obrazovni refleksi
DESCRIPTION
spisanieTRANSCRIPT
Izdava~Biro za razvoj na obrazovanieto
ul. „Ru|er Bo{kovi}“ b.b. - Skopje
Izdava~ki sovetJulija Dimitrova, pretsedatel
Anica Aleksova, zamenik-pretsedatelLirie Rexepi, sekretar
prof. d-r Murat MuratiMite Stefanovski
Fadiq VeapiRodna StoilevskaTrajko Jovanovski
Redakcija
Vase Man~ev, urednikm-r Gorica Mickovska, zamenik-urednik
Bojana NacevaFatmir Sulejmani
Marija NikolovaZekir Kadriu
Trajko JovanovskiGordana Doneva-Atanasoska
Blagoja Trajkoski
Za izdava~ot]amil Xeladini, direktor
Lektura i korekturaSuzana Stojkovska
Tehni~ki urednik i kompjuterska grafika
Svetlana Stoj~eva
Adresa na redakcijataul. „Ru|er Bo{kovi}“ b.b. - Skopje
Tira`: 550 primeroci
Pe~ateno vo:
Obrazovni refleksiiSpisanie za teorijata i praktikata vo vospitanieto i obrazovanieto
Impresum
Informacii
Sodr`ina Obrazovni refleksii
4 2/2005
Roza Peru{oska:Nova Koncepcija za osnovno obrazovanie na
vozrasnite
Danica Talimxioska; d-r Nikola Dimitrov:Za prvpat vo Republika Makedonija natprevar
za crtawe karta za `ivotnata sredina
Georgina Jakimova:Aktuelni pra{awa za profesionalnoto
obrazovanie vo Ruskata Federacija
prof. d-r Vera Georgieva:Vlado Timovski „Obrazovanieto i religijata,
Soo~uvawe so veronaukata“, Feniks, Skopje, 2005
Roza Perushoska:New Convention on Adult Elementary Education
Danica Talimxhioska; d-r Nikola Dimitrov:First Competition in the Republic of Macedonia onDrawing Environmental Map
Georgina Jakimovska:Current Issues of Professional Education in the RussianRepublic
Vera Georgieva:Vlado Timovski: „Education and Religion, FacingReligious Education“, Feniks, Skopje, 200577
73
65
68
Information
AktuelnostiObrazovni refleksii
52/2005
Fehim Huskovi}– Prikazna, 2003, 81h 100
AktuelnostiObrazovni refleksii
72/2005
AKTUELNI TEKOVI VOOBRAZOVANIETO OD 2000 DO 2005
GODINA
VOVED
Sevkupnite op{testveni promeni po 2000-ta god-ina vo Republika Makedonija gi trasiraat i globalniterazvojni pravci na obrazovniot sistem za da se postig-nat slednive celi:
– pro{iruvawe na procesite na demokratizaci-ja vo obrazovanieto;
– podobruvawe na uslovite za formalnoto i ne-formalnoto obrazovanie na mladite i vozrasnite;
– podobruvawe na kvalitetot i efikasnosta naobrazovanieto;
– implementacija na strategijata za do`ivotnou~ewe;
– sorabotka so zemjite od Evropskata unija i sososednite zemji.
Promenite vo obrazovanieto vo ovoj period se ost-varuvaa vo uslovi na dramati~ni i zna~ajni transforma-cii vo politi~kiot, ekonomskiot i socijalniot razvojna Republika Makedonija. No, i pokraj site te{kotiii tenzii se za~uva mirot i bezbednosta na dr`avata so{to se ovozmo`i politi~ki, ekonomski i socijalen
razvoj i ispolnuvawe na standardite za pribli`uvawei integrirawe vo Evropskata unija.
I. PRETPOSTAVKI ZA PROMENITE VO OBRAZOVANIETO
• Pro{iruvawe na procesite nademokratizacija
Procesot na demokratizacija na obrazovanieto,vsu{nost, se pro{iruva so sozdavawe uslovi vo u~ili{-tata za sloboden razvoj na li~nosta na u~enikot, zadol-`itelno opfa}awe na decata od {estgodi{na do 14-go-di{na vozrast so zadol`itelno devetgodi{no obrazova-nie i vospitanie, napu{tawe na ednoobraznosta vo or-ganizacijata na nastavata so posvetuvawe pogolema gri-`a za sekoj poedine~en u~enik, preispituvawe i inovi-rawe na sodr`inite i znaewata (tie se pro{iruvaat ise na povisoko nivo). Osovremenuvaweto na nastavniotproces vo zadol`itelnoto obrazovanie ima cel da go za-jaknuva negoviot op{toobrazoven karakter, da se za~uvarelativnata ednoobraznost i da trae podolgo.
Se podobruvaat uslovite za opfatot na decatavo osnovnite devetgodi{ni u~ili{ta so nastava namaj~in jazik, za u~enicite pripadnici na makedonskiotnarod i pripadnicite od drugite zaednici, albanska,turska i srpska. Se sozdavaat uslovi po zavr{uvawetona zadol`itelnoto obrazovanie okolu 85% od u~eni-cite neposredno da se zapi{at vo nekoe sredno u~ili{-te vo programi za gimnaziskoto obrazovanie, srednotostru~no ili srednoto umetni~ko obrazovanie.
]amil Xeladinim-r Ta{e StojanovskiTawa Andonova - Mitrevska\or|i Andreevski
Aktuelnosti Obrazovni refleksii
8 2/2005
Za gimnaziski programi se opredeluvaat okolu40% od u~enicite, dodeka vo tehni~kite i drugite stru-~ni u~ili{ta so trigodi{no i ~etirigodi{no traewese zapi{uvaat do 60% od u~enicite vo srednoto obrazo-vanie. Me|utoa, kaj mladite i ponatamu ima pomal inte-res za obrazovanieto za zanimawata so traewe od {estmeseci do dve godini.
Za decata i mladite vo osnovnite u~ili{ta koipoka`uvaat interes i sposobnosti vo oblasta na umet-nostite (balet i muzika) se organizira paralelnoosnovno, muzi~ko i baletsko obrazovanie. Po osnovno-to u~ili{te u~enicite imaat mo`nosti da go prodol-`at {koluvaweto vo sredni u~ili{ta: muzi~ki, balet-ski i u~ili{ta za primeneta umetnost.
Za umetnostite se organizirani studii na poseb-ni visokoobrazovni institucii (za likovna, dramskai muzi~ka umetnost).
Za u~enicite so posebni obrazovni potrebi segri`at prosvetnite organi, slu`bite za socijalna ra-bota vo edinicite na lokalnata samouprava i na dr`av-no nivo. Vo u~ili{tata i centrite za u~enici so poseb-ni obrazovni potrebi, koi se osnovani od edinicite nalokalnata samouprava i od dr`avata, na mladite im seovozmo`uva da steknat sredno obrazovanie ili obrazo-vanie za rabotno osposobuvawe. Nivnata dejnost se fi-nansira so sredstva od izvori na dr`avata, lokalnatasamouprava, donacii i sli~no.
Na visokoto obrazovanie se zapi{uvaat okolu50% od u~enicite, neposredno po ~etirigodi{noto sred-no obrazovanie. Uslovite i kriteriumite za zapi{uvawena novi studenti gi predlagaat visokoobrazovnite insti-tucii, a se usoglasuvaat na univerzitetite.
Poradi ograni~eniot broj na mesta za novi studen-ti, se koristat postapki za rangirawe na kandidatitespored uspehot od srednoto u~ili{te i rezultatite nakvalifikacionite ispiti. Kriteriumite se ednakvi zaredovnite i vonrednite studenti. Demokratskite proce-si se pottiknati i so sozdavawe na zakonska regulati-va za kofinansirawe na studiite, spored pravila {togi donesuvaat fakultetite i institutite, odnosno niv-nite organi i resornoto ministerstvo.
Dr`avata vlo`uva sredstva i za stipendii i stu-dentski krediti koi naj~esto gi koristat studentitei u~enicite od poniskite socijalni sloevi, kako i ta-lentiranite studenti i u~enici od razli~ni oblastina studiite.
Na visokoobrazovnite ustanovi im e garantiranaakademskata avtonomija koja se izrazuva vo planirawe-to, ostvaruvaweto i razvojot na visokoobrazovnata dej-nost, ureduvaweto na vnatre{nata organizacija, formi-raweto na fondovi, zdru`uvaweto i asociraweto vo so-odvetni organizacii i asocijacii vo zemjata i stran-stvo, u~estvoto vo me|unarodna sorabotka i dr.
Vo tek e procesot na decentralizacija na siste-mot na rakovodewe i upravuvawe vo obrazovanieto ivospitanieto so prezemawe nadle`nosti na lokalna-ta samouprava za osnovawe, finansirawe i admini-strirawe na osnovni i sredni u~ili{ta, prevoz i is-hrana na u~enicite i nivno smestuvawe vo u~eni~kidomovi.
• Podobruvawe na uslovite za formalnoto ineformalnoto obrazovanie
Op{t vpe~atok e deka bavno se re{avaat identi-fikuvanite slabosti vo srednoto obrazovanie koi seodnesuvaat na slednive aspekti:
– integracijata na op{toto, stru~no-teoretsko-to i prakti~noto obrazovanie;
– vospostavuvawe nov na~in na finansirawe, up-ravuvawe i organizacija na sistemot na srednoto stru~-no obrazovanie;
– sozdavawe mo`nosti mladite da se opredeluva-at za rabota neposredno po {koluvaweto;
– pro{iruvawe na {ansite za vonredno {koluva-we so izedna~uvawe na statusot na redovnite i vonred-nite u~enici, kako i za permanentno obrazovanie.
Eden del od iznesenite problemi i te{kotii sere{avaa vo ramkite na FARE programata za reformana stru~noto obrazovanie i obuka, no i ponatamu e ak-tuelna potrebata za preispituvawe na brojot na obra-zovnite profili i nastavnite planovi vo srednite
AktuelnostiObrazovni refleksii
92/2005
u~ili{ta za da se postigne pogolema racionalnost iekonomi~nost. Vo taa smisla, od 2001 godina so poddr{-ka na Germansko-makedonskata asocijacija za tehni~kasorabotka otpo~na proekt za inovirawe na nastavniteprogrami i nastavniot proces za trigodi{noto stru~noobrazovanie.
So ovoj proekt se opfateni nastavnite programiza ma{inska, avtotehni~ka i elektrotehni~ka strukaza tri obrazovni profili vo srednite u~ili{ta voOhrid, Strumica, Kumanovo, [tip, Bitola, Gostivari Skopje.
Izraboteni se novi nastavni planovi i progra-mi so koi se nudi 50% op{to i stru~no-teoretsko obra-zovanie i 50% prakti~na obuka koja se realizira vo u~i-li{ni rabotilnici koi se renovirani i opremeni spo-red germanski standardi. Prakti~nata obuka se izvedu-va i vo firmi vo koi se vr{i soodvetna dejnost za nave-denite struki. Se odr`uva obuka i za nastavnicite.Proektot }e trae do 2007 godina. Spored dosega{natapraktika vo srednite u~ili{ta mo`e da se ostvaruvaatprogrami za nekolku struki, no postojat u~ili{ta samoza edna struka ili za gimnazisko obrazovanie. Sepak,prostorot vo u~ili{tata za sredno obrazovanie e ogra-ni~en. S# u{te ima u~ili{ta koi rabotat vo dve smeni,so {to se sozdavaat golemi te{kotii vo planirawetoi organizacijata na nastavata. Ovoj problem e prisutenpodolgo vreme.
Vo javnite u~ili{ta lesno se vklopuvaat i vozras-nite koi gi pla}aat tro{ocite za svoeto obrazovanie.Me|utoa, obrazovanieto na vozrasnite vo sredniteu~ili{ta s# u{te e organizirano prete`no so polagawena ispiti. Poretko se organizira konsultativna, dopis-na nastava i sl., bidej}i sredstvata za obrazovanietona vozrasnite se mo{ne skromni i ograni~eni ne samona socijalnite partneri, tuku i na korisnicite, lokal-nata samouprava, dr`avata i dr. Neophodni se dopol-nitelni napori za nadminuvawe na ovie te{kotii zada se ovozmo`i pro{iruvawe na mre`ata na obrazov-nite institucii i formite za srednoto stru~no obrazo-vanie za vozrasnite.
Sepak, neodlo`na e potrebata za potemelna anali-za na mre`ata na srednite u~ili{ta, obrazovnite pro-
fili, sostojbite na pazarot na trudot so cel za raciona-lizacija vo srednoto stru~no obrazovanie, obezbeduva-we standardi, oprema i informati~ka tehnologija, ut-vrduvawe standardi spored nomenklaturata na obrazov-nite profili i zanimawa, osposobuvawe na direkto-rite za menaxirawe i komunicirawe so lokalnata zaed-nica i socijalnite partneri.
• Podobruvawe na kvalitetot i efikasnosta naobrazovanieto
Koga se zboruva za podobruvawe na kvalitetot iefikasnosta na obrazovanieto podednakvo se misli naplaniraweto, realizacijata i evalvacijata na obrazov-niot proces. Ovie elementi imaat centralno mesto voobrazovnata politika. Glavna pridobivka od toa senaporite za inovirawe na nastavnite planovi i progra-mi; osovremenuvawe na postapkite i kriteriumite zaocenuvawe na postigawata na u~enicite vo tekot na ob-razovniot proces (procesna evalvacija), a osven toa serazviva i vospostavuva sistem za eksterna evalvacija.Za ovaa cel se pravat napori za pro{iruvawe na Sek-torot za ispiti pri Biroto za razvoj na obrazovanietoi negovo prerasnuvawe vo Centar za ispiti koj }e pro-dol`i da raboti pointenzivno na {ireweto na inova-ciite vo sledeweto i ocenuvaweto na postigawata nau~enicite.
Taka, od 2000 do 2005 godina se utvrdeni standar-di na postigawata na u~enicite re~isi za site nastav-ni predmeti na krajot na oddelenskata nastava na osnov-noto u~ili{te.
Vo tek e izrabotkata na standardi za postigawatana u~enicite po nastavnite predmeti na krajot na cik-lusot na predmetnata nastava vo zadol`itelnoto obra-zovanie. Ovie standardi se dobieni so kombinacija naekspertski (aprioren) pristap i empiriski (statisti~-ki) pristap.
Se vr{at i nacionalni ocenuvawa na reprezenta-tiven primerok. Rezultatite od ovie istra`uvawa dava-at verodostojni informacii koi se osnova za prezemawe
Aktuelnosti Obrazovni refleksii
10 2/2005
na interventni merki za podobruvawe na kvalitetot iefikasnosta vo obrazovanieto.
Sepak, vo ovaa oblast i ponatamu ima brojni te{-kotii koi se povrzani so organizacijata na nastavata,obukata na nastavnicite i rakovodnite timovi vo u~i-li{tata za vrednuvawe na postigawata na u~enicite inastavnicite.
Bez potemelno soznavawe na postapkite, instru-mentite i kriteriumite za ocenuvawe na postigawatate{ko mo`e da se podobruva kvalitetot na obrazova-nieto. Bez da se ispolnat ovie uslovi }e bide mnogu te{-ko da se vospostavi celosen sistem na evalvacija {to}e opfa}a: procesna evalvacija, samoevalvacija i ek-sterna evalvacija, s# dodeka ne se razvie samoevalva-cijata na institucionalno i individualno nivo vo u~i-li{tata nema da bide mo`no da se izrabotat realni raz-vojni planovi na u~ili{tata.
Za re{avawe na navedenite problemi so obrazov-nata politika akcent se stava na definirawe na kompe-tenciite na nastavnikot, standardite na znaewa i umee-wa koi se potrebni za nastavni~koto zanimawe i poseb-no se bara maksimalno vklu~uvawe na nastavni~kite fa-kulteti za inovirawe na inicijalnoto obrazovanie nanastavnicite.
Vo periodot po 2000-ta godina na najvisoko nivovo obrazovniot sistem se aktuelizira potrebata od vo-veduvawe na maturski i zavr{ni ispiti na krajot odsrednoto obrazovanie. Me|utoa, primenata na noviteprogrami se odviva{e so nedovolna podgotovka na u~e-nicite, nastavnicite i u~ili{tata.
Vo tek se intenzivni podgotovki za izveduvawena maturski ispit, so sproveduvawe na eksterni ispi-ti po makedonski jazik i literatura, po albanski jaziki literatura i po turski jazik i literatura, kako i zamatematika i stranskite jazici i drugite predmeti vogimnaziskoto i stru~noto obrazovanie {to se predvi-deni za maturskiot ispit. Za taa cel se izraboteni is-pitni programi za gimnaziite i za stru~noto obrazo-vanie.
Formirani se dr`avni predmetni komisii (popodra~ja i nastavni predmeti) i Dr`aven maturskiodbor.
Se vr{at proverki na ispitnite zada~i po oddel-ni predmeti na reprezentativen primerok na u~ili{ta,paralelki i u~enici so cel da se dobijat soznanija zakvalitetot na testovite i procedurite na izveduvawena testiraweto.
Vo tekot na 2006 godina }e se sprovede pilotmatura na okolu edna tretina od u~enicite vo zavr{nitegodini na gimnaziskoto i stru~noto obrazovanie. Toa}e bide mnogu zna~ajna etapa za kone~no voveduvawe namaturskite i zavr{nite ispiti vo srednoto obrazo-vanie koi }e ovozmo`at: izdavawe sertifikati zapostigawata; selekcija na kandidatite pri zapi{uva-we na povisoki nivoa na obrazovanieto ili pri vrabo-tuvaweto; kontrola na nastavnite programi i nivnatarealizacija vo u~ili{teto; motivirawe na u~ili{-tata, u~enicite, nastavnicite za pridr`uvawe konobrazovnite standardi i izvestuvawe za uspe{nostana u~ili{teto. Izve{taite od eksternite ispiti }e bi-dat objavuvani i distribuirani besplatno do u~ili{-tata vo forma na posebni dokumenti. So niv }e dobiva-at sugestii i nastavnicite i u~enicite za najproble-mati~nite sodr`ini vo nastavata, a ne samo kvantita-tivni i kvalitativni pokazateli za vkupnite posti-gawa. Vrz osnova na ovie podatoci }e zapo~nat proce-si za razgleduvawe na pri~inite za uspehot, no i zaonie slu~ai koga ima niski rezultati vo rabotata nau~enicite i nastavnicite.
