obČina vitanje - webshark1 na podlagi sporazuma o premoženjsko delitveni bilanci (uradni list rs,...

Obèina

OBČINA VITANJE Grajski trg 1, 3205 Vitanje

Tel. (03) 757-43-50, fax. (03) 757-43-51 e-mail: [email protected],

spletni naslov http://www.vitanje.si/

RRAAKKOOVVEECC

Vitanje, 2009

Obèina

OBČINA VITANJE Grajski trg 1, 3205 Vitanje

Tel. (03) 757-43-50, fax. (03) 757-43-51 e-mail: [email protected],

spletni naslov http://www.vitanje.si/

RRAAKKOOVVEECC

PODROBNEJŠE INFORMACIJE O RAKOVCU IN

OBČINSKIH NEPREMIČNINAH V NASELJU RAKOVEC V

K.O. HUDINJA, VSE BREZ ŽAGE S FUNKCIONALNIM

ZEMLJIŠČEM,

KI SO PREDMET JAVNEGA ZBIRANJA PONUDB

Vitanje, september 2009

KAZALO VSEBINE

1 POVZETEK ........................................................................................................................................... 1 2 IDENTIFIKACIJA NEPREMIČNIN, KI SO PREDMET JAVNEGA ZBIRANJA PONUDB ........... 2 3 OSNOVNI GEOGRAFSKI PODATKI ................................................................................................. 3 4 ZGODOVINSKI PREGLED RAZVOJA ZASELKA RAKOVEC IN ŠIRŠEGA OBMOČJA ........... 4 5 PODATKI O NEPREMIČNINAH ........................................................................................................ 6

5.1 URBANISTIČNI PREDPISI ................................................................................................................... 6 5.2 PREGLED STAVBNIH ENOT Z MOŽNOSTMI TURISTIČNE IZRABE ............................................................ 7

5.2.1 Haus .......................................................................................................................................... 7 5.2.2 Gospodarsko poslopje ................................................................................................................ 8 5.2.3 Žagarska hiša ............................................................................................................................ 9 5.2.4 Šola ......................................................................................................................................... 10 5.2.5 Ostali objekti ........................................................................................................................... 12

6 RAZVOJNE USMERITVE ................................................................................................................. 12 6.1 PROGRAMSKE ZASNOVE OBČINE VITANJE ZA ZASELEK RAKOVEC ................................................... 12

6.1.1 Organizacija dejavnosti v območju Rakovca – program ............................................................ 12 6.1.2 Usmeritve za urbanistično in arhitektonsko oblikovanje ............................................................ 15 6.1.3 Usmeritve za varstvo naravne in kulturne dediščine .................................................................. 16 6.1.4 Usmeritve za izboljšanje in varovanje bivalnega in delovnega okolja ........................................ 17 6.1.5 Usmeritev za urejanje območja s prostorskim izvedbenim načrtom............................................ 18

6.2 ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE .................................................................................................... 18 6.3 ZAVOD ZA VARSTVO NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE V CELJU ................................................... 20

7 LITERATURA .................................................................................................................................... 24 7.1 VIRI .............................................................................................................................................. 24 7.2 SPLETNI VIRI ................................................................................................................................. 24

1

1 POVZETEK Vse parcele, ki so predmet Javnega zbiranja ponudb, so del nekdanjega naselja – zaselka

Rakovec v k.o. Hudinja, ki je včasih predstavljalo gospodarsko in izobraževalno središče

južno-pohorskega področja.

Rakovec ni samo običajni razpadajoči zaselek iz zgodovine pohorskega podeželja. Leži v

majhni globeli med Ovčarjevim vrhom (1219 m) in planoto Rakovec (1216 m) na nadmorski

višini preko 1000 m in le streljaj zračne linije od znanega smučarsko rekreativnega centra

Rogla.

Že pred sto leti so sloveli v Rakovcu vzorno negovani gozdovi, ki so bili zasnovani na

golosekih, ki jih je predhodno povzročila tamkajšnja steklarna (glažuta), ki je v svojem

največjem razcvetu slovela konec 18. in začetku 19. stoletja. V sedemdesetih letih 19. stoletja

pohorski steklarji niso več mogli konkurirati dolinski industriji in v času propadanja

steklarstva je posestvo kupil grof Thurn, ki je v dolini prepoznal njen izjemno ugoden položaj,

klimo in razpoloženjsko stanje. Uredil je okolico vasice, dal postaviti mnoge klopce in sprejel

mnoge, z belim peskom posute, sprehajalne poti, obdane s pušpanom in rožami. In takšnega

ga prepoznavajo in doživljajo tudi naključni obiskovalci in pohodniki, ki vedo povedati o

izjemnem občutku umirjenosti, sprave in povezanosti z naravo in samimi seboj, ki ga doživijo

ob srečanju s to prelepo gorsko dolino miru in spokojnosti.

Na vzhodni oziroma jugovzhodni strani je še danes ohranjen čudovit gozd, ki je bil pred

desetletjem vključen v projekt naravnega parka kot gozdni rezervat. V okolici zaselka

prevladujejo iglasti gozdovi, nekaj pa je travnatih pobočij, ki so na južni strani bujna, na

severni pa je travnata ruša skromnejša. V zaselek s severne strani pritekata dva manjša

potočka, ki se za nekdanjo šolo združita v enega in kasneje zlijeta v Hudinjo. Podnebje je

subalpsko in v zaselku prijetno, saj v grapi med vrhovi, kjer je umeščen, ni čutiti izrazitih

gorskih vetrov. Narava je tukaj še neokrnjena, kar je posledica opustelosti zaselka še pred

modernizacijo in pa načrtnega negovanja že pred 100 leti.

Občina Vitanje

župan

Slavko Vetrih

2

2 IDENTIFIKACIJA NEPREMIČNIN, KI SO PREDMET JAVNEGA ZBIRANJA PONUDB

Predmet javnega zbiranja ponudb so:

parcelna

številka

vložna številka opis m2 status

zemljišča

lastništvo1

1047/4 168, k.o. Hudinja travnik 757,00 kmetijsko OŠ Rakovec



1048/1 285, k.o. Hudinja pašnik 3211,00 kmetijsko Občina Vitanje

1052/1 139, k.o. Hudinja njiva 305,00 kmetijsko Občina Slovenske Konjice

1052/7 139, k.o. Hudinja pašnik 813,00 kmetijsko Občina Slovenske Konjice

1072/2 168, k.o. Hudinja travnik 953 kmetijsko OŠ Rakovec

1072/3 168, k.o. Hudinja travnik 770 kmetijsko OŠ Rakovec

1074/1 285, k.o. Hudinja travnik 7132,00 kmetijsko Občina Vitanje

1048/2 285, k.o. Hudinja stavbišče 122,00 stavbno Občina Vitanje



1247 124, k.o. Hudinja stavbišče 565,00 stavbno Občina Slovenske Konjice

1248 166, k.o. Hudinja stavbišče 250,00 stavbno Občina Slovenske Konjice

Osnovni podatki:

vrsta nepremičnine: stavbno zemljišče v velikosti 1.358,00 m2 velikost preostalega zemljišča: 16.056,00 m2 lastnik: Občina Vitanje, Grajski trg 1, 3205 Vitanje.

