Obligacijsko pravo izredni22.3.2014 - predava Kocbek

Literatura:CigojNe denarnih obveznosti (Plavšak), subrogacije (Plavšak), načela (Strozak)

5 vprašanj3 so teoretična + dopisat praktični primer2 primera (eden iz odškodnin, in eden iz posebnega del pogodb in navezava s kvazikontrakti)10 točk, pozitivna 5,5 točk

Kolokvija vsak 10 točk.En kolokvij 6 točk = 0,5 ocene

Oz se uporablja šele od 1.1.2002.

Clanki: denarne obveznosti, odgovornosti imetnikov motornih vozil, družbena in darilna.Posebni del: katere pogodbe so v učnem načrtu? Priročnik (učino se po njem)Prodajno pogodbo moramo znati zelo dobro.

Kaj je obligacija?- obveznost ali zaveza najmanj ene stranke, ki se zaveže da bo nekaj storila, dala, opustila, dopustila (dare, non dare, facere, pati) - ožji smisel (dolg oziroma terjatev)- razmerje med stranka (širši smisel)

Obligacija (ožji smisel)- z vidika stranke ki je zavezana (dolžnik), je dolg- z vidika stranke, ki je upravičena (upnik), je terjatev, pravica zahtevati izpolnitev

Kaj je obligacija v ožjem smislu oz širšem smislu, je pomembno pri personalnih subrogacijah.

Z samo obligacijo ne nastane lastninska pravica, ne nastane stvarnopravna pravica. Obligacije so relativne (učinkuje med strankama, inter partes), tretja oseba ne more v njih posegati (obstajajo izjeme: ), tudi v obligacijsko pravico ne more vanjo posegati, vendar lahko stranka zahteva izpolnitev samo od druge stranke.

Stvarnopravna razmerja so absolutna, učinkujejo erga omnes, zoper vsakega, nihče ne more posegati.

Stik med obligacijsko in stvarnopravno sfero.

Opiši razmerje med obligacijsko in stvarno pravico, pri derivativni pridobitvi stvarne pravice (izvedeno): moramo imeti ustrezen pravni naslov, stičišče je pri pravnem naslovu.Originarno je res delicta?

Kako obligacije nastajajo? Glede izvora obligacij1. delitev - delitev glede na izvor obligacij oziroma pravni naslov- prvi temelj: poslovne obveznosti (temelj je pravni posel, odločijo se stranke, mora biti prisotna izjava volje)Enostranski pravni posli - zgolj ena stranka izjavi voljo, in ta stranka je zavezana (vrednostni papir, ponudba, oporoka, opcija, javna obljuba nagrade)Dvostranski pravni posli - pogodbe, najmanj dve stranki izjaviti voljo, priti mora do konsenza, ki so lahko enostranke ali dvostranske pogodbe.Enostranska pogodba - zavezana je ena stranka, druga je upravičenaDvostranska pogodba - zavezani sta obe stranki, ki sta hkrati upnik in hkrati dolžnik (te pogodbe se delijo dalje na vzajemne in nevzajemne)

Pogodbe- kontrakt: pogodba s katerim se ustanavljajo obveznosti (posebni del)- pogodbe s katerimi se spreminjajo obveznosti (splošni del: cesija, izjeme! posebni del: poravnava, asignacija- pogodbe s katerimi se ukinjajo obveznosti (splošni del: novacija)

Stipulacijska fazaPredpostavke poslovnih obveznosti:1. Poslovna sposobnost, vsakdo ima pravno sposobnost2. Prava volja, oziroma volja brez napak (dvostranski pravni posli-konsenz)3. Možnost in dopustnost4. Kavza5. Oblika

Predpostavke sodijo v sfero stipulacije oziroma sklenitev pravnega posla. Če jih ni, bodisi ničnost bodisi neveljavnost. Posledica je lahko razveljavitev (ker gre za neveljavne predpostavke), odškodninska obveznost, in kondiciranje. S tem pa pridemo v sfero neposlovnih obveznosti.

Solucijska faza: (kršitev pogodbe)- neizpolnitev (stranka sploh ne izpolni)- nepravilna izpolnitev (zamuda pri nefiksnem poslu, stvarne in pravne napake, druga stvar~aliud, odvisno od kavze!, nemožnost izpolnitve ~ zakrivljena, nezakrivljena)

Tantundem aliure generis ?

GenusSpeciesIndividualizirani genus - ko postane genus species

Nepravilna izpolnitev napotuje na prodajno pogodbo, razen če ni za posamezno pogodbo drugače določeno.Posledica solucijske faze je lahko razveza, zakon določa odškodninsko obveznost, in kondikcijsko.

14. člen OZ- drugi pravni posli - tudi za enostranske pravne posle (tudi ZK dovolilo), prav tako pa tudi za dvostranske pravne posle (nemoremo pa določb za dvostranske pravne posle uporabiti kadar to ni možno zaradi narave enostranskih pravnih poslov

- drugi temelj: neposlovne obveznosti (zakonske obveznosti, zakon določa da nastane obligacijsko razmerje)- subjektivna odškodninska obveznost (delikt)- objektivna (kvazidelikt)- zahtevki iz naslova neopravičene pridobitve (kvazikontrakti) (190. člen naprej kondikcija in verzija, ter poslovodstvo brez naročila-gestija)

Kondikcija je vrnitveni zahtevek, od nekoga, ki sem mu izpolnil. Verzija pa je kot stvarna pravica, ker lahko zahteva nazaj od kogarkoli, ki mu nisem nič izpolnila.

Ni stroge ločljivosti, saj zakon v določenih primerih zahteva da nastane poslovna obveznost, in v določenih primerih zakon zahteva sankcije za kršitev.Tako kot npr zakon pove da ko nastane škoda

Razlogi za razbremenitev, kdaj je odgovornost krivdna in kdaj nekrivdna?

Kam uvrscamo obligacijsko pravo? Zasebno pravo- značilnost zasebnega prava: prirejenost, avtonomija

Zasebno pravo v splošnem smislu ali civilnem pravu (klasična delitev)Država zelo malo posega, zelo malo je kogentnih norm- splošni del civilnega prava (zajema predpostavke, nastanek pravnih poslov, poslovna sposobnost,

škoda) - zajema določbe, ki so skupne vsem področjem, določbe pa najdemo v OZ (ki nadomešča splošni del civilnega prava)- obligacijsko pravo- stvarno pravo- dedno pravo- družinsko pravo

Za vse kodifikacije (nemška, ?): razdeljeno na pet delov

Posebno zasebno pravo: so zasebne narave, vendar mnogo norm stopa na področje javnega prava, država bolj posega, saj poskuša zaščititi javni interes (pravo gospdarskih družb (statusno/korporacijsko/trgovinsko pravo), pravo trga vrednostnih papirjev, zavarovalno pravo, menično oz čekovno prvo, potrošniško pravo in pravo intelektualne lastnine), kadar bo šlo za neveljavnost bo prišla v poštev ničnost

Javno pravo: podrejenost, sankcije, ki se izvrsujejo preko monopola, kogentnost

Načelo avtonomije volje - 3. členProsto urejanje, vendar ne v nasprotju z ustavo, prisilnimi predpisi in moralo. Prosto odločanje ali bomo sklenili pogodbo, s kom bomo sklenili, in s kakšno vsebino, ter izbira prava.Izjeme:- kontrahirna dolžnost - zakon določa da moramo skleniti pogodbo (npr. Zavarovanje za avto)- zakonita predkupna pravica - pri izbiri pogodbenega partnerja, kadar je javni interes, pri prodaji kmetijskega zemljišča

Od kontrahirne dolžnosti ločiti obratovalno dolžnost. Tisti ki opravlja določene posle, mora odkloniti, če bo tiho, se sklene da je pravni posel sklenjen (30. člen, 4. odstavek.

Delikti in kvazi delikti - zakon pove da nastane obveznostNeminem laedere - 130. ČlenKdor drugemu postane škodo, jo mora povrniti razen če dokaže da je nastala brez njegove krivde - deliktna obveznost

Obrnjeno dokazno breme je pri subjektivni in objektivni! Predpostavke kaj se domneva je olajšano pri objektivni, je več domnevano.

Delikti in kvazikontrakti predpostavke

1. Nedopustno škodljivo dejstvo, ki je lahko včasih tudi dopustno2. Nedopustna škoda (škoda je vedno nedopustna!)3. Vzročna zveza4. Odgovornost

Obrnjeno dokazno breme je pri krivdni odgovornosti glede odgovornosti, pri nekrivdni pa glede odgovornosti in glede vzročne zveze.

