S KALIGARiČ M. VERNIK

Simona KALIGARIČ*

Martin VERNIK*

- 81 -NATURA 2000 IN VODA

OBMOČJA NATURA 2000 V SV SLOVENIJI

POVZETEK

Prispevek prinaša pregled in način opredeljevanja območij Natura 2000 v Sloveniji . 35,5 % ozemlja Slovenije je opredeljeno kot posebno varstveno območje (območje Natura 2000) . V SV delu Slovenije je veliko območij Natura 2000 opredeljenih zaradi vrst ali habitatnih tipov , ki so vezani na vode in obvodni svet. Potrebno bo natančno opredeliti stanje vrst in habitatov na teh območjih , nato pa definirati morebitne varstvene ukrepe, kjer bo potrebno sodelovanje z vodarsko stroko. S prostorom bo potrebno upravljati na temelju strokovnih odločitev in dolgoročnega načrtovanja , za kar bo sodelovanje različnih strok še kako pomembno, tudi v odnosu do Evropske skupnosti.

UVOD

Osnovni namen ohranjanja narave na ravni Evropske skupnosti je varovanje vrst in habitatnih tipov ter s tem posredno ohranjanje identitete in prostorskih ekoloških komponent krajine v posameznih državah . Podoben je osnovni cilj evropskega okoljskega programa, varstvo in obnova funkcij naravnih sistemov in ustavitev izgube biotske raznovrstnosti v Evropski skupnosti in globalno.

Pravno osnovo Evropske skupnosti za ohranjanje biotske pestrosti predstavljata Direktiva sveta 79/409/EGS z dne 2. aprila 1979 o ohranjanju prostoživečih ptic (v nadaljevanju Direktiva o pticah) in Direktiva sveta 92/43/EGS z dne 21 . maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (v nadaljevanju Direktiva o habitatih) . Na osnovi določil Direktive o habitatih se na območju Evropske skupnosti vzpostavlja omrežje posebnih ohranitvenih območij, imenovano Natura 2000. Naturo 2000 sestavljajo območja z naravnimi ali polnaravnimi habitatnimi tipi iz priloge I in habitati vrst iz priloge II Direktive o habitatih . Omogoča , da se ohrani , ali če je to primerno, obnovi ugodno ohranitveno stanje habitatnih tipov in habitatov teh vrst na njihovem naravnem območju razširjenosti . Omrežje Natura 2000 vključuje tudi posebna varstvena območja , določena na podlagi Direktive o pticah . Pred vključitvijo v Evropsko skupnost je tudi Slovenija opredelila območja in z Uredbo o posebnih varstvenih območjih Natura 2000 določila pravni status.

Na območjih Natura 2000 so države skladno z določili Direktiv dolžne ohranjati ugodno stanje vrst in habitatov. Izbira načina doseganja tega cilja je načeloma prepuščena državam samim , v osnovi pa je potrebno zagotoviti preprečevanje slabšanja razmer. To je mogoče doseči :

• z ustreznimi varstvenimi načrti ( po potrebi - pri nas imamo n.pr. gozdnogospodarske načrte , ki so lahko tudi primer varstvenih načrtov ) ter/ali zakonskimi , upravnimi ali pogodbenimi ukrepi (zavarovanje je le ena izmed možnosti )

• s preverjanjem načrtovali projektov, ki lahko vplivajO na vrste/habitatne tipe v območju , tudi če so načrtovani zunaj območja (presoje sprejemljivosti planov in posegov ipd . )

• z ugodnostmi pri financiranju (sredstva države in EU , možnost kandidiranja tudi za sredstva, ki niso prvenstveno namenjena ohranjanju narave).

Postopek oblikovanja predlogov območij je določen , predlogi območ ij se oblikujejo na podlagi kriterijev , predpisanih v prilogi III Direktive o habitatih in znanih podatkov o habitatih in vrstah z Direktive o habitatih in Direktive o pticah . Na osnovi dveh direktiv se določijo posebna ohranitvena območja (SAC) in posebna območja varstva (SPA), ki skupaj tvorijo omrežje območij Natura 2000 Območij , ki se

Simona Kaligari č. univ dipl bio!. & Martin Vernik, prof. biol ln kem . Zavod RS za vars tvo narave . OE Maribor, Slomškov trg

6. Maribor

MiŠiČEV VODARSKI DAN 2004

S. KALIGARiČ - 82 -M. VERNIK NATURA 2000 IN VODA

določajo na podlagi Direktive o habitatih se usklajujejo z Evropsko komisijo preko območij , ki so pomembna za Skupnost (SCI) . Ko ta območja Evropska komisija potrdi , država lahko razglasi posebna ohranitvena območja (SAC) .