1 Na podlagi Sporazuma o premoženjsko delitveni bilanci (Uradni list RS, št. 26/99), ki je bil sklenjen med občinami Slovenske Konjice, Zreče in Vitanje, vse nepremičnine, ki so v lasti Občine Slovenske Konjice in so na območju Občine Vitanje, preidejo v neomejeno last in posest Občine Vitanje.

3

3 OSNOVNI GEOGRAFSKI PODATKI Rakovec z nepremičninami, ki so predmet javnega zbiranja ponudb, se razteza od razcepa cest

v smeri Rogla, Vitanje in Rakovec ter poteka po obrobju pobočij vse do konca doline, ki se

zaključi z nekoliko razširjeno dolino. Zaselek Rakovec obrobljajo na eni strani pobočja

Ovčarjevega vrha (1286 mnv), na severu Kraguljišče (1454 mnv), Turna (1463 mnv),

Volovice (1455 mnv).2

Rakovec obsega dolinski del ter obrobne strmine, ki obdajajo dolino z zaselkom. Meja poteka

večinoma po terenskih plastnicah na nadmorski višini 1150 m, na južnem, vstopnem delu pa

se na obeh straneh spusti po grebenih do nadmorske višine 1010 m.

Opis poteka meje je podan v smeri urinega kazalca od začetne točke opisa T, ki se nahaja v

zahodnem vogalu parc. št. 1054 k.o. Hudinja. Od tu poteka meja po grebenu v smeri proti

severozahodu do plastnice na nmv. 1150 m; ko meja doseže to nmv. poteka po tej plastnici ter

z dvema večjima deviacijama na delu hudourniških zajed obkroži dolinski del, pri tem pa ves

čas poteka po parceli št. 1085/1 k.o. Hudinja. Ko doseže meja, na severovzhodni strmini od

zaselka, rob obstoječe gozdne poti, se spusti do nmv. 1050 m, pri tem pa prečka parceli št.

1154 ter 11049/3 k.o. Hudinja. Meja se nato nadaljuje v smeri proti jugu ter sledi poteku

plastnice na nmv. 1050, pri tem pa delno poteka ob robu parcele št. 1049/2 ter prečka parceli

št. 1056/2 in 973/1 k.o. Hudinja. Ko meja doseže hudourniško zajedo na strmini vzhodno od

vstopnega dela v dolino zaselka, se meja spusti na nmv. 1010 m, prečka parceli št. 1224/1

(potok Hudinja) in 1052/7(cesta) k.o. Hudinja ter se zaključi v začetni točki opisa meje.3

Streljaj nad Rakovcem privre na dan iz sedmih izvirov Hudinja, dobro uro hoje pa je Rakovec

oddaljen od zimsko športnega in rekreativnega središča Rogle.4

2 Urbana Kočar in Kočar d.n.o., Posebne strokovne podlage za programske zasnove za zaselek Rakovec v Občini Vitanje, avgust 1998, str. 8. 3 Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Slovenske Konjice za obdobje 1986–2000 – dopolnjen 1993 in 1994 in družbenega plana razvoja Občine Slovenske Konjice za srednjeročno obdobje 1986–1990 za območje Občine Vitanje – dopolnjen 1998, Programske zasnove za zaselek Rakovec, Uradni list RS, št. 21/2003 z dne 28.02.2003, URL: http://www.uradni-list.si/1/content?id=41357, (11.09.2009). 4 Prim. Občina Vitanje, 1. Srečanje Rakovčanov na Rakovcu, Vitanje 2002, str. 3.

4

4 ZGODOVINSKI PREGLED RAZVOJA ZASELKA RAKOVEC IN ŠIRŠEGA OBMOČJA

Urbarji krško – selških gospodov omenjajo Rakovec že leta 1404.5

Zaselek Rakovec je bil prvotno steklarski zaselek, ki je nastal na jugo zahodnem delu Pohorja

na koncu ozke doline. Leta 1781 je vitanjska graščina postavila steklarno, ki jo je po nekaj

letih uspešnega delovanja prodala Rajmundu Novaku. Vrsto desetletij sta mu z delom sledila

sin Ignacij in vnuk Rajmund, dokler je ni dokončno odkupil Jožef Wokaun, ki jo je po dobrih

devetih desetletjih dela opustil leta 1874.

Na dan so izdelali okoli 3600 raznih izdelkov, ki so dobivali svoje ime in ceno tudi na drugih

celinah. Ker med delavci ni zaslediti nobenega pozlatarja ali slikarja na steklo, dokazuje, da v

Rakovški glažuti nikoli niso izdelovali izdelke s pisanimi slikami ali z zlatom okrašenega

stekla. Vseh steklarskih delavcev je bilo okrog leta 1854 dvainosemdeset in tako je živelo v

Rakovcu približno 200 oseb. Rajmund Novak je na svoje stroške ustanovil posebno ljudsko

šolo, ki jo je obiskovalo 25 do 30 otrok. O steklarski dejavnosti med drugim priča tudi

poimenovanje bližnjega hriba Glažutarska planina.

Po smrti Jožefa Wokauna je njegova žena posest prodala grofu Thurnu. Bogastvo lesa

stoletnih smrek je grofu Thurnu ponujalo več možnosti zaslužka, večala se je tudi vas

Rakovec. Grof je načrtoval celo gradnjo železnice v te kraje. Zgodaj so imeli elektriko iz

turbin, ki jih je poganjala Hudinja. Tudi telefon so imeli že davnega leta 1923.

Grof Thurn je bil (po ustnih izročilih nekdanjih Rakovčanov) blagi človek, pozoren do

delavcev in dobrega srca. Taka je bila tudi njegova žena, ki je v prostem času pletla oblačila

za otroke delavcev. Svojih otrok nista imela.

Grof Thurn je dobrim 600 hektarjem gozda dodal še skoraj tristo novih hektarjev. Tako je bilo

v Rakovcu pred drugo svetovno vojno nekaj žag, mlinov, kovačnica, elektrarna…Grof je imel

svojo hladilnico, napolnjeno z naravnim ledom, kamor so pokvarljiva živila spravljali tudi

njegovi delavci. Bogatejši in revnejši pohorski kmetje so v Thurnovih gozdovih vedno našli z

delom v gozdu večji kruh zase in za svoje družine. 5 Ibidem, str. 3.

5

Po vojni je moral grof oditi, Rakovec pa se je spremenil v pravo mravljišče gozdarjev. Razlog

je bil v obveznem odkupu lesa, delavce so kar mobilizirali – prek 100 delavcev, pa naj so

znali sekati ali ne. Po direktivi so podrli vse, kar je raslo pokonci, v gozdovih pa naredili

nepopravljivo škodo.