Objektivna- odgovornost za nevarno delovanje oziroma nevarno stvar-

Dva imetnika motornega vozila (avto je nevarna stvar)- med njima: se ugotavlja krivda!- do sopotnika pa objektivno!

Kvazikontrakti1. Prišlo je do prehoda premoženja (prikrajšanje in okoriščenja-pri kondikciji ni nujno da gre za prikrajšanje)2. Ni bilo temelja3.

Ostala področjaInstituti s katerimi se obveznosti utrjujejo (so že nastale), se spreminjajo (pogodbe ali enostranski pravni posli), kako obveznosti prenehajo.Prenehanje: ali je smrt stranke razlog za prenehanje? Odvisno, od narave obveznosti, če so intuitu personae (vezane na osebo) (izjema od relativnosti)!

Utrditev obveznosti: ara, ara kot odstopnina (drugo je), pogodbene kazni, zamudne obrestiZamudne obresti : civilna kazen, če pravni posel, denarna obveznost ni izpolnjena v roku.

Splošni zastaralni rok: 5 let, in posebni zastaralni rok.

Univerzalno nasledstvo: izjema od relativnostiObligacija se lahko podeduje, če ne gre za intuitu personae, lahko se razmerje nadaljuje.

Singularno nasledstvo: izjema od relativnostiRazmerje je med upnikom 1 (odstopnik) in dolžnikom, pa se razmerje prenese, prevzMe ga upnik 2 (prevzemnik).

Predkupna pravica: izjema od relativnostiČe je kršena, lahko predkupni upravičenec zahteva razveljavitev pravnega posla, vendar šele po

izpolnitvi prodajne pogodbe!

Pogodbe v korist tretjih, asignacija: izjeme od relativnosti.

Zaveza ne pomeni da si že postal lastnik, s sklenitvijo zavezovalnega posla. Obligacijska pogodba je zavezovalni pravni posel (iustus titulus), nastane zaveza. Bistvo obligacije je izpolnitev, da bo pridobil lastninsko pravico, mora opraviti ustrezen razpolagalni posel, in mora biti tudi ustrezen pridobitni način. Razpolagalni posel za nepremičnine, premičnine in vrednostne papirje, v Plavšakovi.Razpolagalni posel pri nepremičninah je intabulacijska klavzula, pridobitni način pa vpis v ZK.izročitev in razpolagalni posel ni isto. Vidimo pri pridržku lastninske pravice, gre za voljno pri razpolagalnem pravnem poslu mora biti volja! Pri pridobitnem načinu pa gre za dejanje. Za prehod lastninske pri oremičninah je potrebno vse.

Obligacijska pravica je podlaga za pridobitev stvarne pravice.

Sankcije če obligacijska zaveza ni izpolnjena.A sklene posel z B, nato še z C in stvar izroci. C ima stvar, kakšne zahteve ima B na podlagi pravnega posla. Zahtevek na izpolnitev od A.

Negativni (pravni posel ni veljaven, ni bil sklenjen drug pravni posel) in pozitivni interes (škoda ker ni bil pravilno izpolnjen, vendar je posel sklenjen). Pri obeh lahko zahtevamo izgubljeni dobiček in navadno škodo.

Težko je dokazati negativni pogodbeni interes oz izgubljeni dobiček Ne priznavajo izgubljenega dobicka, priznavajo pa neko škodo zaradi zaupanja.

Ali je lahko negativni pogodbeni interes, višji od pogodbenega? Načeloma ne.

PREDPOSTAVKE POGODB

OblikaOblika v dokazne namene - da bosta lažje dokazovali kaj sta se dogovorili.

Ločiti med: oblika kot pogoj za veljavnost pravnega poslaKaj je s kasnejšimi spremembami in dopolnitvami takšne oblične pogodbe? V isti obliki!51. člen, 2. odstavek

Izjemi:- kasnejše spremembe in dopolnitve o stranskih točkah, o katerih glavna pogodba nič ne pove, in ne sme biti v nasprotju s namenom zaradi katerega je oblika predpisana- kadar se z dopolnitvami olajšujejo obveznosti ene ali obeh pogodbenih strank, če je posebna oblika predpisana samo v interesu strank

Hkratne spremembe in dopolnitve - domneva o popolnosti listine (56. člen)Izjemi sta enaki kot v primeru kasnejših sprememb

Oblika je določena za prenos stvarnih pravic - 52. člen

Postnumerandni kup - izročimo prej, preden plača

Način plačila cene je zdaj določen obročno ustno, na 5 obrokov. Gre za olajševanje, torej je dovoljeno. Problem bo v dokazovanju, preidemo v sfero izpolnjevanja.523.člen - prodaja na obroke - zato da vemo kdaj lahko odstopimo od pogodbePri prodaji na obroke je bistveno da moramo nepremičnino izročiti takoj.Ni potrebno da rečemo da je v pisni obliki, zato da bi bil zavarovan prodajalec, da nebi dobil ne plačila in ne nepremičnine nazaj.

Oblika je lahko predpisana z zakonom, lahko pa je dogovorjena.

Forma ad valorem - kot pogoj za veljavnostForma ad probationem - v dokazne namene, ni sankcij glede veljavnosti, pač nimata dokazov54. člen - ad probationem, pogodba je sklenjena ko je doseženo soglasje, vendar nastane obveznost da data pogodbi dogovorjeno obliko.

Stopnje oblikKonsenz - ni obličnostiPisna oblika, svečana oblikaNotarski zapis, notarska overitevRealna pogodba

Realna pogodba - pogodba nastane šele z realno izročitvijo in ko se dogovorita o bistvenih sestavinah.Oz v splošnem delu - pogodba o ari, ki je sklenjena šele ko je ara dana, in datio in solutum (nadomestna izpolnitev)Datio in solutum -Pazi pri Cigoju, darilna pogodba ni realna! Darilna pogodba za nepremičnine, je veljavna kadar jo stranki skleneta v pisni obliki, vendar če pogodba ni sklenjena v pisni obliki, je pa takoj predmet izročen je pogodba veljavna.Obveznost nastane, vendar predmet ni izročen, gre za naturalno obveznost, obveznost je nastala samo ni je mogoče iztožiti.

Realna pogodba - na avtomatu

Sankcije - 55. členAd valorem - določi zakon, ali se stranke dogovorijoKadar določi zakon, ni nujno da je nična. Kadar zakon določi obličnost, je potrebno iskati namen zaradi katerega je določena obličnost.Lahko določeno zaradi javnega interesa (v smeri ničnosti) ali varstva strank (izpodbojnst, da se stranke same odločijo).

Kadar se stranke dogovorijo da je oblika pogoj za veljavnost, je sankcija nicnost.

Načelo stopnjevanja sankcij - če zakon ščiti zasebni interes, zadostuje da stranka izpodbija,

Teorija o realizaciji - 58. členČe je bila izpolnjena pogodba, ki ji manjka oblika. Obličnost se zahteva, vendar sta stranki realizirali pogodbo. Pisnost je določena v javnem interesu, nastopi vprašanje kako daleč bodo prišli z realizacijo.Ali če želi stranka se pogodbe znebiti, sta že pretežno realizirali, ni se možno sklicevati na ničnost!

Volenti non fit iniuriaVenire contra factum proprium - pravo ne nudi stranki varstva kadar pride v nasprotje s svojimi prejšnjimi ravnanji.

Cesija po novi knjigi!Pogoj in rok po novi knjigiPoggoji odlagajo učinkovitost pravnega posla, je veljaven, vendar še ni začel učinkovati!

Pravna podlaga ali kavza po cigojuKavza od nagibov -

Klasična teorija o kavzi - teorija o objektivni kavziKavza se ugotavlja glede na tip pravnega posla:- causa credendi, acquirendi - namen je izpolnitev ene stranke za izpolnitev druge stranke (motiv je nerelevanten)- causa donandi - namen je darilni, ali pri posodbeni pogodbi ~ neodplačen (različni motivi-oseba ti je ljuba, se ti smili, ti je pomagal v situaciji, pa ugotovimo da ni bil on, glede motiva je v zmoti - pri neodplačnih poslih šteje tudi zmota v nagibu, oziroma v motivu!)Kavza je tudi nedopusten nagib.- causa solvendiPrimer: poroštvo

Teorija o subjektivni kavzi - to kar stranki določita

Mešane teorije

Če ni kavze, ali je nedopustna, je pravni posel ničen. Domneva pa se da ima vsaka pogodba dopustno kavzo, četudi ni ta izrecno dogovorjena.