Vsaki državi članici je prepuščena oblika trajnega zagotavljanja varstva , varstveni cilji na določenem območju pa so odvisni od ekoloških zahtev vrst in habitatnih tipov, ki so osnova za uvrstitev območja med predloge SAC in SPA

OBMOČJA NATURA 2000 V SV SLOVENIJI

Slovenija leži na stičišču večjih biogeografskih enot; alpske, celinske (srednjeevropske), mediteranske (submediteranske) , ilirsko - dinarske in pod vplivom panonske. Naravne danosti pogojujejo izredno raznolikost habitatov, kar je razlog , da je rastlinstvo in živalstvo tako pestro. Potrditev izredne vrstne diverzitete se kaže tudi v dejstvu , da je indeks biotske raznovrstnosti 0,558 ki upošteva habitate in vrste evropskega pomena. To uvršča Slovenijo med države z največjo biotsko raznovrstnost jo v razširjeni Evropski skupnosti .

Skupina EU 25 V

SI Habitatni tipi 61 Ptiči 109 Sesaici 18 Plazilci in dvoživke 12 Ribe 34 Nevretenčarj i 42 Rastline 34

pSel oz.SPA

56 57 16 8

27 33 27

Tabela 1: EU vrste/HT v Sloveniji V Sloveniji je tako s seznamov direktivo pticah in habitatih prisotnih 109 vrst ptičev in 140 drugih vrst živali in rastlin ter 61 habitatnih tipov. Območja za vključitev v omrežje območij Natura 2000 se je opredeljevalo za 56 habitatnih tipov, 57 vrst ptiC in 111 vrst živali in rastlin , saj je Slovenija izkoristila možnost, da za nekatere vrste in habitatne tipe (predvsem splošno razširjene in take, katerih številčnost ni v upadanju) območij ne opredeli (Tabela 1.)

Z Uredbo o posebnih varstvenih območjih Natura 2000, ki jo je sprejela vlada RS konec aprila (Uradni list RS št. 49/04) , je bilo v Sloveniji opredeljenih 286 območij , ki pokrivajo 35,5 % površine Slovenije.

'1' ',i \ :' - ~ , "'" - j ,,~;~ {'

f " ~-:; ;~\,' , . Ij·,,/ (,.vJ.,J~ '.' . ~ Slika 1: Območja Natura 2000 v SV Sloveniji.

Na osnovi Direktive o pticah je bilo opredeljenih 26 območij (SPA) , na osnovi Direktive o habitatih pa 285 območ ij (pSCI ) Večina se jih v večjem ali manjšem obsegu prekriva ali stika in ima tako vsebino po obeh direktivah , vendar pa to ni nujno.

MiŠiČEV VODARSKI DAN 2004

s. KALIGARIC M. VERNIK

- 83-NATU RA 2000 IN VODA

Na območju SV Slovenije, kot v prispevku poenostavljeno imenujemo območje , na katerem deluje Območna enota Zavoda RS za varstvo narave Maribor, je opredeljenih 54 območij Natura 2000. Območij, ki so pomembna za ohranjanje prostoživečih vrst ptic (SPA) je 7, od tega so predvsem območja Drava, Mura in Dravinjska dolina opredeljena zaradi ptic, ki živijo v vodnih in obvodnih habitatih Drava je najpomembnejše območje za vodne ptice v Sloveniji Ker je najpomembnejše prezimovališče , kjer prezimuje več deset tisoč ptic, je potrebno zagotavljati mir v obdobju prezimovanja , zaradi vrst, ki so vezane na vodne habitate in habitate v poplavnem območju , pa je potrebno ohranjanje obsega in značilnosti poplavnih gozdov, trstišč , mrtvic in ekstenzivno obdelovan ih travnikov, zagotavljanje ustrezne rečne dinamike (ohranjanje prodonosnosti , ohranjanje možnosti bočne erozije .. ). Podobne so varstvene usmeritve za ohranjanje ugodnega stanja na območju Mure. Tudi Mura je pomembno območje za vodne ptice. Nekatere med njimi , kot na primer vodomec, potrebujejo za gnezdenje navpične peščene stene ob reki , druge, kot nekateri martinci , odprta, gola prodišča , nekatere vrste kot čapljica sestoje trstičevja . Mnoge ptice so vezane na poplavne gozdove in debela drevesa , ali pa vsaj prehransko na vlažne ekstenzivne travnike , med njimi tudi črna in bela štorklja . Tudi Dravinja je opredeljena kot območje , potrebno za ohranitev vodomca - mehke peščene stene, ki jih odgrinjajo skoraj vsake visoke vode , so mesta za gnezdenje. Prav na Dravinji dosega vodomec največjo gostoto v Sloveniji , zato je še toliko bolj pomembno ohranjanje naravne struge ..

