države nekatere svoje pristojnosti prenesti na Bruselj. Teh različnih po-gledov nas ne sme biti strah. Ne smemo pristati na to, da bi iskali poenostavlje-ne odgovore, ki bi na videz dali hitre in učinkovite rešitve, hkrati pa bi zanema-rili vse dimenzije izzivov, s katerimi se soočamo. Populizem je lahko na kratek rok zanimiv, saj se zdi, da lahko hitro reši vse probleme. Dejansko pa je na dolgi rok uničujoč, saj problemi pri po-vršnih rešitvah ostanejo in se po dolo-čenem času vrnejo še večji. Prepričan sem, da je za Slovenijo član-

stvo v EU nekaj najboljšega, kar smo dosegli. Moramo pa izkoriščati vse mo-žnosti, ki jih članstvo v Uniji ponuja, in hkrati aktivno sodelovati v usmerjanju njenega nadaljnjega razvoja. Svoja mne-nja moramo prenesti svojim poslancem bodisi na državni ali pa evropski ravni, se pogovarjati na lokalni ravni in tudi širše. Evrope tudi ne smemo dojemati kot nekaj, kar je tam daleč, v Bruslju, in kjer se odloča o zadevah, ki tako ali drugače vplivajo na naša življenja ali na

gospodarstvo. V vseh postopkih lah-ko tako ali drugače sodelujemo, lahko podajamo pobude ali prek svojih pred-stavnikov vplivamo na demokratične odločitve. Evropa smo torej mi vsi.

Kaj bi svetoval mladim, ki šele zače-njajo poklicno pot? Težko vprašanje, še zlasti zato, ker je da-nes brezposelnost med mladimi še ve-dno visoka. Zelo težko mi je, ko vidim mlade, ki bi radi delali, pa ne najdejo dela. Pa vendar, na delo se pripravljamo že pri izbiri šole ali študija in pomemb-no je, da se lotijo študija, ki jih zanima. Cilj je, da bi po zaključku šolanja dobili delo, ki jih bo veselilo. Ni pomembno, ali imaš poklicno šolo ali univerzitetno izobrazbo, važno je, da imaš delo, ki te osebno izpolnjuje in ga boš zato z vese-ljem opravljal. Vsako delo je pomemb-no, opravi pa ga kar najbolje. Poklicne poti pa se na dolgi rok ne da načrtovati in upravljati. Delaj tako, kot najbolje znaš, misli pri delu in bodi ustvarjalen.

Zoran, hvala za intervju. Ponosni smo nate. Želimo ti še veliko uspehov na po-klicni poti. Robert Kastelic, občinska uprava

Krožna božičnica v MihelahLetos je tako kot že vrsto let zapored v naši občini v januarju zazvenela krožna božičnica, tokrat v cerkvi v Mihelah. V organizaciji Moškega pevskega zbora Slavnik in krajanov vasi Mihele, Nasirec in Krvavi potok smo bili na zadnjo so-boto v januarju priča prijetnemu popoldnevu polnemu lepih božičnih napevov in tako zaključili božično obdobje par dni pred svečnico. Nastopili so cerkveni pevski zbor iz Brezovi-ce pod vodstvom Bogdane Hrvatin, na orgle sta igrali Urška Vitez in Andreja Tomažič Hrvatin. Naslednji so nastopili go-stje iz Krasa, in sicer Mešani pevski zbor Sežana, zaključil pa je domači Moški pevski zbor Slavnik, slednja dva pod vod-stvom Andreje Tomažič Hrvatin. Uvodoma je nastopajoče in poslušalce pozdravil domači župnik Iztok Mozetič. Program je z izbranimi besedami povezala Kristina Gustinčič. Koncert so zaključili s skupnimi pesmimi, kjer so se nasto-pajočim pridružili tudi poslušalci in tako na najbolj slovesen način zaključili prijetno druženje v mihelski cerkvici. Pesem se tam ni zaključila, saj so se ob dobrotah, ki so jih pripravili organizatorji in domačini, še poveselili, poklepetali in skupaj prepevali.N.M.

Kontakt:Trije kolački, Petra Smrekar s.p.Golac 55, 6243 ObrovT: 031 683 638E: [email protected]: https://smrekarpetra.wixsite.com/trijekolacki

Češnje - bele in rdeče

Vljudno vabljeni napredstavitev knjige

avtorice Tanje Tuma,

v soboto, 11. marca, ob 18h, v dom na Tatrah.

Občina Hrpelje – Kozina,ZZB za vrednote NOB, Območni odbor Hrpelje – Kozina, KS Tatre in LD Materija

Kulturni program: Folklorna skupina Brkini in Kvintet Utrip.

MAREC 2017 | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | ŠPORT | 2928 | ŠPORT | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | MAREC 2017

Letos obeležujemo 20 let, odkar smo se v januarju 1997 prvič zbrali ljubitelji planin iz naše občine in ustanovili planinsko sek-cijo, nato pa še leta 2002 Planinsko društvo Slavnik. V petek, 17. februarja, smo imeli redni in volilni občni zbor v Vaškem domu Hrpelje. Vse smo pripravili, kot da se ga bo udeležilo vseh 90 članov, a si je čas vzela le četrtina. Z obiskom so nas počastili predsednik OPD Koper in predstavniki PD Postojna in PD Se-žana. Pregledali smo opravljeno delo v preteklem letu, porabo finančnih sredstev in bilanco. Volili smo vodstvene organe dru-štva z le nekaj novimi obrazi. Potrdili smo programe vodniške-ga, mladinskega in markacijskega odseka ter društva s finanč-nim načrtom. Po končanem uradnem delu smo v sproščenem druženju izmenjavali mnenja in informacije. Vsem, ki ste bili zadržani, smo na razpolago vsak četrtek od 18h do 19h v Vaškem domu Hrpelje, kjer lahko poravnate članarino in dobite vse informacije o pohodih, poteh, planinski opremi … Vabljeni! Vojko Dobrila

KK BUSHI DEJAVNI IN USPEŠNI - ČESTITKE!28. in 29. januarja je v Celju potekal licenčni seminar JKA Slovenije,ki ga je vodil mojster Kurihara Kazuaki,večkratni japonski in svetovni prvak. Seminarja so se udeležili tudi nekateri člani KK Bushi iz Divače. Mojster Kurihara je na treningu posvetil veliko pozornosti uporabi zadnje noge in bokov pri osnovnih tehnikah,dogovorjenem kumiteju in ka-tah: H1–H5,Tekki Shodan, Jion, Kanku Sho in Sochin.V začetku februarja so najmlajši člani in članice,ki pod men-torstvom Nike Frank in njenega pomočnika Staša Korva pri-dno trenirajo v OŠ DBB Hrpelje, prvič opravljali izpite za pa-sove – 10. KYU. Pri tem je bilo uspešnih vseh 20 kandidatov, ki so za potrditev svojega karate znanja prejeli tudi diplomo.12. februarja nas je že čakalo državno prvenstvo v Celju, na katerega smo se tekmovalci skupaj z nekaterimi starši odpra-vili z avtobusom. Izkupiček je bil zelo uspešen, poleg posa-mičnih medalj po kategorijah smo kot klub prejeli še pokal za skupno 3. mesto v preteklem letu v pokalnem seštevku, članica Nika Frank pa pokal za 1. mesto – članice absolutno.

Najboljši posamični rezultati po kategorijah na DP 2017 JKA Slovenije:KATA: 1. mesto: Nika Frank (članice A)2. mesto: Naaya Čok Valenčič (malčice C), Žan Benčič (naj-mlajši C)3. mesto: Matej Enci (kadeti A), Filip Spasovič (najmlajši C), Lara Ferjančič (st. deklice B)KATA EKIPNO: 1. mesto: Staš Korva, Matej Enci in Anže Tavčar (Sk. 2-m)KUMITE: 1. mesto: Anže Tavčar (st. dečki)2. mesto: Staš Korva (kadeti), Nika Frank (članice)KIHONIPPON KUMITE: 3. mesto: Nika Tavčar (ml. deklice)Uspeh so s četrtim mestom zaokrožili še Aleksej Skok (kata ml. dečki) ter Elena Prodan, Giorgia Prodan in Veronika Ce-tin (kata ekipno Sk. 1-ž).Iskreno čestitamo vsem tekmovalcem! OSS, UO KK Bushi

BrkinSki aktivno na smučehV torek, 7. februarja, smo organizirali izlet na nočno smuko na Sveto Višarje. Na izlet nas je odšlo okoli 40. Smučali smo na najlepše osvetljeni progi v tej italijanski regiji, na kateri tudi dekleta tekmujejo v svetovnem pokalu v hitrih discipli-nah, tako da je bilo smučanje prav posebno doživetje. S se-boj smo imeli tudi pravo skupino godcev, saj so nas s tremi harmonikami, kitaro in bobni zabavali na poti nazaj, da nam ni bilo dolgčas. Po vrnitvi nas je v baru V8 čakala pogostitev s pasuljem in narezkom. Izlet smo lahko podaljšali pozno v noč, saj je bil naslednji dan praznik. 18. februarja smo na Piancavallu zaključili s šolo smučanja. Vsi tečajniki so bili nagrajeni z diplomami in praktičnimi na-gradami. Starši so poskrbeli za sladko pogostitev in vsi smo bili na koncu ponosni na opravljeno delo. Prav poseben izlet pripravljamo v začetku marca (4. ali 11. marec?), ko bomo z glasbeno skupino in z odprto kuhinjo poskrbeli za nepozaben zaključek uspešne sezone na samem smučišču.Ekipa BrkinSki

Foto: Pohod ob slapovih Mirne

ATLETI PRIHODNOSTI12 ur treninga na dan v nabito polni dvorani. Ne, to ni ko-šarka ali nogomet, govorimo o tako imenovanih “Cyber Athlets”, ki tekmujejo v videoigrah.Kdo bi si upal napovedati, da bodo igralci videoiger napolnili olimpijski stadion za nogomet v Koreji. Približno 40.000 lju-di si je ogledalo finale svetovnega prvenstva v igri League of Legends na stadionu v Seulu ter dodatnih 32 milijonov prek spleta. Če primerjamo številke, enakega leta si je NBA finale ogledalo približno 26 milijonov. Kaj sploh je eŠport?eŠport opisuje tekmovalno igranje videoiger. Je šport, kjer atleti igrajo v virtualnem svetu. Večina ljudi še vedno trdi, da eŠport ni tradicionalni šport. Čeprav ni enake telesne ak-tivnosti kot pri večini športov, so vsi drugi dejavniki enaki. eŠport ima svoje lige, ekipe, navijače, gledalce, stave, evente in ostale dejavnike. Nato se lahko vprašamo: če eŠporta ne bi uvrstili med tradicionalne športe samo zaradi »ne velike« telesne aktivnosti, kako lahko v to kategorijo uvrstimo na primer šah, poker, hitrostno zlaganje kozarcev …?DenarTrenutno se v eŠportu obračajo ogromne vsote denarja. Igralci so plačani povpračno 200.000 USD na leto, seveda pa so med njimi tudi zvezdniki, ki zaslužijo do 1 milijona. Vsaka ekipa ima večje število sponzorjev, kjer pridobijo ta denar in seveda nagrade s turnirjev. Eden večjih sponzorjev Coca-Cola se je odločil sponzorirati eno izmed iger in pre-kiniti sponzorstvo Super Bowla v ZDA. V zadnjem času pa zabeležimo vedno več tradicionalnih športnikov, ki so pričeli vlagati denar v to panogo. Trenutno najbolj priljubljena igra je League of Legends, ki jo igra na dan približno 30 milijonov ljudi in letno zasluži približno 1,6 milijarde dolarjev. To je le drobtinica, če pogledamo, da so vse digitalne igre v letu 2015 zaslužile približno 61 milijard dolarjev, kar je več kot filmska industrija.