40. člen - nedopusten nagib pri neodplačni pogodbi.

Nemožnost - prodaja tuje stvari je možna, šlo bi za neizpolnitev!! Ne sodi vs fero nemožnosti

Upošteva se samo absolutna začetn nemožnost?

Posledice kršitve civilnopravne sankcije- neveljavnost pravnega posla (razlika: pravni posel ni bil sklenjen, ni potrebna razveljavitev, prav tako ločimo neiztožljivost - darilna pogodba je edini primer)- povračilo škode- kondikcije

Absolutna neveljavnost: kršitev zakona, morale, ustave- vsakdo- sodišče po uradni dolžnosti- ne zastara (zastara pa kondikcijski zahtevek)- ex tunc Razen če zakon ne določa druge sankcije, ali če namen kršene norme ne odkazuje na drugo sankcijo. Zakon določa: izpodbojnost, delno ničnost, konverzija, konvalidacija.Namen: ali je norma v javnem interesu (ničnost), ali v zasebnem interesu (izpodbojnost)

86. člen, 2. odstavek - relativna neveljavnost - prepoved samo eni stranki, posel ostane v veljavi, stranko ki pa je kršila prepoved zadenejo ustrezne posledice

Realitvna neveljavnost:- omejena ps- napake volje- zakonski orimeri prepoved eni stranki- ce je najprimernejs sankcija

- tisti cigar v korist je- s tozbo ali izjavo upravicenca- subjektivni in objektivni rokPrekluzija - izguba praviceZastaranje - izguba pravovarstvenega zahtevka- ex tunc ali ex nunc

Konvalidacija- ne ce gre za javni interesIzjeme: kadar je manjsi pomen (90/2) in pri oderustvu (119/4)

Delna neveljavnost- zakonski namen in volja strank- del kavze: ničnost posla (izjema ce zakonska norma nadomesti)

Posledice nicnost in izpodbojnost- kondikcijski: 5 letIzjeme:87/2-91 odgovornost dobrovernemu

STRANKE V OBLIGACIJSKIH RAZMERJIH

Fizicna oseb je resnicen pojav, pravna oseba pa je fiktivna tvorba. Fikcija trdi da je nekaj res, pa vemo da ni res.

Societas - civilnopravna druzba, vec subjektov se povezuje, sodeluje za skupen namen, nova v OZ, gre zas trogo osebna razmerja (intuitu personae), ni pravna oseba, ni subjekt

Premozenje je skupek pravic. Kdo je lahko nosilec pravic in obveznosti? Pravna sposobnost pomeni sposobnost biti nosilec pravic in obveznosti.

Logicno organiziran substrat, nad katero dominira cilj (=pravna oseb), ima materialni in personalni substrat.Pravna oseba je fiktivna tvorba.

Civilna druzba je lahko v okviru procesa nosilec pravic in dolznosti.

Ultra vires teorijaPravne osebe nimajo specialne pravne sposobnosti!Vcasih, pravna sposobnost pravne osebe je specialna, omejena zgolj na cilj, sklepanje pravnih poslov je nemozno ce ima zgolj soecialno sposobnost. Ultra vires teorija vec ne velja!Danes velja nacelo splosne pravne sposobnosti pravne osebe, se priblizuje popolnoma fizicni osebi.Poslovna sposobnost pa se izraza skozi organe pravne osebe.

Zastopniki substituirajo voljoVkljucijo se tretji subjekti ki zastopajo ta subjekt, on oblikuje voljo za zastopanega.Direktno zastopstvo - izjava volje ucinkuje direktno na zastopanega, ko govorimo oz astopstvu, imamo v mislih direktno zastopstvoIndirektno zastopstvo - pravni ucinek ni direkten, najprej se vzpostavi pravno razmerje med zAstopnikom in tretjo osebo, nato zastopnik sele prenese upravicenja

Komisijska pogodba - komisionar bo v svojem imenu, ampak za racun zastopanega, sklenil pogodbo s tretjim.

Predpostavke za zastopanje: pravna in poslovna sposobnost zastopnika ni pogoj??

Agency - nacelo o prikritem principalu (glej v cigoju)

Pravni temelj zastopanja : zakon, sodna odlocba ali pravni posel

Zakon daje pooblastilo, da je nekdo zastopnik (starsi). Sodna odlocba (skrbnik).

Pravni posel

Pravne osebe imajo svoje zastopnike, zakoniti zastopnik pravne osebe. Ta zastopnik je nekaj drugega, kot zakoniti zastopnik na podlagi zakona, ki substituira voljo.Zakoniti zastopnik je tisti ki je druzba, pravna oseba, je ego, ni alter ego in ne nastopa kot zakoniti zastopnik.Zakon ponesrece o uporablja isto besedo: zakoniti zastopnik!Gre za razlike pri odskodninskem deliktu.

Tretja oseba, ki bo zastopnik, ter zastopani skleneta pravni posel na podlagi cesa ga bo on zastopal.Pooblastitev - notranje razmerje med zastopanim in tzastopnikomPooblastilo - akt ki upravicuje zastopanje, je navzven ze objavljeno, temelj pa je pooblastilna pogodbaPooblastilna pogodba - enostranski pravni posel, ko zastopani izjavi voljo da ga lahko zastopnik zastopa, ima uoravicenje, vendar se ni zavezan ker gre za enostranski pravni posel. Ko je objavljeno navzven gre za pooblastilo.

Pogodba ki rezultira v pooblastilu: mandatna, komisijska, odvetniska,

Vrste zastopstva:Splosno ali specialno (menicne obveznosti, porostvo, sklenitev poravnave, odpoved pravici), ter pooblascenci po zaposlitviProkurist - pooblastilo da lahko lahko zastopa pravno osebo v zvezi z vsem razen odsvajanjem

nepremicnin (poslovni pooblascenec).

Poslovni pooblascenec je pa lahko vedno tisti ki lahko sklepa posle.

Napake pri upravicenosti do zastopanja72. in 73. clenNeupraviceno zastopanje - falsus prokurator

Ali pogodba velja? Ce velja, velja za oba, za zastopanega in tretjo osebo. Ali je odgovor pri obeh primerih enak? Ja. Pogodba ne velja, razen ce jo zastopani odobri.Odobritev ali ratihabicija - pogodba velja ce jo zastopani odobri.

Nekdo kupuje nepremicnine, enkrat pa pripelje zeni? Prekoracitev je taksna da bi lahko bil ze falsus procurator. Problem nastane pri odskodninski odgovornosti. Ce ne odobri, nastane problem tretji osebi ce je v dobri veri. V obeh primerih mu pripada odskodnina. Ce gre za falsus procuratorja, odskodninsko odgovarja samo zastopnik. Pri prekoracitvi pa odgovarjata oba solidarno, zastopnik in zastopani.

Ce ravna po navodilih ne gre za prekoracitev. Vemdar samo ce so obsezena tudi v pooblastitvi. Gre za dejanska vprasanja, ki so odvisna od primera do primera.

Vecosebna razmerja- deljena- solidarna- skupnostna (kolektivna) (ni jih v zakonu)- nedeljena

Primeri razmerijU in D (enostavno)U ki je hkrati dolznik, ter D, ki je hkrati upnik (sestavljeno)

Zahtevek za izpolnitev na to kar pise v pogodbi.V sestavljenem razmerju, ki ej sestavljeno vzajemno, je lahko terjatev uonika determinirana z njegovod olznisko pozicijo. Vsebina tvoje izpolnitve je pogojena z nasportno pozicijo.Sestavljeno razmerje - polozaj upnika opredeli nejgov dolzniski polozaj (upnik je hkrati dolznik?)

3 upnik, proti enemu dolznikuVec dolznikov, in en upnik

Vec dolznikov, ki so hkrati upniki, oziroma vec upnikov ki so hkrati dolzniki (ali pa vcasih kateri izmed njih ni...)

Enostavno vecosebno razmerje - 3upniki in 1 dolznik, z eno pogodbo in istocasno, vsak 20Deljeno razmerje, ce vsakemu vrne 20 in vsi so neodvisno drug od drugega.Ce on odpusti enemu dolg? Ali je odpustil dolg tudi ostalim?Odvisno je kako dejanje, ali pravni posel enega ucinkuje na drugo stran, in kako ucinkuje to dejstvo tudi na njegove pajdase na isti strani razmerja.Ce en poravna ves dolg, ima drugi pravico do regresa.