V Rakovcu niso imeli svoje cerkve, pokopališča, tudi takrat ne, ko je vas štela preko 200

oseb. V obdobju od opustitve steklarske dejavnosti do nakupa in razvoja gozdarstva se je

ohranilo razmeroma veliko stavb, in sicer steklarna, šola, ki je bila ustanovljena pred letom

1837, štirje brusilni mlini, stavba za obdelovanje kamna, tri stanovanjske hiše, logarnica in

upravna stavba. Gozdarski in žagarski dejavnosti se je nekoliko prilagodilo tudi stavbarstvo,

ki se do druge svetovne vojne ni bistveno spremenilo. Steklarno so podrli, bivšo steklarsko

šolo (današnji Haus) pa so preuredili v stanovanja za 6 gozdnih delavcev. Poleg Hausa je bilo

zgrajeno tudi gospodarsko poslopje z ločenimi prostori za vsako stanovanjsko enoto. Šola za

otroke gozdarskih delavcev je bila nadstropna in urejena v stavbi nekdanjega brusilnega

mlina. Po ustnih virih je osnova ohranjena v podobi današnje stavbe v južnem delu Rakovca –

danes vikend – nasproti križa na skali (Hudinja 86). Tri steklarske stavbe so obnovili za

bivanje gozdnih in žagarskih delavcev, postavili so tri žage , kovačijo, mlin za mletje koruze

in rži, dva brusilna mlina pa so preuredili v hišo za Thurna in stanovanjsko hišo za voznike

lesa. V nekdanji »Thurnovi vili« je bila po drugi svetovni vojni urejena osemletna osnovna

šola, ki je delovala do leta 1977, ko pa ni bilo več otrok, so jo zaprli, otroke pa prešolali v

Vitanje. Hiša gozdnega upravitelja (Hudinja 89) in žagarja je danes v zasebni lasti in v

funkciji vikenda.

Grof Thurn je podobo steklarskega naselja precej spremenil, Haus, šola in žaga so bili kriti s

pohorskih skriljem, ostali objekti pa s skodlami, ki jih je pokrival Rakovški krovec. Leta 1938

je bila v naselje napeljana elektrika, pred tem pa so svetili najprej s trskami, nato pa s

petrolejkami. Vodo so zajemali iz studenca.

Današnja podoba Rakovca razkriva, da je porušeno gospodarsko poslopje pri Hausu in nekaj

manjših lesenih lop, ohranjena je kmetija (prvotno logarnica, ki je leta 1938 pogorela), šola –

bivša »Thurnova vila«, žagarska hiša Hudinja 89 - »Hernhaus«, žaga ter nekaj manjših

objektov, ki so preurejeni v vikende.

6

Zanimivo je, da cesta, ki je to vas končno povezala z dolino, prebivalcev ni zadržala, ampak

jim je odprla svet. Ljudje so se začeli množično seliti v večja industrijska mesta, od Velenja,

Celja, do Kopra in tudi v tujino, kjer so za vedno ostali. Danes je v Rakovcu še edina živeča

družina - družina Lamotovih.6

5 PODATKI O NEPREMIČNINAH

5.1 Prostorski predpisi Predmetna lega se ureja z občinskimi prostorskimi akti Občine Vitanje. Trenutno velja za to

območje ODLOK o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega

plana Občine Slovenske Konjice za obdobje 1986–2000 – dopolnjen 1993 in 1994 in

družbenega plana razvoja Občine Slovenske Konjice za srednjeročno obdobje 1986–

1990 za območje Občine Vitanje – dopolnjen 1998 ( Ur.l.RS št.21/03)

Del gozdnih površin na jugovzhodnem delu je opredeljenih kot varovalni gozd. Zaselek

Rakovec pa je varovan v skladu z Zakonom o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št.

7/99 in je glede na 11. člen vpisan v register kulturne dediščine pri Ministrstvu za kulturo

(štev. 466/01).Območje varovanega zaselka obsega vstop v zaselek na jugu z žago in

gozdarskimi hišicami 20. stoletja ter jedro nekdanjega gozdarskega naselja proti severu ter

širše območje gozda, ki obdaja zaselek. Znotraj zaselka je varovanih še 7 stavbnih enot, od

teh je ena že porušena. Gozdarski zaselek Rakovec predstavlja edinstven primer zgodovinske,

etnološke in krajinske dediščine v kontekstu narave bodočega pohorskega regijskega parka.

Varujejo se obstoječa poselitvena struktura, stavbne enote in območje narave v skladu z

blagimi turističnimi funkcijskimi oblikami.7

6 Povzeto po a) Občina Vitanje, 1. Srečanje, str. 3-5 in b) Alenka Urnaut Ropoša, Ocena izhodiščne vrednosti nepremičninskih pravic zemljišče na parc.št. 1047/4, 1047/5, 1047/6, 1048/1, 1052/1, 1052/7, 1072/2, 1072/3, 1074/1, 1048/2, 1074/2, 1074/3, 1247, 1248 k.o. Hudinja, Velenje 2007, Rakovec (možnosti revitalizacije gozdarskega naselja), str. 5 - 7. 7 Alenka Urnaut Ropoša, str. 10.

7

5.2 Pregled stavbnih enot z možnostmi turistične izrabe

5.2.1 Haus

Slika 1 Haus,

vir: http://www.vitanje.si/?nStran=galerija&nPod=slika&aid=1&gid=10&slid=150&poz=0. OPIS

Zidana štiriosna nadstropna stavba je z daljšo fasado postavljena ob breg in vzporedno s cesto.

Z obcestne – zahodne fasade je vhod v klet, z zadnje – vzhodne fasade pa je vhod v

nadstropje. Pritličje je imelo dostope s stranskih fasad.

Objekt je bil prvotno šola z dvema prostoroma, pritličjem in nadstropjem, italijanski zidarji pa

so vsako nadstropje pregradili po širini stavbe na tri enote in tako pridobili šest novih

stanovanj za gozdne delavce. Podstrešje so razdelili med šest družin za shrambe, delno je bila

shranjevanju poljščin namenjena tudi klet. Vsako stanovanje je imelo črno kuhinjo in hišo s

krušno pečjo. Po 1. sv. vojni so črne kuhinje predelali in vgradili zidane štedilnike. Skupno

stranišče je bilo na ganku (vzhodna fasada). Okenske odprtine so simetrično razporejene,

okna pa dvokrilna, členjena z različnim številom polj. Streha je nesimetrična dvokapnica z

delnima šopoma, krita s cementnim zareznikom, prvotno s kamnitimi skrili (grof Thurn je

imel lasten kamnolom). Leseni opaži, ki so prvotno zapirali gank na vzhodni fasadi so

uničeni.

8

Stanovanja so popolnoma izpraznjena, ohranjena je tlorisna zasnova in posamezni detajli –

krušne peči, ponekod z avtentičnimi pečnicami.

Stavba ima ohranjeno stavbno maso iz 18. stoletja in tlorisno členitev iz 80. let 19. stoletja. V

notranjosti so ohranjene krušne peči, po tleh pa so položene lesene podnice. Prav tako je

ohranjena stropna členitev v kuhinjah iz obdobja med obema vojnama (prehod iz črne kuhinje

k zidanim štedilnikom). Stavba predstavlja pomemben člen pri ohranitvi stavbnega izročila iz

obdobja Thurnove izrabe gozdov. Je dokument načina življenja tamkajšnjih gozdnih

delavcev. Zaradi navedenih kvalitet je uvrščena med kulturne spomenike.8

5.2.2 Gospodarsko poslopje

OPIS

Gospodarsko poslopje je bilo postavljeno konec 19. stoletja, v času adaptacije šole v

stanovanja za gozdne delavce. Ker v obstoječem stanovanjskem objektu ni bilo ustreznih in

zadostnih pogojev za hrambo, je grof Thurn dal postaviti poslopje v neposredni bližini, in

sicer jugovzhodno od Hausa.