Twitch.tv Twitch je spletna stran, ki vsakemu posamezniku omogoča, da prenaša v živo svojo igro, ki jo igra, in za vsakih 1000 gledalcev prejme določeno vsoto denarja. Spletna stran ni plačljiva in jo lahko uporablja prav vsak, ne glede, kje se nahaja. In tu ima eŠport prednost pred televizijo, ki ne omogoča gledanja tekme v vsaki državi.eŠport v Sloveniji?Pri nas še nismo prišli do take razvitosti, saj zakonodaja tega še ne omogoča, ampak vseeno imamo pri nas nekaj manjših dogodkov, kjer se tekmovalci lahko pomerijo med sabo. Ena večjih organizacij je Spid.si, ki je lani na Gospodarskem raz-stavišču organizirala največje tekmovanje doslej pri nas, ki se ga je udeležilo več kot 300 tekmovalcev. Trenutno pa imamo tudi dva profesionalna igralca, ki lahko živita od eŠporta. To sta Mihael “Mikyx” Mehle, ki igra pri ekipi Splyce in se je lani uvrstil na svetovno prvenstvo, in Ambrož “Phaxi” Hren, ki se je letos pridružil ekipi Roccat.Prihodnost eŠporta je svetla. Če samo pogledamo, kako str-mo rastejo številke, morda ne bomo samo enkrat letno spre-mljali razprodane arene, temveč vsak teden.Žan "Shokugeki" Zupančič

MAREC 2017 | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | ŠPORT | 3130 | ŠPORT | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | MAREC 2017

BRON SLOVENSKE ROKOMETNE REPREZENTANCE na SP 2017 odmeva tudi pri nas

Ob zgodovinskem uspehu naše slovenske reprezentance na svetovnem prvenstvu v rokometu v Franciji smo Janija Likavca, Petra Ljubiča in Domna Makuca prosili za njiho-ve komentarje: ali so spremljali tekmo, kako so jo doživlja-li in kako komentirajo veliki uspeh.

JANI LIKAVEC»Celotno prvenstvo sem spremljal, še poseb-no našo reprezentanco. Že pred našo tekmo s Katarjem sem doma rekel, da bomo Hrva-tom vzeli bronasto medaljo. Francozi imajo namreč res dobro, močno ekipo in so zaslu-ženo prvaki. Seveda, da je žoga okrogla in je vsaka tekma poglavje zase, pa vendar.Tekme s Hrvaško pa so bile tudi v moji ka-

rieri nekaj posebnega. In tudi ta je v meni zbudila spomine in čustva, ko smo Hrvatom speljali uvrstitev na OI 2000. Nočem izpasti »pameten po bitki«, ampak dejstvo je, da dokler smo igrali na »njihove note«, nismo imeli možnosti. Ko so fantje začeli igrati tako, kot znajo, kot so igrali skozi celotno prven-stvo, ni bilo nobenega dvoma več. Čutiti je bilo željo, srčnost ter medsebojno zaupanje in energijo v ekipi.Fantom in celotni ekipi iskreno privoščim medaljo. Na spre-jemu v Ljubljani sem čutil ponos Slovencev, a hkrati vem, da bodo cilji in apetiti javnosti sedaj seveda zrasli. Verjamem pa, da slovenski rokomet zmore tudi to!«

PETER LJUBIČ»Seveda sem spremljal SP, kolikor sem ga pač uspel. Obenem sem bil tudi v stiku z nekaterimi sodniškimi pari, ki so tam sodi-li. Kako bi komentiral razplet? Za Francoze sem bil prepričan, da bodo prvaki. Imajo ekipo, ki je res vrhunska, poleg tega pa so igrali pred domačimi gledalci … Preseneče-

nje pa so predstavljali Norvežani in prav tako naši. Tam sem pričakoval druge reprezentance. Še enkrat se je izkazalo, da se lahko karte kar dobro premešajo v tekmah na izpadanje. Naši so to odlično izkoristili in vzeli tisto, kar jim je »fortuna« ponu-dila. Ob tem pa so pokazali nekaj, kar do sedaj niso še nikoli, bili so pravi v pravem trenutku in borili so se tudi, ko jim je voda krepko tekla v grlo. To je bil recept za uspeh! Ob tem bi jim še enkrat čestital!«Kako ocenjujete delo svojih kolegov sodnikov?»Kolikor sem uspel videti, je bilo sojenje dobro. Pritisk na so-dnike je na takih tekmovanjih velik in treba je biti resnično

pripravljen za take 'psihične napore'. Mislim, da so bili sodniki pripravljeni, saj večjih pripomb na prvenstvu ni bilo. Moti me le to, da so isti štirje pari, ki so sodili četrtfinalne tekme, sodili tudi polfinali in tekmi za bron in zlato. To pomeni, da se je krog sodnikov, ki lahko sodijo odločilne tekme, zmanjšal, kar pa vsekakor ni bil cilj vodilnih mož sodniške organizacije.«DOMEN MAKUC

»Seveda sem spremljal SP, tako kot vse, tudi tekmo s Hrvaško. Tekmo sem si s soigralci ogledal prav na Hrvaškem, kjer smo bili ta čas na turnirju. V slovenski uspeh na tem prvenstvu sem verjel že od samega začetka. Ta uspeh, ki ga je pomlajena ekipa dosegla, je enostavno neprecenljivo neverjeten.«Zbrala Ester Mihalič

PSIHOMOTORIČNE URICE ZA OTROKEV januarju smo imeli preizkusno lekci-jo psihomotorične vadbe za otroke. Za-nimivo, bilo je kar nekaj obiska, vendar pa nobenega vpisa, kljub temu da so bili vsi otroci nad izkušnjo navdušeni ... Razmišljala sem o razlogih za tako ne-gativen odziv in neka vzgojiteljica me je opozorila na pomen »psihomotorike« v Sloveniji. Sama sem se izobraževala v psihomotoriki v Italiji in Franciji, kjer ima ta izraz čisto drugačen pomen. Psi-homotorika je prišla v Italijo iz Francije v 60. letih prejšnjega stoletja. V Slove-niji ta izraz ni bil poznan oz. je bil v do-metu stroke psihologov. Sčasoma se v Sloveniji razvije psihomotorična vadba (nemška šola), ki je področje specialne pedagogike in je predmet dela z otroki s posebnimi potrebami. Posledično to-rej starši ne bodo vpisali svojih otrok, če je z njimi vse v redu in si želijo za svoje otroke le »telovadbo«! Problem je v tem, kar ponujam, in s predsodki v zvezi z pojmovanjem področja.Objavljam dve pričevanji staršev, ki so pripeljali otroke na moje urice:»Psihomotorične urice pod vodstvom gospe Loredane Kralj smo začeli obisko-vati, ko je najina hčerka imela 5 mese-cev. Nad uricami smo navdušeni. Gospa Loredana prostor zelo lepo opremi – všeč

so nam pripomočki in blazine/poligoni, ki jih uporablja. Všeč nam je tudi sam potek uric, z začetnim ritualom in konč-nim umirjanjem otrok. Psihomotorika je hčerki pripomogla k boljšemu moto-ričnemu razvoju, poleg tega pa ji je bil omogočen stik (socializacija) z ostalimi otroki. Opazili smo pozitiven učinek psi-homotoričnih vaj na proces učenja pla-zenja, kobacanja in kasneje hoje. Hčerka je v bila pri gibanju veliko bolj stabilna in samozavestna, padci so bili (in so) zelo redki. Sedaj psihomotorične urice obiskujemo 2. leto in najina hčerka je nad njimi zelo navdušena.« Marjana»Psihomotorika je enkratna izkušnja, ki nas je zelo obogatila. Začela sem s sinom, ki je bil takrat star eno leto in pol, sedaj pa vadimo se z mlajšo hčerko. Ta vadba je zanimiva, ker je celostna, to pomeni, da upošteva vse vidike: motoriko, čustve-nost, socialnost. Otroci razvijajo svoje motorične spretnosti in pri tem premo-ščajo strahove, npr. pred višino, globino. Obenem postajajo vse spretnejši. Nauči-jo se spoštovati določena pravila in ritu-ale, npr. v uvodnem delu otroci sedejo v krog, se pozdravijo in kaj povejo. Tako razvijajo tudi govorne sposobnosti. Psi-homotricistka vodi igre in vaje, vendar tudi dopušča, da otroci svobodno izbere-

jo in predlagajo svoje ideje. Pri tem starši bolje spoznamo lastnega otroka, mu veli-ko več zaupamo, saj se zavedamo, česa je sposoben. To velja še posebno za prvega otroka. Tudi končni ritual sproščanja je zelo prijeten: med mehkimi blazinami se z otroki crkljamo, poslušamo glasbo ipd. Sin, ki je sedaj že skoraj šestletni deček, to vadbo zelo pogreša«.« Ana

Zaradi šolskih počitnic je hrpeljska šola od 27.2. do 3.3. zaprta, zato naše urice v četrtek in petek tisti teden odpadejo.Še vedno je možen vpis in dodatne in-formacije na: [email protected] Kralj

NIA vadbaPo uspešnem dnevu odprtih vrat v vaškem domu v Slivju v naši ob-čini vadba NIA združuje in povezuje vedno več ljudi, ki si želijo narediti nekaj več zase. Vadba NIA nam omogoča izra-žanje sebe skozi glasbo in gibanje, spodbuja nas, da pokažemo svojo pravo naravo – igrivost, energičnost, nežnost, strast, hvaležnost, ljubezen … Pomaga nam dvigniti samozavest, vzpostaviti harmoničnost v gibanju in znotraj nas, prav tako nam pomaga odpraviti stres in jezo ter nas pripravi do tega, da najdemo svoj notranji mir. Preko tehnik samozdravljenja se obrnemo vase ter se zavedamo in občutimo vse procese, ki se dogajajo znotraj nas. Z vadbo NIA delamo na telesu, umu, čustvih in duši.Vsaka urica NIA vsebuje edinstveno kombinacijo 52 osnovnih gibov, ki ob skrbno izbrani glasbi optimizirajo naravno gibanje telesa in obsegajo področje nog, trupa in rok. Primerna je za vse starostne skupine, saj se izvaja v 3 nivojih. Gre za telesu prijazno gibanje, kjer se inten-zivnost giba prilagodi zmožnostim posameznika. Vedno se nam lahko pridružite in poskusite tehniko NIA. Prvi obisk je brezplačen.

Urnik vadbe NIA:Vaški dom Hrpelje, torek in četrtek od 19.00 do 20.00Vaški dom Rodik, torek od 20.30 do 21.30Vaški dom Slivje, četrtek od 20.30 do 21.30Več o vadbi NIA tudi na: www.nia-slovenija.si

ura domači gostjenedelja, 22. januar 2017

17.00 za 5. mesto PREŠKI KLUB 3 : 0 K'NT18.00 polfinale FRIZERAJ 8 : 0 JADRAN HK19.00 polfinale ŠRD VRHPOLJE 1 : 11 RIBARNICA CERKVENIK

FINALE nedelja, 29. januar 2017

17.00 ŠRD VRHPOLJE 5 : 3 JADRAN HK18.00 RIBARNICA CERKVENIK 2 : 1 FRIZERAJ

RAZPORED TEKEM

ZLMN HRPELJE - KOZINA 2016/17

MAREC 2017 | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | MLADARIJE | 3332 | MLADARIJE | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | MAREC 2017

RIBARNICA CERKVENIK PRVAK ZLMN HRPELJE - KOZINA 2016/17

PRVAKI ZLMN1999/00 PUNKSI2000/01 VRHPOLJE2001/02 PUNKSI2002/03 PUNKSI2003/04 VRHPOLJE2004/05 VRHPOLJE 2005/06 ŠTUC2006/07 ŠTUC 2007/08 AVTOSHOP2008/09 ŠTUC2009/10 TAXI KOBRA2010/11 TAXI KOBRA2011/12 /2012/13 PIC. KUDRA 2013/14 MOTOKULTIVATOR2014/15 NK JADRAN2015/16 NK JADRAN2016/17 RIBARNICA CERKVENIK

V razburljivi končnici so ribari uspeli ubraniti rezultatsko prednost. Ilirsko-bistriški frizerji (Frizeraj) niso uspeli v izteku tekme s kazenskim strelom (Ribarnica je izkoristila bonus 6 pre-krškov) poravnati rezultata. V tekmi za 3. mesto sta se pomerili pomlajeni ekipi Jadrana in Vrhpolj. V lepi tekmi sta se tekmeca nadigravala. Po enako-vredni igri v 1. polčasu, so Vrhpoljci v zadnjih treh minutah z zadetki Vasja Kluna rešili tekmo v svojo korist.

Za najboljšega igralca lige je bil proglašen Tilen Kamenčič, za naj vratarja Jan Kra-ševec (oba Ribarnica Cerkvenik), naj strelec z 11 zadetki pa je bil Andrej Lukač (K'NT). Na lestvici fair playa velja pohvaliti vse ekipe, saj nobena ni imela izključe-nega igralca. Pokal je osvojila ekipa Preškega kluba.

POZDRAVLJENI, NOVOROJENČKI!Dobrodošli, GABRIJEL, NEŽA, VITA, UROŠ in NIKA!

Če želite, da vaši otroci v življenju uspejo, potrošite zanje dvakrat več časa in polovico manj denarja. (H. Jackson Brown jr.)