• Implementacija na strategijata za do`ivotno u~ewe
Stru~noto obrazovanie i osposobuvawe za prvotozanimawe e regulirano so zakonite od sferata na obra-zovanieto i od sektorot na trudot i socijalnata politi-ka.
Vo periodot 2000-2005 godina, sodr`inata i orga-nizacijata na stru~noto obrazovanie i osposobuvaweza rabota na mladite od 12 do 18/19-godi{na vozrast, ka-ko i za povozrasnite kandidati, s# u{te ne e pozna~aj-no izmeneta. Ovaa dejnost s# u{te se odviva prete`novo u~ili{tata i vo rabotni~kite univerziteti. Taka,
AktuelnostiObrazovni refleksii
112/2005
vo u~ili{tata za obrazovanie na vozrasnite i rabot-ni~kite univerziteti vo zemjata se zastapeni progra-mi za dooformuvawe na osnovnoto obrazovanie na voz-rasnite so ednovremeno izu~uvawe kursevi za osposo-buvawe za rabota koi traat po nekolku meseci.
Osven niv, ima programi za osposobuvawe za rabo-ta so dvegodi{no traewe, kako i programi za trigodi{-no stru~no obrazovanie.
Programite i kursevite za dvegodi{no, trigo-di{no i so podolgo traewe na stru~noto obrazovaniei obuka se zastapeni vo javnite sredni u~ili{ta. Za ovieprogrami, pokraj redovni u~enici se vklu~uvaat i drugikandidati koi imaat potreba da se zdobijat so stru~noobrazovanie so polagawe ispiti. Vsu{nost, nema razli-ki vo sodr`inata na nastavnite planovi i programi zaredovnite i vonrednite u~enici.
Vo ovaa smisla, stru~noto obrazovanie i obuka zamladite od 12 do 18/19-godi{na vozrast prete`no seorganizira i ostvaruva vo dr`avnite sredni u~ili{ta.Vo gradeweto na standardite, nastavnite planovi iprogrami vklu~eni se pove}e institucii osven Birotoza razvoj na obrazovanieto i u~ili{tata, kako firmi,zdru`enija, stopanski asocijacii i drugi zaintere-sirani ~initeli vo ovaa sfera.
Programite za dooformuvawe na osnovnoto obra-zovanie na vozrasnite opfa}aat zaedni~ki i izboren del.Tie se soobrazeni so iskustvoto na kandidatite. Nastav-nite planovi se reducirani so nekoi predmeti (stran-ski jazik, fizi~ko, tehni~ko i muzi~ko obrazovanie), ase sozdavaat {ansi za stru~no osposobuvawe naj~esto nizkursevi koi traat po nekolku meseci, no ne pove}e od ednagodina. Osven svidetelstvo za zavr{eno osnovno obrazo-vanie slu{atelite dobivaat i soodvetni uverenija za niv-nata osposobenost za rabota.
Programite za stru~no osposobuvawe so dvegodi{-no traewe opfa}aat op{to i stru~no obrazovanie soprakti~na obuka. Prakti~nata obuka zavisi od vidot naobrazovniot profil. Vo nekoi profili 75% od pred-videnoto vreme vo programite e nameneto za stru~noosposobuvawe so naglasena zastapenost na prakti~nataobuka, a do 25% za maj~in jazik, op{testveno ureduva-we i za{tita. Prakti~nata obuka e zastapena do 40%
od vremeto {to e programirano za stru~no osposobuva-we. Ovie programi dostignuvaat do 700 ~asa (vkupenfond). Programi za stru~noto osposobuvawe so dvego-di{no traewe se zastapeni vo slednive struki: zemjodel-ska, rudarska, grafi~ka, ma{inska, grade`na, trgovskai dr. Po zavr{uvaweto na dvegodi{nite programi zastru~no osposobuvawe kandidatite mo`at da se zapi{atvo prva godina vo trigodi{no stru~no obrazovanie.
Trigodi{nite programi za sredno stru~no obrazo-vanie opfa}aat op{to i stru~no obrazovanie so prak-ti~na nastava i ferijalna praktika (so vkupen fond od3250 ~asa). Vo nekoi profili stru~noto obrazovaniei prakti~nata nastava opfa}aat do 45% od nastavno-to vreme, a op{toto obrazovanie do 55%. Po zavr{u-vaweto na trigodi{nite programi, kandidatite mo`atlesno da go prodol`at {koluvaweto u{te edna godinaza da steknat ~etirigodi{no stru~no obrazovanie. Ne-koi u~enici po trigodi{noto obrazovanie s# po~estose vklu~uvaat vo ~etirigodi{noto obrazovanie naj~estoporadi ograni~enite mo`nosti za vrabotuvawe.
Programi so trigodi{no traewe na stru~notoobrazovanie ima vo pove}e struki: metalur{ka, ma-{inska, elektrotehni~ka, hemisko-tehnolo{ka, tek-stilna i ko`arska, grafi~ka, grade`na, soobra}ajna,trgovska, ugostitelska, pravna, protivpo`arna i li~niuslugi. Ovoj vid obrazovanie se zaokru`uva so zavr{enispit koj{to ima teoretski i prakti~en del.
Programite za srednoto stru~no obrazovanie so~etirigodi{no traewe se najzastapeni. Tie se ostva-ruvaat so fond od 4200 ~asa. U~enicite vo programiteso ~etirigodi{no stru~no obrazovanie polagaat zavr-{en ispit ili matura.
Po srednoto stru~no obrazovanie, kandidatitemo`at da go prodol`at svoeto {koluvawe i za steknuva-we sredno specijalisti~ko obrazovanie. Programiteza specijalisti~ko stru~no obrazovanie se realizira-at so 900 ~asa, po zavr{eno ~etirigodi{no stru~noobrazovanie i soodvetno rabotno iskustvo od dve ilipove}e godini.
Programi za studii od edna do tri godini se zas-tapuvaat na visokite stru~ni {koli na koi se zapi{u-
Aktuelnosti Obrazovni refleksii
12 2/2005
vaat kandidati po zavr{uvawe na srednite u~ili{taso ~etirigodi{no traewe.
Vo obrazovniot sistem na Republika Makedonija,za mladite od 12 do 18/19-godi{na vozrast poslednavadecenija se {irat mnogubrojni stru~ni kursevi koiim ovozmo`uvaat podgotovka i osposobuvawe za raznizanimawa. Za ovie kursevi se prijavuvaat i mladite koiimaat zavr{eno trigodi{ni ili ~etirigodi{ni pro-grami za sredno stru~no obrazovanie, a koi sakaat dase osposobat za odreden vid zanimawa koi se baraat napazarot na trudot. Vo ovie raznovidni stru~ni kurse-vi se vklu~uvaat i u~enici so zavr{eno gimnaziskoobrazovanie koi imaat cel pobrzo da se vrabotat.
Stru~nite kursevi traat razli~no (nekolku mese-ci), no sekoga{ pomalku od edna godina. Ovaa dejnoste osobeno razviena vo rabotni~kite univerziteti voSkopje, Bitola, Veles, Tetovo, Kumanovo i vo drugigradovi.
Krupna slabost vo ovoj del na obrazovniot sisteme mnogu maliot interes na firmite i rabotodavcite zaprogramiraweto, organizacijata i finansiraweto naneformalnoto i formalnoto stru~no obrazovanie iosposobuvawe na mladite za rabota. Osven toa, ima po-treba da se inoviraat programite za teoretskite pred-meti i za osposobuvawe za rabota.
• Sorabotka so zemjite od Evropskata unija i sososednite zemji
Podobruvaweto na kvalitetot vo osnovnoto obra-zovanie vo golema mera e pottiknato so podolgoro~niteproekti za inovacii - „Aktivna nastava - interaktivnou~ewe“ {to se realizira so poddr{ka na UNICEF istru~na pomo{ na Bi{ot Groset kolexot (Bishop Grose-teste Colege) od Linkoln - Velika Britanija i programa-ta „^ekor po ~ekor“ poddr`ana od Xorx Taun univer-zitetot (George Town University) od Va{ington i finan-siska pomo{ od Institutot Otvoreno op{testvo Make-donija. So ovie proekti, koi se realiziraat skoro ednadecenija, ve}e se opfateni nastavnicite i u~eniciteod osnovnite u~ili{ta vo na{ata dr`ava. Vo taa smis-
la promenite vo oddelenska nastava do koi doa|a so rea-lizacijata na proektite prodol`uvaat kontinuiranoi vo predmetnata nastava.
Za pozitivnite promeni vo osnovnite u~ili{tapridonesuva i proektot „Priodi kon vizuelno razmis-luvawe“ {to se realizira so poddr{ka od InstitutotOtvoreno op{testvo Makedonija. Soodvetno pozitivnovlijanie imaat i proektite: „Kreativna nastava i u~ewe“(Isto taka poddr`an od Institutot Otvoreno op{test-vo Makedonija); „Igri za re{avawe konflikti“(poddr`an od [vajcarskata vlada); „Evropska mre`a nau~ili{tata {to go unapreduvaat zdravjeto“ (poddr`anod Svetskata zdravstvena organizacija, UNICEF inekoi drugi nevladini organizacii).
Vo periodot 2000-2004 godina Republika Makedo-nija se vklu~uva vo proekti za internacionalna evalva-cija vo obrazovanieto: PISA, Programa za me|unarod-na evalvacija na obrazovnite postigawa na u~enicitepo zavr{uvawe na op{toto obrazovanie (15-godi{niu~enici koi vo na{iot sistem se u~enici vo I godinavo srednoto u~ili{te). Celta na istra`uvaweto e dase oceni podgotvenosta na u~enicite za prodol`uvawena {koluvaweto i vklu~uvawe vo sekojdnevnite profe-sionalni i `ivotni situacii (se ispituva „pismenos-ta“ na u~enicite po ~itawe, matematika i prirodnitenauki). Ovoj proekt se realizira na trigodi{niintervali pod pokrovitelstvo na OECD. Aktivnostitevo Republika Makedonija gi organizira i gi sproveduvaSektorot za ocenuvawe pri Biroto za razvoj na obrazo-vanieto.
Proektot TIMSS (Me|unarodno prou~uvawe naobrazovnite postigawa po matematika i po prirodni-te nauki) e me|unarodna komparativna studija vo kojau~estvuva i Oddelenieto za ocenuvawe. Namerite se dase utvrduvaat znaeweto i sposobnostite na u~enicitevo VIII oddelenie na osnovnite u~ili{ta po matematikai po prirodnite nauki (hemija, fizika, biologija i ge-ografija), kako i da se ispituvaat faktorite koi se po-vrzani so kulturata, nastavniot plan, programite icelite, nastavnata praktika i institucionalnata orga-nizacija na {kolstvoto i koi imaat vlijanija na posti-
AktuelnostiObrazovni refleksii
132/2005
gawata na u~enicite. Ovaa studija se sproveduva vo ci-klusi od pet godini.
Me|unarodnata studija PIRLS (me|unarodno istra-`uvawe koe se sproveduva na sekoi pet godini) ima celda pribira podatoci za sposobnosta na u~enicite na de-vet i desetgodi{na vozrast za razbirawe na pi{uvanimaterijali i za iskustvoto {to go imaat steknato vo u~i-li{teto i semejstvoto, kako i za faktorite koi se povr-zani so postigawata na u~enicite.
Od 2002 godina proektot „Kreativna nastava i u~e-we“ e pro{iren vo 45 osnovni u~ili{ta i 24 gimnaziiso pove}e komponenti vo koi osnovni se: obuka na nas-tavnici so novi priodi vo metodikata na nastavata;obuka na nastavnici i u~enici vo programite „Debata“i „U~ime pravo“; opremuvawe na u~ili{tata so medio-teki; obuka na rakovodniot tim na u~ili{teto za pod-gotovka, realizacija i evalvacija na razvojni planovi.Implementacijata na proektot }e trae tri godini sopoddr{ka od Institutot Otvoreno op{testvo Make-donija, dodeka finansiskite sredstva se od USAID.
Vo osnovnoto obrazovanie se realizira proekt zavoveduvawe opisno ocenuvawe na uspehot i razvojot nasposobnostite na u~enicite vo oddelenska nastava (odI do III oddelenie). So ovaa inovacija se o~ekuva nastav-nicite koi se vklu~eni vo proektot da se osposobat zaanaliti~ko sledewe, proveruvawe i ocenuvawe na razvo-jot na sekoj u~enik; nastavnicite da steknat ve{tiniza prenesuvawe na rezultatite od sledeweto i ocenuva-weto na u~enicite; kaj roditelite i vrabotenite vonadle`nite institucii za obrazovanie da se razvivasvest za potrebata za opisno ocenuvawe {to e kompati-bilno so me|unarodnite standardi i iskustva; da sesozdava osnova za izmeni na zakonskata regulativa za{irewe na opisnoto ocenuvawe vo nastavnata praktikavo na{ite u~ili{ta.
Me|unarodnata matura vo Republika Makedonijase organizira u{te od 1996/97 godina vo Gimnazijata„Josip Broz - Tito“ vo Skopje. Ovaa programa ovozmo-`uva intenzivna podgotovka na u~enicite za me|unarod-en maturski ispit, {to go polagaat u~enicite pri Or-ganizacijata na me|unarodna matura (International Bacala-ureate Organisation - IBO). Za zapi{uvawe vo ovaa programa
kandidatite mora da bidat na vozrast od 16 do 17 godinipo zavr{uvawe na II godina gimnazisko obrazovanie.
Reformata vo oblasta na visokoto obrazovanieima dve klu~ni celi: 1) da se zgolemuva efikasnosta nasistemot na visokoto obrazovanie so namaluvawe nabrojot na onie koi se otka`uvaat od studiite, kako inamaluvawe na vremetraeweto na studiraweto; 2) da sevoveduva sistem za kontrola na nastavniot proces, i toana samite programi i na~inot na izveduvawe na nasta-vata.
Zakonot sozdava ramka za reforma na programiteza studiite i obvrzuva na primena na na~elata na Bo-lowskata deklaracija {to vklu~uva i prifa}awe na ni-voa na studii, voveduvawe na bodoven sistem (ECTS),poddr{ka na evropskata sorabotka i zalagawe za kva-litet na visokoto obrazovanie.
Zapo~nat e proces na inovirawe na nastavniteprogrami so sodr`ini za zna~eweto na Evropskataunija, i za ispolnuvawe na kriteriumite za pribli`u-vawe i integrirawe na Republika Makedonija vo Evrop-skata unija. Posebno se zna~ajni i inovaciite na sodr-`inite vo nastavnite programi za sosednite zemji naRepublika Makedonija za podobro zapoznavawe na niv-nata kultura i dostignuvawata vo ekonomskiot i soci-jalniot razvoj.
Vo sorabotkata so sosednite zemji evidentni seslednite rezultati: so Republika Bugarija donesena espogodba za priznavawe na diplomi vo obrazovanietona dvete zemji i spogodba za bilateralna sorabotka vooblasta na obrazovanieto i naukata; so Republika Al-banija donesena e spogodba za bilateralna sorabotkavo obrazovanieto i naukata i za priznavawe na diplo-mite od site stepeni na obrazovanieto; so RepublikaSrbija i Crna Gora potpi{ana e spogodba za bilateral-na sorabotka, a vo tek se podgotovki za potpi{uvawespogodba za priznavawe na diplomite vo obrazovanie-to; so Republika Turcija ima doneseno spogodba za bi-lateralna sorabotka i spogodba za priznavawe nadiplomite vo obrazovanieto.
Aktuelnosti Obrazovni refleksii
14 2/2005
II. PLANIRAWE, PROGRAMIRAWE I INOVACIIVO OBRAZOVNIOT PROCES
Klu~na cel vo razvojot na obrazovniot sistem eotvoraweto na obrazovanieto kon dostigawata iiskustvoto vo razvienite zemji vo svetot, a posebno vozemjite na Evropskata unija. Vo taa smisla korenitose napu{taat avtoritarnite odnosi vo vospitno-obra-zovniot proces me|u nastavnicite i u~enicite na sitenivoa vo preduniverzitetskoto obrazovanie i na uni-verzitetite, fakultetite i visokite stru~ni {koli.
Postoi op{ta zalo`ba organizacijata na `ivo-tot i u~eweto vo u~ili{teto da ne zaostanuva vo odnosna demokratizacijata na makedonskoto op{testvo.
Svesni sme dokolku vo na{iot obrazoven sistemne se implementiraat demokratskite vrednosti, toga{neminovno }e se pojavuva sprotivstavuvawe me|u u~i-li{teto i op{testvoto i namaluvawe na op{testvenotozna~ewe na u~ili{teto. Toa }e vodi i kon anomijatame|u mladite i }e se prekinuva kontinuitetot me|u ge-neraciite. Nedovolnata obrazovanost na mladite vosporedba so ona {to se o~ekuva od niv neminovno }e vodii kon zabavuvawe na razvojot na op{testvoto i razvo-jot na vnatre{nite potencijali na ~ovekot i negovataegzistencija. Seto toa }e ima mnogu negativen odraz zaop{tiot op{testven materijalen i socijalen razvoj.