Poslopje je danes porušeno,9 na podlagi dokumentacije, ki jo hrani arhiv OE Celje in pisnih

virov pa je mogoče podati njegov opis.

Zidana pritlična stavba je izrazito podolžnega tlorisa. Zidana je bila z lokalnim kamnom in

ometana s tankim slojem ometa ter beljena. Vseh šest odprtin je bilo orientiranih na zahodno

fasado. Oba zatrepa sta bila obita s pokončnimi lesenimi deskami z lesenimi vratci (za

spravilo krme). Pred nekaterimi vhodnimi vrati je podaljšan napušč za spravilo drv in

podobnega. Streha je somerna dvokapnica, krita s skodlami. Po tleh je bila po vsej verjetnosti

zbita zemlja, notranjost pa je bila ometana z ilovico le med kamnitimi stiki.

8 Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine v Celju, Spomeniškovarstveno mnenje in pogoji k Posebnim strokovnim podlagam za programske zasnove za zaselek Rakovec v Občini Vitanje, proj. št. 131/98, št. 02-2843/2-98/99-TH/AK/RF z dne 1999-03-10. 9 Alenka Urnaut Ropoša, str. 9.

9

Gospodarsko poslopje se funkcijsko navezuje na stanovanjski del gozdnih delavcev – haus.

Ker sicer nima posebnih gradbenih kvalitet in je po času nastanka mlajši objekt, se ga uvršča

med kvalitetno dediščino.

5.2.3 Žagarska hiša ( ni v občinski lasti in ni predmet obravnave)

Slika 2 Nekdanja gosposka hiša

vir: http://www.vitanje.si/?nStran=galerija&nPod=slika&aid=1&gid=10&slid=151&poz=0.

OPIS

Stavba je bila namenjena gozdnemu upravitelju in žagarju, znana je tudi pod imenom

Hernhaus.10 Stoji ob poti na desni strani in tvori s Haus in gospodarskim poslopjem ohranjen

in enovit stavbni fond iz 19. stoletja.

Hiša se v literaturi omenja kot edina stavba žagarskih delavcev, ki je skoraj v celoti ohranila

svojo prvotno podobo (podatek govori za 60. leta 20. stoletja). Je vrhkletna stavba podolžnega

tlorisa, z daljšo fasado postavljena ob breg, tako da je dostop v stanovanjski del po lesenih

stopnicah z ganka, ki poteka tudi po južni fasadi. Kletni del je zidan, stanovanjski pa lesen. V

celoti je stavba ometana, lesene vezave pa so obzidane v obliki polkrožnih stebrov, v

zgornjem delu profiliranih. V notranjosti je bila stavba za potrebe žagarskih delavcev

razdeljena na dve stanovanji. Vsako stanovanje je imelo kuhinjo z zidanim štedilnikom in

hišo s krušno pečjo, skupni prostori pa so bili veža, delavnica, »trahtar« za seno in stranišče

10 Ibidem, str. 9.

10

na vogalu zadnje fasade. Tla so prekrivale lesene podnice, stene so bile beljene. Okna so

simetrično razporejena po fasadah, so členjena in zatemnjena z novejšimi polkni. Streha je

somerna dvokapnica z delnima čopoma, krita z valovito pločevino, prvotno pa je bila streha

krita s skodlami. Dobro je ohranjeno stavbno pohištvo.11

Žagarska hiša ima značaj kulturnega spomenika. Je v dobrem stanju, saj je redno vzdrževana

in ima ohranjene bistvene arhitekturne elemente. Stavba predstavlja pomemben dokument za

preučevanje načina življenja žagarskih delavcev v Rakovcu. Ohranjena je njena stavbna masa

in glede na znane podatke v dobršnji meri tudi njena tlorisna zasnova.12

5.2.4 Šola

Slika 3 Šola – severna stran

vir: http://www.vitanje.si/?nStran=galerija&nPod=slika&aid=1&gid=10&slid=156&poz=0.

11 Ibidem, str. 10. 12 Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine v Celju.

11

Slika 4 Šola - južna stran

vir: http://www.vitanje.si/?nStran=galerija&nPod=slika&aid=1&gid=10&slid=155&poz=0. OPIS

Stavba stoji na severnem robu rakovškega poseljenega območja. Literatura navaja, da je bil v

18. stoletju v stavbi brusilni mlin. Ko je grof Thurn okrog leta 1880 dal steklarsko šolo (Haus)

preurediti v stanovanja gozdnih delavcev, je šolske prostore za tedanje potrebe uredil v manjši

stavbi brusilnega mlina. Predvideva se, da je bila stavba v novejšem času nekoliko predelana.

Je pritlična, zidana in pravokotnega tlorisa, s krajšo fasado postavljena v breg. Na zadnji

fasadi je bila izzidana strešna frčada z vhodom. Na južni fasadi je nesimetrično razporejenih

šest oken različnih širin, razdeljenih na dve polji v zgornjem in spodnjem delu. Vsa okna so

zamrežena. Na zahodni stranski fasadi je pokrita terasa (sodobnejši prizidek). Streha je

somerna dvokapnica s frčado na zadnji strešini, krita z opečnim zareznikom.

Stavba je pomembna zaradi vsebinske povednosti, preoblikovanja iz gospodarskega v kulturni

objekt, sicer so stavbne kvalitete nekoliko zabrisane. Ima vrednost dediščine.13

13 Ibidem.

12

5.2.5 Ostali objekti

5.2.5.1 Kmetija

Po navedbi v literaturi je bila na mestu sedanje kmetije logarnica, ki pa je leta 1938 pogorela.

Kmetija nima posebnih spomeniških kvalitet, ohrani pa naj sedanjo podobo in maso.

5.2.5.2 Počitniške hišice

Postavljene so na starih kamnitih temeljih ali na starih lokacijah, vendar pomenijo negativno

arhitekturo in je potrebno poiskati ustreznejše rešitve in doseči oblikovno poenotenje z

dolgoročnimi projekti.

5.2.5.3 Žaga

Žaga naj bi se obnovila, za kar ZVNKD izdela konservatorske smernice.

6 RAZVOJNE USMERITVE

6.1 Programske zasnove Občine Vitanje za zaselek Rakovec Občina Vitanje je programske zasnove za zaselek Rakovec sprejela v Odloku o spremembah

in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Slovenske Konjice za obdobje

1986–2000 – dopolnjen 1993 in 1994 in družbenega plana razvoja Občine Slovenske Konjice

za srednjeročno obdobje 1986–1990 za območje Občine Vitanje – dopolnjen 1998. Odlok je

objavljen v Uradnem listu RS, št. 21/2003 z dne 28.02.2003.

Programske zasnove za zaselek Rakovec določajo za ureditveno območje usmeritve za razvoj

naselja in dejavnosti v prostoru, podrobnejšo zasnovo organizacije dejavnosti in namensko

rabo prostora, urbanistično oblikovalske usmeritve, usmeritve za komunalno urejanje

območja, usmeritve za varstvo naravne in kulturne dediščine ter varstvo okolja in usmeritve

za urejanje območja s prostorskim izvedbenim aktom.