IME IN PRIIMEK: Gabrijel Kovač DATUM IN KRAJ ROJSTVA: 17. 12. 2016, PostojnaDOLŽINA IN TEŽA OB ROJSTVU: 50 cm in 2660 gSTARŠA: Marinka Fabjančič in Andrej KovačDRUŽINA STANUJE V: PovžaneinIME IN PRIIMEK: Neža Fabjančič DATUM IN KRAJ ROJSTVA: 5. 1. 2017, IzoliDOLŽINA IN TEŽA OB ROJSTVU: 51 cm in 3460 gSTARŠA: Petra Fičur in Sandi FabjančičDRUŽINA STANUJE V: Povžane

MOJA PRVA OSEBNA IZKAZNICA

Pri Biščevih v Povžanah imajo pestro zimo. So-nji in Ivanu sta se v veliko veselje in le nekaj dni narazen rodila vnuk Gabrijel in vnukinja Neža. Kulturnika in gasilca, sestra in brat, Marinka in Sandi, sta si v rojstnem kraju ustvarila družini. Tudi Gabrijelov oče Andrej je prostovoljni gasilec v domačem Sv. Antonu. Njegova nečaka, Matija in Živa, sta se rojstva bratranca zelo razveselila. Nevesta Petra pa prihaja iz Kopra in okolico svo-jega novega doma pridno raziskuje z vozičkom. Družinsko povezanost tako bratranec in sestrična nadaljujeta, verjamemo, da bo v Povžanah zelo igrivo, bodisi pri nonotu v delavnici, na matarski pošti ali na in ob enem od jeklenih konjičkov, ki jih pri družinskem podjetju »Avtoexpert« ne manjka. Čez cesto pa stoji gasilski dom. Gabrijelu in Neži želimo, da bi lepo korakala v rasti, našima kulturnikoma Marinki in Sandiju pa iskreno čestitamo k naraščaju tudi v uredništvu!

IME IN PRIIMEK OTROKA: Uroš, Nika in Vita KastelicDATUM IN KRAJ ROJSTVA: 6. 12. 2016, LjubljanaDOLŽINA IN TEŽA OB ROJSTVU: UROŠ: teža 1370 g, dolžina 42 cm NIKA: teža 820 g, dolžina 35 cmVITA: teža 1050 g, dolžina 38 cmSTARŠA: Martina Hrvatin in Peter KastelicDRUŽINA STANUJE V: Hrpelje

MOJA PRVA OSEBNA IZKAZNICA

Kljub temu, da so se rodili veliko prej, trojčki že pridno rastejo. Vita je potrpežljiva, vedno počaka, Nika je navihana, se največ smeje, Uroš pa je zvedav, že rad opazuje. Starša sta vedela za njihov spol že pred rojstvom in sta imena izbrala skupaj. Rojeni so bili s carskim rezom. Otroci ponoči pridno spijo, seveda z vmesnim hranjenjem na 3 ure. Tudi čez dan veliko spijo, grejo pa tudi že na sprehod po Hrpeljah. Pri skrbi za dojenčke pridno pomagajo vsi bližnji. Ko so se Uroš, Nika in Vita rodili, so bili seveda dlje časa v porodnišnici, tata in mama pravita, da so bili najbolj veseli, ko so prišli domov.

Pripravili: Ana Mavrič in Mateja Zadnik

eKras – SEŽANSKI EKONOMCI ZOPET ZLATI V TURIZMU

V sredo, 1. februarja 2016, so se dijaki 4. letnika programa ekonomski teh-nik Šolskega centra Srečka Kosovela Sežana udeležili 14. festivala »Več znanja za več turizma«, ki ga že več let organizira Turistična zveza Slove-nije. S svojim projektom eKras so se odlično uvrstili.Festival je potekal v Ljubljani na Go-spodarskem razstavišču v okviru sej-ma Natur Alpe-Adria. Sodelovalo je 39 ekip iz Slovenije, Italije, BiH, Srbije in Črne Gore. Tema letošnjega mednaro-

dnega tekmovanja je bila »POTUJEM, TOREJ SEM«. Dijaki so do 13. januarja oddali pisni del naloge in promocijski spot. V sredo so svojo idejo predstavili še na turistični tržnici. Vsaka naloga je imela svojo stojnico, kjer so z različni-mi načini promocije in animacijo pri-vabljali obiskovalce ter jim predstavljali svoj turistični proizvod.Projekt z naslovom »eKras« je prejel zlato priznanje in posebno nagrado TZS – enodnevno doživetje v pusto-lovskem parku. Avtorji naloge so bili:

Vanesa Prelec, Lara Jankovič, Urška Dolenc, Emanuel Kovačič in Žiga Mer-slavič pod mentorstvom prof. Mojce Železnik Buda.“Kras ima veliko turističnih privlač-nosti. Kljub temu, da je turistična po-nudba kar razvita, smo mi stopili korak naprej in glede na razpis dobili zamisel, kako vključiti e-vodiča v slovenski tu-rizem. Naš turistični proizvod so inte-raktivne table kot nadgradnja oziroma nadomestilo za turističnega vodiča. S tem turističnim proizvodom želimo povečati število turistov na Krasu in uvesti več digitalizacije in moderniza-cije v turizem. Vsebovale bodo infor-macije, ki so turistu potrebne za spo-znavanje turistične destinacije. Na ta način si bo turist lahko ogledal razne znamenitosti, določil, kje se nahaja, si organiziral prenočitve, dobil podatke o restavracijah, prihajajočih dogodkih, prevozih itd. Najbolj inovativen del ta-ble pa bo »selfie« kamera, s katero bo turist posnel sliko in si jo posredoval na elektronski naslov.“ je dejala Vanesa Prelec, ena od avtorjev naloge.Nalogo in video si lahko ogledate na šolski spletni strani pod projektom »Več znanja za več turizma 2017«.Mojca Železnik Buda

Pepelka v KD HrpeljeV soboto, 11. Februarja, smo si ogledali baletno predstavo »Pepelka«, v izvedbi Društva Ljubiteljev Baletne Umetnosti Divača v sodelovanju z Društvom Ba-letnikov Slovenije. Režiserka predstave, Ingrid Grego-rič, je poleg klasičnega baleta v pred-stavo vključila elemente sodobnega plesa, vizualne efekte, moderne glasbe-ne vložke; gledalca pa v obujanje spo-mina na otroštvo in pravljico ponese povezovalčev glas, ki nas s kratkimi povzetki pospremi v pravljični svet. Pepelko je odplesala odlična Tara Uk-mar, ki je s svojim izgubljenim čevelj-cem očarala princa Richela Wielesa. Koreografijo obeh glavnih junakov je pripravil Tomaž Rode. Vlogi Pepel-kinih polsester sta odplesali Rozalija Kavčič in Katarina Juriševič, ki nas že

nekaj let navdušujeta v solističnih toč-kah baletnega društva. Siniša Bukinac, asistent režije, se je na odru znašel v vlogi mačehe. Glavna režiserka Ingrid Gregorič je odplesala vilo. V baletni pravljici je sodelovalo preko

40 nastopajočih, po večini še osnov-nošolcev, ki so v dobro uro trajajoči predstavi navdušili občinstvo. Čestitke vsem! Povzeto po besedilu Vesne Vodnik


ZAVESTNO STARŠEVSTVOČlani Medobčinskega društva prijateljev mladine Sežana in izvajalci programov za otroke so števil-ni prostovoljci, ki prihajajo z različnih strokovnih področij, s širokimi znanji, sposobnostmi, interesi in poklicnimi izkušnjami, zato lahko veliko pripo-morejo k uresničevanju bogatih prostočasnih pro-gramov za otroke in mladostnike. Svoj prosti čas nesebično namenjajo neformalnim oblikam dela z otroki, s svojimi znanji in izkušnjami pa lahko veli-ko pomagajo tudi mladim staršem na zahtevni poti njihovega starševstva.

Predstavljamo vam našo dolgoletno članico, ki je v progra-mih društva sodelovala pri izvedbi programov učne pomoči, letovanj, delavnic, počitniškega varstva in predavanj, zadnje leto pa veliko časa namenja objavljanju člankov na temo za-vestnega starševstva.Ana Pangos

Taša CucekSem magistra zakonskih in družinskih študij, specialistka zakonske in družinske tera-pije po relacijskem družin-skem modelu dr. Christiana Gostečnika na Teološki fa-kulteti v Ljubljani in stažistka na Družinskem centru Sveta Gora in v podružnici Koper. Področja delovanja: delo s star-ši in otroki, igralna terapija, kjer preko različnih tehnik poma-gam otrokom, da pridejo v stik s seboj, delo z družinami, posa-mezniki, ki se znajdejo v težavah na področju motenj hranjenja, delo z mladostniki itd. Na sple-tni strani Medobčinskega dru-štva prijateljev mladine Sežana sem v letu 2016 začela z obja-vljanjem člankov na temo vzgoje.

Želela sem, da bi se o starševstvu začelo govoriti, predvsem pa preoblikovati pogled na vlogo starša v današnjem času, ko je veliko pritiskov in zahtev s strani družbe.Nov pogled na družino, otroke in starše lahko prinese vam, dragi starši, nove zahteve in pričakovanja, tako od družbe kot tudi od vaše družine in otrok.Tako smo se podali na novo pot starševstva, na pot zavestne-ga starševstva, kot smo ga poimenovali. S prebiranjem šestih člankov, ki so bili objavljeni tako na spletni strani društva MDPM: www.mdpm.si kot tudi na facebook strani, ste ver-jetno ugotovili, da ima ta »nov pogled« veliko opraviti z vami, starši, in pravzaprav zelo malo z vašimi otroki. Res je pomembno spoznanje, da starš vzgaja svoje otroke

tako, kot je bil sam vzgajan kot otrok. Vzorci se prenašajo iz generacije v generacijo in se tako s prenosom samo še utrju-jejo. V prvem članku »Kako vzgajati otroke na način, da ste jim starši v oporo?« smo spregovorili, v kakšnem vzdušju ste starši odraščali in kako se sedaj ta vzgoja kaže v vzgoji vaših otrok. Lahko ste strogi, tako kot so bili nekoč vaši starši, in svojim otrokom postavljate visoke meje, sočutje pa se vam mogoče zdi nekaj, kar ne prinese sadov, ampak samo razvaje-nost, ki je pa vi nikakor ne želite, saj to v življenju ne prinese nič dobrega.Spet drugi ste lahko ravno zaradi stroge vzgoje, ki ste je bili deležni, sedaj do svojih otrok izredno sočutni in podporni in je zato postaviti meje včasih zelo težko, če ne celo krivično do vas in vaših otrok.V drugem članku »Kako začeti z zavestnim starševstvom?« smo spregovorili o tem, da je izrednega pomena, da sebi oz. svojemu ravnanju začnete namenjati več pozornosti. Torej kakšni ste vi kot starši, kakšen ton, besede, energijo upora-bljate in kaj s tem sporočate svojim otrokom. Kako lahko z vašo reakcijo svojega otroka »podprete« ali pa ga »zlomite«. Vaši odzivi so izrednega pomena, od vas se otroci učijo, kdo so, ali so ljubljeni in v vaših očeh vredni. Vi, starši, imate to moč, da svoje otroke pripravite, utrdite in jih naučite ljubiti same sebe.Preko tretjega članka »Moč malih korakov na poti k zave-stnemu starševstvu!« in četrtega članka »Pomembnost re-akcij!« smo govorili o tem, kolikokrat na dan rečete otroku NE ali DA. Kaj bi lahko starši s tem sporočali svojih otrokom, preberite v članku, kjer je za lažje razumevanje opisan tudi primer. Našo pot smo nadaljevali s člankom o »Moči čustev!« in kako se z njimi soočiti. Kaj pomeni čustvom dovoliti, da so del na-šega življenja, torej kako z njimi sodelovati, da nam življenje obogatijo in ne hromijo. Čustva so še posebej strašljiva, ko so vezana na vaše otroke, ki jih imate tako zelo radi. S primerom za lažje razumevanje si boste več o tem lahko prebrali tudi vi na spletni strani društva. V člankih so tudi naloge, vaje za starše, ki vas bodo spodbujale, da boste aktivni in zavestni starši, tako da boste prepoznavali čustva v sebi. Nazadnje pa smo spregovorili še o povezanosti, ki je tako pomembna za družino in odnose nasploh. Stopite na pot zavestnega starševstva tudi vi! Letos to pot nadaljujemo z novimi nalogami in temami, vezanimi na starševstvo. Začeli smo igrivo, s člankom »Novo leto, novi začetki!«, nadaljevali pa bomo s temami o ponavljanju, vztrajanju, igranju vlog in ustvarjanju veščin za spoprijemanje v stiski, kako vaše notra-nje duševno stanje vpliva na vaše življenje navzven in o tem, kakšno vlogo ima lahko tišina.