Deljena razmerja - vsak dela za sebe, ni deljeno ali po naravi ali po pravu, toliko je razmerij, kolikor je subjektov (vsak da 20 - deljeno), (oba morata dati konja - nedeljeno)Vsak da 20, pri gospodarskih pogodbah - solidarno razmerje

Nedeljeno razmerje - samo vsi skupaj lahko terjajo,

Solidarno razmerje - vsi za enega, eden za vse, eden placa, vsi ostali so prosti, regresna pravica

Vsak dolznik solidarne obveznosti odgovarja za celo izpolnitev, vse dokler ni popolnoma izpolnjena. Na dolzniski strani??394. clen - domneva solidarnosti pri gospodarski pogodbi na dolzniski strani??

Regres - glede na notranje razmerje med njimi, sicer po enakih delih.

Kako ucinkuje v primeru solidarnosti dejanje enegaCe upnik enemu dolg odpusti? Dolzni so 60. Ali so drugi prosti obveznosti?- parcialno ucinkovanje - samo med strankama, drugi mroajo placati- generalnega ucinkovanja - vsi so prosti- omejeno generalno ucinkovanje - dejanje ucinkuje tudi na druge, v manjsem obsegu, vendar v tistem obsegu kolikor pride na njih v notranjem razmerju (40 pporazdeli med oba).395. clen -

406 - solidarnost upnikov

Solidarnost dolznikov- z odpustom dolga po sporazumu z solidarnim dolznikom so prosti tudi drugi solidarni dolzniki - generalni ucinek- ce pa je imel odpust namen oprostiti obveznosti le dolznika, kateremu je bil dolg odpuscen, se solidarna obveznost zmanjsa za del, drugi dolzniki pa solidarno odgovarjajo za ostanek obveznosti (omejeno generalno)

Solidarnost upnikov- sistem omejenega generalnega ucinka

Absolutna neveljavnost - nicnost (glej vaje)

Namen krsene norme in ce zakon doloca drugo sankcijoNamen: ali gre za zascito javnega interesa, ali zasebnegaDruge sankcije: delna nicnost, izpodbojnost, koncerzija, konvalidacija, relativna neveljavnost.

Konvalidacija: ce je prepoved manjsega pomena, ce je realiziran, lahko ostane oravni posel v veljavi

Zakaj je nicnost najbolj skrajna sankcija: vsakdo ki ima lahko pravni interes, se lahko na njo sklicuje, ne zastara (ceprav nam ne pomaga zaradi kondikcijskega zahtevka, 5 letni zastaralni rok), uveljavlja se za nazaj,

Relativna neveljavnost oziroma izpodbojnost: ko je najprimernejsa sankcija, ko se vprasamo po namenu, ce ne gre za javni interes.Prekluzivni roki: 1 leto, 3 leta (izguba pravice)Zastaranje: zgolj izuba pravovarstvenega zahtevkaPosel se razveljavi ex nunc.

Ce je posel prepovedan zgolj eni stranki, posel ostane v veljavi, psosledice zadenejo zgolj tisto stranko, ki ji zakon nalaga prepoved, ustrezne posledice (podrocni zakon mora dolocati taksno sankcijo)

In fraudem legis agere - zaobid zakona, zakon se ne krsi po crki ampak po nameni, ali so posli bli veljavni ali ne? Niso nicni, ker ima drzava na voljo druge instrumente da pobere davek. Slo je za politicno odlocitev.Slo je za prvi dedni red, ne rabi placevati davka, proda se po 50, nato ti prodajo drazje za 100.

Kaznovalna politika: je to v javnem interesu? Ja

Konvalidacija: ne konvalidira ce je javni interes torej nicnost, pri izpodbojnosti pa vedno.

Oderustvo: izkoristi sibek polozaj, si izgovori korist, ki je v nesorazmerju z tistim kar je sam dal, gre za zlorabo polozaja (cezmerno prikrajsanje ne rabi bit zloraba polozaja). Zakon pri oderustvu doloca da se pogodba lahko prilagodi, v 5 letih.

Delna neveljavnost: ne kadar je del kavze. Izjema: pri kontrahirni dolznosti, ko zakon nalaga da mora dolocena stranka skleniti posel, zato zakonska dolocba lahko nadomesti pogodbeno dolocbo, tudi ce gre za del kavze.

Konverzija: eno pravno razmerje izpolnjuje pogoje za drugo:- menica - oblicnost je pogoj (condicio sine qua non), ce jih nima, ni menica.nlahko pa obvelja v drugi obliki, za to morajo biti izpolnjeni pogoji, da ustreza kavzi.Trasant (izjavi, izda menico, kot upravicenca doloci upnika in nekoga kot dolznika) - trasat, in remitentImamo pa se asignacijo, nakazilo (asignanta, asignata in asignatarja). Ni potrebna oblika?

Posledice nicnosti in izpodbojnosti - kondikcijski zahtevek (5 let)Kondikcija je relativna, zahtevas nazaj od tistega kateremu si izpolnil.

Kdaj kondikcija ni dopustna: 87/2, in 91 ozCondictio ob turpem causa - kondikcija ni dopustna, pazi pri cigoju, sprememba! Ni mozno zahtevati vrnitev, sodisce ne bo priznalo vrnitvenega zahtevka, kadar je neutemeljena izpolnitev hkrati nedopustno, nemoralno ravnanje. V zoru je bilo doloceno da se v tem primeru obcina dobi denar. Danes pa sodisce uposteva postenost ene stranke. Ce je povezano s Kd pa se premozenjska korist vrne sodiscu, ce pa je slo Zgolj za nemoralno dejanje pa se ne ve komu naj se vrne denar?

Odgovornost tistega ki je odgovoren da je posel nicen, ker drugo dobroverno stranko preprica da sklene nicen posel. Druga stranka je krivdno odgovorna, torej odgovarja za skodo.

Pogodba o zakupu kmetijskega zemljisca je nicna, ce ni predhodne odobritce upravnega organa.

Delna nicnost, primerZakup kmetijskega zemljisca ne sme biti krajsi kot 10, 15 ali 25 let? Pogodba je bila sklenjena za 10 let. Delna nicnost.

Najem ali zakup cigoj oba pojma, ozju pa zakupna in najemna pogodba, nato dalje najem

Zakup: pravica do uporabe in uzivanja (uporabljamo pa tudi zakup ladje in letala, ker imajo statusa nepremicnine)Najem: stanovanje, naceloma ga bomo samo uporabljali

Leasing pogodbaKup rabe stvari, ki se uporablja, izcrpava, z zadnji, obrokom lahko tudi kupimo stvarPrimer: morala, razlog za nicnost, sodisce uposteva po uradni dolznosti (nemoremo se v pogodbi odreci vsem pravicam, je nemoralno)

OBVEZNOSTNE POGODBEPravna dejanja med dvema ali vecimi stranka,i s katerimi se ustanovi, spremeni ali preneha obligacijska pravico oziroma pravno razmerje.Ce se ustanovi je kontrakt.Gre za tisto pravno dejanje na katero pravo veze posledice.Gentlemans agreements - dogovori ki ne vezejo

Element volje - pomembno je da se volji strank ujemata, volja mora biti izrazena.

Tudi na drugih pravnih podrocjih so pogodbe (npr. Traditio v stvarnem pravu)., ostala podrocja ne urejajo podrobneje pogodb, ker si pomagajo s dolocbami obligacijskega prava.

Vrste obveznostnih pogodb- konsezualne, oblicne, realneKonsenzualne: ni oblike, vecina jjih je taksnih

Oblicne: varstvo strank, odobritev drzavnih organov (formae habilitantes), javni interes (evidence), za pridobitev stvarne pravice (splosna generalna dolocba za prenos nepremicnine)Posamezne pogodbe OZ pove ali mora biti pisna, poleg tega pa tudi specialni predpisi dolocajo oblicnost (predpisi na nekem podrocjuForma je ponavadi pisna listina, pisna oblikaOblicnost v zvezi z notarskimi listinami - oblicnost je to da mora notar overiti podpis ali pa da mora listina biti sestavljena kot notarska.