6.1.1 Organizacija dejavnosti v območju Rakovca – program

Objekti:

Razdelitev funkcij v glavnih, obstoječih objektih za obe vrsti turizma v ožjem območju

zaselka Rakovec je naslednja:

13

– osrednjo centralno funkcijo v zaselku bo prevzel objekt stare šole (12); v objektu bodo

recepcija z informacijskim centrom, planinski dom z gostinsko dejavnostjo ter skupna ležišča

za center obšolskih dejavnosti. Ob objektu je predvidena ureditev manjšega parkirnega

prostora;

– v “hausu” (16) bodo apartmaji za turiste ter skupna ležišča (za obšolske dejavnosti),

– na prostoru obstoječega gospodarskega poslopja (17) bodo urejeni apartmaji za turiste;

– v obstoječem osrednje stanovanjskem objektu (11) je predvidena možnost ureditve

prostorov za turistično dejavnost.

Na širšem območju zaselka Rakovec pa bodo v določenih obstoječih objektih dodatno

razdeljene naslednje funkcije:

– bivša žaga (5) žage se obnovi z ohranitvijo celotnega mehanizma ter se dodatno uredi kot

predstavitveni objekt v katerem bodo prikazane dejavnosti v Rakovcu ter organizirane

občasne razstave. Objekt se nameni predstavitvi začetkov Rakovca in dejavnosti, ki se je na

tem delu odvijala. V primeru slikarskih kolonij se lahko v objektu organizirajo predstavitve

del ob zaključku kolonije. Ob žagi se uredi nekaj parkirnih mest. To parkirišče se naj bi

uporabljalo tudi za parkiranje avtobusa, v primeru da se pripelje večja skupina ljudi,

– manjši stanovanjski objekt (2) na vstopu v dolino se uredi, obnovi ter se ga nameni

oddajanju.

Vsem obstoječim objektom je opredeljena možnost, da se (delno) preuredijo za funkcije

turističnih dejavnosti.

Na ožjem območju zaselka Rakovec je predvidena izgradnja novih objektov:

18 – objekt za šolske in obšolske dejavnosti z bivalnimi prostori in sanitarijami za tabornike;

19 in 20 – objekta z apartmaji za turiste ali stanovanjski objekt z apartmaji;

25 – na območju bivšega mlina ali kovačije je opredeljena možnost obnove objekta.

Predvidene namembnosti in dovoljeni posegi na objektih so opredeljeni v Programskih

zasnovah za ureditveni načrt za zaselek Rakovec (Urbana d.n.o. Velenje, št. proj. 151/99 z

datumom januar 2000) in se jih upošteva v povezavi s pogoji Zavoda za varstvo kulturne

dediščine Slovenije.

Druge ureditve:

14

Taborjenje:

Za tabornike se nameni manjša uravnava nekoliko višje nad hausom. Vodo in sanitarije bi

imeli lahko v objektu za živino ali pa bi se zgradil dodaten manjši objekt. Odvisno od oblike

taborjenja je seveda organizacija prehrane, ki pa bo omogočena tudi v objektu 12.

Parkirne površine:

Manjše parkirne površine so predvidene južno od objekta bivše žage (5) ter severno ob

objektih stare šole (12) in predvidenem objektu za šolske in obšolske dejavnosti (18).

Površine za druge namene:

Ob predvidenem objektu za obšolske dejavnosti ter ob objektu bivše žage je predvidena

ureditev površin za obšolske dejavnosti ter piknike.

Prometne ureditve:

Obstoječa cesta iz Vitanja je primerna za bodoče potrebe kraja. Del ceste, ki je še v

makadamski izvedbi, bo delno rekonstruiran in asfaltiran. Predvidena širina cestišča je 3,5 m.

Cestni priključki do posameznih zgradb bodo urejeni v skladu s priporočili službe za varstvo

okolja.

Komunalna, energetska infrastruktura in zveze

Za naselje Rakovec je predviden mešan sistem kanalizacije. Vzdolž naselja je predviden

kolektor, ki bo navezan na čistilno napravo, ki bo locirana ob vstopu v dolino naselja

Rakovec. Večina zgradb v naselju leži v bližini potoka Hudinja, zato je predvideno, da se

meteorne in površinske vode vodijo ločeno v strugo Hudinje in se s tem zmanjša profil

kolektorja. Vse odpadne vode iz objektov je potrebno odvajati v kolektor in čistilno napravo.

Meteorne vode, z olji onesnaženih površin, je potrebno voditi preko lovilcev olj v

kanalizacijo.

Obstoječe vodovodno zajetje in vododni rezervoar nad vasjo bosta omogočala preskrbo s

pitno vodo tudi za predvideno razšijeno in oživljeno naselje. Potrebna bo obnova obstoječih

objektov, v skladu z veljavnimi higienskimi standardi ter nadomestitev obstoječe razvodno

omrežje s takimi profili cevi, ki bodo omogočale gašenje požarov.

15

Obstoječi daljnovod in nizkonapetostni vodi vzdolž naselja bodo zadoščali tudi za bodočo

večjo porabo električne energije v naselju. Po potrebi bo zamenjan transformator na lokaciji

obstoječega transformatorja. Potrebna je izgradnja kabelskega telefonskega omrežja.

Ravnanje s komunalnimi odpadki je potrebno urediti skladno z veljavnimi predpisi o ravnanju

z odpadki v Občini Vitanje.

6.1.2 Usmeritve za urbanistično in arhitektonsko oblikovanje

Pri urbanističnem in arhitektonskem oblikovanju posegov v prostor je potrebno upoštevati

morfološke značilnosti, razmerja merila in kvalitete ureditvenega območja. Posegi v prostor

morajo obdržati vzpostavljena razmerja med odprtimi travniškimi in zaprtimi gozdnimi

površinami.

Pogoji za oblikovanje prizidav, rekonstrukcij in adaptacij obstoječih objektov se določijo v

fazi priprave projektne dokumentacije (lokacijske in gradbene) na osnovi predhodno

pridobljenih pogojev pristojne službe za varstvo kulturne dediščine. Za objekte: bivša žaga

(5), stanovanjski objekt (11), bivša šola (12), stanovanjski blok “haus” (16) in gospodarsko

poslopje (17) je obvezno predhodno pridobiti konservatorske smernice. Pri posegih v ostalo

grajeno strukturo zaselka je potrebno ohranjati kvalitetno arhitekturo naselja in si prizadevati

za izboljšanje neustreznosti dosedanjih posegov.

Za oblikovanje novih predvidenih objektov je potrebno pri izdelavi projektne dokumentacije

sodelovanje pristojne službe za varstvo kulturne dediščine; načeloma pa je potrebno

upoštevati naslednja izhodišča:

– tloris naj bo praviloma podolgovat (razmerje stranic 1:1,2 do 1:1,5), daljša stranica objekta

je praviloma vzporedna s terenskimi plastnicami.

– višinski gabarit: klet + pritličje + mansarda (izkoriščeno podstrešje) za lokacije na strmejših

legah, oziroma: pritličje + 1. etaža + mansarda za lokacije na ravnejših legah

– streha naj bo simetrična dvokapnica z naklonom 40° –45°. Kritina naj bo temnosive barve,

– zagotoviti je potrebno ustrezne odmike od lokalnih cest, parcelnih mej ter sosednjih

objektov s pogojem, da zazidanost parcele ne presega 40% razpoložljivega zemljišča.