So kritikite koi se upatuvaa kon u~ili{teto~esto se istaknuva{e deka osnovata na op{toto obrazo-vanie mora da ja so~inuvaat sodr`ini za sovremeniteaspekti na op{testvoto, pa vo taa smisla nastavniteprogrami mora da bidat svrteni ne samo kon industris-kata i tehni~ko-tehnolo{kata realnost, tuku i kon raz-vivawe na gra|anskoto op{testvo koe se temeli naosnovnite gra|anski vrednosti: pravednost, za{tita naprivatnosta i ~ovekovite prava, odgovornost i funk-cionirawe na pravnata dr`ava i nejzinite institucii.
Za postignuvawe na navedenite celi golemo vni-manie se posvetuva na inovirawe na obrazovniot pro-ces. Zaradi specifi~nostite koi zaslu`uvaat posebnovnimanie ovde }e gi nabele`ime samo najzna~ajnitekarakteristiki.
Vo predu~ili{noto vospitanie osnovite na pro-gramite za vospitno-obrazovnata rabota neposrednogi razrabotuvaat stru~nite aktivi i samite vospitu-va~i vo predu~ili{nite institucii. So toa predu~i-li{noto vospitanie stanuva otvoreno za inovacii ipogolema aktivnost na vospituva~ite, decata i rodi-telite. Toa ovozmo`uva da se planira vospitno-obrazov-niot proces spored vozrasta i razvojnite karakteris-tiki na decata, pove}e da se po~ituvaat potrebite iinteresite na decata, da se sozdavaat fleksibilniformi na u~ewe niz dru`ewe, igra, povrzuvawe na obra-zovniot proces so iskustvoto na decata, realnite uslovii nivnite potrebi i mo`nosti. Vospitniot proces nese sveduva na prenesuvawe gotovi verbalni znaewa.
Inoviraweto na nastavnite planovi i programivo osnovnoto obrazovanie privlekuva golem interes vostru~nata i po{irokata javnost. Biroto za razvoj na ob-razovanieto e nositel na inovaciite vo nastavniteprogrami. Za ispolnuvawe na ovie slo`eni zada~i seformiraat komisii po oddelni nastavni predmeti ipodra~ja vo koi ima vklu~eno golem broj eksperti odfakultetite koi podgotvuvaat nastaven kadar, istak-nati stru~waci za nastavnite predmeti, sovetnici odBiroto za razvoj na obrazovanieto, kako i istaknati nas-tavnici od u~ili{tata koi ja realiziraat nastavata.
Najzna~ajnite promeni vo razvivaweto na nastav-nite programi e pomestuvawe na te`i{teto na obrazov-niot proces od sodr`insko planirawe i programira-we kon celno - sodr`insko programirawe so koe seplaniraat i o~ekuvanite efekti, postigawata na u~e-nicite (znaewa, sposobnosti, sodr`ini, sredstva i ak-tivnosti koi se pojasni za nastavnicite).
Toa im dava mo`nost na nastavnicite samostojnoda gi konkretiziraat sodr`inite, metodite vo rabotatavo zavisnost od socio-kulturnite pretpostavki vo koise odviva vospitno-obrazovniot proces i razvojnite ka-rakteristiki na u~enicite.
Glavni pridobivki vo ovoj pristap se: povrzuva-we na u~eweto so iskustvoto na u~enikot; fleksibil-na organizacija na ~asovite; pottiknuvawe na indivi-dualna aktivnost; promeni vo rasporedot na mebelot
AktuelnostiObrazovni refleksii
152/2005
vo u~ilnicite so {to se pottiknuva socijalizacijatai kooperativnosta vo u~eweto.
Se sozdavaat uslovi u~enicite da izu~uvaat edenstranski jazik u{te vo ciklusot na oddelenska nasta-va, a vtoriot stranski jazik od VI oddelenie na osnovno-to u~ili{te.
Vo osnovnoto obrazovanie posebno vnimanie seposvetuva na sodr`inite za gra|anskoto vospitanie ipravata na deteto. Ovie inovacii se poddr`ani odCentarot za gra|ansko obrazovanie od Kalabasas -Kalifornija, SAD, i asocijacijata CRS - Katoli~kislu`bi za Makedonija.
Vo VII i VIII oddelenie na osnovnoto obrazovaniee voveden predmetot gra|anska kultura za usvojuvaweznaewa, razvivawe na sposobnosti i ve{tini koi vodatkon kompetentno, odgovorno i aktivno u~estvo vo gra-|anskiot `ivot.
Vo gimnaziskoto obrazovanie se napraveni izmenivo nastavnite planovi i programi. So niv se zastapenizadol`itelni predmeti koi nudat op{toobrazovenstandard. Niv gi izu~uvaat zadol`itelno site u~eniciza da se ovozmo`i proodnost kon visokoto obrazovanie(da se podigne op{toobrazovnata kultura na u~enicitekako pretpostavka za natamo{no obrazovanie i samoob-razovanie).
Strate{ka orientacija e u~enicite da izu~uvaatdva stranski jazici vo gimnaziskoto obrazovanie, so raz-li~ni didakti~ki modeli: bilingvalno, intenzivno,fakultativno i sl. Se obezbeduva soodveten nastavenkadar i se podobruva metodi~kata osposobenost na nas-tavnicite. Se obezbeduvaat didakti~ki materijali iu~ili{tata se opremuvaat so tehni~ki sredstva.
So izbornite predmeti vo gimnaziskoto obrazova-nie na u~enicite im se ovozmo`uva da usvojuvaat poviso-ko nivo na teoriski znaewa. So niv se vr{i i diferen-cijacija na u~enicite spored nivnata orientacija konopredeleni nasoki za studii na visokoto obrazovanie.
Vo srednoto stru~no obrazovanie steknato e pozi-tivno iskustvo vo izrabotkata na programite za nasta-vata so aktivno u~estvo na istaknati stru~waci za nas-tavnite predmeti od fakultetite i visokite stru~ni{koli, nastavnici od srednite u~ili{ta koi izveduva-
at nastava po predmetot ili nastavnata oblast i sovet-nici od Biroto za razvoj na obrazovanieto.
Planovi i programi za stru~no-teoretskite pred-meti i prakti~nata nastava mo`at da predlagaat i u~i-li{ta, pretprijatija, ustanovi i drugi pravni lica zazadovoluvawe na nivnite posebni potrebi (prekvali-fikacija, dokvalifikacija i sl.).
Vo srednoto umetni~ko obrazovanie sozdadena esolidna u~ili{na mre`a, programi i nastaven kadar.Vo ovie u~ili{ta po ~etirigodi{noto {koluvaweu~enicite polagaat maturski ispit i steknuvaat pravona obrazovanie za soodvetni studii.
LITERATURA
1. Baker S. (2001), Nacionalnoto ocenuvawe i lokalna-ta avtonomija, vo: Zbornik na trudovi: Ocenuvawe na posti-gawata vo u~eweto - Me|unaroden simpozium, Biro za razvojna obrazovanieto, Skopje.
2. Bethel, G., Zabulionis, A. (2000), Examination Reform in
Lithuania, NEC, Vilnus.
3. Gaber{~ek S., Betel, G. (1996), Maturski ispit voSlovenija - Studija na slu~aj, Dr`aven ispiten centar,Qubqana (prevod: BRO, Oddelenie za ocenuvawe - Skopje)
4. Gimnazisko obrazovanie - izborni predmeti i matu-ra, Biro za razvoj na obrazovanieto, 2001.
5. Gimnazisko obrazovanie vo Republika Makedonija,sostojbi, problemi, promeni, Biro za razvoj na obrazovani-eto, 2003.
6. Kamberski K., Predu~ili{noto i osnovnoto vospi-tanie i obrazovanie vo Republika Makedonija, Filozofskifakultet, Institut za pedagogija, Skopje, 2000.
7. Konvencija za pravata na deteto, Kancelarija naUNICEF - Skopje, 2001.
8. Naceva, B.: i dr. Opisno ocenuvawe na postigawatana u~enicite od I, II i III oddelenie na osnovnoto u~ili{te,Biro za razvoj na obrazovanieto, Skopje, 2001.
9. Nastavni planovi i programi za obrazovnite pro-fili od ~etirigodi{no i trigodi{no traewe na srednoto
Aktuelnosti Obrazovni refleksii
16 2/2005
stru~no obrazovanie, vo Republika Makedonija, Biro zarazvoj na obrazovanieto, Skopje, 2002 godina.
10. Osnovno obrazovanie, Sodr`ini i organizacija navospitno-obrazovnata dejnost i nastavni programi od I-IVoddelenie i V-VIII oddelenie, Pedago{ki zavod na Makedonija,Skopje, 1997 godina.
11. PIRLS 2001, Republika Makedonija, Izve{taj zapostigawata na u~enicite od ~etvrto oddelenie vo ~itaweso razbirawe, Biro za razvoj na obrazovanieto, 2003.
12. Politikata na Republika Makedonija kon obrazo-vanieto za demokratsko gra|anstvo i za po~ituvawe narazli~nosta 1991-2001, Izve{taj, Ilo Trajkovski, Skopje,2002.
13. Postigawa na u~enicite po makedonski jazik i pomatematika, 2001, Biro za razvoj na obrazovanieto, 2002.
14. School and quality-an international report, OECD, 1989, Paris.
15. Standardi na postigawa - matematika, Biro za razvojna obrazovanieto, 2001.
16. Standardi na postigawa - makedonski jazik, Biroza razvoj na obrazovanieto, 2001.
17. TIMSS-R, Izve{taj za postigawata na u~enicite odosnovnoto obrazovanie vo Republika Makedonija, Biro zarazvoj na obrazovanieto, 2001.
18. Univerzalna deklaracija za ~ovekovite prava, OON,Ministerstvo za obrazovanie i nauka, Skopje, 2001.
19. Ustav na Republika Makedonija, NIP „Magazin21“ Skopje, 1991 i ustavni amandmani, „Slu`ben vesnik naRepublika Makedonija“, br. 91, 2001.
20. Zakon za osnovno obrazovanie, „Slu`ben vesnik naRepublika Makedonija“, br. 44, 1995 godina i izmenite i do-polnuvawata do 2002 godina.
21. Zakon za sredno obrazovanie, „Slu`ben vesnik naRepublika Makedonija“, br. 44, 1995 godina i izmenite idopolnuvawata do 2002 godina.
22. Zakon za visoko obrazovanie, „Slu`ben vesnik naRepublika Makedonija“, br. 64, 2000 godina.
23. Zakon za za{titata na decata, „Slu`ben vesnik naRepublika Makedonija“, br. 98, 2000 godina.
]amil Xeladini, direktor na BROm-r Ta{e Stojanovski, sovetnik vo BRO
Tawa Andonova - Mitrevska, sovetnik vo BRO\or|i Andreevski, sovetnik vo BRO
AktuelnostiObrazovni refleksii
172/2005
Prof. d-r Sne`ana Adam~eska
PROEKTNITE PROCESI VO OSNOVNOTOOBRAZOVANIE NA REPUBLIKA
MAKEDONIJA
Obrazovanieto ne smee da bide privilegija, toatreba da bide pravo i izbor na poedinecot i interesna op{testvoto. Samo taka obrazovanieto }e bideimperativ za uspe{ni i sre}ni poedinci i za humanoi demokratsko op{testvo.
Vo poslednite desetina godini vo osnovnoto obra-zovanie vo Republika Makedonija se realiziraa pove}eproekti. Spored svojata funkcija, fizionomija iistra`uva~ka logika, najgolem del od niv pretsta-vuvaat akcioni istra`uvawa preku koi vo osnovnotoobrazovanie se implementiraat brojni programi. Nekoiod niv se del od dolgoro~nite strategii na obrazovnitesistemi vo zapadnite zemji i pretstavuvaat proverenimodeli na rabota. Drugi pretstavuvaat regionalnaproverka na tekovni proekti koi se realiziraatparalelno i vo drugi zemji.
Brojnosta na proektite i masovnata obuka na nas-tavnicite sozdade klima na razdvi`uvawe {to e svoj-stveno za re~isi site vospitno-obrazovni sistemi votranzicija. Kriti~ki nastroenite ovaa sostojba ja
identifikuvaa kako proektomanija vo sistemot, prome-ni bez red ili zafati so kratok zdiv koi te{ko mo`atda go promenat prepoznatliviot stil na rabota vo na-{eto osnovno obrazovanie.
Zadol`itelniot karakter osnovnoto obrazovaniego pravi najmasovno, a so toa i privle~no za kritiki ipofalbi. Toa pretstavuva predmet na raspravi vo re-~isi site zemji, bidej}i go oblikuva prviot stepen naobrazovanie koj ja nudi neophodnata soznajna podlogaza ponatamo{no prodol`uvawe i usovr{uvawe niz pro-cesite na obrazovanieto.
Na poznatoto Svetsko bienale za obrazovanie iusovr{uvawe na nastavnicite na Sorbona (1998) re~isisite prezenteri i medijatori bez isklu~ok go istaknu-vaa faktot deka nivniot vospitno-obrazoven sistem evo tranzicija. Duri i pretstavnicite od zemjite ~ii sis-temi nie gi imenuvame kako razvieni uka`uvaa na toadeka site zalo`bi za promeni vo sistemot se dvi`at konsintagmite: efikasno obrazovanie, efektivno u~i-li{te, opiplivi znaewa, ̀ ivotni ve{tini i sl. Dokazza toa se mnogubrojnite proekti koi se realiziraat nalokalno, regionalno ili nacionalno nivo i ~ii rezul-tati na bienaleto bea prezentirani.
Vo tie ramki celite na osnovnoto obrazovanienaj~esto bea definirani kako mo`nost za steknuvawesolidna osnova za ponatamo{no obrazovanie ili zasteknuvawe op{ta civilizaciska kultura kaj onoj del
ti vrednosti gi pomagaat procesite na u~ewe. U~ilni-cata s# pove}e ima obele`ja na rabotilnica vo koja us-pe{nite imaat {ansa da gi poka`at i doka`at svoitevrednosti, a pomalku uspe{nite da ~uvstvuvaat zadovol-stvo od postignatoto. Vo u~eni~kite kolektivi se afi-rmira atmosfera na zdrava konkurencija vo koja posti-gawata se razbirlivi i prifatlivi za site.
4. Na psiholo{ki plan promenite ozna~uvaat gra-dewe na povolna i podatliva psihosocijalna klima iambient koi go motiviraat u~eweto (u~e~ka sredina),razvojot na t.n. skrien kurikulum, zbogatuvaweto i ana-liti~koto fokusirawe na crnata kutija na oddele-nieto kako specifi~na organizaciona edinica za u~ewei dru`ewe. Faktite kako segment na znaewata ve}e nese edinstvena komponenta na znaewata na u~enikot,tuku eden od mnogute elementi vrz osnova na koi sevrednuva li~nosta na u~enikot. Sega se razvivaat i vre-dnuvaat i socijalnite ve{tini, sposobnostite za komu-nikacija so drugite i so izvorite na znaewa, ume{nostada se prezentira nau~enoto, izborot na pati{ta i na~iniza u~ewe, slu`ewe so pove}e izvori, sorabotkata,samoorganiziranosta i planiraweto na u~eweto i sl.
Razvojot na strategii i programi za t.n. vnatre{namotivacija na u~enicite naglaseno gi istaknuva vred-nostite na sovremenoto obrazovanie koe s# pove}e stanu-va potreba, a pomalku prinuda. Znaeweto na faktite s#pove}e se poistovetuva so sozdavaweto i neguvaweto ku-ltura na izbor, a toa indirektno zna~i kultura na li~naodgovornost kon sopstvenite potrebi i prifa}awe naposledicite kako odgovor na pogre{en ili nesoodvetenizbor. Vo taa smisla Bruner i Mar{, na primer, govo-rat za odgovornosta na op{testvoto i u~ili{teto davospituva preku ponuda na mo`nosti i razvoj na spo-sobnosti i ve{tini koi soodvetstvuvaat na li~niteinteresi, afiniteti i mo`nosti na poedinecot.
AktuelnostiObrazovni refleksii
192/2005
PROMENITE KAJ NAS
Promenite kako svetski trend vo osnovnoto obra-zovanie kaj nas se razbiraat i prifa}aat kako neminov-nost uslovena od potrebite za otvorenost ikorespondencija na na{iot sistem so razvienite sis-temi. ^estite sporedbi na na{iot i drugite sistemibazirani na uspe{noto vklu~uvawe i postigawata nau~enici - poedinci koi svoeto obrazovanie go po~nalekaj nas, a go prodol`ile nadvor od zemjata, vodat konnesoodvetni zaklu~oci i nedovolno argumentiranistavovi za dominacijata na na{iot sistem. Sporedbiteponekoga{ vodat i vo druga nasoka - na{iot obrazovensistem e nestandardiziran, stereotipen i tradi-cionalisti~ki, poln so akademizam i intelektualizam,bidej}i neguva stil na rabota so u~enicite koiprete`no pamtat, a ne razbiraat, koi znaat {to, a neumeat itn.