Za Medobčinsko društvo prijateljev mladine Sežana zapisala mag. Taša Cucek Foto: Polona Makovec

Enkrat tistega dne se je zgodilo, ljubim tetakrat me prav nič ni zmotilo, ljubim te.Takrat sem na voljo imelaprijetne ljubezni obilo, ljubim te.Razmišljala sem le o tem,kdaj se mi bo kaj zanimivega pripetilo, ljubim te.Ko pa si mimo prišel,se mi je pred očmi kaj hitro stemnilo, ljubim te.Mogoče so bile tvoje prelepe očiali tvoje lepo izklesano telo, ki me je zaslepilo, ljubim te.V trenutku, ko si me pogledal,sem začutila, da med nama se nekaj je zaiskrilo, ljubim te.Takrat vprašala sem se,če se bo vse skupaj kdaj ponovilo, ljubim te.Velikokrat se je to moralo zgoditi,da si lahko zdaj najlepše trenutke deliva, ljubim te.In zdaj si lahko tudi sanje,skupaj kot Mila Kunis in Ashton Kutcher, zgradiva, ljubim te.Skupaj zdaj združena kot eno lahko najboljše čase preživiva, ljubim te.Iz dneva v dan si lahkopo tihem, kar tako šepetaje govoriva, ljubim te.

Ema Grmšek, 9. r

Že drugo leto naš vrtec sodeluje v projektu »Sobivanje – spodbujamo prijateljstvo«. Letos sodelujemo z vrtcema iz naših pobratenih občin Doline in Novacev.Naša skupina je navezala stike z vrtcem iz Makedonije. Sodelovanje poteka preko pisem, risbic, posnetkov … Otroci na ta način pridobivajo izkušnje o drugačnem je-ziku, običajih, pisavi, veri … Istočasno spoznavajo svoj kraj ter naše običaje in kulturo. Dandanes je povezova-nje izven meja nuja, saj otroke s tem navajamo na dru-gačnost, medsebojno povezanost in gojenje prijateljskih odnosov.Otroci zelo radi sodelujejo pri projektu in komaj čakajo pismo iz Makedonije.»Metuljčki« z Zorico in Matejo

»METULJČKI« POBRATENI Z OTROKI IZ MAKEDONIJE

V sklopu praznovanja kulturnega dneva nas je s svojim obiskom razveselila priznana slovenska glas-benica Tinkara Kovač. Otrokom je na igriv način predstavila svojo najljubšo prijateljico – flavto in kitaro. Zapela nam je nekaj svojih uspešnic, otroke je aktivno in zabavno vključevala v svoj program. Vsi skupaj smo zelo uživali in upamo, da nas še kdaj obišče!Obiskala nas je tudi knjižničarka Patricija. Mesec februar je mesec pustovanja in predstavila nam je povest o Pustu in zakaj ga vsako leto praznujemo.

KULTURNI DAN V VRTCU

Če vas zanima, si slikanico sposodite v knjižnici in jo preberite. Patriciji hvala za prijetno dru-ženje!Za enoto Hrpelje, Zorica Korošec


Pri Zvezdicah, Sovicah in Metuljčkih smo gostili prav posebne učiteljice. Z nami so ustvarjale Bei Bei in Dan Dan, učiteljici s Kitajske, ter ga. Tjaša Vilotič, prof. kitajščine. Seznanile so nas z nastankom kitajskih pismenk ter nam poveda-le kitajsko legendo o letu. Otroci so uživali v pisanju kitajskih pismenk. Pisali so s čopiči in črnilom iz oglja na pravi rižev papir in šlo jim je prav dobro. Imeli smo se zelo lepo! Zahva-ljujemo se učiteljicam za obisk in popestritev naših aktivnosti.Tadeja Cizl

VRTEC SEŽANA PREJEL NACIONALNO JEZIKOVNO PRIZNANJE

≈JABOLKO KAKOVOSTI 2016«Javni zavod CMEPIUS (Center Repu-blike Slovenije za mobilnost in evrop-ske programe izobraževanja in usposa-bljanja) vsako leto podeljuje priznanja in nagrade projektom, ki dosežejo ka-kovost na enem izmed sklopov aktiv-nosti: •programVseživljenjskoučenje–Leo-nardo da Vinci mobilnost,•programVseživljenjskoučenje–Era-smus Individualna mobilnost,•programErasmus+–eTwinning,•programSlovenskištipendijskiskladEGP in NFM,•evropskojezikovnopriznanje.Nacionalna agencija CMEPIUS je na podlagi zaključene projektne do-kumentacije oz. vlog, prijavljenih na poziv, najboljše projekte predlagala v ocenjevanje zunanjim ocenjevalcem na podlagi kriterijev kakovosti, ki sledijo ciljem evropskih programov: upraviče-nost, vodenje, rezultati projekta, njego-va trajnost, inovativnost in kreativnost. Izbrani projekti predstavljajo primere dobre prakse. Nacionalno jezikovno priznanje 2016 v prioritetnem področju »Večjezične

šole/vrtci – sprejemanje raznolikosti« je letos prejel tudi Vrtec Sežana.Triletni inovacijski projekt Vrtca Se-žana je pod okriljem Zavoda RS za šolstvo v središče postavil otroka in krepitev njegove sporazumevalne zmo-žnosti, senzibilnosti za večjezičnost in medkulturnosti. Otroci različnih narodnosti so se učili slovenščine kot učnega jezika, hkrati pa so se skupaj z večinsko populacijo učili italijanščine kot sosedskega jezika. Vzgojitelji so se pri tem posluževali različnih in inova-tivnih metod, kot je primer izmenjava učiteljic Vrtca Sežana in vrtca v za-mejstvu v Italiji ali pa vključitev pro-stovoljcev iz lokalne osnovne šole, ki

imajo priseljensko izkušnjo. V projekt so se skozi različne dejavnosti aktivno vključevali tudi starši. Skozi kolegialno, medvrstniško in medgeneracijsko uče-nje ter sodelovanje v lokalnem prostoru se je ustvarjalo spodbudno in inovativ-no učno okolje, ki je bilo kot primer dobre prakse že večkrat predstavljeno širši strokovni javnosti. Aktivni članici projekta sta bili vzgojiteljici Renata Pa-dovan in Anja Kristan, prostovoljci iz Osnovne šole pa Dženisa Bajramoska, Evelina Nuhanovič ter Leonora in La-binot Murseli. Projekt se še nadaljuje, z novimi člani in pod imenom »Otrokov glas«.Anja Kristan

ZIMSKE RADOSTI V VRTCU MATERIJABabica Zima je izpolnila obljubo, ki jo je dala Dedku Mrazu, in nam nasula nekaj snega. Mi smo se njene pošiljke zelo razveselili in neskončno uživali v igrah na snegu. Naredili smo tudi nekaj poskusov s snegom in ledom ter ugotavljali, kaj pospešuje njuno taljenje.Ob kulturnem dnevu smo se pogovarjali o Francetu Prešernu, jedli fige, poslušali Zdravljico in se preizku-šali v risanju njegovega portreta. Pravkar pa v našem vrtcu v obeh skupinah potekajo predpripra-ve na pusta. Vsak dan se otroci v pustnem kotičku preoblačijo v različna oblačila, pokrivala …, gneča je tudi v pustni maskirni-ci. Komaj čakamo, da pride pravi pust.Pozdrav iz Vrtca Materija!Strokovne delavke vrtca

DOBRODOŠLI, TROJČKI!Vsakega naraščaja naših sodelavk se zelo razveselimo, ampak tokrat je veselje trikratno. Sodelavka Martina Hrvatin je postala ponosna mamica trojčkom Viti, Urošu in Niki. Novopečeni družini želimo vse dobro!Kolektiv Vrtca Hrpelje

OBISK S KITAJSKE PRI ZVEZDICAH, »METULJČKIH« IN »SOVICAH«

Vse, v kar verjamem – ni izgubljeno.Vse, kar z veliko žlico zajamem – ni izgubljeno?

Vse, kar si močno želimin je všečno zame – ni izgubljeno.

Naj je dobro ali slabo,morda kar mi srce vname – ni izgubljeno.

Naj se mi še tako vlečekot jezik lame – ni izgubljeno …Tudi če se nečesa želim znebiti

kot podstrešje krame – ni izgubljeno.In z upanjem in s stvarmi,

ki pustijo vtis name – NI IZGUBLJENO!

NIIZ

GUBLJENO

Enrik Ostrc

gazela

MAREC 2017 | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | ZA VSAKEGA NEKAJ | 3938 | ZA VSAKEGA NEKAJ | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | MAREC 2017

KAJ LAHKO KRISTJANI PRISPEVAJO ZA BOLJŠI SVET?Kristjani poznajo Sveto pismo, ki ve-lja za knjigo vseh knjig in o kateri je tudi napisanih največ knjig. S Svetim pismom je tesno povezan razvoj do-movine in slovenskega jezika, saj je bil Dalmatinov prevod Biblije, ob Trubar-jevem Katekizmu in Abecedniku, med prvimi natisnjenimi knjigami v sloven-skem jeziku, leta 1583.Vendar pa je po splošni oceni raven poznavanja Svetega pisma bolj nizka. Tako obstajajo različne pobude, ki želi-jo ljudem približati Sveto pismo, saj je v njem velik zaklad modrosti.V katoliški Cerkvi je ena nedelja v letu posvečena Svetemu pismu, običajno v januarju. Letos je na ravni škofije, v Vipavi, potekalo srečanje bralcev božje besede in članov bibličnih skupin. Pri-sluhnili so predavanju koprskega ško-fa msgr. dr. Jurija Bizjaka z naslovom »Ljubezen nikoli ne propade« (prim. 1 Kor 13,8). V Ljubljani in drugod pripravljajo javna branja Svetega pisma v obliki svetopi-

semskih maratonov. Letos so izpostavili geslo iz preroka Ozeja: »Spregovorim ji na srce« (Oz, 2, 16). Obstajajo tudi različni programi za od-rasle, kot so biblične skupine, Delavnice molitve in življenja, zakonske skupine, ki udeležencem približajo Sveto pismo. Gre za lažje dostopne programe, saj se izvajajo v župniji.V okviru Slovenskega bibličnega giba-nja (SBG) ponujajo biblično šolo Evan-gelii Gaudium, ki je namenjena vsem, ki jih Sveto pismo že spremlja v njihovem poslanstvu in življenju, želijo pa svoje znanje poglobiti in se medsebojno obo-gatiti. Biblično šolo so poimenovali po apostolski spodbudi papeža Frančiška Evangelii gaudium – Veselje evangelija, kjer papež spodbuja k rednemu branju Svetega pisma. Več na www.eksegeza.net.Sveto pismo je navdihovalo in še danes navdihuje umetnike, kiparje in slikarje, pesnike in pisatelje, arhitekte … Lah-ko se spomnimo Prešerna, Cankarja,

Plečnika … V njem iščejo modrosti filozofi. Verni kristjani pa v Svetem pismu spoznavajo, kako Bog razodeva svojo ljubezen do človeka. Kristjani ob božji besedi, kot tudi razumejo Sveto pismo, premišljujejo in molijo. Ob pre-mišljevanju se naslonijo na odlomek in ga preslikajo na svoje življenje, saj verujejo, da je Božja beseda živa in po Njej Bog danes govori. Ob molitvi pa se pogosto naslonijo na psalme. Moli-tev psalmov je znana tudi kot večernice oziroma hvalnice. V tej molitvi je veliko bogastvo, saj so to izpričali premnogi kristjani, svetniki, preprosti verniki, ki so v njih iskali božjo bližino.Kdor bi rad pričel z branjem Svetega pisma, pa ne ve, kje pričeti, msgr. Jurij Bizjak svetuje kot primerno pričeti s knjigo Pregovorov ali Sirahovo knjigo. Nič ni težko, če se prebudi želja, da bi posegli po tej knjigi in odpihnili more-bitni prah, ki se je nabral.Vse dobro.Jana Barba

40 dni brez alkoholaV času posta vsako leto poteka pre-ventivna akcija 40 dni brez alko-hola, ki jo organizira Slovenska Karitas skupaj z Javno agencijo RS za varnost prometa – Sektorjem za preventivo in vzgojo v cestnem pro-metu in Zavodom Med.Over.Net. Nosilci s pridruženimi partnerji v času akcije vabimo k različnim obli-kam solidarnosti. Odločitev vsa-kega posameznika je, da sodeluje v akciji s 40-dnevno odpovedjo pitju alkohola, nespodbujanjem drugih k pitju alkohola, opozarjanjem na problematiko alkohola v naši druž-bi in tudi aktivnim iskanjem pomoči

in podpore pri tistih, ki prepoznajo svoj problem. Problem alkohola je v povečanem tveganju za prometne nesreče, nasilje doma ter zdravje. V okviru akcije so se nam do se-daj pridružili že številni, od Zve-ze upokojencev Slovenije, Gasilske zveze, Zavarovalnice Triglav in AC do posameznikov ambasadorjev, med njimi tudi priljubljeni radij-ski voditelj g. Deželak z Radia 1. Več o akciji najdete na www.brezal-kohola.si, kjer lahko svoje sodelova-nje tudi potrdite ali pa prispevate svo-jo izkušnjo, povezano z alkoholom.