Oblika Ali zaradi veljavnosti ali zaradi druge zadeveVcasih zakon predpise zaradi kaksnega drugega namena (pogodba je veljavna ce ni pisna, vendar ni mozen vpis v ZK).Pogoj za veljavnost pogodbe: pogodba o odsvojitvi deleza DOO, potem ce ni v obliki, ni veljavna,

nasprotna stranka nima izpolnitvenega zahtevka.Ce je pogodba veljavna, manjka pa podpis notarja, je se vedno mozna naknadna izstavitev potrdila.Ad Probationem - zaradi dokazovanjaAd solemnitatem - za veljavnost, stranki se lahko sami dogovorita da je oblika pogoj za veljavnost, lahko doloci predpis

Realne: posel nastane z izrocitvijoZor, Oz- nadomestna izpolnitev, araPo starih predpisih: posodbena, darilnaMora biti izroceno, da pogodba nastane. Naravni nacin prenehanja je izpolnitev. Zatot udi pogodba v istem casu preneha, kot je izpolnjena.Zakaj zakon prepdisuje oblicnost, zaradi varstva druge stranke.Ali je mozna predpogodba?? Ce je slo za darilno

Forma ad solemnitaten - nicnost,r azen ce namen krsenega predpisa ne odkazuje na drugo sankcijo

Dvostranski pravni posli (dve stranki)- enostransko in dvostransko obvezne pogodbeEnostransko obvezne pogodbe: ena stranka je upnik, druga je dolznikDvostransko obveznostne pogodbe: obe stranki sta hkrati upnik in hkrati dolznik

Lociti moramo od enostranskih pravnih poslov: opomini, opcije, odstop, odpoved

Dvostranske obvezne pogodbeVzajemne - sinalagmaticne pogodbe, izpolnitev ene stranke je odvisna od izpolnitve druge stranke (stranki se lahko imenujeta drugace)Ko oz govori o dvostranskih pogodbah misli o vzajemnih, sinalagmaticnih pogodbah.- ugovori pri vzajemnosti exceptio non adimpleti contractus, exceptio non rite adimpleti contractus in ugovor ogrozenosti

Nevzajemne: obe stranki sta dolzni izpolniti, ne glede na to ali bo druga stranka izpolnila (stroski, shranjevalna pogodba)

- odplacne (onerozne) in neodplacne (liberalne)

Odplacne se lahko enacijo z vzajemnimi, vendar ni unujno, pri neodplacnih pa imamo tudi indiferentne ali nevtralne pogodbe (ni razvidno na prvi pogled ali so odplacne ali neodplacne).

Pojem neodplacnosti je sirsi od darila. Ni jamcevanja za stvarne in pravne napake.

- komutativne in aleatoricne pogodbeKomutativne:-vrednost koristi iz pogodbe strank je znana ob sklenitvi pogodbe

Aletorne (tvegane):- korist stranke ki jo sprejeta se ne da vrednotiti ob sklenitvi pogodbe- vrednost izpolnitve je odvisna od negotovega dogodka(Igra, stava, zreb, pogodba o zavarovanju, pri starinarski pogodbi tudi, pogodba o dosmrtnem prezivljanju

- obveznostna pogodba s trenutno, trajno in zaporedno izpolnitvijoRazlika pri razveljavitvi - trajne ex nunc (za naprej)

- tipizirane (adhezijske) in netipizirane (poljubne) pogodbeTipizirane: vnaprej oblikovane pogodbe, splosni pogoji, morajo biti znani vnaprejIn dubio contra stipulatorem - v dvomu vedno v skodu tistemu ki je pripravil pogodbo (sodna praksa siri uporabo pravila - npr. Delovno sodisce pri stipendijski pogodbi).

Ce ena stranka pripravi pogodbo se ni nujno da gre za tipsko, odvisno je od obicaja da se pogodba tako pripravlja nor bancni posli

- kolektivne in individualneKolektivne podpise, sklene organizacija za svoje clane, obvezuje vse organizacijo in claneNormativni del zavezuje delodajalce in zaposlene

- nominatne (imenske) in inominatne (brezimenske)Nominatne imajo svoje ime, fizionomijo.Ali samo tiste ki so v zakonu, alit udi tiste ki so izven zakona?Pred oz niso bile vse pogodbe dolocene v zakonu, se danes niso nekatere.Nastajajo nove pogodbe: leasing, licesing, factoring (ING). Nekatere so v oz, nekatere niso.

Obligacija je lahko karkoli, razen ce zakon nekaj prepoveduje. Avtonomija volje strank in dispozitivnost, razen ce je kogentno. Zakon na razlicne nacine prepoveduje kaj je kogentno. Iz

namena zakonske dolocbe je potrebno ugotoviti prepoved (npr. Drugacno dolocilo je nicno.

Pogodbe poznamo tudi po latinskem reku

Skupine pogodb o odsvojitvi, o uporabi, o delu.

O odsvojitvi- prodajna pogodba (emptio venditi)- posojilna (m..

O uporabi- posodbena pogodba (comodatum)

V cem je bistvena razlika med posojilno in posodbeno?Posojilna sodi med pogodbe o odsvojitvi, gre za prenos lastninske pravice, pri posodbeni pa ne gre za prenos lastninske pravice.

Contractus estimatorium (starinarska, prodajno narocilo) in komisijsko pogodboSpri starinarski imamo starinarja, ki prodaja stare zadeve, pri komisijski pa nekdo sklene pogodbo da bo prodal zadevo v svojem imenu, za tuj racun.Razlika je v denarju, pri komisjki kasira provizijo, pri starinarski pa razliko v ceni.Prodajna pogodba: vprasanje rizika, prehod rizika na kupca, pri starinarski pa ni prehoda rizika, ker starinar prejme na riziko narocnika

Razvrstitev v modri cigojevi knjigi, bistvene razlike da jih znamo primerjati

Bancni posli niso urejeni v oz.

Imamo posojilno pogodbo in kreditni?

Kreditna pogodba je vedno bancni posel, banka je tista ki da posojilo. Bancni posli so urejeni v zoru, v oz pa vec ni. Prehodna dolocba v oz da se se naprej uporabljajo dolocila zor,

- zlozene in mesane pogodbeZlozene: vec pogodb v medsebojni odvisnosti (vec imenskih pogodb), pstajajo znacilnosti posameznih pogodb. Ce ena ni veljavna tudi druga ni veljavna??

Actio redhibitoria

Mesane pogodbe: posamezne sestavine (npr penzijska)Razlaga: delitvena (elemente poskusamo porazdeliti po posameznih pogodbah, pravilo interpretiramo po posameznih pogodbah, ce nam kaj ni jasno, ce pa kaj ni urejeno pa se uporabljajo pravila prodajne, ce se da deliti), absorbcijska (1 sestavina je bistvena, se ne da deliti, ali nis miselno deliti, celo pogodbo interpretiramo po znacilnostih glavne pogodbe), kreacijska (nova pravila, ustvarimo novo pravilo glede na vse okoliscine)Cigoj se zavzema za kreacijsko. Eni so proti ker gre za vprasanje nepredvidljivosti, zelijo da se cimvec uredi v zakonu.

Operativni in drugi leasingiSale and lease back - podjetje proda in ta mu da nazaj v leasing

Fiduciarni posli - pogodbe o zaupanju (zacasno stanje)Fiducio cum creditore contracta - varscina namesto zastave, cesiojo terjatve, upnik orenese svojo terjatev ki jo ima drugemu upniku (v resnici pa je on pravni upnik samo zato, ker ima v zavarovanje to terjatev), ekonomski lastnik je dolznik ki bo postal spet pravni dolznik, ko bo poravnal dolg.Fiducio cum amico contracta - lastniska inkaso cesija

Fiduaciarni prenos lastninske pravice: ekonomski lastnik je nekdo drug kot pravni. Pravno gledano gre za prenos.Iz fiduciarnih poslov so se razvili razlicni posli ki oravno niso urejeni (hrvati fiduciarni prenos lastninske pravice - hisa na kredit, ker nimamo denarja, prodaja na obroke in pogodba pactum reservatum dominiii - dokler se ne placa ima pridrzek lastninske pravice), pri nepremicnini ne funkcionira saj se preda napremicnina vkljucno z zk dovolilom, kako se uredi varscina (z zastavno pravico na nepremicnini)Kako bi naredili brez zastavne? Z fiducio, hrvati so to pravno zakonsko uredili. Ko bo vrnil kredit mu bo on nazaj prenesel hiso.

Dejanska pogodbena razmerja: pogodba ni veljavna, je niso sklenile, pogodba pa se izpolnjuje, pravice in obveznosti se dolocajo analogno po pravilih pogodbe.

Pogodbe na zahtevo drzavnega organa- dolznost in vsebina (npr. Stanovanjski zakon)Moramo lociti od dolznosti kontrahira ja, obstoji obveznost kontrahiranja ce opravljamo doloceno dejavnost, ne glede na to kdo bo tvoja stranka.Zakon doloci dolznost sklenitve pogodbe, ali drzavni organ dobi pooblastilo da lahko do tega pride - pogodbe na zahtevo drzavnega organa.Stranka ki mora skleniti pogodbo jo mora sklenit, sruga stranka pa zeli skleniti. Pogodba se sklene

nemudoma ko druga stranka to zahteva. Pogodba se mora skleniti v skladu z vsebino ki jo doloci zahteva drzavnega organa, oz vsebina je lahko dolocena v zakonu. Vse kar je v nasprotju s tem, velja zakon!