Vakvite ambivalentni stavovi se dol`at, pred s#,na faktot {to do pred desetina godini nemavme mo`-nost na{iot sistem da go sporeduvame so s# ona {to seslu~uva vo svetot. Zatvorenosta na obrazovniot sistem,ideolo{kite predrasudi i zalo`bite za gradewe naavtenti~no samoupravno obrazovanie izgradi uveru-vawe za nepogre{ivost na sistemot i promocija nareformi koi prete`no imaa eksteren karakter. Oviereformi ne se ni obiduvaa da navlezat vo su{tinata naproblemite na obrazovanieto i ne gi doprea negoviteprocesno - izvedbeni komponenti. Nastavata ostanu-va{e nadvor od reformskite zbidnuvawa ili, poto~no,taa stana konstanta i vo pedago{ka i vo formalno-pravna smisla. Pomalku kriti~nite pedagozi ovaa sos-tojba ja opravduvaa so potrebata od neguvawe na tradici-ite i avtenti~nosta na sistemot. Onie drugite so skriensarkazam istaknuvaa deka reformite na reformirano-to obrazovanie samo gi menuvaa nazivite na u~ili{tata.S# drugo ostanuva isto, bidej}i ne se ~uvstvuva{e pro-mena vo onoj segment kade se odviva{e dejnosta na u~i-li{teto, odnosno tamu kade se sozdava{e znaeweto -u~ilnicata.
intervencii na toj plan vo nastavnata praktika naosnovnite u~ili{ta izrodi {arenilo vo ocenkata natoa {to e dobra i kvalitetna nastava i s# po~esto zabo-ravawe na kompetenciite koi se o~ekuvaat da gi imaeden u~enik so zavr{eno osnovno obrazovanie.
Ovaa sostojba e posledica na s# u{te poddr`uvana-ta tradicionalna didaktika i metodika na rabota kojanastavnikot go promovira vo nose~ki faktor vo nasta-vata, a u~enikot s# pove}e ima slu{a~ko-nabquduva~kapozicija vo nastavata. Tradicionalnata metodika emetodika na rabota na nastavnikot. Vrz taa osnova tojprete`no go predava, objasnuva i opi{uva ona {to ezacrtano vo nastavnite programi i vo u~ebnicite. Sodrugi zborovi, nastavniot ~as e vreme koga u~enikot gosledi izlagaweto na nastavnikot. Toj nema uvid daliu~enikot go razbira ona {to mu se prezentira, dali umeeda go interpretira so sopstven re~nik i jazik, dalimo`e da go transformira vo aplikativna dejnost i sl.Dominacijata na memorira~kite sposobnosti na u~e-nikot istovremeno se do`ivuvaa kako pokazatel na us-pe{nost. Znaeweto i reprodukcijata na faktite goistisnuva prostorot za samostojno sovladuvawe i razbi-rawe na istite, za nivno sporeduvawe i sprotivstavu-vawe, kako i za kriti~ko gledawe i gradewe stav i mis-lewe kon niv. Ottamu produktot na vakvite priodi seprepoznava po toa {to u~enikot pove}e znae, a pomal-ku umee, pove}e nabrojuva, a pomalku prepoznava, pove}eopi{uva, a pomalku znae da napravi.
Dominacijata na verbalnite metodi na nastavnarabota nesomneno vodi kon produkcija na verbaliziraniznaewa koi pote{ko se identifikuvaat i transformi-raat vo prakti~ni aktivnosti na u~enikot. Sovremenitebarawa na metodi~kata nauka s# ponaglaseno stavaatakcent na procesite na u~ewe. Nastavata mora i trebada bide mesto i vreme vo ~ij tek i odvivawe u~enikotu~i (osoznava) i steknuva ve{tini i sposobnosti nau~e-nite fakti da gi transferira vo umeewa da napravine{to, da sozdade sopstvena kreacija i da vnese del odsebe vo tvorbata nare~ena znaewe vo naj{iroka smis-la na zborot. Na toj plan neophodni se seriozni napori
za menuvawe na rabotnata atmosfera vo oddelenieto pri{to u~e~kata interakcija treba da ima vode~ka uloga.Uslov za toa e podigaweto na profesionalnite kompe-tencii na nastavnikot - proces koj ne e nimalku leseni brz i koj treba da pretstavuva prioritetna zada~a nasite idni reformski zafati vo osnovnoto obrazovanie.
Vo ramkite na profesionalnoto pedago{ko uso-vr{uvawe na nastavnicite vo osnovnoto obrazovanieneophodno e definirawe i implementacija na konzis-tenten i celishoden sodr`inski korpus koj bi se odnesu-val na primena na pove}e metodi, tehniki i mikrost-rategii vo nastavata koi bi pretstavuvale uslov zasozdavawe proaktivna i rabotna atmosfera vo u~ilni-cata/rabotilnicata:
— pottiknuvawe na samostojno u~ewe na u~eni-cite;
— individualna i partnerska rabota;— u~ewe po pat na re{avawe problemi;— bura na idei;— proektno u~ewe;— grupni diskusii;— strategii na pro i kontra stavovi;— samostojno istra`uvawe (pribirawe, obrabot-
ka i sreduvawe na podatoci);— mikrostrategii na kriti~ko mislewe;— razvoj na ve{tini za koristewe na pove}e
izvori na znaewa;— proektivni tehniki i simulacii;— studija na slu~aj;— u~eni~ki debati;— izrabotka na esej/opredmeten produkt/operacija;— organizirawe na sesii za postavuvawe na celi;— vizuelna prezentacija (vizuelizacija) na fak-
ti, relacii i me|uzavisnosti;— skicirawe na idei i notirawe;— koristewe na likovni metafori;— upotreba na grafi~ki simboli;— upotreba na muzi~ki koncepti i sl.
Ponudata na ovoj sodr`inski korpus za profesi-onalno pedago{ko usovr{uvawe na nastavnicite vo
AktuelnostiObrazovni refleksii
212/2005
d-r Sne`ana Adam~eska, profesor naFilozofskiot fakultet - Institut
za pedagogija - Skopje
Aktuelnosti
ti samiot da gi vrednuva efektite od sopstveniot pro-ekten anga`man.
Koordinacijata i sorabotkata so fakultetite eneophodna i edinstveno relevantna praktika koja }e giobjektivizira rezultatite i }e ovozmo`i kontinuitetvo poddr{kata na nastavnicite. Eksternite evalvaciina proektnite aktivnosti treba da pretstavuvaat delod nivnata metodologija na realizacija, a vklu~uvawe-to na fakultetskiot kadar vo proektnite timovi }eobezbedi dragoceni povratni informacii za kvalite-tot na nivniot kadar kako produkt, a istovremeno mo`eda ja zacvrsti sigurnosta na proektnata izvedba.
Zabele{kite upateni na proektnite aktivnostivo na{eto osnovno obrazovanie ~esto se zasnovuvaat soformalni i povr{ni argumenti koi ne ja izrazuvaatsu{tinata na problemot. I pokraj desetgodi{notopraktikuvawe na proektite denes s# u{te ne mo`emeda ka`eme deka tie dobivaat forma na dvi`ewe zadidakti~ko-metodi~ka preobrazba na osnovnoto obra-zovanie. Mozai~niot karakter na nivnata primena iselektivnosta vo implementacijata sozdava {arenilokoe mo`ebi be{e opravdano za prvite nekolku godiniod nivnoto za`ivuvawe. Dosega{nite iskustva ja namet-nuvaat potrebata od objektivna i detalna evalvacija nasekoj proekt osobeno od aspekt na negovite efekti vrzpraktikata i profesionalizacijata na rabotata nanastavnicite. Toa povlekuva drugi promeni i inter-vencii koi bitno vlijaat vrz nivnata uspe{nost: redi-zajn na nastavnite programi i u~ebnicite, etablirawena model za profesionalno pedago{ko usovr{uvawe nanastavnicite, operacionalizacija na dinamikata napromeni i sl.
LITERATURA
1. Adam~eska, S.- Aktivna nastava (1996), LegisSkopje.
2. Beart, G. - Galton, M. - Inovacije u osnovnom obra-zovanju (1989), [kolske novine, Zagreb.
3. Pask, G. - Styles and strategies learning (1976), Br.J. Educ. Psychol. 46.
4. Pivac , J. - [kola u svjetu promena (1995), Institutza pedagogijska istra`ivanja Filozofskog fakulteta u Zagrebu,Zagreb.
5. Racle, G. - La pedagogie interactive, RETZ, Paris.
Obrazovni refleksii
232/2005
Aktuelnosti Obrazovni refleksii
24 2/2005
Denes povrzanosta na semejstvoto so razvojot nali~nosta, osobeno so nejziniot socijalen razvoj, s#pove}e se aktuelizira. Re~isi site pozitivni i negativ-ni strani vo socijalnoto odnesuvawe na ~ovekot, sves-no ili nesvesno, se pripi{uvaat na semejstvoto. Vli-jaej}i vrz strukturata na li~nosta na sekoja individua,slobodno mo`e da se re~e, semejstvoto posredno giopredeluva duri i op{testvenite odnosi i dinamika-ta i obratno – op{testvenata dinamikata vlijae vrzstrukturata i funkcijata na semejstvoto. Na ova osobe-no upatuvaat golem broj istra`uva~i i teoreti~arivo svetski ramki, kako: Daniel Goleman (Daniel Goleman),Dijana Baumrind (Diana Baumrind), Bronvin Fis (BronwynS. Fees), Orli Advin (Orli Advin), Dajan [makler (Dajan[makler), Lilijan Kac (Lilian Katz), Jurij Bronfen-brener Bruner, Kon i dr. Imaj}i predvid deka semej-stvoto e spona, vrska na deteto so op{testveno-kultur-niot ̀ ivot i glaven faktor vo negoviot natamo{en raz-voj, toga{ neotpovikliva e gri`ata za negovata stabil-nost, osobeno vo uslovi na multikulturno op{testvo.Ottuka proizleguva i op{testvenata opravdanost napotrebata od sledewe i intervencija na poleto na soci-jalnoto odnesuvawe na decata i na poleto na poddr{kana semejstvata vo taa smisla.
Demokratskiot op{testven model bara li~nostkoja }e umee da se nosi so predizvicite na dinami~niteop{testveni promeni. Imperativno se eksponiranau~nata paradigma za sozdavawe li~nost so samodo-verba i inicijativnost, li~nost so tolerancija i koope-rativni sposobnosti. Ovoj op{testven model o~ekuvaod li~nosta pogolemo poznavawe na sebesi i svoitepotrebi kako uslov za pogolema konstruktivna samokri-ti~nost i kriti~ki odnos kon okru`uvaweto. Nasprotiovie barawa, op{testvoto do`ivuva kriza vo eden svojnajzna~aen segment, odgovoren za postavuvawe osnovina li~nost so sopstven integritet, a toa e semejstvo-to. Vo uslovi na finansisko-materijalen kolaps, nama-len obrazoven i socijalen status na nekoi semejstva, nemo`e da se vospostavi balans vo nivnite vnatre{nisocijalno - interpersonalni odnosi. Seto toa doveduvai do kriza vo vospitno-obrazovnite vlijanija na semej-stvoto vrz decata {to se odrazuva negativno vo detskatakomunikacija so okolinata. Da ne govorime i za destruk-tivnite vlijanija koi naru{enata komunikacija mo`eda gi ima vrz razvojot na demokratskiot op{testvenmodel.
Potrebata, pak, od brza intervencija na poletona poddr{kata na semejstvata nametnuva i potreba odusoglasuvawe na dokumentite na evropsko i na svetskonivo koi go tretiraat semejstvoto i negoviot pravilenrazvoj. Imeno, neusoglasuvaweto na dokumentite pret-stavuva zanemaren ~ekor na patot kon Evropa, {to bipovleklo i posledici po odnos na obezbeduvaweto na
OP[TESTVENITE POTREBI ZA RAZVOJNA SEMEJNOTO VOSPITANIE
d-r Tatjana Koteva-Mojsovska
AktuelnostiObrazovni refleksii
252/2005
Obrazovni refleksii
dobar del od izlezot na krizata na na{eto semejstvo.Prezemaweto merki za otvorenost na dr`avata, pak, bezobezbeduvawe na zdravo detstvo vo zdravi semejni uslovimo`e da pretstavuva „lov vo matno“ . Imeno, dokolkudecata se idninata na svetot, a semejstvoto e osnova zapravilen tretman na detstvoto, toga{ negovoto nepra-vilno funkcionirawe obezbeduva neizvesna (ne)idni-na za celokupnoto op{testvo i ras~ekor so svetskitei evropskite normi za razvojot na ~ove{tvoto. Usogla-suvaweto na dokumentite, od druga strana, podrazbirapoznavawe na sostojbite na semejstvoto i efektite koigi postignuva kaj decata na nivoto na koe toa se nao|a.
Potrebata od usoglasuvawe na dokumentite poodnos na semejnoto nepre~eno funkcionirawe, a vointeres na decata, pretstavuva op{testveno opravdan~in i so obvrskata koja na{ata zemja ja ima prifatenopreku ratifikuvawe na Konvencijata za pravata nadecata. Op{testvenata opravdanost mo`eme da ja po-gledneme i od drug aspekt. Demokratizacijata na op{te-stvenite odnosi, apostrofiraj}i go zna~eweto nasamostojnosta i integritetot na individuata, s# pove}ego apostrofira semejstvoto kako osnovna i primarnavospitno-obrazovna institucija. Deteto s# pove}e stanu-va del od semejnoto sekojdnevie i semejnite obvrski,dilemi i problemi. Me|utoa, zabrzanoto tempo na re-{avawe na problemite vo dene{noto semejstvo ne mudozvoluva na deteto da fati ~ekor so nego {to doveduvado otu|uvawe na decata od semejniot ̀ ivot. „Se zakanu-va opasnost od sozdavawe ~uvstvo na beskorisnost,odvi{nost, a potrebata od postoewe da egzistira kajdecata zaradi sebe samata, no ne i zaradi nadgradu-vawe, razvivawe i tvorewe. Potrebata za gola egzis-tencija tokmu n# potsetuva na ona dobro poznatoto:‘Celta gi opravduva sredstvata’ no primeneto vo sop-stveniot ̀ ivoten opstanok, {to bi pretstavuvalo opas-nost za opstanokot na civilizacijata voop{to.“(Koteva, 1996, str. 22). Ottuka, sledeweto i dovedu-vaweto vo vrska na socijalnoto odnesuvawe na decata,u{te od nivnata predu~ili{na vozrast, so vospitniotstil na roditelite, mo`e da pridonese kon:
• sogleduvawe na egzistencijalnite sostojbi nana{eto semejstvo i na negoviot vospiten status;
• otkrivawe na pri~inite za egzistirawe na even-tualen negativen vospiten model vo semejstvata;
• prezemawe organizirani institucionalnivospitno-obrazovni merki za nadminuvawe na krizatavo socijalnoto odnesuvawe na decata i intervenirawena toa pole preku pedago{ka edukacija na semejstvata;
• prezemawe merki, na dr`avno nivo, za podobru-vawe na uslovite vo semejstvata ~ii deca na nekoj na-~in se zanemareni;
• prezemawe merki, na dr`avno nivo, za otstranu-vawe na pri~inite za razli~nite disfunkcii na semej-stvoto kako institucija.
Neprezemaweto merki vo pogled na pozitivna eg-zistencija na semejstvoto mo`e da pretstavuva destruk-tiven aspekt vo funkcioniraweto na dr`avata koe bidovelo i do destruktivnost vo pogled na li~nosta, au{te po{iroko i vo pogled na ~ove{tvoto.
Ulogata na roditelite vo razvojot na decata upatu-va na potrebata od rapidno i efikasno unapreduvawei poddr{ka na semejnoto vospitanie. Imeno, proble-mite koi go zafa}aat dene{noto semejstvo se dvi`atkon negova funkcionalna i strukturna entrofija {tovo golema mera }e go zagrozi i deteto. Takvata sostoj-ba bi trebalo da bide apel za prezemawe na soodvetnimerki na dr`avno nivo voop{to, kako i na nivo naopredeleni institucii koi se komptetentni da prido-nesat na toa pole. Dokolku semejstvoto go sfatime ka-ko osnova za ~ove{tvoto, toga{ ne mo`eme da ja apstra-hirame i izolirame dr`avata po odnos na poddr{katai razvojot na semejnoto vospitanie.
Glavnite punktovi vo koi dr`avata treba dadejstvuva vo funkcija na razvoj na semejnoto vospi-tanie treba da se slednite:
1. Podobruvawe na `ivotniot standard na seme-jstvoto i roditelite.
2. Jaknewe na stru~no-informativniot sistem vofunkcija na pedago{ka edukacija i informiranost.
3. Dejstvuvawe vo pogled na podobra gri`a zadecata i mladinata.
Vo navedenite tri nasoki potrebni se sledniteintervencii (od koi sekoja za sebe treba da rezultiraso razvojna programa):
Aktuelnosti Obrazovni refleksii
26 2/2005
– razvoj na socijalnata politika i pomo{ na semej-stvata;
– animirawe i zadol`uvawe na site soodvetniinstitucii za podigawe na pedago{kata kultura iedukacija na semejstvata (vospitno-obrazovnite insti-tucii, centrite za odmor i rekreacija na decata i mla-dite, zdravstvenite domovi, sredstvata za masovna komu-nikacija i sl.);
– podobruvawe na `ivotniot standard na semej-stvata (vrabotenost i materijalna i li~na sigurnost,semejna stabilnost i sl.);
– podobruvawe na kvalitetot na vospitno-obra-zovnite programi, nivnata realizacija i evalvacija;
– ozakonuvawe na roditelskite i detskite prava,dol`nosti i odgovornosti;
– donesuvawe nau~no fundiran kodeks, pravila istandardi na demokratsko odnesuvawe vo semejstvoto;
– formirawe poseben resor vo ramkite na dr-`avnite institucii ili soodvetno telo ~ija cel }ebide sledeweto, vrednuvaweto i razvojot na site aktiv-nosti vo vrska so intenzivirawe na kvalitetot na se-mejniot `ivot, osobeno na odnosot roditel-dete;
– sinhronizirawe na na~inot i tempoto na inter-venirawe vrz vospitniot stil na roditelite so na~inoti tempoto vo evropski ramki;
– izleguvawe nadvor od ramkite na direktnataintervencija vrz vospitniot stil i {irewe na inter-vencijata vrz onie poliwa koi indirektno bi go podob-rile vospitniot stil i vospitniot status na semej-stvoto;
– izgraduvawe sistem na gri`i za decata i mla-dite vo pogled na pravilno koristewe na slobodnotovreme, sport i rekreacija, za{tita od poroci i druginegativni vlijanija i sli~no.