Na osnovi vrst in habitatnih tipov iz prilog Direktive o habitatih (pSel) je na tem območju ZRSVN OE Maribor opredeljenih 47 območij . Poleg Drave, Mure in Dravinjske doline so večja še Goričko in Pohorje , več pa je manjših območij . Velik delež območij je takšnih , da je opredeljen zaradi več vrst in/ali habitatnih tipov, le malo je takih , ki so opredeljena le zaradi ene vrste. Med temi obmoČji je 37 območij , katerih vrste in habitatni tipi so kakorkoli vezani na vode. Območja so opredeljena zaradi 4 vrst rastlin, čez 30 vrst živali in čez 10 vrst habitatnih tipov. Poenostavljeno so to vrste in habitatni tipi , ki so odvisni od poplavnih razmer in/ali nivoja podtalnice. To so: habitatni tipi poplavnih območjih -poplavni gozdovi , vlažni travniki , mrtvice, močvirja in barja in živali in rastline , ki živijo v takih habitatih . To so tudi vodni habitatni tipi in vrste - živali , ki vso ali del življenja preživijo v vodi oziroma ob vodi. Iz ekoloških zahtev vrst in habitatnih tipov izhajajo varstvene usmeritve, ki jih lahko strnemo v nekaj poglavitnih skupin : • Ohranjanje poplavnega režima in vlažnostnih razmer na poplavnem območju in posredno

ohranjanje ekstenzivne rabe zemljišč v poplavnem območju • Ohranjanje mokrišč , ki so vezana na visok nivo talne vode • Ohranjanje naravne zarasti na obrežjih • Ohranjanje (ali ponekod ponovno omogočitev) naravnih procesov, kot je prodonosnost in s tem

povezano nastajanje in obnavljanje specifičnih habitatov v strugah , ohranjanje bočne erozije, obnova prodišč ,

• Upravljanje in ekološkim potrebam vrst prilagojeno vzdrževanje nekaterih antropogenih habitatov (nekateri melioracijski jarki)

• Prilagojena uporaba in raba nekaterih območij (ribolov, športne dejavnosti, ribogojstvo) • Zmanjšanje onesnaženja (tako onesnaženja s komunalnimi odplakami kot onesnaženja s pesticidi

in gnojili)

Obstoječe stanje je na posameznih območjih zelo različno , odvisno pa je predvsem od stanja , ogroženosti in seveda ekoloških zahtev vrst in habitatnih tipov. Nadaljnji ukrepi bodo seveda odvisni od tega stanja , glede na ekološke zahteve oziroma tudi tip habitata pa se predvidevajo 3 sklopi ukrepov • Ohranjanje brez posebnih ukrepov/rabe - v primerih , ko je klimaksni stadij negozd - svet nad

gozdno mejo, močvirja , jame) in v posebnih primerih zelo specifičnih habitatov (na primer odkrita serpentin ska kamnina)

• Specifični ukrepi/raba - v primerih ozko specializiranih vrst, ki potrebujejo specifičen habitat, ki ga je možno ohranjati le z določeno rabo (metulji modrini , ki so vezani na določen tip travnika z določenimi vrstami rastlin in mravelj)

• Nujni ukrepi/raba - prehodni habitatni tipi . katerih obstoj je odvisen od določene rabe , saj se sicer stanje spreminja v neugodno; travišča , zaraščajoče površine, ribniki , gramoznice in mnogi drugi polnaravni ali antropogeni habitati , ali območja , kjer se razmere slabšajo .