Stamovanjski zakon: vsem podjetij v druzbeni lastnini, da morajo skleniti bodisi najemno pogodbo, bodisi prodajno pogodbo.

ODSKODNINSKE OBVEZNOSTI

Skoda je le tisto prikrajsanje, ki jeprav opriznano (negativni poseg v sfero 2osebe, krsitev pravice, za katero pravo doloca sankcijo odskodninske odgovornosti ). Negativni poseg v sfero druge osebe ne zadostuje da bi govorili o pravno priznani skodi, pravo mora dolocati sankcijo odskodninske odgovornosti.Vsaka premozenjska skoda je oravno priznana.

Objektivna odgovornost, ne pomeni da ni krivdna odgovornost!Nekaj se ti pripise, tezje se razbremenis, pravilno je ne glede na krivdo (ne pa brez krivde). V razmerju do tistih do katerih je vzpostavljena objektivna odgovornost, nas ne zanima ali je kriv. Kadar pa imamo dva subjekta ki sta objektivno odgovorna, se pa tukaj oresoja glede na krivdno odgovornost.Objektivna odgovornost je vzpostavljena zaradi tistih, ki jih zelimo varovati.

Nedopustno skodljivo dejstvoNedopustna skodaVzrocna zvezaOdgovornost

Nedopustna skoda- premozenjska - poseg v premozenjsko sfero, ki rezultira v zmanjsanju premozenja (navadna skoda), ali prepreci povecanje premozenja (izgubljeni dobicek, izgubljeni zasluzek)- nepremozenjska - nasa osebna sfera, zakon doloca katere oblike skod so pravno priznane (ni avtomatizma tako kot pri premozenjski), npr. dusevne bolecine zaradi smrti, ali tezje invalidnosti bliznjih oseb.

Razlike med odgovornostmi- ni pomembnih razlik- ne gre za dva pravna naslova- ni dveh odskodnin- za POO se smiselno uporabljajo NOO

Sistem punitive damages - civilna kazenDobimo priznan znesek ki ne predstavlja skode, vendar pomeni kazen za tistega ki je povzrocil skodni dogodek, vendar pri nas velja da nemoremo biti obogateni s skodnim dogodkom.

Satisfakcija pri nepremozenjski skodi.

Razlika poslovne in neposlovne (slajd na koncu za vsebinske razlike), zdaj pa nomotehnicno239. clen - pravica do povracila skode se nanasa na poslovno OOKrsitev pogodbe - posamezna dolocila246. Smiselna uporaba dolocil za POO, ki veljajo za neposlovno.

Vedno prvi pri posamezni pogodbi (ker ne smejo biti v nasprotju z zakonom), nato b Posebnem delu zakona, nato cleni za krsitev psolovnih obveznosti, ce pa ne najdemo pa v neposlovnih.

243/5 - dolocbe 243 se uporabijo tudi za NOO (smiselno)Smiselno se lahko uporabita:- 3. Odstavek - nacelo compensatio lucri con damno (pobotanje koristi z skodo) - pobotati morebitno korist, z skodo- 4. Odstavek - duty to mitigate (sodelovalna dolznost upnika) tudi upnik mora skrbeti, in storiti vse razumne ukrepe da se skoda ne bi povecala

243/1 - skoda je omejena na predvidljivost, kaj bo njegovo ravnanje ce ne bo izpolnil pravocasno, vendar samo ko gre za lahko malomarnost (ne pa pri tezji odgovornosti)Pri neposlovnih razmerjih ne gre, ker nismo niti predvidelid a se bo skodni dogodek zgodil, kaj sele da bi predvideli skodo.

Primer duty to mitigate- kritni kup- resilna prodaja - poiscemo drugega kupca in mu prodamo, skoda je to kolikor smo dobili manj (izgubljeni dobicek), ter navadna skoda (npr. Stroski skladisca), ce smo pa vec zasluzili pa moramo odbiti od stroskov

Razmerje med odskodninsko in kazensko odgovornostjoKako vpliva kazenska ma odskodninsko- zastaralni roki- pa tudi glede oblike nepremozenjske skode ki nastane zaradi dusevnih bolecin zaradi krsitve spolne nedotakljivosti (ce je bilo s kaznivim dejanjem)

Ko gre za presojo identicnosti dejanskega stanja sodba Cp 1311/2006

K vpliva glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti- (nedopustno) skodljivo dejstvo

- vzrocne zveze- glede nastanka prepovedane posledice (skoda)- ter na ugotovitev da je bil storilec pristeven in kriv

Za tistega za katerega je dovoljena obstoj kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti so dokazane ze vse predpostavke za odskodninsko odgovornost.

Skoda posebne priljubljenosti, pretium affectionis - sedaj samo civilnopravni naklep, vcasih pa je bilo predhodno vprasanje vezano na naklepno kaznivo dejanje!Je kriterij korekcije navzgor - zvisanje odskodnine na osnovi subjektivnih meril (gre za premozenjsko skodo)Samo odgovornost naklep se dokazuje (naklep), saj se domneva samo lahka malomarnost ter objektivna odgovornost.

Predpostavke odskodninske odgovornsti- (nedopustno) skodljivo dejstvo- nedopustna skoda- vzrocna zveza- odgovornost

Porazdelitev dokaznega bremenaSubjektivna- NSD - oskodovanec- NS - oskodovanec- VZ - oskodovanec- O - nihce ne dokazuje krivde, ampak se domneva. Kaj se domneva? Lahka malomarnost. Povzrocitelj ce se zeli razbremeniti bo moral dokazati da ni ravnal krivdno. Krivde ne dokazuje nihce, ker se domneva. Presoja glede lahke malomarnosti se opravlja preko nacela skrbnosti. Skrbnost in krivda sta obratno sorazmerni.Glede pretium affectionis je potrebno dase dokaze naklep, saj se domneva samo lahka malomarnost.Pri ostalih ni potrebno za odskodninsko odgovornost da gre za naklep.

Objektivna- NSD - oskodovanec- NS - oskodovanec- VZ - ne rabi se posebej dokazovati, se domneva- O - se domnevaImetnik nevarne stvari, ce se zeli razbremeniti ima na voljo omejene tri razbremenilne razloge:- zunanji vzrok- dejanje tretjega- dejanje oskodovancaVse z elementi kvalificiranega nakljucja.

Ali da dokazemo da ni vzrocne zveze.

Obrnjeno dokazno breme je pri subjektivni in objektivni odgovornosti. Pri objektivni je celo olajsano ker je glede dveh predpostavk.

Obligacijsko pravo 21.3.2014

Veckratni odstop - primer cesijeSpz ureja drugace ki ureja odstop v zavarovanje, oz pa ureja celotno odstop, (ne samo odstop v zavarovanje)Razvezni pogoj placila zavarovane terjatve, pri spzKo pa terjatev odstopis je celoti v sferi drugega

Glede obvestilaTisti ko je bil prvi obvescen.Spz pa gre na pogodbo, katermeu je bila terjatev prvo odstopljena.

Inkaso cesijo

425 - odstop terjatve v izpolnitev (datio in solutum)

Odstop namesto izpolnitve - odstop v izterjavo tudi inkaso cesijaCigoj enaci, teorija pa se ne strinjaPoglejmo po plavsakovi

Poslovne odskodninske obveznostiNapake v solucijski fazi - nanasajo se na dvostranske pogodbeRazlika je v nomotehnicnem in tudi vsebinsko. Nomotehnicno nam pove kje je vsebinsko urejeno to vprasanje.

Neizpolnitev- se ne izpolni- zamuda kadar gre za fiksen posel (tudi pri fiksnem poslu posel ne bo razvezan po samem zakonu + ce upnik da dodaten rok)- aliud pri species je neizpolnitev- genus odvisno od kavze

Nemoznost izpolnitve

- naknadna nemoznost izpolnitveTi. Nezakrivljena (ni odgovorna nobena stranka) in zakrivljena (imamo krivdo ene stranke)

Nepravilna izpolnitev- zamuda je nepravilna izpolnitev, razen kadar gre za fiksen posel, je zamuda neizpolnitev. Kadar je nefiksen posel, mora upnik vedno dati dodaten rok- zamuda pri fiksnem roku, kadar da upnik dodaten rok na volju- stvarne iN Pravne napake- aliud (druga stvar) pri genus je odvisno od kavze (lahko je nepravilna izpolnitev ali neizpolnitev)

Aliud ni nikjer zakonsko urejen.