Ulogata na dr`avata vo jakneweto na semejnatafunkcija niz sistemite so koi taa raspolaga, sporedJasna Zlokovi}, se dvi`i vo pove}e nasoki:
– osiguruvawe na detskite prava;– me|unarodno usoglasuvawe na standardite za
jaknewe i sproveduvawe na gri`ata za deteto;– jasna i pravilna politika kon decata i mladite;– soodvetna zakonska regulativa;
– socijalna „osetlivost“ kon semejstvata koi seegzistencijalno zagrozeni;
– jaknewe na ulogata na u~ili{teto;– povrzuvawe na u~ili{teto so roditelite;– soodvetni dostapni rekreativni programi za
decata i mladite;– vostanovuvawe mre`a na stru~na za{tita i
pomo{ na decata i mladite;– mediumska stru~na poddr{ka vo educirawe na
decata, mladite i semejstvata;– intergeneraciska pomo{;– institucionalna i stru~na vtemelenost na pre-
vencijata i na interventnata pomo{. (podvle~eno:Rosi}; Zlokovi}, 2002, str. 152.)
M. Minkler gi potencira slednite nasoki napoddr{ka od dr`avata kon semejstvoto:
– materijalna potpora, koja opfa}a materijalnapomo{, sredstva za `ivot i rabota i sl.;
– emocionalna poddr{ka, odnosno emocionalnagri`a za poedinecot i razbirawe na problemot;
– respektabilni odnosi, {to podrazbira afir-macija so koja se iska`uva po~ituvawe;
– informativna potpora - sovetuvawe i sl.;– op{ta op{testvena pomo{ koja podrazbira po-
zitivni socijalni interakcii. (spored Cohen, S. i Syme,S. 1985 - podvle~eno: Rosi}; Zlokovi}, 2002, str. 145.)
Intervencijata na planot na pedago{kata kulturana roditelite podrazbira otvorenost na site vospit-no-obrazovni institucii i asocijacii za komunikaci-ja so niv.
OD ISKUSTVATA NA DRUGITE ZEMJI VO RAZVOJOTNA RODITELSTVOTO
– dr`avno nivo-
Alarmantnite podatoci za regres vo roditel-stvoto vo 1998 godina predizvikuvaat „moralna pani-ka“ (poopstojno vo: Roberts, 2001, str. 56) poradi {toVladata na Velika Britanija prezema niza merki zaza{tita i poddr{ka na semejstvata, a posebno za podob-ruvawe na roditelstvoto vo celata zemja. Vo vrska so
AktuelnostiObrazovni refleksii
272/2005
ova Markus Roberts (Roberts, 2001, str. 56) uka`uva nazna~eweto na Zeleniot list za poddr{ka na semejstva-ta (Green Paper Supporting Families), izlezen vo noemvri,istata godina, kako klu~en dokument koj promovirapravila na vladata za razvoj na roditelstvoto i seme-jstvoto. Vo taa nasoka e promoviran i Institut nanacionalnoto semejstvo i roditelstvoto (National Familyand Parenting Institute), vo ~ii ramki e vklu~en razvoj naistra`uvawa vo domenot na roditelstvoto, razvoj na pro-gramite za poddr{ka na roditelstvoto i sl.
Soglasno so podatocite na Office for NationalStatistics, Institute for Fiscal Studies i National Children’sBureau, za porastot na razvedeni brakovi i samohraniili neven~ani roditeli vo poslednite 25-30 godini voVelika Britanija, objaveni od Dorit Braun (Braun,2001, str. 239) vo 90-te godini se odr`uvaat pove}edebati za, kako gi narekuva Braun, „dovolno dobro rodi-telstvo“ i se plasiraat pove}e od 200 izve{tai od rea-lizirani istra`uvawa. Istra`uvawata „…identi-fikuvaa rangovi na zada~i za roditelite koi bea sub-limirani vo revijata Confident Parents, ConfidentChildren…“ (Braun, 2001, str. 242). Revijata pretstavuvaelement na poddr{kata za semejstavata i za „dovolnodobroto roditelstvo“. So ovaa poddr{ka se apelira{edeka sekoe dete ima sopstvena li~nost i sopstveno mes-to vo svoeto semejstvo. Po odnos na roditelstvoto sepromoviraa strategii za jaknewe na self-konceptot naroditelite preku promocija na znaewa, razbirawa, in-formacii i ve{tini. Pokraj ova, poddr{kata vklu~uvakursevi za roditelite, bro{uri i knigi, linija napomo{, i individualna interakcija na roditelite solica od razli~ni profesii. „Ovaa poddr{ka gi praviroditelite da se ~uvstvuvaat slu{nati i razbrani…“(Braun, 2001, str. 243).
Soglasno so Konvencijata za pravata na decataVladata na Velika Britanija vo 1999 godina postavinovi inicijativi „…koi pozitivno se odrazija na ̀ ivo-tot na decata…“ (Children in society, 2001, str. 2). Vsu{-nost, stanuva zbor za programa za poddr{ka na trinivoa koja gi opfati decata od 0 do14 - godi{na vozrast:trigodi{na programa za transformacija na dr`avniotsistem za gri`i (Quality Protects): Programa za poddr{ka
na deca od 0 do 3 - godi{na vozrast i nivnite semejst-va od deprivirani sredini (Sure Start) i Nacionalnastrategija za detska gri`a, za deca od 3 do 14 - godi{navozrast, (National Childcare Strategy) koja opfati opre-muvawe na detski klubovi nadvor od u~ili{teto (poop-stojno vo: Children in society, 2001,str 3).
Vo ramkite na UNESKO funkcionira Sekcijaza rano detstvo i edukacija na semejstvoto (EarlyChildhood and Family Education) „…koja koordiniraistra`uvawa, aktivnosti i incijativi pod vodstvo naUNESKO vo domenot na gri`ata i edukacijata za rano-to detstvo i vo domenot na edukacijata na roditelitei semejstvata“. (Internet adresa: http:/www.unesco.org/education/educprog/ecf/html/eng.htm, 2002 god.)
Ovaa sekcija, me|u drugoto, dava poddr{ka na me-|unarodnite inicijativi za favorizirawe na detskitei semejnite prava koi se analogni na Konvencijata zapravata na deteto.
Po odnos na razvojnata politika za komunikaci-jata so decata vo ranoto detstvo, interesna da se spomnee Inter-agencijata za komunikaciski strategii vo ra-noto detstvo (Inter-Agency Childhood CommunicationStrategy), osnovana vo 1997 godina od UNESKO,UNICEF i Konsultativnata grupa za gri`i i edukaci-ja vo ranoto detstvo (Consultative Group on Early ChildhoodCare and Development) vo koja se vklu~eni 11 donatorskiorganizacii. (Poopstojno na Internet adresata:http:/www.unesco.org/education/educprog/ecf/infostrat/strat.htm,2002 god.)
Vo nejzinite ramki se realiziraat pove}e strate-gii i inicijativi za razvoj na programite koi se odne-suvaat na edukacijata vo ranoto detstvo i edukacija-ta na semejstvata vo razli~ni zemji.
OD ISKUSTVATA NA VOSPITNO-OBRAZOVNITE INSTITUCII VO VELIKA BRITANIJA
Velika Britanija ima bogato iskustvo i vo pri-menata na edukacijata na roditelite vo ramkite naobrazovnite institucii (Nursery i Primary School).Interesen e podatokot deka tie imaat bogata lepeza
Aktuelnosti Obrazovni refleksii
28 2/2005
na strategii na vrednuvawe na detskite dostignuvawa,vklu~uvaj}i go i nivnoto socijalno odnesuvawe. Vo taasmisla otvoraat posebni bogati dosijea za sekoe detekade gi ~uvaat site detski trudovi, rezultati od aktiv-nosti i snimeni situacii na komunikacijata na deca-ta so okolinata. Vo niv se nao|aat i fakti~ki podatoci,kako i efektite od komunikacijata i rabotata na insti-tucijata so roditelite na decata.
Roditelite imaat pristap do dosieto na svoetodete koe pretstavuva potkrepa na misleweto na vospitu-va~ite po odnos na potrebnite merki vo razvojot na dete-to. Pokraj toa, vo vospitno-obrazovnite instituciivo Velika Britanija ima razviena praktika na izrabot-ka na stru~no-propaganden materijal za roditelite,koj opfa}a pove}e oblasti: zdravstvoto, nutricioniz-mot, komunikacijata (na koja $ se posvetuva duri i naj-golemo vnimanie), psihologijata, pedagogijata, ekonomi-jata (informacii za artikli so podostapni ceni), potoainformacii od oblasta na kulturata, informacii zakulturni nastani koi bi mo`ele da gi posetat i sli~no.Informaciite vo vrska so odnosot roditel - dete seprika`ani na interesen i dostapen na~in, ne navredu-vaj}i gi roditelite i uka`uvaj}i im na pozitivnite inegativnite strani na nekoi postapki so decata voopredeleni situacii. Vo taa smisla, interesen e podato-kot za na~inot na koj tamu se realizira pedago{kataedukacija na semejstvata. Kreiraweto na politikata zaedukacija na roditelite, upravuvaweto i kontrolata voovoj domen, kako, vpro~em, i voop{to, e prepu{tena naAvtoritetite na lokalnata obrazovnata uprava (LocalEducation Autority – LEA), kade se izrabotuva vodi~ zavklu~uvawe na roditelite vo u~ili{tata. Takov doku-ment, na primer (vo ramkite na LEA - Liverpul), pret-stavuva: Liverpool LEA Guidelines for Involving Parents WhoHave Basik Skills Needs. Osnovnata zada~a na instituci-ite, spored ovoj dokument, e da iniciraat doverba kajroditelite kon vospitniot kadar na u~ili{teto, po{to vospostavuvaat komunikacija i gi zapoznavaat ro-ditelite so kurikulumot, pottiknuvaj}i kaj niv osnovnive{tini na vospitna komunikacija so decata.
Za potrebite na edukacijata na roditelite formi-rani se prostorii za komunikacija so roditelite,
sostaveni od razli~ni kat~iwa kade sekoj roditel mo`eda gi zadovoli svoite interesi. Vo nea se sodr`ani: bib-liote~no kat~e, informativno kat~e, tvore~ko, re-kreativno, debatno kat~e, mirno ili kat~e za opu{tawe,kat~e za dru`ewe i rabota so svoeto dete i sl. Vo pros-torijata ili e prisutno postojano vraboteno lice ilinedelno (mese~no), na osnova na de`urstva, se menuva-at vrabotenite vospitno-obrazovni lica. Ova lice imaza zada~a poopstojno da mu pomogne na roditelot vo ne-govoto informirawe, kako vo odnos na sekojdnevnitetemi, taka i vo odnos na stru~nata literatura koja e,isto taka, dostapna na roditelite. Koga }e se soberatpove}e roditeli obi~no se praktikuva debata na odrede-na tema, koja se organizira i redovno vo ramkite napredvidenite programi i planovi na u~ili{teto iligradinkata. Roditelite vo ovie prostorii ~esto patidobivaat i obvrski za rabota so svoite deca doma, socel da se pridonese kon zgolemuvawe na zaedni~ki po-minatoto vreme.
Pri na{ata poseta na ovaa prostorija naidovmena studenti koi imaa za zada~a da go nabquduvaat intere-sot na roditelite kon pra{awa od oblasta na detskiotrazvoj i dobroto roditelstvo, kako i reakciite nakadarot vo vrska so toa. Toa bea studenti od IV godinana Univerzitetot vo Liverpul – Oddel za obrazovanie(Liverpool Hope University Colege- Department of Education)koi, educiraj}i se za vospituva~i, vo toj period izrabo-tuvaa „Istra`uva~ki dnevnik“ (Research Deary), za spome-natata problematika.
Edukacijata na roditelite preku obrazovniteinstitucii e normativno regulirana i strategiskivodena, kako {to e ponapred spomenato, od lokalnatauprava i od samata obrazovna institucija.
REZIME
Semejstvoto ima zna~ajna uloga vo socijalniotrazvoj na sekoja li~nost. Mo`e da se re~e deka toa nosidel od odgovornosta za me|u~ove~kite odnosi vo po{i-roki ramki, za {to govorat i mnogu nau~ni soznanija.Trgnuvaj}i od negovata uloga vo razvojot na ~ove{tvoto
AktuelnostiObrazovni refleksii
292/2005
neotpovikliva e potrebata od involvirawe na dr`avatavo razvojot na semejnoto vospitanie. Imeno, taa vo funk-cija na poddr{ka i razvoj na semejnoto vospitanie trebada dejstvuva vo nasoka na polifunkcionalnosta na semej-stvoto, obezbeduvaj}i nepre~eno realizirawe na sitesemejni funkcii koi posredno ili neposredno vlijaati vrz kvalitetot na semejnata vospitna funkcija.
Vo taa nasoka interesni se iskustvata na VelikaBritanija koja, po do`iveanata „moralna panika“ vo1998 godina, na dr`avno nivo prezema niza merki za„dobro roditelstvo“. Golem broj od niv rezultiraat sozajaknat informativen sistem vo funkcija na edukaci-ja na roditelite, kako i so sistem na strategii za jak-newe na self-konceptot na roditelite. Vo ovaa akcijavo golema mera se vklu~uvaat i obrazovnite institu-cii, koi za taa cel imaat izgradeno serija strategii iprogrami za razvoj na roditelstvoto.
LITERATURA
1. Braj{a, P. (1990), Druk~iji pogled na brak i obitelj,Zagreb: Globus.
2. Braun, D. (2001), „Perspectives on Parenting“.Children in Society – Contemporary Theory, Policy andPractice. London. The Open University.
3. Bronfenbrener, J. (1997), „Ekologija ljudskog razvo-ja“ Beograd: Zavod za ud`benike i nastavna sredstva.
4. Bruner, J. (2000), Kultura obrazovanja, Zagreb:Eduka.
5. Goleman, D. (2002), Emocionalna inteligencija,Beograd: Geopoetika.
6. Desirable Outcomes for Children’s Learning (onEntering Compulsory Education), (1999), England:Department for education and Employment.
7. Katz, G.L.; McClelian, E. D. (1997), Poticanje razvo-ja dje~je socijalne kompetencije (uloga odgajateljica i u~itelji-ca), Zagreb: EDUCA.
8. Kon, S. I. (1988), Dete i kultura (prevod), Beograd:Zavod za ud`benike i nastavna sredstva.
9. Li~, E. (2002), Kultura i komunikacija, Beograd:Biblioteka XX vek.
10. Pjurkovska-Petrovi}, K. (1994), Roditeljske ulogei socijalni razvoj deteta. Zbornik Instituta za pedago{kaistra`ivanja, br. 26, Beograd, Institut za pedago{ka istra`iva-nja.
11. Research Diary for Semestar 3, (1999), Liverpool:Liverpool Hope University College.
12. Roberts, M (2001), „Childcare Policy“ Children inSociety – Contemporary Theory, Policy and Practice. London:The Open University.
13. Rosi}, V. Zlokovi}, J. (2002), Prilozi obiteq-skoj pedagogiji, Rijeka: Filozofski fakultet u Rijeci– odsjek za pedagogiju.
14. Tassoni , P & Bulman, K. (1999), Early Year Careand Education. Oxford: Heinemann Educational Publishers.
15. Juul, J. (2001), Va{e kompetentno dete. Zagreb:Educa.
Aktuelnosti
d-r Tatjana Koteva - Mojsovska, Pedago{kifakultet - Skopje
Od praktikataObrazovni refleksii
312/2005
Fehim Huskovi} – Razgovor, 2003 / maslo na lesonit, 80 h 100
Od praktikataObrazovni refleksii
332/2005
MODEL NA NASTAVNO-CELNOPLANIRAWE NA NASTAVATA VO
SREDNOTO STRU^NO OBRAZOVANIE
Ratka JanevskaVioleta Grujevska
VOVED
Mal e brojot na profesii pri koi podgotovkatana rabotnite zada~i e tolku zna~ajna kako {to e podgo-tovkata na nastavnikot za procesot na pou~uvawe. Bezogled na rabotnoto iskustvo na nastavnicite vo proce-sot na pou~uvawe, planiraweto i podgotovkata na nasta-vata podednakvo se zna~ajni kako za nastavnicite po-~etnici, taka i za nastavnicite so pogolemo rabotnoiskustvo. Spored Gustav [ilih, koj vo knigata Osvrtvo op{tata didaktika napi{al „uspe{en ~as bezpodgotovka e samo slu~aj, a ne pravilo“, a d-r VladimirPoqak vo svojata kniga Didaktika smeta deka „nasta-ven ~as bez kakva bilo podgotovka e odnapred osuden naneuspeh“.
Potrebata od permanentno planirawe i podgot-vuvawe na vospitno-obrazovnata rabota proizleguva iod faktot {to sekoja godina nastavnikot raboti sorazli~ni paralelki i u~enici, kako i so inoviraninastavni programi, novi tehniki i tehnologii.
Planiraweto i podgotovkata na nastavata dobi-va na zna~ewe i vo povrzuvaweto na op{toobrazovniteso stru~no-teoretskite predmeti i prakti~nata obuka,odnosno planiraweto na timskata rabota vo u~ili{teto.
So proektot Programa za reforma na srednotostru~no obrazovanie se napu{ti modelot na nastavno-sodr`inskoto planirawe, a se pristapi kon nastavno-celnoto planirawe i programirawe na vospitno-obra-zovniot proces, so {to se nametnuva potrebata od pro-mena na pristapot vo planiraweto i programirawetona nastavata kako na godi{no nivo, taka i na izvedbenonivo, odnosno na nivo na ~as.