16

Na celotnem ureditvenem območju je potrebno upoštevati opredeljeno naravno in kulturno

dediščino.

Posamezne ureditve zunanjih odprtih površin so dovoljene le za opredeljene namene ter v

okviru za to določenih površin. Niso dovoljene izvedbe utrjenih površin (asfaltiranja,

tlakovci); obstoječe gozdne poti je dovoljeno le vzdrževati.

Potrebno je ohranjanje obstoječih travniških površin (košnja), stez, posamičnih skupin drevja

ter predvsem drevesnega gaja pod “hausom”.

6.1.3 Usmeritve za varstvo naravne in kulturne dediščine

Glede varstva naravne dediščine je potrebno upoštevati omejitve za posege v prostor ter

režime varovanja, ki jih bodo (potem, ko bodo sprejeti) opredeljevali:

– odlok o regijskem parku Pohorje (oznaka obveznega republiškega planskega izhodišča RP

222), znotraj katerega leži obravnavano območje zaselka Rakovec;

– odlok o naravnem rezervatu za območje gozda na jugovzhodnem delu ureditvenega

območja ob zaselku Rakovec;

– varovanje vodotoka Hudinje s hudourniškimi pritoki, ki so predlagani za opredelitev kot

naravni spomenik.

Obenem je potrebno upoštevati:

– zaradi ohranitve izgleda krajine je treba ohraniti vsa posamezne drevesa in skupine dreves

(macesni, listavci, smreke), ki rastejo izven gozda, ter pri zunanji ureditvi okolice objektov

uporabiti le avtohtone, rastišču primerne drevesne in grmovne vrste;

– v predelih zaraščanja je potrebno vzpostaviti ponovno kmetijske površine;

– obvezna je košnja vsaj enkrat letno; možna je paša na način, ki ne ogroža stabilnosti tal in

gozdnega roba.

Ureditveno območje UN zaselka Rakovec leži znotraj:

– pomembnejšega območja kulturne dediščine Južno Pohorje ter

– Regijskega parka Pohorje.

Pri posegih v prostor je potrebno upoštevati vsa izhodišča za urejanje, ki izhajajo iz režimov

varovanja za zgoraj navedeni območji.

17

6.1.4 Usmeritve za izboljšanje in varovanje bivalnega in delovnega okolja

Plodno zemljo, ki bo odstranjena pred gradnjo objektov in pred drugimi ureditvami, je

potrebno uporabiti za ureditev zelenih površin.

Pri načrtovanju novih ureditev je potrebno zagotavljati enakomerno osončenje vsem

objektom.

Dejavnosti v objektih v ureditvenem območju ne smejo predstavljati možnosti povečanja

onesnaženja zraka. V območju je možno razvijati nove dejavnosti le na način, ki omogoča

uspešno preprečevanje onesnaženosti zraka, kar mora biti opredeljeno v investicijskem

elaboratu in projektni dokumentaciji za posamezne objekte; po potrebi je obvezno zagotoviti

kontrolo dovoljenih emisij prahu ob vstopu v atmosfero.

Pri lociranju objektov za dejavnosti, kjer bi utegnil nastajati prekomerni hrup je potrebno

zagotoviti upoštevanje določil predpisov s področja varstva pred hrupom.

Ureditveno območje zaselka Rakovec se opredeljuje v 1. stopnjo varstva pred hrupom (1.

območje) po 4. členu uredbe o hrupu v naravnem in življenskem okolju (Uradni list RS, št.

45/95) ter so zanj določene mejne dnevne in nočne ravni hrupa, in sicer nočna raven: 40 dBA

(od 22. do 6. ure) in dnevna raven: 50dBA (od 6. do 22. ure).

Dejavnosti, ki bodo na ureditvenem območju UN, smejo biti samo takšne, da morebitne

odpadne vode ne bodo vsebovale težkih kovin in drugih snovi, ki bi škodile delovanju čistilne

naprave. Za vse dejavnosti, kjer bodo odpadne vode, mora dati soglasje k lokaciji tudi

upravljalec kanalizacijskega omrežja in bodoče ČN.

Meteorne vode, onesnažene z naftnimi derivati in mehanskimi primesmi, je treba pred

izpustom v meteorno kanalizacijo očistiti v zadostno dimenzioniranih lovilcih olj in

usedalnikih, kar je potrebno upoštevati predvsem na predelih parkirišč in drugje.

Ureditveno območje leži v širšem vodozbirnem območju 3. varstvene cone po veljavnem

odloku o zaščiti virov pitne vode (Uradni list SRS, št. 7/73, 13/87) zato je pri posegih v

prostor potrebno upoštevati pogoje, ki veljajo za posamezne varstvene pasove.

Odtok tekočih in meteornih vod z območja je potrebno urejevati sonaravno, z uporabo

materialov, ki bodo manj spreminjali naravni odtok in večali samoočiščevalno sposobnost

vodotokov (kamnite zložbe).

K vsem objektom je potrebno zagotoviti dovoz urgentnih vozil po glavnih in internih

dovoznih cestah, ki morajo biti urejene in zgrajene tako, da omogočajo vožnjo z gasilskimi

vozili (nosilnost, ipd.).

18

Požarno vodo je potrebno zagotavljati z izgradnjo hidrantnega omrežja, kjer je to smiselno,

oziroma je možno zagotoviti požarno vodo iz potoka.

Za posamezne nove dejavnosti v objektih, je na osnovi izračuna požarne povečane

obremenitve, pri projektiranju potrebno upoštevati takšne materiale in naprave, ki ustrezajo

varnosti objekta in njegovih naprav pred požarom. Zaradi povečane nevarnosti pred požarom

je v objektih obvezno upoštevati potrebne naprave in sredstva za gašenje začetnega požara.

6.1.5 Usmeritev za urejanje območja s prostorskim izvedbenim načrtom

Za ureditveno območje zaselka Rakovec je predvidena in obvezna izdelava ureditvenega

načrta, na osnovi usmeritev iz teh programskih zasnov.

6.2 Zavod za gozdove Slovenije Mnenje Zavoda za gozdove Slovenije je, da je pri načrtnem urejanju zaselka nujno naprej

opredeliti maksimalno možno kapaciteto prenočitvenih zmogljivosti, ki bi bila osnova

planiranju komunalne ureditve.

Predvidena ureditev kanalizacije s pravilno dimenzioniranim kolektorjem in izgradnja čistilne

naprave sta predpogoj za revitalizacijo zaselka v turistične namene in morata biti realizirana

pred začetkom vsakršnih prenočitvenih dejavnosti. Potrebno je najti primerno lokacijo za

izgradnjo čistilne naprave, pri čemer mora le-ta biti ustrezne tehnologije, da bo zagotavljala

popolno in varno delovanje. V primeru izdaje gradbenega dovoljenja za čistilno napravo naj

bi se izkrčila samo najnujnejša površina za gradnjo objekta in ureditev okolice ter za dostop

do objekta.. Drevje, potrebno za vsak poseg dostopa do objekta čistilne naprave in za sam

objekt, bi moral po izdanem upravnem dovoljenju označiti pooblaščeni delavec ZGS, KE Sl.