Nomotehnika- osnovna dolocba glede neizpolnitve in glede nepravilne in glede nemoznosti so v splosnem delu.

Sankcije za neipolnitev103 clen in naprej: doloca kaj so sankcije neizpolnitve (pogodba razvezana po samem zakonu, pri fiksnem poslu)104 - ce je rok fiksen, lahko je dolocen datumsko, ali izhaja iz pogodbe ~ dolocen ali dolocljiv rok (roki so pomembni da vemo kdaj nastopi zamuda, in kdaj zapade obveznost, oz kdaj dospe)

Rok izpolnitve je dolocen - obveznost zapade ob roku, zamuda nastopi prvi dan po roku (vis interpelate homine)Rok izpolnitve ni dolocen - obveznost zapade takoj, zamuda nastopi po opominu

Pred 103 clenom za dvostranske pogodbe so doloceni ugovori, ki se nanasajo na dvostranske in sinalagmaticne (vzajemnost)!! 101 in 102- ugovor neizpolnitve - pravilo socasne izpolnitve- ugovor nepravilne izpolnitve- igovor ogrozenosti- zasledovalna pravicaKdaj se uporabijo ugovori? Ne zasledovalna pravicaUporabijo se v pravdi. Sodisce nalozi da je stranka dolzna izpolnit ko izpolni tudi druga stranka.

Ugovor nepravilne izpolnitve ni nikjer urejen, ne zeli izpolniti dokler ne bo njemu pravilno izpolnjeno. jamcevalni zahtevki iz stvarne ali pravne napake.Jaz imam ceprav ni izrecno urejen ugovor neizpolnitve, ampak ugovor ima v tistem primeru ko nismo sprejeli nepravilne izpolnitve kot izpolnitve. Ker ce sprejmemo imamo na voljo samo jamcevalne izpolnitve! Nimamo na voljo tega ugovora!

Ugovor ogrozenosti - kadar imamos inalagmaticno pogodbo, nobena stranka ni dolzna izpolniti, prej dokler tudi druga ne, stranki sta se dogovorilid a najprej izpolni ena! Premozenjske razmere tiste stranke ki bi naj bilo prvi izpolnjeno, tako poslabsajo, da je lahko ogrozena izpolnitev drugi stranki. Ko

bo druga stranka izpolnila, ali pa ce da na voljo ustrezno zavarovanje.

Emostranska pogodba je darilna pogodba, posodbena, shranjevalna? Nemores uveljavljat jamcevalnih, vendar obstaja odskodninska, ce si vedel da je slaba stvar in si jo podaril, in je nardila skodo!

Glede neizpolnitve so tudi specialne dolocbe.Prodajna - 457 clen preprecitev izrocitve odposlane stvari (zasledovalna pravica, imamo jo v primeru kadar nastopijo slabe premozenjske razmere, razen ce si v listini pridrzimo, ali ce je ravnal ?)

Z neizpolnitvijo z cleni nismo zakljucili saj se na na neizpolnitev nanasajo se:239 clen, 240, pogodbena kazen, ter posebni del: prodajna (obrocni kup, kdaj se steje da gre za neizpolnitev ko gre za pogodbo po vzorcu, akreditivna prodaja)

111/3 se spomnimo na ugovore -

Compensatio lucri con damno - ce imamo stvar v uporabi, se odsteje korist,i si jo imel, se pobota s skodo ki si jo imel.Stranka ki vraca denar mora placati obresti od dneva ko je prejela izplacilo.

Imamo poglavje v splosnem delu za prenehanje pogodbe zaradi neizpolnitve, in posamezne primere v splosnem delu, ter se posebni del za posamezne pogodbe.utrditev obveznosti in odskosninske obveznosti so se v splosnem delu.

Povrnitev skode v primeru ce se prodajna pogodba razdrePosebna pravila glede kritnega kupa in resilne prodajeCe je pogodba veljavna in ni vredu izpolnjena, je posledica da stranka uveljavlja odstopno upravicenje, je RAZVEZA.Ce je pogodba zaradi nepravilne izpolnitve - RAZVELJAVLjENA?

239, 240 splosna pravoila o povrnitvi skodeKo je krsena pogodba - odskodninska obveznost, druga alternativa, abstraktni nacin povrnitve skode ce ima stvar dnevno ceno, ali pa kritni kup in resilna prodaja (duty to mitigate, konkretni nacin).Skoda bo tisto kar smo manj zasluzili kot bi prodali mojemu kupcu. 506 zvesta stranka ima pravico do povracila vecje skode.

Zamudne obresti, danes so samo se obresti ostale.

100.clen - napotuje prodajno pogodbo, razen ce ni za posamezni primer drugace doloceno (podjemno, gradbeno, pri zakupu, jamcevanje za prodajo terjatve)Stvarne in pravne napake

Jamcevanje za obstoj terjatve, ter jamcevanje za iztreljivost (nomen bonum)

Nemoznost- zacetna vpliva na veljavnost- naknadna (zakrivljena 117 in nezakrivljena 116)

Nemoznost kadar nastopi v casu po sklenitvi in do trenutka izpolnitve obveznosti (preden smo dolzni izpolnit, ce nastopi nemoznost v zamudi, se obravnava nezakrivljena kot zakrivljena).Odgovornost za samo izpolnitev, je objektivna. Ne glede na to ali je kriva zamude ali ne, sankcije bojo nastopile. Odskodninska odgovornost pa je vezana na krivdo, oziroma objektivno subjektivna (ce gre za dogodek ki bi se mu lahko izognili, elementi kvalificiranega nakljucj - cigoj pravi da je postrozena subjektivna).

239/4 - nemoznostDelna ali popolna nemoznost, ceprav zanjo ni kriv, po tem ko je prisel v zamudo za katero odgovoarja.

Nezakrivljena je lahko popolna ali delna. Kondikcijski zahtevek ostane. Pri dleni nemoznosti, lahkod ruga stranka, pri kateri ni nemoznosti, ali bo odstopila od pogodbe, ce pa pogodba ostane v veljavi pa lahko stranka tudid elno zmanjsa svojo izpolnitev.

Pri zakrivljeni nemoznosti, cogoj da se tretji odstavek lahko resuje po splosnih oravilih neizpolnitve.Zdaj je napisan takod a je toe dini odstavek ko se lahkov prasamo da oz na tem mestu loci med pozitivnim in negativnim pogodbenim interesom (117/3).- ena situacija: nemoznost nastopi pri eni stranki A, nemoznost zakrivi druga stranka B. Zakon da pravico da se A odloci ali bo obdrzala terjatev, zmanjsa pa le za koristi ki jih je imela, mora pa tudi prepustiti kar je ostalo od predmeta cetudi je unicen.- druga situacija: stranka A je nemozna izpolniti, ter je nemoznost tudi zakrivila. b ki ni nic kriv, ima alternativo da vztraja pri pogodbi, ampak ce vztraja in v celoti izpolni ter zahteva od A odskodnino, ker mu A ne bo izpolnil, ali se odloci da bo odstopil od pogodbe ter zahteva povrnitev skode. Razlika, ce zahtevamo odskodnino zaradi neizpolnitve, moramo sami izpolniti, ce zahtevamo povrnitev skode, ne rabimo.Ker zakon ne loci pozitivnega in negativnega, se lahko vedno odlocimo kdaj bomo kerega uveljavili. Negativni ker nimamo pogodbe, pa nismo sklenili druge kjer bi lahko realizirali dobicek.

Skoda iz zaupanja - ker nismo grajali, negativni pogodbeni (culpa in contrahendo), skoda iz zaupanja ni cist celi negativni pogodbeni interes.Cigoj - pri falsusu procuratorju, tudi izgubljeni dobicek

Negativni zajema enako kot pozitivni - navadno skodo in izgubljen dobicek. S tem da se izgubljen

dobicek razlikuje. Izgubljen dobicek pri pogodbeni je nedobicek ki ga nismo dobili iz sklenjene pogodbe, pri negativnem pa izgubljen dobicek ki ga nismo dobili iz druge sklenjene pogodbe, vendar je tezje dokazovati da smo lahko sklenili drugo pogodbo. Ai bi lahko dokazovali visji negativni pogodbeni interes? Pomisleki, zakaj bi sli v pogodbo kjer bi dobili nizji pogodbeni interes. Ker bi ti npr hitreje naredil. To pa je tudi edina opcija. Tezje je dokazovati odskodninske predpostavke pri negativnem pogodbeni interesu.