Poradi toa {to modelite na planirawe i podgo-tovka koi se naj~esto vo primena, ne korespondiraat sonastavno-celnoto programirawe, celta na ovoj trud eso modelot {to se nudi na nastavnicite da im se olesnitransformacijata na celite od nastavnata programa docelite na nastavniot ~as, kako pri izgotvuvaweto nagodi{noto i tematskoto planirawe, taka i pri dnev-nata podgotovka.
GODI[NO PLANIRAWE
Godi{noto planirawe pretstavuva op{ta orienta-ciona ramka za vospitno-obrazovnata rabota na nastavnikotpo odreden predmet vo tekot na u~ebnata godina.
Godi{noto planirawe e smisleno proektirawena vospitno-obrazovnata rabota na nastavnikot za pos-tigawe na celite i dava pregled na tematskite celinikoi se opfateni so nastavnata programa. Pokraj toa,so godi{noto planirawe se dobiva pretstava za uslovi-te za realizacija na nastavnata programa, vremenska-ta ramka za nejzinata realizacija, makrometodite napou~uvawe i u~ewe, potrebata od nagledni sredstva ipomagala, korelacijata so drugite nastavni predmetii sodr`ini, kako i potrebnata literatura.
Vo kolonata za celite na tabelata se vnesuvaatcelite na nastavnata programa za konkretnata temat-ska celina. Vo slednata kolona e navedena zastapenos-ta na celite od kognitivnoto, afektivnoto i psiho-motornoto podra~je vo tematskata celina.
Vo kolonata na mikroartikulacijata se vnesuva-at sodr`inite koi treba da se realiziraat za da se pos-tignat celite od tematskata celina.
Slednata kolona e nameneta za opredeluvawe nabrojot na ~asovite za postigawe na celite, kako i za ori-entacionata vremenska ramka za nivnoto postigawe.
Za uspe{no postigawe na celite potrebno e plani-rawe na adekvatni mikrometodi na pou~uvawe i u~ewe,kako i obezbeduvawe na soodvetni nastavni pomagalai materijali {to treba da se vnesat vo slednata kolona.
PLANIRAWE NA NASTAVNIOT ^AS
Planiraweto na nastavniot ~as pretstavuva pod-gotovka na nastavata na neposredno izvedbeno nivo.So planiraweto i izgotvuvaweto na podgotovkata zanastaven ~as, nastavnikot obezbeduva kvalitetna nas-tava.
Vo tekot na izgotvuvaweto na dnevnata podgotov-ka nastavnikot ima jasna slika za uslovite za rabota vou~ili{teto, mo`nostite i motiviranosta na u~eniciteza u~ewe i vrz osnova na toa soznanie toj mo`e da gi opre-deluva celite koi treba da se postignat na ~asot.
Vo ramkite na planiraweto e i izgotvuvaweto nadnevnata podgotovka. Vo dnevnata podgotovka se vgra-deni elementite: identifikacioni podatoci, celi nanastavniot ~as, aktivnosti na nastavnikot i u~enikot,tehniki na u~ewe i pou~uvawe, formi na nastavna rabo-ta, nastavni pomagala i materijali, literatura, kore-lacija, kako i sogleduvawata na nastavnikot od reali-zacijata na nastavniot ~as.
Uspe{noto planirawe zna~i dobro opredeluvawena celite na ~asot. Pritoa nastavnikot treba da giplanira onie celi koi mo`at da se postignat. Brojotna planiranite celi ne treba da e golem. Za postigawena celite vo ramkite na organizacijata na ~asot, nas-tavnikot gi planira tehnikite na pou~uvawe i u~ewe,
Od praktikata Obrazovni refleksii
34 2/2005
Vo modelot za godi{noto planirawe {to se nudiopfateni se identifikacionite podatoci za nastavni-ot predmet (ime na predmetot, negovata godi{na i ne-delna zastapenost, godina na izu~uvawe, struka i obrazo-ven profil). Isto taka, opfateni se op{tite celi nanastavnata programa, makrometodite na pou~uvawe iu~ewe, onie nagledni sredstva koi se od op{t interesza postigawe na celite od programata, korelacijata po-me|u nastavnite predmeti i sodr`ini, kako i potreb-nata literatura. Sostaven del na godi{noto planira-we e tabelata vo koja e opfateno ras~lenuvaweto (mak-roartikulacijata) na nastavnata programa na tematskicelini, brojot na ~asovite za postigawe na celite, ka-ko i orientacionoto vreme za nivnoto postigawe.
Na krajot e daden prostor za nastavnikot da gi vne-se svoite sogleduvawa od realizacijata na programatai istite da gi vgradi vo izgotvuvaweto na godi{notoplanirawe za slednata u~ebna godina.
Pri izrabotuvaweto na godi{noto planirawenastavnikot treba da go sledi godi{niot kalendar nau~ili{teto za da ne se prekinuva kontinuitetot natematskite celini.
PLANIRAWE NA TEMATSKATA CELINA
Tematskoto planirawe e prodol`eno godi{noplanirawe koe se izveduva vo posledovatelni vremen-ski ramki. So nego se opredeluva ekstenzitetot, inten-zitetot i logi~kata struktura na tematskata celina vozavisnost od brojot na ~asovite i korelacijata so dru-gite nastavni temi i predmeti.
Sostaven del na tematskoto planirawe se naslo-vot i celite na tematskata celina, kako i nivnata mi-kroartikulacija (transformacija na celite vo nastav-ni sodr`ini). Vo ponudeniot model za planirawe na te-matskata celina, isto taka, sostaven del e vremeto zapostigawe na celite, mikrometodite za pou~uvawe iu~ewe, nastavnite pomagala i materijali, korelacija-ta me|u tematskite celini i predmetite, literatura-ta, kako i sogleduvawata na nastavnikot od realizaci-jata na istata, a so cel da se podobri kvalitetot na sled-noto planirawe.
nastavnite materijali, svoite aktivnosti, kako i ak-tivnostite na u~enicite.
Vo prilog na materijalot e ponuden model na dnev-na podgotovka i planirawe na nastaven ~as. Pravo na nas-tavnikot e da izbere koj model na planirawe i podgotov-ka odgovara za negovata nastavna rabota za konkreten ~as.
So ovie modeli ne se ograni~uva kreativnosta nanastavnikot vo planiraweto i podgotvuvaweto na nas-tavata, naprotiv toj mo`e da ja planira svojata vospit-no-obrazovna rabota i spored sopstven model vo kojtreba da se opfateni elementite: celi, sodr`ini, nas-tavni sredstva i pomagala, nastavni formi i metodi,organizacija, evalvacija i samoevalvacija. Pokraj toa,dokolku za nekoi od ~asovite ima potreba od speci-fi~ni podgotovki, bitni za realizacijata na ~asot/~aso-vite tie treba da se navedat vo podgotovkata. Istotaka, bitno za nastavnikot e da gi zabele`i svoite re-zultati i propusti vo realizacijata na ~asot vo delot„Sogleduvawe od realizacijata“, so {to se vr{i samo-vrednuvawe.
Celi na nastavnata programaU~enikot:– da gi razlikuva metalite i nivnite leguri spored nivnitesvojstva i upotreba;– da gi povrzuva svojstvata na ̀ elezoto spored sostavot napridru`nite elementi i elementite za legirawe so pri-menata;– da go razlikuva `elezoto od ~elikot spored prisustvo-to na jaglerod i legirnite elementi;– da gi identifikuva visokolegiranite ~elici i niskole-giranite ~elici spored nivnata primena;– da razviva navika za koristewe na standardi za ozna~u-vawe na metalite i legurite;– da otkriva spored standardi primena na materijali zarazni obrabotki;– da gi identifikuva termi~kite i termohemiskiteobrabotki;– da ja poznava primenata na oboenite metali i nivniteleguri vo ma{instvoto spored nivnite mehani~ki i tehno-lo{ki svojstva;– da gi identifikuva izolacionite materijali; – da gi objasni pri~insko-posledi~nite vrski pri pojava-ta na korozija;– da gi razlikuva gorivata spored namenata, agregatnatasostojba i nivniot postanok;– da se osposobi za koristewe na priborot za merewe i uni-verzalen aglomer;– da go koristi priborot za kontrola (etaloni, kalibri,komparator);– da zacrtuva, obele`uva i ozna~uva;– da go koristi alatot za ra~na obrabotka so re`ewe i gre-bewe;– da gi poznava ma{inite za obrabotka so simnuvawe nastruganici, kako i postapkite na obrabotka;– da ja razlikuva obrabotkata so plasti~na deformacijaod obrabotkata so re`ewe;– da primenuva li~ni i kolektivni za{titni sredstva prira~na i ma{inska obrabotka;– da razviva pozitiven stav kon rabotata i sredstvata zarabota;– da razviva sposobnosti za timska rabota.
Od praktikataObrazovni refleksii
352/2005
U~ili{te: .........................................................................U~ebna godina: ................................................
GODI[NO PLANIRAWE NAVOSPITNO-OBRAZOVNATA RABOTA
Nastaven predmet: tehnologija na obrabotkaBroj na ~asovi godi{no: 180Broj na ~asovi nedelno: 5Godina na izu~uvawe / paralelki: I
Struka: ma{inskaObrazoven profil: ma{inski tehni~ar za proizvodst-vo, ma{insko-energetski tehni~ar
Datum na predavawe: 05.09.2005 godina
Nastavnik
PLANIRAWE NA TEMATSKA CELINA
Od praktikata Obrazovni refleksii
36 2/2005
Nagledni sredstva i pomagala: primeroci od metali i niv-nite leguri, sliki so strukturi na metali, {emi na teh-nologii na dobivawe na metali, primeroci od korodiranimaterijali, {emi od uredi za ispituvawe na materijalite,primeroci od goriva i izolaciski materijali, kako ikompjuteri, grafoskop i dr.Sekoj u~enik treba da ima rabotno mesto vo u~ili{natarabotilnica za ra~na obrabotka, opremena spored Norma-tivot za oprema za prakti~nata nastava.
Korelacija so nastavnite predmeti od osnovnoto obrazova-nie: hemija, fizika i op{totehni~ko obrazovanie.
Sogleduvawe od realizacijata
Literatura: Tehnologija na metalstvo - GTZ, specijalnoizdanie, tehni~ka enciklopedija, u~ebnik, Internet,stru~ni spisanija.
Makrometodi na pou~uvawe:
– verbalno-tekstualna;– ilustrativno-demonstrativna;– prakti~no-eksperimentalna.
Red.br. Makroartikulacija
Broj na ~asovi za postigawena celite
Vreme na re-alizacija
Novmate-rijal
Prakti-~na nas-tava,ve`bi
Proek-tni za-da~i
Prove-ruvawei vred-nuvawe
1. Metali, leguri inivnite strukturi
6 - - 1 01.09 - 10.09
2. @elezo 8 - - 2 11.10 - 20.10
3. ^elik 9 - - 3 21.10 - 05.11
4. Termi~ka i termo-hemiska obrabotka
6 - - 2 06.11 - 12.11
5. Oboeni metali inivnite leguri
9 - - 3 12.11 - 01.12
6. Korozija i za{tita odkorozija
4 - - 1 01.12 - 12.12
7. Nemetali i kompozitnimaterijali
6 - - 2 14.12 - 24.12
8. Goriva, maziva, voda 4 - - 1 25.12 - 30.12
9. Ispituvawe na materi-jalite
6 - - 1 15.01 - 30.01
10. Merewe i kontrola 4 22 - - 01.02 - 04.03
11. Obrabotka so re`ewe iza{tita pri rabota
5 45 20 - 05.03 - 18.05
12. Plasti~na obrabotka 6 - - 4 20.05 - 10.06
Vkupno ~asovi: 73 67 20 20
Struka: ma{inska
Obrazoven profil: ma{inski tehni~ar za proizvodstvo i ma{insko-energetski tehni~ar
Nastaven predmet: tehnologija na obrabotka
Godina: I
Tematska celina: Oboeni metali i nivnite leguri
Vkupno ~asovi: 12
Vreme na realizacija:
Konkretni celi K A P Mikroartikula-cija
^asoviza pos-tigawena ce-lite
Naglednipomagala imaterijali
- U~enikot da godefinira poimotoboeni metali i dagi klasificira;
2 0 0 Oboeni metalii nivnataklasifikacija
1 ~as Kolekcija odoboeni meta-li
- da gi poznava fi-zi~ko-hemiskite imehani~ko-tehno-lo{kite svojstva nabakarot i tehnolo-gijata na dobivawe;
2 0 0 Tehnologija nadobivawe bakari negoviteleguri
3 ~asa Bakarni`ici, cevki iukrasnigotoviproizvodi,sliki, {emi
Legenda
Od praktikataObrazovni refleksii
372/2005
PODGOTOVKA ZA NASTAVEN ^AS- da ja objasnuvatehnologijata na dobi-vawe na olovo, cink ikalaj;
- da ja poznava primena-ta na legurite na olovoi cink i kalaj;
2 0 1 Tehnologija nadobivawe olo-vo, cink, kalaj,leguri na olo-vo, cink, kalaji nivnata pri-mena
4 ~asa Olovnicevki, po-cinkuvanlim, kalai-san lim,epruveti odcink, kalaj-na `ica,sliki i{emi
- da ja poznava prime-nata na nikelot inegovite leguri;
2 0 1 Tehnologija nadobivawe ni-kel i negoviteleguri dobi-vawe i prime-na na nikelot
2 ~asa Primerociod poniklu-van lim imaterijali
- da ja sporeduva pri-menata na lesnite ite{kite metali.
2 0 1 Tehnologijana aluminiumi magnezium
2 ~asa Primerociod alumini-um i negovi-te leguri
Mikrometodi napou~uvawe i u~ewe
Mre`a na dis-kusija; u~eni~-ki pra{awa zacelishodno u-~ewe, igrawena ulogi, proe-ktni zada~i idr.
Korelacija me|u nas-tavnite predmeti isodr`ini
Korelacija sonastavnitesodr`ini zasvojstvata nametalite
Literatura D-r NikolaNa~evskiMetalurgijana oboeni me-tali, Inter-net, prira~ni-ci i standardi
Sogleduvawa od reali-zacijata
Simboli:K-Celi od kognitivnoto podra~jeP- Celi od psihomotornoto podra~jeA- Celi od afektivnoto podra~je
Zastapenost na celite:O- ne se ili se malkuzastapeni1- zastapeni na sredno nivo2- celosno zastapeni
Nastavnik
Nastavnik:
Predmet: tehnologija na obrabotka
Godina: I
Nastavna edinica: Tehnologija na aluminiumski leguri
Tip na ~asot: nov materijal
Celi na ~asot: - u~enikot da gi opi{uva postapkite na dobivawealuminium i negovite leguri;- da gi identifikuva oznakite na aluminiumot i negovite leguri;- da vr{i klasifikacija na aluminiumskite leguri spored primenata.
Aktivnosti na ~asot
Nastavnikot: U~enikot:
- osmisluva izjava za lesni metaliso koja gi provocira u~enicite ija pi{uva na tabla ili golem listhartija;- u~enicite gi deli vo parovi;- od poedinci bara da gi navedatkarakteristikite na lesnite me-tali ili deli primeroci od alumi-nium i negovite leguri;- na hartija ili tabla gi izdvojuvaonie odgovori koi odgovaraat napostavenata sodr`ina;- na u~enicite im deli tekst iliusno izlaga za svojstvata i prime-nata na aluminiumot i negoviteleguri;- dava odgovori ili gi upatuva u~e-nicite da pobaraat odgovori odInternet;- gi naveduva u~enicite na diskusija;- podeluva test za proverka na pos-tigawata na celite na ~asot.
- pravi lista na pra{awa za koisaka da dobie odgovor za lesnitemetali;- pravi lista na svojstvata na alu-miniumot i negovite leguri i ne-govata primena;- gi nabrojuva svojstvata i kade seupotrebuva aluminiumot i nego-vite leguri;- go ~ita podeleniot tekst;- vo parovi, a potoa vo grupi ginabrojuva svojstvata i primenatana aluminiumot i negovite le-guri;- postavuva pra{awa na koi nedobil odgovor so ~itaweto na tek-stot ili od prezentacijata na nas-tavnikot;- ve`ba sopstvena tehnika na pos-tavuvawe na pra{awa i u~ewe.
Primeneti tehniki na u~ewe ipou~uvawe
UPCU - U~eni~ki pra{awa zacelishodno u~ewe
Formi na nastavnata rabota Grupna rabota i rabota voparovi (tandem)
Nastavni sredstva i pomagala @ica od aluminium, gotovi pred-meti od aluminium i negoviteleguri, {emi i sliki od agregatiza dobivawe na aluminium
Literatura U~ebnik, podgotven materijal odnastavnikot, tehni~ka enciklope-dija, Internet, standardi i pri-ra~nik
Nastavnik
Od praktikata Obrazovni refleksii
38 2/2005
Korelacija Hemija od osnovnoto u~ili{te
Sogleduvawa na nastavnikot
U~ili{te: .........................................................................U~ebna godina: ................................................
GODI[NO PLANIRAWE NAVOSPITNO-OBRAZOVNATA RABOTA
Natsaven predmet: tekstilni suroviniBroj na ~asovi godi{no: 108Broj na ~asovi nedelno: 3Godina na izu~uvawe / paralelki: I
Struka: tekstilnaObrazoven profil: tekstilen konfekciski tehni~ar
Datum na predavawe: 05.09.2005 godina
Nastavnik
Celi na nastavnata programa
U~enikot:– da vr{i klasifikacija na prirodnite vlakna koi se koristatkako tekstilni surovini;– da go sfati zna~eweto na osnovnite i sporednite svojstva naprirodnite tekstilni vlakna;– da go razbere zna~eweto na rastitelnite vlakna;– da gi sporeduva pamu~nite, lenenite, konopenite, jutenite ikokosovite vlakna spred nivnite karakteristi~ni svojstva;– da go poznava zna~eweto na `ivotinskite vlakna;– da spreduva volna, vlakna od drugi `ivotni i svila spored -nivnite karakteristi~ni svojstva;– da razlikuva vlakna od rastitelno i `ivotinsko poteklo prigorewe;– da ja sfati primenata na prirodnite vlakna kako surovini votekstilnata industrija;– da rakuva so mikroskop i da podgotvuva preparati zamiikroskopirawe;– da razviva ve{tini za sorabotka vo grupi.