Poleg osebne odločitve lahko sodelu-jete tudi kot družina, skupnost, dru-štvo … in na prireditvah v tem času ne ponujate alkoholnih pijač. Nikoli ne vozite pod vplivom alkohola in na nevarnosti opozorite tudi druge, ki bi morda želeli alkoholizirani sesti za volan.Svet za preventivo in vzgojo v prometu RS

POMOČ PRI PREKOMERNI UPORABI INTERNETAV lanskem letu je v Izoli zaživel Cen-ter pomoči pri prekomerni uporabi interneta in sodobnih tehnologij - LO-GOUT, kjer nudijo brezplačno strokov-no pomoč vsem tistim, ki izgubljajo nadzor nad uporabo interneta. Pri svo-jem delu sledijo vodilu, da se posame-zniki naučijo prevzeti nadzor nad upo-rabo medijev in ne da medijske vsebine prevzemajo nadzor nad njimi ter nji-hovim časom. Otroci, mladostniki in odrasli, ki se vključijo v programe po-moči Logout, imajo največkrat težave s prekomerno uporabo ali zasvojenostjo z igranjem računalniških in mobilnih iger, spremljanjem družabnih omrežij, brezciljnim brskanjem po spletu, neka-teri pa tudi s spletnim nakupovanjem, spletnimi igrami na srečo ter pornogra-fijo. V zaupnem odnosu s svetovalci se uporabniki programov soočijo s svoji-mi težavami, spoznajo, kaj nanje vpliva, ter kako jih lahko začnejo obvladovati. Pogosto po pomoč prihajajo tudi starši in drugi svojci, ki potrebujejo podpo-ro pri postavljanju družinskih pravil in dogovorov o uporabi interneta ter na-

prav, pa tudi o tem, kako izboljšati od-nos s svojimi otroki. In kdaj lahko govorimo o težavah s prekomerno uporabo interneta in so-dobnih naprav? Takrat, ko so zaradi njihove uporabe že opazne posledice v posameznikovem življenju ter se za-čenja rušiti ravnovesje med obsegom in pomembnostjo uporabe interneta ter drugimi življenjskimi aktivnostmi. Najpogostejše posledice se kažejo na področju odnosov – prepiri, zapiranje vase in izbruhi besa ob odvzemu na-prav. Opazno je tudi, da oseba preživi vse več časa za ekrani naprav, pogosto tudi pozno v noč, kar se kaže v utru-jenosti, slabem fizičnem počutju in razdražljivosti. Smisel pa izgubijo tudi druge, prej morda pomembne aktivno-sti, kot so hobiji, druženje s prijatelji, pa tudi šolske in službene obvezno-sti. Zdi se, da postane svet interneta najpomembnejše v posameznikovem življenju, vse ostalo pa izgublja svojo vrednost. Da bi lahko ponovno vzpo-stavili ravnovesje in uravnoteženo upo-rabo interneta, posamezniki praviloma

potrebujejo pomoč in oporo drugih, saj se sami soočajo z občutki nemoči, hkrati pa težave pogosto tudi zanikajo. Tu je torej še posebej pomembna vloga staršev in drugih svojcev, ki naj svojim bližnjim pomagajo narediti prvi korak k iskanju pomoči.Za več informacij o programih Logout so vam na voljo svetovalci na števil-ki: 064 236 516, na e-poštnem naslo-vu [email protected] ter na spletni strani www.logout.si.Zala Janežič, univ. dipl. psih.

MOŠKI LISTAJTE NAPREJ, TO JE SAMO ZA ŽENSKE!(malo smeha ob prazniku žensk J)• V vsaki starejši ženski živi mlajša, ki

razmišlja, kaj za vraga se je zgodilo! (Cora H. Armstron)

• Ko si pri štiridesetih končno sestaviš glavo, ti začne razpadati telo. (Caryn Leschen)

• Najtežja leta življenja so med deset in sedemdeset. (Helen Hayes pri 73 letih)

• Ne morem verjeti, da se mi na bradi pojavljajo kocine. To so obrvi, ki so zašle. (Janette Barber)

• V meni živi vitka ženska, ki bi rada prišla na površje. Običajno lahko to trapo utišam s piškoti. (neznana av-torica)

• Starost ni za reve! (Bette Davis)• Življenjska uganka: kako je mogoče,

da dobimo 2 kilograma več, če pojemo vrečko piškotov, težko le 200 gramov?

• Lepa stran življenja v majhnem kraju je, da če sama ne veš, kaj počneš, to zagotovo vedo drugi.

• Nehala sem teči zaradi zdravstvenih težav. Stegna so se mi nenehno drgni-la eno ob drugo in povzročala samo-vžig pajkic.

• Neverjeten čudež: če obesiš oblačilo v svojo omaro in ga tam pustiš nekaj časa, se bo skrčilo za dve številki!

• Prebrala sem članek, kjer je pisalo, da so tipični znaki stresa: prenajedanje, impulzivno nakupovanje in prehitra vožnja. Pa saj niso resni?? Tako izgle-da moj idealen dan!

• Poznam skrivnost podjetij, ki izdelu-jejo čipkasto spodnje perilo! Njihova skrivnost je samo ta, da se v njihovo perilo ne more spraviti nobena, sta-rejša od 25 let.

• Če lahko moški vodijo svet, zakaj ne morejo nehati nositi kravat? Kako brihtno, da si že ob začetku dneva okoli vratu zavežeš zanko!?!

IN ŠE NEKAJ NASVETOV: J Nikoli ne hrani ničesar za neke posebne priložnosti, vsak dan v tvojem življenju je poseben! Vsak dan uporabljaj svoje kristalne kozarce in najlepše krožnike. Ne hrani svojega najboljšega parfuma za posebne priložnosti, uporabi ga, kadar-

koli si ga zaželiš. Večkrat pojdi na obisk k svojim prijateljicam in se pogovarjaj z njimi. Smej se več, čisti manj. Sedi in uživaj v razgledu, naj te ne moti plevel v vrtu, ga boš že populila. Pojdi večkrat v naravo, na sonce. Življenje je celota, izpolnjena z užitki, ne pa samo boj za preživetje. Vsak dan sama sebi povej, da je danes poseben dan … vsak dan, vsaka ura, vsaka minuta je posebna.(Draga ženska, upam, da te je kakšna misel razveselila. Dragi moški, a ne piše zgoraj, da je to samo za ženske? C c c! J)(NMČ)

S pridružitvijo pobudi 40 dni brez alkohola lahko simbolno izrazite solidarnost z vsemi, ki trpijo:• zaradi nasilja v družinah,• zaradi nesreč na cestah in• zaradi bolezni, ki so posledica

alkohola.


»Mimo je prišel starec z v nebo uprtimi rokami; klical je hoda-ja hair in prosil boga za malo vedrine.«

Definicijo (mednarodnih) migracij naj-demo v Resoluciji o imigracijski politiki RS in pravi naslednje: »(Mednarodne) migracije se pojavljajo večinoma v treh oblikah: kot regularne, svobodne migra-cije posameznikov, ki po lastni volji in v okviru obstoječih zakonov spremenijo državo svojega prebivališča; kot prisil-ne migracije, ko ljudje bežijo bodisi kot posamezniki v strahu pred preganja-njem ali množično zaradi strahu pred kolektivnimi kršitvami človekovih pra-vic ali humanitarnega prava ter drugimi okoliščinami, ki jih povzročajo različni konflikti in katastrofe; ter kot nezakonite migracije, ki zadevajo prepovedane pre-hode meja in nedovoljeno bivanje v tuji državi.« Migrant je torej »vsaka oseba, ki spremeni svojo običajno državo biva-nja in pri tem spremeni stalno ali zača-sno bivališče«.

Res je, v času globalizacije se svet zdi manjši, krajše so razdalje, razumevanje pa vse daljše od možganov, uma, logike. Naraščajoče razlike v standardu življe-nja in človeški varnosti, ki so na razpo-lago ljudem po svetu, nakazujejo pove-čanje obsega in dometa mednarodnih migracij. Glede na Oddelek Združenih narodov za prebivalstvo je bilo v letu 2005 okoli 200 milijonov mednarodnih migrantov, kar je dvakrat več kot leta 1980. Migrante lahko danes najdemo v skoraj vseh delih sveta, pri čemer se nekateri selijo znotraj lastne regije, drugi pa potujejo z enega konca sveta na drugega. In ravno slednji je primer Enajatolaha Akbarija, glavnega knji-žnega junaka, ki zaradi nevarnih vojnih razmer pri desetih zapusti domovino. Iz Afganistana ga mati odpelje skrivaj v

Pakistan, ga tam pusti, vendar se Enaja-tolah čez neljubi čas in po veliko slabih izkušnjah premakne čez Iran v Turčijo, nato v Grčijo in se po nevarnih ilegal-nih poteh (tri tedenska pešpot čez gore, v čolnu čez morje, v podvozju tovornja-ka itd.) znajde v Italiji, kamor prispe po petih letih neprestanih negotovosti. Hrepenenje po boljšem, varnejšem ži-vljenju se navadno migrantom konča že sredi poti, nekateri med potjo zaradi nehumanih pogojev umrejo, nekate-rim uspe. Ker imamo doma vedno pse in ti zahtevajo premike, sem jih vodila in divjala z njimi po t. i. tankovski poti okrog Obrova. Nemalokrat sem nale-tela na prebežnike, ki so se pred mano potuhnili, se skrili, neštetokrat sem naletela na zapuščene kose oblek sredi gozda. Ne, nisem jih prijavila, prebežni-kov namreč. Pustila sem jih, da gredo. Nikoli v moji glavi ni bilo razmišljanj o tem, da gre za lopove, da gre za ljudi, ki bi mi radi storili kaj hudega. Pomislila sem prej, strela, če bi jim bilo doma lepo in udobno in varno in dobro, potem ne bi bežali. Jim pa tudi nisem pomagala, priznam. Skupinice suhljatih moških, najbrž Afganistancev ali drugih vzho-dnjakov, so kot prestrašene živali bdele po grmovju, da bi jih kdo od nas, belih, sitih, srečnih, dokaj zadovoljnih, čistih, oblečenih, preskrbljenih …, ne prijavil, jih ne poslal nazaj, od koderkoli so že prišli. Spomnim se tistih, ki so na teh ubogih ljudeh služili in prislužili škifo denar, samo zato, da bi obogateli. Za-nima me, kako omenjeni ponoči spijo, če sploh. In kdo smo, ki obsojamo? Lju-di, ki v 21. stoletju v največjem mrazu stojijo v kolonah, da bi dobili šalico vo-jaške čobodre? In kdo smo mi, da jim očitamo to, da so vzeli pot pod noge in želeli živeti bolje, srečneje, pa čeprav pri nas? In kdo smo mi, tako pobiblijskani ali pobebavljeni, da mečemo kamenje, mi brez tako imenovanega greha, blaže-

ni in ne vem še kakšni, da si sploh lahko dovoljujemo nehumanosti ali, če hoče-te po domače, nečloveškosti, takšne in drugačne? Dvomim, da obstaja še kdo, ki za vojne ni slišal, jih prestajal, se selil, tudi v države nekdanje države, zato ker je moral. Ker so tako hoteli politika, čas, služba, karkoli, kdorkoli. Kdo smo, da ne zmoremo privoščiti lepega in dobre-ga življenja tudi tistim, ki so malce te-mnejši, ki morda malce drugače češejo svoje lase, ki morda malce drugače zau-darjajo, razmišljajo, tipajo, gledajo, sli-šijo, govorijo? Kdo smo, da dopuščamo tovrstne grozljive zgodbe, ki lahko na-stanejo samo v okoliščinah, v katerih je svet divje razklan na bogate, t. i. demo-kratične, in na tiste revne, razdejane, na obrobju? Množične selitve prebivalstva iz obubožanega svetovnega obrobja so neizogibni stranski učinki, ki najbrž izvirajo od začetkov sveta in človeka, pa vendarle. Novi kapitalistični trgi ohranjajo izkoriščevalski in avtoritarni režim, ne glede, od kod prebežnik pri-haja ali kam gre. Za obljubljene dežele pa je zločinsko in moralno skorumpi-rano pomagati prebežnikom vstopiti v državo. Pa vendarle, vsaka begunska ali katerakoli zgodba ima dve plati: na poti srečajo nesebičneže, ki jim pomagajo, in na poti srečajo idiote, ki jih oropajo, prijavijo in v tem stilu dalje. Ampak ne, mi bomo meje raje zapirali, ker je tako bolj učinkovito menda.