Vsebina mnogih območij je zelo raznovrstna , zato bo morda ponekod tudi upravljanje zelo zahtevno. Pri tem je treba upoštevati še različne interese v prostoru , zato bo še posebej pomembno skrbno uravnoteženje in »sobivanje« različnih interesov na območju . Vsekakor pa bo usmeritve. ki izhajajo iz dejstva , da je območje opredeljeno kot območje Natura 2000 . potrebno upoštevati . Določi la Direktive o habitatih navajajo. da morajo države določiti potrebne ohranitvene ukrepe . ki vklJučujeJo . če je to

MiŠiČEV VODARSKI DAN 2004

s. KALIGARiČ - 84 -M. VERNIK NATURA 2000 IN VODA

potrebno, ustrezne načrte upravljanja. Direktiva o vodah obravnava integracijo okoljskih ciljev kot eno izmed 10 ključnih povezav, na katerih temelji upravljanje z vodami , in predvideva pripravo celovitih načrtov upravljanja povodij . Prav tukaj je stična točka in priložnost za sodelovanje. Predvidoma se bodo namreč za območja Natura 2000, ki so opredeljena zaradi vrst vezanih na vode, defin irali cilji in ugodno ohranitveno stanje, ter določil program ukrepov. Pričakujemo , da se bodo tako opredelili potrebni in možni poseg i v vode in obvodni prostor.

ZAKLJUČEK

Slovenija je z opredelitvijo območij omrežja Natura 2000 izpolnila svojo obveznost s pridružitvijo Evropski skupnosti. Številna območja Nature 2000 moramo izkoristiti kot prednost, razvojno možnost, priložnost nadaljnjega ohranjanja habitatov na način , kakor so se ohranjali do danes. Po drugi strani pa pomenijo območja tudi nekatere omejitve in regulative v prostoru , ki bodo zaživele na novo. Vodni in obvodni prostor, kjer je precej opredeljenih območij je skupna točka z vodarsko stroko. Pristop k upravljanju s tem prostorom mora temeljiti na strokovnih odločitvah in dolgoročnem načrtovanju skozi sodelovanje različnih strok.

VIRI

BOŽiČ , L. Mednarodno pomembna območja za ptice v Sloveniji 2, 2003, Predlogi Posebnih zaščitenih območij (SPA) v Sloveniji , DOPPS, Monografija DOPPS št. 2, Ljubljana, 139 str.

BOŽiČ L. , KEBE L. , 2001 . Opredelitev lokalitet, bistvenih za ohranjanje ugodnega ohranitvenega statusa ptičev iz dodatka I ptičje direktive in opredelitev predlogov SPA.

GOLOB, Aleksander. Gozdnogospodarski načrti in ohranjanje biotske pestrosti gozdov v luči pravnega reda Evropske Unije: 219- 220 str.

KOLAR - PLANINŠiČ V. Natura 2000 v luči približevanja Evropski uniji in : Mišičev vodarski dan , 2003. Zbornik referatov, Maribor.

KREMESEC - JEVŠENAK, J. 2004. Predlagane spremembe Zakona o ohranjanju narave, Delavnica MOPE, Ljubljana

SKOBERNE P., BIBiČ A. , Opredeljevanje območij Natura 2000 v Sloveniji , delavnica MOPE, Ljubljana

GLOBEVNIK L. , Strokovni pogledi na celovito upravljanje z vodami in : Mišičev vodarski dan, 2003. Zbornik referatov, Maribor

Jogan , N. , Kaligarič , M., Loskovar, l. , Seliškar, A. , Dobravec, J. (2004) : Habitatni tipi Slovenije HTS 2004.- Agencija Republike Slovenije za varstvo okolja , Ljubljana.

Direktiva o ohranjanju prostoživečih vrst ptic - (Council Directive 79/4091 EEC, OJ C 139, 13.6.1977).

Habitatna direktiva - (The Council Directive 92/43 EEC on the Conservation of Natural Habitats and on Wild Fauna and Flora, OJ No. L. 115, 8.5.1991 ).

Konvencija o varstvu prosto živečega evropskega rastlinstva in živalstva ter njunih naravnih življenjskih prostorov - Bernska konvencija (Zakon o ratifikaciji Konvencije o varstvu prosto živečega evropskega rastlinstva in živalstva ter njunih naravnih življenjskih prostorov, Uradni list RS, MP 17/99 )

Mi Š i ČEV VODARS KI DAN 2004