Makrometodi za pou~uvawe i u~ewe:
– verbalno-tekstualni;– ilustrativno-demonstrativni;– prakti~no-eksperimentalni.
Nagledni sredstva i pomagala: kompjuter, grafoskop, mikroskopi,snimeni nastavni materijali koi go tretiraat odgleduvaweto idobivaweto na prirodnite vlakna, mostri od prirodni vlakna, tek-stilni proizvodi od prirodni vlakna, katalozi, stru~ni spisani-ja i drugi nastavni sredstva i pomagala.
Korelacija: tehnologija na tekstilot
Literatura: u~ebnik, prira~nici, tekstilni enciklopedii,Internet i sl.
Od praktikataObrazovni refleksii
392/2005
Sogleduvawa na nastavnikot od realizacijata
Red.br. Makroartikulacija
Broj na ~asovi za postigawe na celiteVreme na realizacijaNov materi-
jalPrakti~nanastava, ve`bi
Proektni zada-~i
Proveruvawe ivrednuvawe
1.Tekstilni vlakna i nivnitekarakteristi~ni svojstva 5 2 / 3 septemvri
2.
Rastitelni vlakna– hemiska gradba 5 1 / 2
od oktomvri do fevruari– vlakna od seme 15 2 4 5
– vlakna od kora 12 1 2 4
– vlakna od plodovi i lisja 5 / / 2
3.
@ivotinski vlakna– hemiska gradba– volna
15 2 3 2od mart do maj
– svila 7 1 4 5
Vkupno ~asovi: 64 9 12 23
Od praktikata Obrazovni refleksii
40 2/2005
PLANIRAWE NA TEMATSKA CELINA
Struka: tekstilna
Obrazoven profil: tekstilen konfekciski tehni~ar
Nastaven predmet: tekstilni surovini Godina: I
Tematska celina: tekstilni vlakna i nivnite karakteristi~nisvojstva
Vkupno ~asovi: 10
Vreme na realizacija:od 01. 09. do 25. 09.
Konkretni celiK A P
Mikroartikulacija ^asovi za postigawena celite
Nastavni pomagalai materijali
U~enikot da go objasnuvapoimot vlaknesta materija;
2 0 0 Tekstilni vlakna inivnata primena
2 ~asa
– da ja sfati podelbata na prirod-nite vlakna kako tekstilni suro-vini;– da go ~ita dijagramot za podel-bata na tekstilnite vlakna;
2 0 1 Podelba na tekstilnitevlakna 1 ~as
Blok - dijagram zapodelbata na tek-stilnite vlakna
- da gi razlikuva prirodnite vlak-na spored svojstvata;– da gi klasificira prirodnitevlakna na dadeni takstilni proiz-vodi;– da go sfati vlijanieto na karak-teristi~nite svojstva na tekstil-nite vlakna, zna~ajni za tehno-lo{kiot proces na prerabotka ikvalitet na gotoviot proizvod.
2 0 1Karakteristi~nisvojstva na prirodnitevlakna
7 ~asa
Primeroci od pri-rodni vlakna;- proizvodi od pri-rodni vlakna
Mikrometodi na pou~uvawe iu~ewe
Kontekstualni metodi na pou~uvawe i u~ewe:– u~ewe so tebela na zborovi;– razvivawe na aktivno u~ewe so pomo{ na UPCU(u~eni~ki pra{awa za celishodno u~ewe);– mre`a na diskusija/debata.
Korelacija me|u tematskitecelini i me|u predmetite
Tehnologija na tekstilot -tehnologija na predewe.
Literatura Tekstilni surovini-u~ebnik za I godinaMaterijal simnat od Internet
Od praktikataObrazovni refleksii
412/2005
Legenda
Simboli:K- celi od kognitivnoto podra~jeP- celi od psihomotornoto podra~jeA- celi od afektivnoto podra~je
Zastapenost na celite:0 - ne e ili pomalku e zastapena1 - zastapena na sredno nivo2 - polna zastapenost
Nastavnik
PODGOTOVKA ZA NASTAVEN ^AS
Nastavnik:
Predmet: tekstilni surovini Godina: I
Nastavna edinica: Finost na prirodnite tekstilni vlakna
Tip na ~asot: ve`bi
Celi na ~asot: – u~enikot da ~ita finost na prirodni tekstilni vlakna od deklaracii na razli~ni vidovi tekstilniproizvodi.
Aktivnosti na ~asot
Nastavnikot: U~enikot:
– ja deli paralelkata vo grupi i parovi;– nastavnikot bara od sekoj par da napravi lista nakarakteristi~nite svojstva na prirodnite tekstilnivlakna, a eden u~enik istite da gi napi{e na golemlist hartija ili na {kolskata tabla;– deli deklaracii od razli~ni tekstilni proizvodiizraboteni od prirodni vlakna (konci za {iewe,pletewe, vezewe);– gi naso~uva u~enicite na diskusija.
– pravi lista na karakteristi~nite svojstva na prirod-nite tekstilni vlakna;– diskutira za svojstvata na prirodnite tekstilni vlak-na;– gi podreduva dobienite deklaracii, gi ~ita i gi odde-luva numeraciite za finost na tekstilnite vlakna;– sostavuva tabela za finosta na prirodnite vlakna voproizvodite od dobienite deklaracii;– sekoja grupa gi iznesuva svoite argumenti.
Nastavni tehniki U~ewe preku tebela na zborovi
Formi na nastavnata rabota Grupna rabotaRabota vo parovi (tandem)
Od praktikata Obrazovni refleksii
42 2/2005
Ratka Janevska, sovetnik vo BROVioleta Grujevska, sovetnik vo BRO
Korelacija Tehnologija na tekstilot-tehnologija na predewe
Literatura Tekstilni surovini-u~ebnik za I godinaMaterijal simnat od Internet
Sogleduvawa na nastavnikot od realizacijata na nas-tavata (samovrednuvawe)
Nastavnik
LITERATURA:
1. Valentin Kuble, Pripravqawe u~iteqev na vzgojno-izo-bra`evalno delo, 1994 Maribor.
2. Kiro Poposki, „Planirawe i podgotovka na nastava-ta i drugata vospitno-obrazovna rabota i nivno ocenu-vawe“ seminarski materijali - 1998 godina.
3. Ratka Janevska, Violeta Grujevska, „Planirawe ipodgotovka na nastavata vo stru~noto obrazovanie“- seminarski materijali 2002 godina.
4. Seminarski materijali od proektot na Germanskatavlada za „Balkanska mre`a na modulareni sistemi“-INVENT.
Od praktikataObrazovni refleksii
432/2005
Anotacija: Tekstot pretstavuva soop{tenie vokoe se izneseni rezultatite od analizata na pogre{niteodgovori {to vo testovite spored karakteristikite naznaewata po istorija gi dadoa u~enicite od petto, {es-to i sedmo oddelenie.
Tekstot im e namenet na site koi se zanimavaatso vospitno-obrazovna rabota.
Klu~ni zborovi: pogre{en odgovor, analiza nagre{kite, elementaren vid gre{ka, voop{ten priod voanalizata na gre{kite, karakteristiki na znaewata.
VOVED
Vo tekstot se izneseni rezultatite od analizatana pogre{nite odgovori {to na testot po istorija ginapravija u~enicite od sedmo oddelenie. Testirawetoe izvr{eno vo vrska so proveruvawe na postignatostana celite od sproveduvaweto na proektot „Osposobuva-we na u~enicite za samostojno u~ewe“. Vo nastavata poistorija testiraweto e izvr{eno vo po edna paralel-
ka od petto, {esto i sedmo oddelenie vo trite u~ili{tavo Skopje, vo koi se sproveduva{e proektot.
Testovite se sostaveni od avtorot na proektotkoj go izvr{i ocenuvaweto i statisti~kata obrabotkana odgovorite na u~enicite.
Sekoj test sodr`i po 30 pra{awa. So deset od nivse ispituva frekventnosta (kvantitetot na znaewa-ta) i so po pet sistemati~nosta, konkretnosta, dla-bo~inata i voop{tenosta (kvalitetot) na znaewa-ta. Rezultatite od testovite se obraboteni po pra{awai spored karakteristikite na znaewata.
Vo soop{tenieto se izneseni rezultatite {to seodnesuvaat na primerok od 73 u~enici od sedmo oddelenie.
Analizata na gre{kite {to u~enicite gi napravi-le pri odgovaraweto na pra{awata vo testot naprave-na e po posebna metodologija.
ANALIZA NA POGRE[NITE ODGOVORI NA PRA[AWATA ZA SISTEMATI^NOST NA ZNAEWATA
Sistemati~nosta na znaewata vo sodr`inite poistorija se odnesuvaat, pred s#, na hronologijata na nas-tanite i pojavite. Tie nastani i redosledot na nivno-to odigruvawe mo`at da se odnesuvaat na dadena terito-rija, na dadena li~nost, na daden sociolo{ki poim.Redosledot mo`e da se odnesuva i na vrednuvaweto naodredeni sostojbi, nastani, promeni, li~nosti i sl.Pritoa treba da se ima osnova za nivnoto vrednuvaweili takvata osnova u~enicite sami da ja opredelat.
Analizata na pogre{nite odgovori na pra{awataza sistemati~nosta na znaewata, vo testot po istorija,se odnesuva na slednoto pra{awe:
ANALIZA NA POGRE[NITE ODGOVORI VOTESTOVITE SPORED KARAKTERISTIKITE NA
ZNAEWATA PO ISTORIJA
Jadranka Maros – Karaka{evaTanka Spasovska
Od praktikata Obrazovni refleksii
44 2/2005
Navedi po red tri golemi revolucii vo Evropa odkrajot na XVIII do prvata decenija na XX vek. (Odgovor:Francuska bur`oaska revolucija 1789; - Revolucijataod 1848; Pariskata komuna 1871; Ruskata revolucija1905; Mladoturskata revolucija 1908 godina.)
Spored dobienite odgovori u~estvoto na pogre{-nite odgovori na ova pra{awe e relativno visoko (36ili 49,31% - tabela 1). Vakvata sostojba ne samo {todava mo`nost da se otkrijat pri~inite {to gi uslovileovie pogre{ni odgovori, tuku dava mo`nost za poobjek-tivna analiza na pri~inite {to uslovile malo u~estvona to~nite odgovori na ova pra{awe.
Tabela 1U~estvoto na odgovorite na pra{awata za sistemati~nost na znaewata
Skoro polovinata od pogre{nite odgovori napra{aweto „Navedi po red tri golemi revolucii vo Ev-ropa od krajot na XVIII do prvata decenija na XX vek“e tipi~en primer za pogre{en odgovor {to se odnesu-va na sistemati~nosta na znaewata: u~enicite gi nave-
duvaat site potrebni fakti, no ne go po~ituvaat nivniotistoriski redosled, {to e edno od barawata na zada~ata.Vakvite odgovori polesno mo`at da se objasnat so nev-nimatelno ~itawe i nevnimanie pri odgovaraweto, ot-kolku so neznaeweto na hronologijata na nastanite(prv vid elementarna gre{ka - 16 odgovori). Pri~inatamo`e da bide i vo toa {to, kako na nezna~aen, na tojmoment od baraweto na zada~ata, tie ne mu obrnalevnimanie.
Za vtoriot vid elementarna gre{ka karakteris-ti~no e {to se raboti za elementarni znaewa {to seodnesuvaaat, no sepak ne gi zadovoluvaat barawata nazada~ata. Ovie u~enici nemaat pokonkretni znaewa i
pretstavi za vremenska i prostorna orientacija na tienastani. So svojata op{tost ovoj odgovor te{ko dekamo`e da se prifati kako znaewe na fakti.
Tabela 2Elementaren vid gre{ki za sistemati~nost na znaewata
Sledniot odgovor e potkrepen so fakti. No, ituka napraveni se gre{ki, kako vo godinite taka i vodr`avite vo koi se izvedeni tie revolucii. Za ovoj po-gre{en odgovor zna~ajno e {to se dodava i Gra|anska-ta vojna vo Amerika (so prifatlivo naveduvawe na go-
dinata). Gre{kata e vo toa {to vo pra{aweto nematakvo barawe („…vo Evropa.“).
Vo slednite nekolku odgovori imame i vnesuvawena elementi {to ne se odnesuvaat na baraweto na zada-~ata (dodavawe na vostanija). Vakvoto vnesuvawe mo`eda bide posledica na toa {to u~enicite ne pravat raz-lika me|u „vostanie“ i „revolucija“; za niv e va`no dase vodi nekakva vojna.
To~ni Pogre{ni Bez odgovor Vkupno
Broj % Broj % Broj % Broj %
20 27,40 36 49,31 17 23,29 73 100,00
Red.broj Elementaren vid gre{ki
Br. nau~enici
1.
2.
3.
4.
5.
6.
- Mladoturska 1908 (…); Junska 1830 (…);Fevruarska 1848 (…) (Razli~ni varijanti napogre{ni odgovori.)
- Francuska, Ruska, Pe{ta.
- Julska 1830, vo SAD 1864, Rusija i Avstrija1866
- Francuska, Julska (Franc. 1789, I srpskovos. 1904).
- Bur`oaska, Makedonska, Mladoturska.
- Razlove~ko, Kresnensko.
16
6
5
5
3
1
Vkupno pogre{ni odgovori: 36
Od praktikataObrazovni refleksii
452/2005
Vo celina, analizata na pogre{nite odgovori{to se odnesuvaat na sistemati~nosta na znaewata po-ka`a deka u~enicite imaat usvoeno pove}e fakti od ona{to mo`e da se zaklu~i vrz osnova na to~nite odgovo-ri na ovie pra{awa. Pogre{nite odgovori na ovie pra-{awa se usloveni od mo`nosta na u~enicite na tiefakti da im dadat potreben redosled, da formiraat ba-ran red. Iako vakviot red mo`e da se znae napamet kakofrekventnost na znaewata, toj mo`e da se formira ivrz osnova na karakteristikite na tie fakti i zako-nitosta na nivnoto redewe. Toa e ona {to ovie u~eni-ci ne uspeale da go voo~at i da odgovorat taka {to bigi zadovolile barawata na postavenite pra{awa.
ANALIZA NA POGRE[NITE ODGOVORI NAPRA[AWATA ZA KONKRETNOST NA ZNAEWATA
Konkretnosta na znaewata vo nastavata po isto-rija se odnesuva na voo~uvawe na karakteristikite nanekoj istoriski fenomen, spored koi toj fenomen mupripa|a na nemu nadredeniot poim. Vakvite znaewaovozmo`uvaat formalno-logi~ko povrzuvawe naistoriskite fenomeni i dava mo`nost za nivno objasnu-vawe, koristej}i soodvetni mislovni operacii. Us-pe{noto konkretizirawe se manifestira preku objas-nuvawe na vrskite me|u poimite, {to se sostoi vovoo~uvawe na onie karakteristiki na konkretnataistoriska pojava preku koi taa mu pripa|a na nekoj poimod povisok red; toa se karakteristiki {to gi povrzu-vaat poimite (fenomenite) so razli~no nivo navoop{tenost. Voo~uvaweto na zaedni~koto me|u isto-riskite fenomeni e eden od aspektite preku koi u~e-nikot poka`uva kolku gi razbira „rabotite“ vo istori-jata.
Treba da se ima predvid deka znaeweto na faktitesamo po sebe ne pretstavuva konkretnost na znaeweto.Toa ne e znaewe na „konkretni fakti“. Toa e nivno„vklopuvawe“ vo razli~ni sistemi na fakti so potreb-na i so razli~na logi~ka struktura.
Analizata na pogre{nite odgovori za konkret-nosta na znaewata se odnesuva na slednite pra{awa:
Spored {to borbite na balkanskite narodiprotiv osmanskoto vladeewe pretstavuvaat vostani-ja? (Se borele protiv porobuva~ite, a za sozdavawe sop-stvena, druga dr`ava.)
Tabela 3U~estvoto na odgovorite na pra{awata za konkretnost na znaewata
Vo najgolemiot broj pogre{ni odgovori napra{aweto „Spored {to borbite na balkanskite naro-di protiv osmanskoto vladeewe pretstavuvaat vostani-ja?“ navedeni se karakteristikite {to gi nosi sekojaoru`ena borba (tabela 4). Vo ovie odgovori ne e napra-vena diferencijacija me|u vooru`enata borba (vostani-jata) na narodite na Balkanot protiv osmanliite idrugite vidovi na vooru`ena borba.
To~ni Pogre{ni Bez odgovor Vkupno
Broj % Broj % Broj % Broj %
22 30,14 27 36,98 24 32,88 73 100,00
Od praktikata Obrazovni refleksii
46 2/2005
Tabela 4Elementaren vid gre{ki na pra{awata za konkretnost na znaewata
Ovie odgovori se dobar primer za toa deka u~e-nicite {to gi dale ovie odgovori nemaat formiranopoim za razli~nite oblici na vooru`ena borba (buna,vostanie, revolucija) i ne gi voo~uvaat razlikite {topostojat me|u niv (diferencijacija).