Ampak ja, kot že rečeno, meje v gla-vah so premakljive, če že druge niso. V razmislek in priporočeno v branje. Fabio Geda živi in dela v Torinu v Ita-liji. Je učitelj, ukvarja se s težavnimi mladostniki, piše in igra nogomet kot skorajda vsak Italijan, ki kaj da nase. Za omenjeni roman je bil nominiran za prestižno italijansko literarno nagrado Strega. Patricija Dodič

V MORJU SO KROKODILI - RESNIČNA ZGODBA ENAJATOLAHA AKBARIJA Fabio Geda, Mladinska knjiga, 2010, Ljubljana

Za ljube knjigoljubeHišica na drevesu

Bilo je poletje sredi devetdesetih, ko sem bil še osnovnošolec nekje v sedmem razredu in sva imela z bratcem idejo, da bi naredila hišico na drevesu nedaleč od doma. Seveda je bilo treba poiskati primer-no drevo s širokimi vejami in po možnosti košarasto krošnjo. In glej ga zlomka, točno tak bor »je« rastel v bližini. Poudarek na »je« ni naključen, kajti to drevo ne stoji več. Doživel je podobno usodo kot veliko borov v naših krajih – teto Burjo. Ampak, ko sva se z bratom lotila načrtovati hišico, je bil omenjeni bor mogočno drevo, deblo gabarita Šerbijine Debele deklice. Vsaj nam kratkohlačnikom se je zdelo tako. Bor je bil sicer povprečne višine, bil pa je nadpovprečno star. Veje je imel na višini kakih štirih metrov oblikovane v košarasto obliko – krošnja, ki nastane zaradi odmiranja glavnega vrha ali pa je bil le-ta odrezan oz. zlomljen. Posledično začenjajo stranski vrhovi nadomeščati glavnega in rasti v višino. Tako nastane košarasta oblika drevesa, ki je najbolj primerna za ploščad hišice na dre-vesu, saj zelo olajša postavitev ravnih tal in ni treba narediti dodatne opore. Ideja je kaj kmalu padla na plodna tla, saj sta tudi najina najboljša prijatelja, sosed in sošolec, bila za to. Kako priročno, saj je stric sošolca delal v sedaj že veliko let propadlem Lesogradu na Kozini. Bilo je neko zelo vroče julijsko poletje, brez kapljice dežja in bilo je še vedno dovolj zgodaj po konča-nem šolskem letu, da prijatelja še nista šla z družinama na dopust. Kajti velikokrat se je zgodilo, da je bilo poletje samotno, ker smo bili vsi časovno neusklajeno na morju, toplicah ali pri starih starših. To poletje je bila izjema in imeli smo ves mesec čas, saj so se dopusti premaknili v avgust. Tisto poletje je bilo 'hura' poletje, ki je obetalo prave dogodivščine. Upravičilo je pričakovanja, čeprav se ni vse izteklo po načrtih. Gradnja hišice se je začela z nakupom žebljev na kilogram v bivši Blagovni hiši. Nato sva šla s prijateljem in sošolcem do strica Grozdana, ki je delal v pisarni v prostorih kozinske knjižnice v zgornjem nadstropju, približno tam, kjer sta sedaj pesništvo in knjige za mladino. Pokazal nam je, kje leži leseni zaklad (na tem prostoru je sedaj parkirišče za tovornjake), kupi palet z napako, ostanki desk, delov palet in raznoraznih odrezkov. Zaklad torej! Kup je bil tako visok, da smo po njem ple-zali. Bil pa je sila nevaren zaradi žebljev in ostrih lesenih odrezkov. Natovorili smo karjole, vozičke z malimi kolesci, in jih počasi in mukoma pretovorili v približno 500 m oddaljen gozdiček. Za nas je bil to pravi podvig, ki ni minil brez prask, zalusk in palet, padlih na noge … auč auč. Nič nas ni ustavilo, niti radovedno poizvedovanje policistov, ali ne menda krademo oz. si »trajno izposojamo«. Imeli smo alibi in dovoljenje. Občutek je bil fantastičen. Po celodnevnem tovorjenju gradbenega materiala smo naslednji dan začeli projekt dvigovanja palet na drevo. Na kratko, bremena so bila prelahka. Poskušali smo z improviziranim dvigovanjem s pomočjo konopca preko veje in visečih nas na drugi strani.J Mukoma in z obilo trme nam je uspelo dvigniti šest palet med vejevje »visoko« na drevo, sicer samo dobre štiri metre, za nas veliko višje. Nam se je podvig zdel primerljiv gradnji Keopsove piramide. Lahko si predstavljate, da je postavitev ploščadi pomenila najtežji in tudi najpomembnejši del hiške. Ko je bila ploščad postavljena, se nam je zdelo, da je hiška tri četrt končana. V enem tednu je bila po-stavljena. Hiška je bila postavljena na ploščadi s strešico in ograjico, ki spominja na barakarska naselja v favelah. Na natančnost se nismo ozirali, le zakaj bi se? Vegasti kubizem je vendarle naše področje. J Sicer hiška ni bila vrhunec gradnje, bila pa je naša in postavljena brez pomoči odraslih, zato smo jo s še večjim ponosom razkazovali staršem, ki so venomer izražali dvome o vzdržljivosti in rigidnosti gradnje. Nekega avgustovskega dne tistega poletja po končanem dopustu v toplicah, obiščem hišico na drevesu, ki sedaj ni bila več hišica na drevesu, ampak porušena grmada lesa s štrlečimi žeblji, napol zabitimi v deblo. Bila je žrtev medulične vojne. Prekleti kratkohlačniki iz Dolinske. J Ostali so mi lepi spomini na gradnjo, kratkotrajno veselje in seveda zaceljene ranice, ki so se ohranile do danda-nes. Hišice ni več, kakor tudi bora ne. Prijateljev ne vidim več, najboljši izmed njih je žal pokojen. Dokler živijo spomini, živi hišica, prijatelji in dogodivščine. Še vedno pa gojim željo po grajenju in še vedno si želim narediti veliko hišo na drevesu oz. drevesih.

Igor Race


Ali ga poznate?Dragi bralci, hvala, da ste sprejeli našo novo rubriko, v kateri vam podamo nekaj znanih dejstev o do-ločeni osebi, ki je bila ali pa je še vedno tako ali drugače pomembna za naše kraje oziroma se je širše uveljavila in je s tem promovirala tudi svojo občino. V prvi rubriki ste ugibali Štefana Šiškoviča. Trije ste pravilno ugotovili. Izžrebali smo Matijo Tratnika. Pri njih veliko vejo o tej čudoviti osebi, saj je imel nono Stanislav Babuder veliko podatkov o njem. Pred vami je nov izziv, da osebnost prepoznate po predstavljenih lastnostih.

Ali prepoznate osebo, ki je bila:• igralec in veliki režiser,• rojen v Povžanah,• ustanovitelj Primorskega dramskega gledališča v Novi Gorici,• prejemnik Prešernove nagrade za življenjsko delo.

Odgovore sporočite v uredništvo na tele-fon: (05) 6800 150 oziroma po elektronski pošti: [email protected] do 17. 3. 2017. Med pravilnimi odgovori bomo izžrebali nagrajenca in podelili privlačno praktično nagrado.

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, vaščanom iz Hrpelj in Naklega ter znancem, ki so nam

v težkih trenutkih stali ob strani. Hvala za darovano cvetje, sveče in izrečena sožalja. Posebna zahvala osebju

Zdravstvenega doma Hrpelje, policistom Policijske postaje Kozina, Policijskemu veteranskemu združenju Sever in Komunalno stanovanjskemu podjetju d.d. Sežana za

opravljen žalni pogreb. Žalujoči: žena Magda, hči Orjana z družino, sestra Marica z družino in ostalo sorodstvo

Iskrena zahvala ljubečim sorodnikom, prijateljem, vaščanom, sodelavcem in vsem, ki ste jo poznali – za izrečeno sožalje, objem, stisk roke, podarjeno cvetje in sveče. Hvala osebju

KSP Sežana za pomoč pri organizaciji in izpeljavo pogrebne slovesnosti, predvsem pa pevcem za ganljivo petje ob njenem slovesu ter župniku. Posebna zahvala gre Mariji Pejkovič, dr. med., in Julijani Muha iz ZD Podgrad ter Tatjani Kastelic za

nesebično pomoč in tolažbo v zadnjih dneh. Iskrena hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste jo v tako velikem številu

pospremili na njeni zadnji poti. Mama, pogrešali te bomo!

Žalujoči: mož Mirjan, sin David in hči Ingrid z možem Blažem, vnukinji Naaya in Isabella,

mama Marija in ate Frane, brat Franci z družino ter vsi njeni

ZAHVALAV 71. letu nas je zapustil dragi mož,

oče, tast, brat, stric in nono

Emil Resinovič(21. 11. 1946–29. 12. 2016)

ZAHVALAV 59. letu starosti nas je zapustila naša ljubljena

HERMINA VALENČIČ

Zdaj se spočij, izmučeno srce.Zdaj se spočijte, zdelane roke.

Zaprte so utrujene oči.Le moja drobna lučka še brli.

(S. Makarovič)

Zdaj ne trpiš več, draga mama.Zdaj počivaš.

Kajne, sedaj te nič več ne boli.A svet je mrzel, prazen, opustošenza nas, odkar te med nami več ni.

(S. Makarovič)

(3. 4. 1958–2. 2. 2017)

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, vaščanom, sosedom – posebno Šiminovim, ki ste nam v teh težkih trenutkih kakorkoli pomagali in stali ob strani. Hvala

KSP Sežana, župniku g. Vidu Premrlu, Mirku Grželju za ganljiv govor, nečaku Bogdanu Gerku za poslovilne besede, pevskemu kvartetu Riba in cerkvenemu pevskemu zboru župnije Brezovica. Iz srca hvala vsem, ki ste ga skupaj z

nami pospremili na njegovi zadnji poti.

Večno boš ostal v naših srcih – nikoli te ne bomo pozabili:žena Silva, hčerki Lilijana in Mojca z družinama ter sestra

Karmela

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sovaščanom, nekdanjim sodelavcem, prijateljem in znancem za izrečeno

sožalje, podarjeno cvetje, sveče in dobrodelni prispevek. Posebna zahvala komunalnemu podjetju iz Sežane, pevcem za ganljivo petje in g. župniku za opravljen pogrebni obred. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ga v tako velikem številu

pospremili na zadnji poti.Žalujoči: žena Sonja in hči Tanja z družino

IVAN HOTEŽiz Brezovice

3. 3. 1935–15. 1. 2017

ZAHVALATiho in nenadoma nas je

zapustil naš dragi mož, oče,

nono in brat

SILVAN RACMANiz Mihel

(21. 5. 1939–31. 1. 2017)

Je čas, ki daje, in je čas, ki vzame.Pravijo, da je čas, ki celi rane,

in je tudi čas, ki nikdar ne mine,ko zasanjaš se v spomine.

ZAHVALATiho in nenadoma

nas je zapustil naš dragi

Ob tragični in mnogo, mnogo prezgodnji smrti naše ljubljene

Nuše Valenčič(31. 10. 2000 - 19. 2. 2017)

Kam pelja ta bela cesta,kam stezica ta pelja?

Ne želim si v daljna mesta,šla bi le do Javorja…(Anton Ivančič- Tone Kusov)

ni besed, ki bi opisale našo žalost. Lahko se le iz srca zahvalimo vsem Vam, ki ste nam v najtežjih trenutkih našega življenja stali ob strani in nam s svojo

nesebično pomočjo, na različne načine, poskušali omiliti neizmerno bolečino. Iskrena hvala, hvala vsem.