Konjice. Po sami izgradnji čistilne naprave bi bilo treba okolico urediti in zasaditi rastišču

primerne avtohtone drevesne in grmovne vrste v skladu z navodili pooblaščenega delavca

ZGS, KE Sl. Konjice.

Pri obnovi obstoječih objektov za vodovod (vodnega zajetja in rezervoarja) bi po opravljenih

delih bilo potrebno sanirati okolico objektov in jo po potrebi posaditi z avtohtonimi, rastišču

primernimi vrstami. Okolica zajetja mora trajno ostati gozd.

19

Pri nadomeščanju obstoječega razvoda vodovoda z novimi cevmi naj bi v predelu, kjer bi cevi

potekale po gozdu, bile vkopane vsaj 80 cm globoko in ne bi smele ovirati gospodarjenja z

gozdom. Od lastnika gozda, Sklada kmet. zemljišč in gozdov RS bi bilo potrebno pridobiti

soglasje za izgradnjo vodovoda po njegovem gozdu in se z njim dogovoriti o prevzemu

odgovornosti v primeru poškodb.

Programske zasnove naj konkretno opredelijo prometni režim v naselju in eventualne

omejitve za spravilo in skladiščenje lesa ter v primeru omejitev tudi ureditev nadomestnih

gozdnih prometnic.14

Odtok tekočih in meteornih vod z območja urejanja je treba urediti sonaravno, z uporabo

materialov, ki bi manj spreminjali naravni odtok in večali samo-očiščevalno sposobnost

vodotokov (kamnite zložbe). Mostovi preko Hudinje naj se ohranijo v čim bolj avtentični

obliki.

V naravnem rezervatu je treba upoštevati režim, ki je predpisan za rezervate. Načrtovanje

urejanja zaselka je treba prilagoditi določilom upravljanja bodočega regijskega parka Pohorje.

Pri morebitni izgradnji novih objektov izven gozda je zaradi ohranitve izgleda krajine treba

ohraniti vsa posamezna drevesa in skupine dreves (macesni, listavci, smreke), ki rastejo izven

gozda. Iz istega razloga naj bi se pri zunanji ureditvi okolice objektov uporabljale le

avtohtone, rastišču primerne drevesne in grmovne vrste.

Vnaprej je potrebno določiti lokacijo deponiranja odpadnih gradbenih materialov od gradnje

oz. adaptacije.

Programske zasnove za ureditev naj opredelijo bodočo namembnost negozdnih površin, in

sicer na način:

v predelu morebitnega zaraščanja je treba vzpostaviti ponovno kmetijske površine,

obvezna je košnja vsaj 1x letno, možna je paša teh površin na način, da ni ogrožena

stabilnost tal in gozdni rob,

ohranitev posameznih dreves in skupin dreves, 14 V gozdovih v neposredni okolici zaselka potekajo vsakoletne sečnje, les pa se s traktorji spravlja na lesna skladišča v zaselku.

20

prepoved ogozditve kmetijskih površin.

V gozdovih je potrebno gospodarjenje prilagojeno turistični in rekreacijski funkciji (ohranitev

zanimivih, debelejših dreves, ohranitev plodonosnih in estetsko zanimivih grmovnic,

načrtovanje prometnic z večnamenskimi vlogami – tudi kot tekaške in sprehajalne poti, daljše

proizvodne dobe…)

Potrebno je ohraniti raznovrsten in večslojen gozdni rob.15

6.3 Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine v Celju Temeljno konservatorsko, pa tudi razvojno vprašanje je, kakšne funkcije lahko v sodobnem

času, ko so se temeljito spremenile splošne gospodarske in krajinske – ekološke razmere,

oživijo zaselek, ne da bi pri tem trpele njegove spomeniške sestavine in izjemno okolje

pohorske naravne in kulturne krajine.

Vsebine in kapacitete objektov na Rakovcu je treba gledati v kontekstu Pohorja kot celote, saj

ga je potrebno zaradi posebnosti v slovenskem merilu obravnavati kot enovit kulturni prostor

s številnimi ohranjenimi naravnimi vrednostmi ter v precejšnji meri naravno ohranjenim

planotastim ovršjem. Skozi zgodovino je bila pohorska krajina neposredno in usodno odvisna

od delovanja človeka, kar se med drugim kaže v premeni gozdnega ekosistema, ki je v teku

stoletij iz samoniklih bukovih sestojev pod 1300 m n.v. prešel v mešani in mestoma v iglasti

monokulturni gozd. V današnjem času postajata poleg kmetijstva in gozdarstva pomembna

gospodarska dejavnost na Pohorju turizem in rekreacija, ki pa morata v svojem razvoju

spoznati določene omejitve, ki izhajajo iz ohranjanja in optimalne izrabe naravnih in kulturnih

virov Pohorja. Prav ti viri in njihova kvaliteta so potencialni za razvoj, vendar v njegovi

vzdržni varianti.

Osnovno izhodišče Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine v Celju je, da je potrebno

na Rakovcu ohranjati obstoječa razmerja med grajenimi objekti in odprtimi površinami, saj bi

bilo vsako dodajanje pozidave in bivalnih kapacitet na škodo ohranjenim sestavinam starega

zaselka, t.j. tisti specifični bivalni kvaliteti, ki jo naselje samo po sebi ponuja v smislu

potenciala za oddih. Hkrati velja posebno pozornost posvetiti ekološki nosilnosti ožje lokacije 15 Povzeto po dopisu Zavoda za gozdove Slovenije, Območna enota Celje, Soglasje s pogoji k posebnim strokovnim podlagam za programske zasnove za zaselek Rakovec, znak: 281-7/1998, 14.01.1999.

21

(celka) in ohranitvi naravnih prvin, kot so vodotoki, izviri, gozdni prostor z robovi, posamično

rasla drevesa, posebej pa še gozdni rezervat Rakovec na vzhodnih pobočjih zaselka.

Zahteve po bivalnem standardu v današnjem času so namreč bistveno višje kot pred petdeset

ali sto leti, poraba naravnih virov (npr. voda) neprimerno večja, potrebe po dodatni

infrastrukturi (elektrika, vozila s parkiranjem, komunalna oprema, itd.) neprimerljive s

stanjem nekoč. Zato bi bilo vnašanje prostorsko in ekološko obremenilnih dejavnosti, ki jih

predstavlja prisotnost večjega števila ljudi, za Rakovec pogubno, saj bi tako postal le še ena

od mnogih turističnih točk, podvrženih hrupnemu masovnemu ali vsaj pretirano številčnemu

turizmu. S tega vidika so nove gradnje nespremenljive, čeprav je v času največjega razcveta

imel Rakovec bistveno večje število objektov in tudi prebivalcev, toda v povsem drugačnih

infrastrukturnih in komunalnih okoliščinah.