Sankcija da nisi izpolnil - razveza, ali oravico zahtevati pravilno izpolnitev - nastopi objektivno, odskodninska obveznost pa je vezana

Odskodninske obveznostiKer so strokovnjaki se bojo tezje izognili da niso mogli pricakovati, se izgoniti dogodku.

Jamcevanje za napake - dolznikova odgovornost ipniku, da stvar. I a. Stvarnih in oravnih napak. Le pri odplacnih pravnih poslih. Je objektivni pomen, ne glede na krivdo.

Kaj je pojem stvarne napake- stvar ima nepravilno lastnost (podizi dogovrjene lastnosti pozitivno, negativno).

Pri oravni napaki stvar ni slabsa, samo obremenjena je s pravicami tretjega, ki omejuje kupcevo pravico, ali jo celo izkljucuje.Mi nimamo stopnjevanja napak (bistvena, nebistvena) - razen pri oodjemu!Samo kadar je delo neuporabno, so bistvene napake, takrat se lahko najhujsa sankcija zahteva.

Le meznatne napake ne stejejo pri stvarnih, razen pri podjemu!

Kaj je oredmet jamcevanja :Del blaga, ali celota.

Izkljucitev jamcevanja: objektivna odgovornost, ampak je dispozitivno. Lahko dogovorno izkljucijo. Po zakonu o varstvu ootrosnikov to ni mozno.- po dogovoru- pri prisilni javni drazbi- kvalitativni prevzem (quale tale)- ni za ocitne napake, raEn ce je prodajalec izjavil da jih ni- prodajalec ve, ceprav je napaka skrita

Predpostavke:- Dolznost grajanja (prekluzivne oravice)- razlicni roki glede n ocitne/ skrite, ter civilne/gospodarske pogodbePo dogovoru pa lahko imamo daljsi kot 6 mesecni rok za jamcevanje

Razveza pogodbe - actio redhibitoria

4681. Izpolnitveni zahtevek (zamenjava stvari ali popravilo)

2. Zmanjsanje odskodnine

3. Razveza pogodbe - damo moznost da se izpolni, razen ce je takoj razvidno da ni mozno izpolniti

4. Odskodnina- ce ima stvar napako in je o napaki pravocasno obvestil prodajalca- izpolnitveni zahtevek, (zamenjava pri genusu, popravilo pri genusu in species ce ni prevec stroskov), 1. napaka ni skoda (damnum quas rem) - nemoremo uveljavljati skode, ker ima stvar napako (imamo pravico zahtevatid a se stvar izpolni ali zamenja ali popravi 2. Imamo pa skodo zaradi zaupanja - Imamo pravico do povrnitve skode, v vseh orvih treh tockah, in sicer skodo zaradi zaupanja. (Brez grajanja je nemoremo uveljavljati) 3. Refleska skoda (damnum eztra rem) - po splosnih odskodninskih odgovornosti (teoretiki sos i razlicni glede al je to misljena poslovna ali neposlovna, razlika glede dokazovanja. - samec meni da gre zaposlovno) (splosni zastaralni roki, in ni potrebno grajanje)

155 razlika od 468 - aktivno legitimiran po 155 vsakdo, do producenta, pri 468 pa samo kupec do prodajalca.

Lahko kumuliramo (obe uveljavljamo), refleksno in skodo zaradi zaupanja.Namesto jamcevalnega zahtevka bi lahkoz ahteval skodo s popravilom stvari, in bi mel kao napaka ni skoda (damnum quoad rem), se pa ne smejo uporabiti jamcevalni zahtevki. (Trdi plavsakova)

Cas uveljavljanja jamcevalnega zahtevka- 1 leto od grajanja poves kateri jamcevalni zahtevek bomo uveljavljali- prekluzija- stranki lahko dolocita drug rok- imamo pa perpetuiranje dogovorov (ce nismo placali kupnine, in te drugi tozi, imamo moznost ugovarjati, vendar mogo si grajat)480 clem - perpetuiranje ugovorovAli se razlaga kot in

Pravne napakeRazvila se je iz odgovnorosti za evikcijoJe naceloma neodklonljiva (nemoremo je popraviti), ce gre za genus ti mored ati drugo stvar, pri species pa neodklonljiva

Izkljuceno jamcevanje:- vednost in ocitnost- lahko se tudi odrecemo, ce ni zvijacno-dogovor je lahko nicen

Imamo perpetuiranje pa vedno odskodnino.

Najemna pogodba stanovanja velja, ce je sklenjena pred prodajo tretjemu.Odtujitev v zakup dane stvari pred izrocitvijo v zakup - zakupno razmerje se ne more vzpostavitiOdtujitev v zakup dane stvari po izrocitvi v zakup - zakupno razmerje se je vzpostavilo, in se nadaljuje (pravica zakupojemalca obstaja) (610) - nemoremo odstopiti, zakupodajalca moramo zadciti, lahko je oravna napaka iz vidika kupca prodajne

Clen 600 nekaj

Garancija - odgovornost prodajalca in proizvajalca za brezhibno delovanje stvariKupec lahko zahteva. Ne rabi. In ce izroci listino, se sam odloci, je prostovoljno. V skladu z varstvom potrosnikov pa more dati garancijo.Ni subsidiarnosti z jamcevalnimi zahtevki, ne morejo pa se kumulirati (al eno al drugo)Vedno ko ti nekaj popravijo (tudi jamcevanje), zacne za ta del teci nov rok.

Denarne obveznostiObveznost se dosti veze na tujo valuto, da se naredi valorizacija

Nominalizem - dolznik placa dolocen nominalni znesek (dispozitivnost), zakon pa doloca kriterije: spremenjene okoliscine, oderustvo,

Zlata kValutnaBlagovna

Obresti372 in 3nekaj

Posebnost denarnih obveznosti: ni nemogoca, zamudne obresti po zakonu in se predcasno placiloPredcasno placilo: vsak lahko sprejme oredcasno, 373 - predcasno placilo je vedno mozno, in nicno pogodbeno dolocilo s katerim bi se temu odpovedalPredcasno placilo - diskontZakon pravi da lahko odbijemoPri posojilni pogodbi je to v skladu z obicaji, in pri kreditni (glede kreditne velja zor)Ali lahko upnik uveljavlja skodo? Zakon o potrosniskih kreditih - obracuna se dolzniku zgolj stroski ponovnega obrestnega izracuna, ne pa ostale skode ker bi jim orej vrnili denarPri kreditni pogodbi (ne gre za potrosniski) - diskont je mozen, upnik je uoravicen da bi morebitno skodo izracunal (skodo moramo dokazati, skoda je da on nebi dobil obresti, duty to mitigate - vendar lahko denar dalje posodi, ker ga je dobil prej vrnje ega, tezko bi dokazal da mu je nastala skoda).

Obresti so civilni plodovi.So placilo za prepustitev denarja ali rabe druge nadomestne stvariUposteva se visina vsote zneska glavne stvari in cas uporabe.

Anatocize. Ali obrestne obresti (375) ne smejo se se od obresti se ne smejo zaradunavati obresti, ce zakon ne doloca drugace, in nicno je vsako pogodbeno dolocilo.Lahko je v pogodbi dogovrjeno da bo obrestna mera visja.

Anatocizem je dovoljen za procesne obresti - clen 381 od neplacanih obresti lahko zahtevamo obresti za cas trajanja procesa (glavnica je 100, do dneva vlozitve zahtevke pristejemo glavnici 50 obresti -= 150, 150 pa zahtevamo z obresti dokler ni postopek koncan - za cas trajanja obveznosti

Ultra alterum tantum - preko vseh mejaNe ultra alterum tantum - ne oreko vseh meja

Do 1.1.2002 tecejo obresti ceprav presezejo glavnico

Problem je odpravila sele novela 22.5.2007. Z novelo se je crtal 376 in se jed odal 382a.

376Je dolocal da ko vsota zapadlih in neplacanih obresti, obresti nehajo teci. Na sodiscih so razlagalid a to velja za zamudne in za pogodbene naj bi velja ne ultra alterum tantum.Za razmerja se uporablja oz ki so nastala po 1.1.2002.

Dolznik ki mu je ibveznost nastala pred 1.1.2002 in jker so obresti bile tako visoke, posameznik se je spomnil da je krsil nacelo enakosti. Idtavno sodisce je reklo

Nastala je redakcijska napaka, ki jo je ona sama zagresila, clen ne bi smel biti v splosnem delu, v vsebinskem delu ga je razlagati samo za pogdbene obresti!!