Nuška, spomin nate ostaja tu,

kjer ostajaš Ti, v srcih tvojih najdražjih…

Vsi Tvoji


Razstava�10. marec 2017 ob 18.00, petek: Ina Stergar: Rosa mladega jutra, slikarska razstava, otvoritev, nastopa Društvo Nit s prebiranjem poezije v beneškem narečju, glasbeni dodatek na klavirju: Alja Cergolj Razstava bo na ogled od 10. do 31. marca 2017.

Prireditve�3. marec 2017 ob 18.00, petek: Jože Guardijančič: Naši predniki geomanti, predavanje o tem, kako so si v preteklosti s pomočjo naravnih sil urejali življenja. Jože Guardjančič se že nekaj let ukvarja s proučevanjem ljudskega izročila, navad in danes težko razumljivih obredov naših prednikov s pomočjo radiestezije in geomantije. Je sourednik spletne strani Megalitska Slovenija, kjer del teh znanj s sodelavci prenaša javnosti. Sam se rad pošali, da je je absolvent poganske univerze, smer izganjanje hudiča. Prisrčno vabljeni!

�14. marec 2017 ob 18.00, torek: Katarina Škrab in Sebastijan Udovič: Nordkapp, potopis. Predavatelja nas bosta popeljala na 12.000 km dolgo pot z motorjem na skrajni sever Evrope in nazaj. Nordkapp je najsevernejša razgledna točka Evrope (71°10’21’’), leži na otoku Mageroy (Norveška). Severni pol je oddaljen »samo« dobrih 2.000 km. Zanimiva je igra besed

»razgledna«, saj je dejanska najsevernejša točka skalovje Knivskjelodden (71°11’08’’), ki leži levo od Nordkappa. Do tja vodi z glavne ceste E69 težje prehodna markirana pešpot po tundri, dolžine okrog 8 km. Zaradi lažjega dostopa so turistično atrakcijo prestavili za eno skalovje bolj vzhodno.

�17. marec 2017 ob 18.00, petek: Jožica Golob Klančič: Trpežne trajnice brez kemije – od načrtovanja, zasajanja do vzdrževanja. Trajnice so po definiciji zelnate rastline, ki prezimijo na prostem in živijo vsaj tri leta na istem mestu. V to skupino rastlin torej ne sodijo enoletnice in dvoletnice, kakor tudi ne drevnina (drevesa, grmovje in olesenele plezalke), sobne in klasične balkonske rastline. Med trajnice spadajo tudi vodne in obvodne rastline, dišavnice in začimbnice ter mnoga zdravilna zelišča, okrasne trave in praproti.

�24. marec 2017 ob 18.00, petek: pravljično-ustvarjalna urica s Tajdo Valenčič

�31. marec 2017 ob 18.00, petek: ŠK Zgodbarnica

KNJIŽNICAProgram v marcu 2017

POZOR! Spremenjen urnik Knjižnice na Kozini od 15. 2. dalje:

ponedeljek: 8h–15htorek, sreda in petek: 11h–18hčetrtek: zaprtosobota: samo prva v mesecu!

Poletni urnik: ponedeljek: 8–15sreda in petek: 11–18torek, četrtek in sobota: zaprto

Sreda, 8. marec, ob 20hZavod Smejmo se in

Kosovelov dom Sežanavsemogočna komedija

BUH POMAGEJ

Sobota, 11. marec, ob 19hPREMIK 2017

www.kosovelovdom.si

Nedelja, 12. marec, ob 20hDRAGO MISLEJ - MEF

IN NOBKoncert za teran in proteuse

PRIHAJA NA ODRE KOSOVELOVEGA DOMA SEŽANA

Sobota, 18. marec, ob 10hSREČKINE SOBOTE

Lea Menard – KO BOM VELIK

Ponedeljek, 27. marec, ob 20hKoncertLOVRO POGORELIĆ, klavir, in ALEKSANDAR MILOŠEV, violina

Nedelja, 2. april, ob 18hMuzikal MAMMA MIA!

Ponedeljek, 3. april, ob 20hSLG Celje; Vinko Möderndorfer –

NOSTALGIČNA KOMEDIJA

8. april ob 19hKRUHA IN VRTNIC

koncert ŽPZ KOMBINAT z gosti

Program in več informacij:

oglas hrpelje a5_marec.indd 1 16. 02. 2017 15:48:39

OBRAZNA JOGA IN NARAVNA KOZMETIKA

Dva pomembna vidika pomlajevanja, trening obraza, s katerim dosežeš konkretne spremembe na lepotnem, zdravstvenem

in osebnem področju, ter naravno izdelana kozmetika, ki koži povrne zdrav sijaj in naravno ravnovesje, sta skupaj še

učinkovitejša.

Pettedenski tečaj obrazne joge se prične v ponedeljek, 27. 3., ob 19.00 v vaškem domu v Hrpeljah.

Delavnica izdelovanja naravne kozmetike bo v soboto, 8. 4. in 22. 4., ob 17.00 v vaškem domu v Hrpeljah.

Prijave: Niveska Tarini, 040 727 916 ali

[email protected]

Dobrodošla!

Na elektro omari na Slavniški smo opazili lep grafit, nad katerim smo navdušeni. Sporočilo sicer ni ravno pozitivno, še manj miroljubno, sta pa grafika in oblikovanje zelo zanimivi in pozitivno sprejeti! Radi bi spoznali avtorja, ker imamo na voljo kar nekaj pustih površin, ki bi mu mogoče predstavljale izziv za ustvarjanje – njemu v izziv, nam v veselje.

Prosimo, da se oglasi na [email protected] ali 05 6800 150 ali osebno v sprejemni pisarni občine.Občinska upravaFoto: Gaia Mihalič


Datum Kam Zahtevnost Čas hoje Vodnik12. 3. Sviščaki–Snežnik–Sviščaki zimski 5 h Vojko

19. 3. Odprta meja Beka–Glinščica lahek 4 h VO

26. 3. Strane–Suhi vrh na Nanosu lahek 4–5 h Vojko

2. 4. Grmada–Tošc iz Polhovega Gradca lahek 4–5 h Vojko

30. 4. Ostrožno Brdo–Zalesje–Šmagurje lahek 3–4 h Vojko

7. 5. Zazid–Lipnik–Kavčič–Golič–Kojnik pot narcis lahek 5 h Ježek

28. 5. Predmeja–Iztokova koča–Mali Golak lahek 4 h Vojko

10. 6. Nočni pohod na Slavnik iz Hrpelj ob 20h lahek 4 h VO

25. 6. Rudno polje–Viševnik lahek 4–5 h Vojko

9. 7. Planina Kuhinja–Rdeči rob–Batognica lahek 5 h Boris

23. 7. Izviri Piave–Avanza–Peralba v Karniji lahek in zelo zahteven 5–7 h Boris

6.–7. 8. Dvodnevni Rudno polje–Triglav zelo zahtev 5 + 6 h Vojko

20.– 21. 8. Dvodnevni iz Logarske doline na Klemenčo jamo–Krofičko in Ojstrico

zahteven zelo zahtev. 5 + 6 h Ježek

3. 9. Odprta meja Golac–Žabnik–Vodice lahek 3 h VO

10. 9. Bazoviški junaki Bazovica ob 9.30h lahek 4 h tradic.

17. 9. Cima Brentoni v Karnijskih Alpah lahek 5 h Boris

8. 10. Kepa v Karavankah zahteven 6 h Boris

15. 10. Kostanjev praznik v Rodiku lahek 3 h VO

22. 10. Podvežak–Poljske device–Veliki vrh lahek 5 h Boris

12. 11. San Simeone v Karniji lahek 4–5 h Boris

26. 11. Broskov pohod v Movražu lahek 3–4 h tradic.

10. 12. Pohod v neznano lahek 4 h VO

Za vsak pohod bo vsaj 7 dni prej izdelan razpis in objavljen po e-pošti in v Facebook skupini PD Slavnik ter nekaj dni pred pohodom tudi na mobilno številko. V primeru slabe vremenske napovedi ali druge višje sile bo datum pohoda spremenjen. Prijavijo se lahko vsi s poravnano članarino PZS za tekoče leto, saj s tem velja zavarovanje in se izkazu-

je planinska dejavnost. Za vse informacije, prijavo na po-hode in urejanje članarine nas lahko obiščete vsak četrtek od 18h do 19h v planinski pisarni (Vaški dom Hrpelje).Za nujne informacije se obrnite na nas po e-pošti: [email protected] in 031 585 195 (Vojko)Varen korak v 2017!

PROGRAM POHODOV VO V LETU 2017

Premierno pred Koprom in SežanoV petek, 24. marca, ob 19h se bo v Kulturnem domu Hrpelje

zgodil filmski in uprizoritveni »Premierni paket«.V filmskem »polčasu« bosta na področju južne Primorske prvič premierno javno predvajana predfilm »Obredna daritev« (11 minut) in šestinpetdesetminutni »Štetje v jeseni«. Režiser Marko Brecelj bo projekciji uvedel z nekaj gostimi stavki, na koncu pa se bo izpostavil kritiki občinstva in odgovarjal na vprašanja. Drugi »polčas« bo performirana koncertna agitka »Stereo drama« . V njej bo Olivija Kosec (Arijana M. Brecelj) med drugim tudi stregla z odličnim vinom Puhovih, Samo Prižigajev (Marko Brecelj) pa bo predvsem peligral svoje pesmi. Brezplačno kulturno druženje bo prvi korak soustvarjalnega sodelovanja med Občino Hrpelje - Kozina in nevladnima organizacijama Pohorski bataljon in DPZN. Vljudno vabljeni tudi brez spremstva staršev, a seveda na lastno odgovornost!

V KD Hrpelje gostuje Društvo gospodinj in dramska skupina Planina pri Ajdovščini

K nam prihajajo s komedijo:

Družinske zdraskev soboto, 11. marca, ob 19h!

Društvo povezuje dekleta, žene, može in fante na vasi ter si prizadeva razgibati kulturno in družabno življenje na robu med Vipavsko dolino in Krasom.

Že trinajst let želimo mladim rodovom prenesti sporočilo in kulturo naših dedov in babic, zato v sodelovanju z dramsko skupino ustvarjamo vsakoletne etnološko obarvane prireditve. Uspešno smo predstavili projekt Da ne bi pozabili, odmevne predstave Zrno na zrno, Vhcet bo, vhcet , Povabljen, prijatelj, sem trto sadil!,

EKOla, domače sejme!, Gospodinja in pol ter mnoge druge.

Letos smo v ospredje postavili moškega. Kaj je v časih, ko še ni bilo električnih naprav, ko še ni bilo »kavčev in televizij«, počel podeželski mož in kaj počne danes. Moški je osrednja figura pesmi pevskega zbora gospodinj pod vodstvom Janje Pirnar ob spremljavi harmonikarja Joška Ferjančiča. O moških govori dokumentarni film, ki skozi stare črno-bele fotografije priča o ustvarjalnosti, skrbnosti in družabnosti (nekdanjega) moža. Tudi avtorska komedija Dušana Česna v ospredje postavlja može. Zdrahe v sodobni družini, kjer se zaradi takšnih ali drugačnih stisk, v premajhni hiši z eno samo televizijo gnete preveč generacij, so nekaj čisto običajnega in nadvse zabavnega. Rešujemo jih vsak po svoje in tudi zdrahe v komediji »DRUŽINSKE

ZDRASKE« se srečno končajo.Rezervacij ni. Vstopnina: 1 uro pred predstavo v KD Hrpelje, 6 EUR

Kekec! V družbi Bedanca …Otroci, vabljeni na četrto sezonsko predstavo v Kulturni dom Hrpelje!

K nam pride

Le kdo ju ne pozna? Kaže, da se najpogumnejši pastirček – vse do današnjih dni – vedno znajde v središču najbolj napetega dogajanja. Tokrat je na poti v planine srečal ubogega, prestrašenega Kosobrina, njegov pogum pa se je najbolj pokazal pri Bedancu, s katerim res ne gre češenj zobati …Odlična animacijska predstava je nastala po motivih Josipa Vandota. Skozi dogajanje kljub številnim napetim dogodivščinam vedno znova ugotovimo, da z dobro voljo lahko skorajda vse uspe!

V sredo, 15. marca, ob 17.30!

Izvaja: Družinsko gledališče KolencVstopnine ni!


Slavnostni nagovor: g. Zoran Stančič, predstavnik Evropske komisije v Republiki SlovenijiV kulturnem programu bodo nastopili: Harmonikarski orkester Nika PolesaTopla malica zagotovljena.