Vsebinske možnosti za posamezne opuščene objekte, ki predstavljajo potencial za oživitev

Rakovca, je potrebno temeljito preučiti. Po mnenju Zavoda za varstvo naravne in kulturne

dediščine v Celju so šolske in obšolske dejavnosti (šola v naravi, taborništvo) zaradi števila

ljudi in njihove starostne strukture, pa tudi določenih dodatnih zahtev, ki jih lahko ima takšna

dejavnost (prehranjevanje, igra, kurjenje ipd.) za Rakovec preveč obremenilne, vprašljiva pa

je tudi njihova združljivost z obstoječo populacijo – vikendaši in kmetje. Namesto tega je

predlog Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine v Celju, da se oblikuje možnost

oddiha za odraslo starostno skupino, ki zaradi napornega vsakdanjika vedno bolj išče zgolj

miru in tišine v neokrnjeni naravi, brez zabaviščnih in družabnih pretenzij, ki bi zahtevale

dodatne naprave in objekte. Šlo bi za socialno dejavnost v zgolj smislu najemanja apartmajev,

ki bi lahko bili visokega cenovnega razreda, kar bi se dalo realizirati v nekdanjem »hausu«. S

tem bi bila turistična ponudba omejena (in zato kakovostna) in že ob načrtovanju usmerjena

na enotno in zahtevnejšo populacijo. Pri tem bi se lahko v ponudbo neposredno vključila tudi

ohranjena kmetija, ki bi ji gostinska oz. prehranjevalna ponudba ekološko neoporečnih

proizvodov apartmajskim gostom nudila dober vir zaslužka.

Nekdanja šola se lahko nameni kulturnim dejavnostim (likovne in fotografske kolonije,

raziskovalne delavnice, naravi prijazne oblike oddiha in naravoslovnega izobraževanja ipd.).

Tovrstne vsebine niso moteče za stalno ali občasno naseljene prebivalce, s posegi pa bistveno

ne vplivajo na videz posameznih objektov ter ne obremenjujejo okolja. Nekdanjo žagarsko

hišo bi bilo prav tako mogoče nameniti apartmajski ponudbi v povezavi s kmetijami na ožjem

22

in širšem območju. Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine v Celju predlaga, da se

gostinska ponudba predvidi ob vstopu v Rakove, kjer je mogoče zagotavljati preskrbo in

omejeno število parkirnih mest v okviru sprejemljivih vplivov na prostor.

Tako bi Rakovec ohranil krajinsko – ekološko stanje in živel z novo obliko turizma, ki išče

predvsem oddih brez prisotnosti velikega števila ljudi in spremljajočih hrupnih in prostorsko

obremenjujočih naprav, infrastrukture in urbanih oblik rekreacije. Prenovi starih stavb bi

morale slediti tudi določene arhitekturne izboljšave počitniških hiš heterogenih arhitekturnih

oblik, ki zmanjšujejo enoviti arhitekturni in naselbinski vtis območja Rakovca. Oživitev žage

in predlagana vsebina objektov na vstopnem delu Rakovca je dobra rešitev, podprta s strani

Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine v Celju, s tem da se usposobi tudi vodni

sistem z zapornico in cevovodom, ki je spadal k žagi.

S prenovo stavb in ostalih grajenih struktur je potrebno poskrbeti tudi za odprti prostor, pri

čemer se postavlja vprašanje vzdrževanja travniških površin, stez, posamičnih dreves in

skupin drevja, zlasti drevesnega gaja ob znamenju pod »hausom«. Z ustreznimi ukrepi

(košnja, paša drobnice) je potrebno preprečiti zaraščanje površin, zagotoviti nego dreves in

vzdrževanje podrasti znotraj drevesnih skupin. Dodatno utrjevanje komunikacij (npr. cesta v

Rakovcu, steze in poti) zaradi ohranjanja pristnosti okolja ni potrebno, smiselna pa je

rekonstrukcija kmečkega vrta ob nekdanji žagarski hiši (če se pojavi zainteresirani skrbnik).

VARSTVENI REŽIM IN RAZVOJNE USMERITVE ZA POSAMEZNE OBJEKTE

1. HAUS

Za stavbo velja varstveni režim II. stopnje, ki določa varovanje stavbne mase in obstoječe

notranje razvrstitve prostorov skladno z bivalno funkcijo. Vsi posegi potekajo s soglasjem

pristojnega ZVNKD Celje, ki za obnovo izdela konservatorski program.

2. GOSPODARSKO POSLOPJE

Za stavbo velja varstveni režim III. stopnje, ki določa varovanje stavbne mase in osnovnega

tlorisa. Ohrani naj se ustrezna gospodarska funkcija. Za vse posege je pristojen ZVNKD v

Celju, ki za obnovo izdela konservatorske smernice.

3. ŽAGARSKA HIŠA

23

Za stavbo velja varstveni režim II. stopnje. Za vse posege je pristojen ZVNKD v Celju, ki

pred obnovo izdela konservatorski program.

4. ŠOLA

Za stavbo velja varstveni režim IV. stopnje, ki določa varovanje stavbne mase in zunanje

podobe. Za posege je potrebno pridobiti soglasje pristojnega ZVNKD v Celju (potrebne so

sondažne raziskave).16

16 Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine v Celju.

24

7 LITERATURA

7.1 Viri 1. Kočar Urbana in Kočar d.n.o., Posebne strokovne podlage za programske zasnove za

zaselek Rakovec v Občini Vitanje, avgust 1998.

2. Občina Vitanje, 1. Srečanje Rakovčanov na Rakovcu, Vitanje 2002.

3. Urnaut Ropoša Alenka, Ocena izhodiščne vrednosti nepremičninskih pravic zemljišče na

parc.št. 1047/4, 1047/5, 1047/6, 1048/1, 1052/1, 1052/7, 1072/2, 1072/3, 1074/1, 1048/2,

1074/2, 1074/3, 1247, 1248 k.o. Hudinja, Rakovec (možnosti revitalizacije gozdarskega

naselja),Velenje 2007.

4. Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine v Celju, Spomeniškovarstveno mnenje in

pogoji k Posebnim strokovnim podlagam za programske zasnove za zaselek Rakovec v

Občini Vitanje, proj. št. 131/98, št. 02-2843/2-98/99-TH/AK/RF z dne 1999-03-10.

5. Dopis Zavoda za gozdove Slovenije, Območna enota Celje, Soglasje s pogoji k posebnim

strokovnim podlagam za programske zasnove za zaselek Rakovec, znak: 281-7/1998,

14.01.1999.

7.2 Spletni viri 1. Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine

Slovenske Konjice za obdobje 1986–2000 – dopolnjen 1993 in 1994 in družbenega plana

razvoja Občine Slovenske Konjice za srednjeročno obdobje 1986–1990 za območje

Občine Vitanje – dopolnjen 1998, Programske zasnove za zaselek Rakovec, Uradni list

RS, št. 21/2003 z dne 28.02.2003, URL: http://www.uradni-list.si/1/content?id=41357,

(11.09.2009).

2. Slika 5 Haus, vir: http://www.vitanje.si/?nStran=galerija&nPod=slika&aid=1&gid=10

&slid=150&poz=0.

3. Slika 6 Nekdanja gosposka hiša, vir: http://www.vitanje.si/?nStran=galerija&nPod

=slika&aid=1&gid=10&slid=151&poz=0.

4. Slika 7 Šola – severna stran, vir: http://www.vitanje.si/?nStran=galerija&nPod=

slika&aid=1&gid=10&slid=156&poz=0.

5. Slika 8 Šola - južna stran, vir: http://www.vitanje.si/?nStran=galerija&nPod=slika&aid=

1&gid=10&slid=155&poz=0.

obČina vitanje - webshark1 na podlagi sporazuma o premoženjsko delitveni bilanci (uradni list rs,...

Documents