Občina Hrpelje - Kozina in Občina Dolina

Odprta meja v novem času

BekaBotač19. marec

OBČINA HRPELJE - KOZINA

Start skupinskega pohoda:ob 9.00 pri karavli na Beki (vodijo vodniki PD Slavnik)

Srečanje v Botaču: ob 11.00 Srečanje na Beki: ob 13.00

MAREC 2017 | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | NAPOVEDNIK | 5150 | ZA VSAKEGA NEKAJ | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | MAREC 2017

Večgeneracijski center MORJE Koper

RAZNAŠANJE GLASILAObčinsko glasilo raznaša POŠTA SLOVENIJE. V primeru, da glasila ne prejmete na dom, se obrnite na pošto na Kozini, v Materiji ali Obrovu in jim sporočite, da glasila niste prejeli. Tako vam bodo glasilo lahko dostavili naknadno. Glasilo dobite brezplačno tudi v kiosku na Kozini ali na občini. Glasilo je na voljo tudi v elektronski obliki na internetni strani občine: www.hrpelje-kozina.si.Prihodnja številka za april 2017 bo izšla v četrtek, 31. marca 2017 (uredništvo si pridržuje pravico do spremembe datuma izida glasila). Rok za članke: petek, 17. marec 2017!

Uredništvo

POTUJOČA KNJIŽNICAPotujoča knjižnica bo v marcu 2017 obiskala Občino Hrpelje - Kozina po naslednjem razporedu:

Kraj Ura Datum obiska

Materija 13.30–13.50 2. in 30. marecVelike Loče 14.05–14.40Gradišče 14.55–15.25Markovščina 15.35–16.00Slivje 16.10–16.40Hotična 16.50–17.10Brezovica 17.20–17.40Rožice 17.50–18.10Rodik 9.00–9.30 16. marecJavorje 16.30–17.00 23. marec

Za potujočo knjižnico: Nevenka Gropajc

KRAJEVNI URAD HRPELJEvsak prvi in tretji torek v mesecu od 8.00 do 11.00 ure in od 12.00 do 14.00 ure. V času poletnih počitnic, v juliju in avgustu, bo krajevni urad ZAPRT. V tem času lahko uredite zadeve na sedežu Upravne enote v Sežani.KNJIŽNICA KOZINATel.: (05) 680 30 27, pon: 7.00 - 14.00, tor: 12.00 - 18.00, sreda in petek: 10.00 - 17.00, četrtek zaprto, sobota: 8.00 - 13.00, nedelja zaprtoMEDOBČINSKI INŠPEKTORAT IN REDARSTVO (Partizanska cesta 82, Sežana): uradne ure: ponedeljek, sreda in petek: od 8. ure do 10. ure Tel: (05) 73 10 141 ali po elektronski pošti: [email protected]

POŠTA Kozinaod ponedeljka do petka: 8.00 - 11.30 in 14.30 - 18.00, sobota: 8.00 - 11.00

POŠTA MaterijaPon, tor, čet, pet: 8.00 - 16.00, sre: 8.00 - 17.00, sobota: 9.00 - 11.00

POŠTA ObrovPonedeljek, sreda, četrtek, petek: 8.00–15.00, torek: 10.00–17.00, sobota: 8.00–10.00

Banka Koperod ponedeljka do petka: 8.30 - 16.30, sobota: 9.00 - 12.00Deželna banka Slovenijeod ponedeljka do petka: 8.00 - 12.00 in 13.00 - 16.00, sobota: zaprto

ZBIRNI CENTER KOSOVNIH ODPADKOV V HRPELJAH (na začetku obrtne cone):tor: 14.00 - 17.00, čet: 9.00 - 13.00, vsako 1. in 3. soboto v mesecu: 9.00 - 13.00

Dimnikarske storitve Enerdim: 031 662 550

Zdravstvena postaja Hrpelje: (05) 689 04 90 Splošna ambulanta dr. Georgijeva: (05) 6890 498Splošna ambulanta dr. Lazić: (05) 6890 499Referenčna ambulanta: (05) 6890 500Dežurna služba in urgenca: (05) 6890 490Zobna ambulanta Zavod ODONTO: (05) 6800 350 ali 031 349 373Lekarna Hrpelje: (05) 680 00 60pon–pet: 8.30 - 16.00, sob: 9.00 - 12.00, ned: zaprtoLekarna Divača: (05) 731 17 80pon: 12.30 - 19.00, tor: 7.30 - 14.00, sre: 10.00 - 19.00, čet-pet: 7.30 - 12.00 Lekarna Sežana: (05) 731 17 70pon –pet: 8.00 - 19.00, dežurstvo: 19.00 - 21.00, sob: 9.00 - 12.00, dežurstvo: 19.00–21.00, ned: dežurstvo: 9.00 - 11.00 in 19.00 - 20.00Lekarna Koper na Kidričevi: (05) 611 00 00Dežurstvo: neprekinjenoRedni urnik: pon-pet: 7.30 - 19.00, sob: 7.30 - 13.00, nedelja in prazniki: 8.00 - 12.00Varuh pacientovih pravic: Info: 041 667 501; ponedeljek, torek in četrtek od 18:00 do 20:00 ali e-pošta: [email protected]. Več na: http://www.mz.gov.si/Veterinarska ambulanta Hrpelje: (05) 680 01 99Policija: 113Policijska postaja Kozina: tel.: (05) 618 12 00 ali e-naslov: [email protected]

Gasilci in nujna medicinska pomoč: 112 PRIJAVA NAJDBE ZAPUŠČENE ŽIVALI (brez skrbnika) ALI IZGUBLJENE ŽIVALI: 051 30 44 35 (Polona) ali 041 71 37 32 (Ada), Zavetišče Horjul PRIJAVA ŽIVALI, KI OGROŽA VARNOST ČLOVEKA ALI PREDSTA-VLJA NEVARNOST V PROMETU: Policija na 113 PRIJAVA NAJDBE MRTVE ŽIVALI: (05) 338 37 01, Veterinarsko higienska služba Nova Gorica, enota Južne Primorske PRIJAVA MUČENJA OZ. NEPRAVILNE OSKRBE ŽIVALI PO VE-LJAVNI ZAKONODAJI: VURS, OU Koper, Trg Brolo 4, 6000 Koper, [email protected], (05) 663 45 00

Naravoslovno-zgodovinska učna pot – informacije za ogled: Vladimir Grželj (031 539 028) in Darij Jelušič (041 282 453)

BREZPLAČNI PREVOZI: [email protected], www.sopotniki.org, 031 831 030

Za najavo prireditve v Občinskem glasilu pošljite elektronsko pošto na naslov: [email protected] ali pokličite na telefon: (05) 6800 150 ali pošljite po pošti na naslov: Občina Hrpelje - Kozina, Hrpelje, Reška c. 14, 6240 Kozina.Info za glasilo: Ester Mihalič, 051 677 017 in [email protected] Info za prireditve in drugo: Občina Hrpelje - Kozina, Ester Mihalič, tel.: (05) 6800 150, e-pošta: [email protected]

MALI OGLASI

Ugodno prodam kotno sedežno garnituro v dobrem stanju, Markovščina. Info: 040 727 103

Regijski Večgeneracijski center Morje Koper vabi k vpisu na ustvarjalne delavnice. Delavnice bodo potekale vsak četrtek v Osnovni Šoli Dragomerja Benčiča Brkina v Hrpeljah.

Od 16.30 do 17.30:»Likovne ustvarjalnice za otroke«namenjen predšolskim otrokom in osnovnošolcem. Vabljeni tudi starši.

Od 18.00 do 19.00:»Slikarske delavnice«namenjene odraslim, ki se želijo spoznati s svetom ustvarjalnosti.

Z ustvarjanjem pričnemo 9.3.2017. Prijavite se na spletnem naslovu [email protected].

Dejavnosti potekajo pod mentorstvom likovne pedagoginje Urške Babuder. Dejavnosti so brezplačne. Potekajo v oviru projekta Večgeneracijskega centra Morje Koper, ki ga financira Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Evropski socialni sklad in Mestna občina Koper. Nosilec projek-ta je Zveza društev upokojencev Mestne občine Koper s partnerjema: Ljudska

univerza Koper in Osnovna šola Koper.

ZVEZA DRUŠTEV UPOKOJENCEV MESTNE OB�INE KOPER Krpanova 13, 6000 Koper

Več informacij na GSM: 040 77 20 30 ali na facebook.com/center-Morje.

Lepo vabljeni!

PUSTNE UTRINKE iz naših krajev najdete na spletni strani občine!Če jih še nimamo iz vašega kraja, jih še vedno lahko pošljete na naslov: [email protected]

Primorska poje pri nas: KD Hrpeljenedelja, 12. marec, ob 17.00 uri

Nastopajo:PEVSKA SKUPINA HRUŠIŠKI FANTI, HRUŠICA

VOKALNA SKUPINA LIŠKA DEKLETA, LIGMEŠANI PEVSKI ZBOR KOŠANA

VOKALNA SKUPINA ŠUMLJAK, BUDANJEMEŠANI PEVSKI ZBOR VRTOJBA

ŽENSKA VOKALNA SKUPINA JEZERO, DOBERDOB

52 | NAPOVEDNIK | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | MAREC 2017

Koledar aktualnih dogodkov v OHKDatum in ura Kraj Dogodek Organizator Kontakt

3. 3. ob 18h Knjižnica Kozina Predavanje Jožeta Guardijančiča Knjižnica Kozina 05 / 6803 027

10. 3. ob 18h Knjižnica Kozina Otvoritev slikarske razstave Ine Stergar Knjižnica Kozina 05 / 6803 027

11. 3. ob 18h Vaški dom Tatre Predstavitev knjige »Češnje, bele in rdeče« Tanje Tuma OHK in ZB za vrednote NOB 05 / 6800 150

11. 3. ob 19h KD Hrpelje Predstava Družinske zdraske OHK 05 / 6800 150

12. 3. ob 17h KD Hrpelje Primorska poje JSKD Sežana in MoPZ Slavnik 05 / 6800 150

14. 3. ob 18h Knjižnica Kozina Potopis Katarine Škrab in Sebastijana Udoviča Knjižnica Kozina 05 / 6803 027

15. 3. ob 17.30h KD Hrpelje Otroška predstava »Kekec in Bedanec« OHK 05 / 6800 150

17. 3. ob 18h Knjižnica Kozina Predavanje Jožice Golob Klančič Knjižnica Kozina 05 / 6803 027

18. 3. ob 19h Športna dvorana Hrpelje

Veliki koncert Brkinske godbe 2000 z Manco Špik in Isaacom Palma Brkinska godba 2000

19. 3. Beka Odprta meja v novem času Beka-Botač OHK 05 / 6800 150

24. 3. ob 19h KD Hrpelje Filmski in uprizoritveni »Premierni paket« Marka Breclja Marko Brecelj

24. 3. ob 18h Knjižnica Kozina Pravljično-ustvarjalna urica s Tajdo Valenčič Knjižnica Kozina 05 / 6803 027

31. 3. ob 18h Knjižnica Kozina Zgodbarnica Knjižnica Kozina 05 / 6803 027

• Od januarja dalje vsako tretjo soboto v mesecu v večnamenskem prostoru na občini: brezplačno pravno svetovanje po predhodni najavi (glej notranje strani glasila).• NIA vadba: Vaški dom Hrpelje, vsak torek in četrtek ob 19.00; Vaški dom Rodik, vsak torek ob 20.30; Vaški dom Slivje, vsak četrtek ob 20.30• Kung Fu za otroke: Vaški dom Hrpelje, vsak ponedeljek od 17.00 do 18.00• Wudang Kung Fu za odrasle: Vaški dom Hrpelje, vsak ponedeljek od 18.00 do 19.30• Taijiquan in Qigong: Vaški dom Hrpelje, vsak ponedeljek od 19.30 do 21.00• Step aerobika, HIIT in Nirvana fitness vadba: Vaški dom Hrpelje, vsak torek in četrtek

od 18.00 do 19.00• Zumba: Vaški dom Hrpelje vsako sredo od 18.00 do 19.00• Nordijska hoja: Športna dvorana Hrpelje, vsak zadnji petek v mesecu ob 17.00• Nordijska hoja: izpred Vaškega doma Vrhpolje, vsak zadnji petek v mesecu ob 18.00

(tel.: 031 321 324)• BrkinSki: Vaški dom Hrpelje, vsak četrtek ob 19.00• Prijava prireditev: [email protected]

občinsko glasilo · leti, ko smo na šoli imeli gibalno ovira-nega učenca in je bilo gibanje zanj...

Documents