ANALIZA NA POGRE[NITE ODGOVORI NA PRA[AWATA ZA DLABO^INATA NA ZNAEWATA
Dlabo~inata na znaewata se sostoi vo voo~uva-we na pri~insko-posledi~nite vrski me|u istoriskitepojavi. Preku dlabo~inata na znaewata se objasnuvaatistoriskite nastani i nivniot tek (procesi). Dlabo~i-nata na znaewata go odreduva determinizmot vo isto-riskata nauka. Bez potrebna dlabo~ina nema objasnu-vawe na istoriskite nastani i pojavi na site nivoa navoop{tenost.
Voo~uvaweto na pri~insko-posledi~nite vrski(dlabo~inata na znaewata) mo`e da se izveduva po daden
redosled: posledicata od edna, mo`e da pretstavuvapri~ina za nekoja sledna pojava.
Sekako, u~enicite treba da razlikuvaat (dife-rencijacija) pri~ina od povod za dadena istoriska poja-va. ^esto, do ovie razliki u~enicite treba da doa|aatsamostojno (da voo~uvaat), bez toa da im bide ka`ano,objasneto odnapred.
Pogre{nite odgovori za dlabo~inata na znaewa-ta se odnesuvaat na slednoto pra{awe:
Zo{to Velika Britanija, Prusija i [panija seborele protiv Bur`oaskata revolucija vo Francija?(Aristokratijata vo tie zemji se pla{ela od mo`ni-te vlijanija i od prenesuvawe na revolucijata kaj niv.)
Spored najgolemiot broj pogre{ni odgovori („Sepla{ele od pregolemo pro{iruvawe na Francija voEvropa“ – 11 u~enici, tabela 6), Svetata alijansa eformirana zaradi odbrana od Francija kako osvojua~-ka sila. Gledano od aspekt na znaewata so koi u~enici-te treba da vladeat za da odgovorat na ova pra{awe, kakoi od aspekt na potrebnoto mislovno aktivirawe, voosnovata na ovoj odgovor se tri pri~ini: sojuzite me|udr`avite se formiraat zaradi odbrana na teritorija-ta, otsustvo na znaewa za socijalnata (klasnata) struk-tura na francuskoto (i na op{testvata na drugite ev-ropski dr`avi vo toa vreme) i ovie u~enici nemaatformirano poim za revolucija kako oblik na vooru`enaborba, za nejzinite nositeli i za posledicite {to odtaa borba proizleguvaat na vnatre{en (za Francija) ina nadvore{en plan („izvoz“ na revolucijata). Vakvitesostojbi vo znaewata na u~enicite uslovile tie i da neja voo~at vistinskata pri~ina zaradi koja e formirantoj sojuz: mo`nosta revolucijata (i s# {to taa „nosi“),da se prelee i vo nivnite dr`avi.
Tabela 5U~estvoto na odgovorite na pra{awataza dlabo~ina na znaewata
To~ni Pogre{ni Bez odgovor Vkupno
Broj % Broj % Broj % Broj %
17 23,29 33 45,20 23 31,51 73 100,00
Red.broj Elementaren vid gre{ki
Br. nau~enici
1.2.
3.
4.
5.
- Se krevale lu|e od grad i od selo.- Bile vooru`eni i organizirani protivosmanliite.
- Poradi te{kata polo`ba, danocite, ograbu-vaweto. - Bidej}i site bile pod vlasta naosmanliite.
-Makedoncite sakale da se oslobodat od osman-liite. – Izbuvnale od samite Makedonci. – Or-ganizirani se i site imaat zna~ewe za Make-donija.
- Bile dignati od bur`oazijata. – Se boreleza sloboda.
77
Po 3: 6
Po 1: 3
Po 2: 4
Vkupno pogre{ni odgovori: 27
Od praktikataObrazovni refleksii
472/2005
Interesen e vtoriot vid elementarna gre{ka („Bi-dej}i bile feudalni dr`avi“). Ovoj odgovor e samo vopotrebnata nasoka, no sepak nepotpoln. Ovie u~enicipove}e go ~uvstvuvaat otkolku {to sodr`inski i logi~-ki mo`at da go obrazlo`at o~ekuvaniot odgovor. Toa{to tie bile feudalni dr`avi, samo po sebe ne bila pri-~ina da se formira sojuzot. Vo Evropa, vo toa vreme ima-lo i drugi feudalni dr`avi {to ne vlegle vo sojuzot.Taka, „zrelosta“ na uslovite za revolucija vo tie dr`avii nivnata geografska blizina so Francija, kako mo`nostza prenesuvawe na revolucijata, se vistinskite pri~ini{to go uslovile formiraweto na toj sojuz.
Tabela 6Elementaren vid gre{ki na pra{awataza dlabo~ina na znaewata
Tie pri~insko-posledi~ni vrski ovie u~enicine gi voo~ile iako za toa imale potrebni predznaewa.Sekako i tuka postoi mo`nosta da ne se voo~eni oddel-nite faktori {to se vo osnovata na ovoj odgovor, a nakoi e uka`ano vo vrska so najfrekventniot pogre{enodgovor na ova pra{awe.
ANALIZA NA POGRE[NITE PRA[AWA ZAVOOP[TENOST NA ZNAEWATA
Voop{tenosta na znaewata poka`uva kolku u~e-nicite uspeale ili kolku uspevaat da voo~at ne{tozaedni~ko vo razli~nite istoriski poimi. Koga se ra-boti za voop{tuvawe, toa zaedni~ko treba da se odnesu-va na sekoe poedine~no i da bide bitno za sekoe od niv.Toa zaedni~ko e ona {to gi povrzuva i bez {to sekoepoedine~no i zaedni~ko bi go izgubile svoeto zna~ewe.Takvite znaewa vo istorijata se odnesuvaat na povr-zuvaweto na zaedni~koto kaj razli~nite sociolo{kipoimi i mo`at da se odnesuvaat na nekoja sostojba, pro-ces, nastan, li~nost i sl. Voop{tuvaweto sekojpat barasoodvetna analiza (identifikacija, izdvojuvawe, spore-duvawe, diferencijacija i sl.) i sinteza (apstrahira-we, voop{tuvawe).
Bez voop{tenost te{ko mo`e da se zboruva i zakonkretnosta na znaewata, a posebno ne mo`e da se zbo-ruva za seriozni znaewa voop{to i posebno po sekoj nas-taven predmet, pa i vo nastavata po istorija. Voop{tu-vaweto e vo osnovata na formiraweto na poimite, a vo-op{tenosta na znaewata, vsu{nost, uka`uva na nivna-ta formiranost.
Analizata na pogre{nite odgovori na pra{awataza voop{tenosta na znaewata vo testovite po istorijase odnesuva na slednoto pra{awe:
Spored toa {to im prethodelo, {to e zaedni~-ko za Vienskiot kongres i za Berlinskiot kongres? (VoEvropa se vodele golemi vojni.)
So pregled na tabela 7 mo`e da se konstatira de-ka pri odgovoraweto na pra{awata so koi se proveru-va voop{tenosta na znaewata, u~enicite nai{le na po-sebni pote{kotii. Rezultati sli~ni na onie od tabela7, imame i na tabela 8, kade se pretstaveni rezultatite{to se odnesuvaat na odgovorite na pra{awata {to sepredmet na analizata {to sledi. Ovaa analiza treba dauka`e vo {to e problemnosta, pote{kotijata na ova (ivakvi) pra{awe; {to e ona {to pove}eto u~enici voprimerokot ne mo`ele da go nadminat.
Red.broj Elementaren vid gre{ki
Br. nau~enici
1.
2.3.4.
5.
- Se pla{ele od pregolemo pro{iruvawe naFrancija vo Evropa.
- Bidej}i bile feudalni dr`avi- Ne mo`ele da se osamostojat- Se pla{ele so osvojuvawe da ne ja izgubatavtonomijata.- Smetale deka nema da ima mir s# dodekaFrancija e na vlast. - Toa se koalicii. -Zo{to bile zainteresirani za nea. -Veruvale vo N. Bonaparta. - Sakale da jazazemat Francija.
11
7
32
Po 1: 10
Vkupno pogre{ni odgovori: 33
Od praktikata Obrazovni refleksii
48 2/2005
Tabela 7U~estvoto na odgovorite na pra{awataza voop{tenost na znaewata
– Kako od rezultatite na tabela 7, taka i od rezul-tatite na tabela 8, proizleguva deka za u~enicite odsedmo oddelenie poseben problem pretstavuvalo voop-{tuvaweto na faktite so koi raspolagaat. Imeno, te{-ko mo`e da se poveruva deka tie ne znaele deka so Vi-enskiot kongres zavr{uvaat vojnite {to vo Evropa givodel Napoleon (Francija) ili deka so Berlinskiotkongres zavr{uva Rusko-turskata vojna, so koj neposred-no e re{ena i sudbinata na Makedonija. Tokmu tie vojnise ona {to „im prethodelo“, ona zaedni~koto me|u ed-niot i drugiot kongres. U~enicite od sedmo oddeleniene uspeale da go voo~at, da go otkrijat, da go „najdat“toa zaedni~ko. Gledano od aspekt na nastavata, vakvo-to voo~uvawe ima golemo zna~ewe od aspekt na primen-livosta na znaewata: vakvi me|unarodni sobiri trebada se „o~ekuvaat“ po site pomali ili pogolemi vojni sokoi se sretnuvaat vo programite po istorija, kako i vo`ivotot.
Tabela 8Elementaren vid gre{ki na pra{awata za voop{tenost na znaewata
Ona na {to uka`uvaat oddelnite pogre{ni odgo-vori na ova pra{awe, toa e impresijata na u~enicitedeka na ovie sobiri nekoj e onepravdan (obi~no malitedr`avi {to se borat za nezavisnost), deka golemitesili si gi zadovoluvale svoite interesi (vtoriot, tre-tiot i pettiot vid elementarni gre{ki) i sl. Iakovakvite konstatacii vo vrska so Berlinskiot kongresvo u~ebnikot se sretnuvaat na nekolku mesta, tie go pre-videle faktot deka se raboti i za Vienskiot kongres.Ovie odgovori ne se odnesuvaat na baraweto i ne go op-fatile celoto podra~je na zada~ata. Tie se odnesuvaatna posledicite samo na edniot kongres, na pri~inite{to gi motiviralo kongresite da gi svikaat, no nikakona ona {to so pra{aweto se bara: {to im prethodelo?
To~ni Pogre{ni Bez odgovor Vkupno
Broj % Broj % Broj % Broj %
1 1,37 47 64,38 25 34,25 73 100,00
Red.broj Elementaren vid gre{ki
Br. nau~enici
1.2.
3.
4.
5.
6.
7.
- Proglasuvawe na nezavisni dr`avi.- Sozdavawe ve{ta~ki dr`avi.
- Ne se re{avale pra{awata na drugitedr`avi, tuku samo na organizatorite.
- Se razgovaralo za avtonomija na zemjite podosmanlisko ropstvo.
- Donesuvale odluki samo od svoj interes.
- Dvata se za prekrojuvawe na kartite. - Kongre-site bile odr`ani poradi sostojbite na Balka-not. – Re{avale samo pra{awa na dr`avitekoi im bile od interes.
- Spored podelbata na teritoriite. – Makedo-nija da ostane pod osmanliska vlast. – Dvata kon-gresi imale ista cel. (Osum razli~ni odgovo-ri.)
9
8
6
6
4
Po 2:6
Po 1:8
Vkupno pogre{ni odgovori: 47
Od praktikataObrazovni refleksii
492/2005
KOMENTAR
Pogre{nite odgovori uka`uvaat tokmu na toa de-ka u~enicite raspolagaat so odreden broj fakti {to seodnesuvaat na frekventnosta na znaewata, no ~esto nemo`at tie fakti da gi iskoristat so odredena cel: sopogolema i, pred s#, „poinakva“ anga`iranost vo proce-sot na u~eweto usvoenite fakti da gi iskoristat za dase usvojat znaewa so povisok kvalitet.
Takvoto „iskoristuvawe“ pretpostavuva koriste-we na soodvetni mislovni operacii (operator na zada-~ata), {to ovozmo`uva povrzuvawe na faktite so koiu~enikot raspolaga. „Odredenata cel“ pretstavuvaatznaewata so dadena karakteristika, znaewata so povi-sok kvalitet.
Formiraweto i razvojot na tie mislovni opera-cii, formiraweto i razvojot na umeewata za nivno ko-ristewe vo u~eweto i usvojuvaweto znaewa so povisokkvalitet, bea celi na proektot „Osposobuvawe na u~e-nicite za samostojno u~ewe preku nastavata“.
Analizata na odgovorite na u~enicite vo sekojaprilika, posebno analizata na rezultatite vo testovitena znaewata, vo taa nasoka mo`e zna~itelno da prido-nese. Analizata prezentirana vo ovoj prilog e samoprimer za toa kako takvata analiza mo`e da se izvede.
ZAKLU^OK
1. Rezultatite vo izvr{enoto testirawe na znae-wata po istorija poka`aa deka u~enicite od sedmooddelenie vo tri osnovni u~ili{ta vo koi be{e sprove-den proektot „Osposobuvawe na u~enicite za samostoj-no u~ewe preku nastavata“, raspolagaat so pove}e fak-ti otkolku {to tie fakti mo`at da gi iskoristat zausvojuvawe na znaewata so povisok kvalitet, pri {tona pra{awata so koi se proveruvaat oddelnite karakte-ristiki na znaewata pravat zna~itelen broj gre{ki ilina tie pra{awa ne davaat nikakov odgovor.
2. Analizata na pogre{nite odgovori poka`a:2.1. Pri odgovaraweto na pra{awata u~enicite
poa|aat od nekoi standardni, pretpostaveni odgovori{to vo znaewata se manifestiraat kako stereotipi
{to ne se odnesuvaat na baraweto na zada~ata. Vakviteodgovori pove}e pretstavuvaat impresija otkolku ana-liza na faktite so koi raspolagaat i nivno soodvetnopovrzuvawe.
2.2. ^esto, pogre{nite odgovori se posledica nanedovolnata diferencijacija i konkretizacija na poimite{to se odnesuvaat na sodr`inite od istorijata.
2.3. Pri ~itaweto na pra{awata u~enicite pre-viduvaat termini {to go nosat baraweto na zada~ata(pra{aweto).
2.4. Vo celina, pogre{nite odgovori poka`aa dekau~enicite ne odat kon toa do baraniot odgovor da doj-dat preku koristewe na potrebnite mislovni operacii,za {to ~esto i ne se dovolno osposobeni.
3. Analizata na gre{kite vo znaewata na u~eni-cite nudi produktiven priod za sogleduvawe na vistin-skite pri~ini {to go ote`nuvaat usvojuvaweto na znae-wata voop{to i posebno vo usvojuvaweto na znaewataso povisok kvalitet.
Od praktikata Obrazovni refleksii
50 2/2005
LITERATURA
1.Lerner, I. X.: (1978) Ka~estva znanij u~a[-ihsa. Kakimi ony dol`ny bytw, Moskva.
2. Stojanov, S.: (1997) Povrzuvaweto na nastavnitesodr`ini i karakteristikite na znaewata. Vospitnikrstopati, 10 - 13, Skopje.
3. Stojanov, S.: (1998) Osposobuvawe na u~eniciteza samostojno u~ewe preku nastavata. Proekt za akciskoistra`uvawe, Skopje.
4. Stojanov, S.: (1998) Osposobuvawe na u~eniciteza samostojno u~ewe preku nastavata. Separat za nasta-vata po istorija od petto do sedmo oddelenie, Skopje.
5. Stojanov, S.: (200 ) Metodolo{ki priod vo ana-lizata na gre{kite vo znaewata na u~enicite, Obrazov-ni refleksii, Skopje.
7.Fridman, L.M.: (1977) Logiko-psihologi~es-kij analiz [kolwnyh u~ebnyh zada~, Moskva.
8. Cvetanovska, S.; Pavleska, M.; Stefanovska, S.:(200) Analiza na pogre{nite odgovori vo testovitespored karakteristikite na znaewata po biologija,Obrazovni refleksii, Skopje.
Jadranka Maros - Karaka{eva, psiholog vo OU„Vera Ciriviri - Trena“ - Skopje
Tanka Spasovska, nastavnik vo OU „VeraCiriviri - Trena“ - Skopje
VOVED
Vo tradicionalnite formi na rabota u~enikote staven vo podredena uloga kako objekt koj znaewatagi prima gotovi. Vo sovremenite formi na rabota ulo-gata na u~enikot se menuva i toj se pretvora vo subjektkoj aktivno so sopstveni intelektualni napori go ot-kriva novoto i se steknuva so novi znaewa.
Grupnata forma na rabota na te`inski nivoa emnogu interesna za u~enicite. Vo nea se formiraathomogeni grupi sostaveni od u~enici so pribli`noizedna~eni sposobnosti. Zada~ite za sekoja grupa sporedte`inata se razli~ni vo zavisnost od sposobnostite iznaewata na u~enicite. Sekoja grupa dobiva diferenci-rani zada~i spored sposobnostite na u~enicite vo nea.
So diferencijacijata mo`e da se prodol`i i po-natamu taka {to sekoj ~len od grupata da dobie posebnazada~a koja odgovara na negovite sposobnosti i nivo-to na znaewe. Ova e najslo`en model na diferenci-rawe na zada~ite vo grupata. Toj e najte`ok za podgotov-ka i organizirawe na ~asot, no dava najdobri rezultati.
Obezbeduva visok stepen na individualizacija bidej}izada~ite za sekoj ~len od grupata odgovaraat na negovitesposobnosti, mo`nosti i nivoto na znaewe. Voda~ot nagrupata ima funkcija na koordinator koj bara od sekoj~len u~estvo vo zaedni~kiot izve{taj na grupata prikrajot na ~asot.
So diferenciranite zada~i mnogu pouspe{no seostvaruva celta na grupnata rabota. Podgotovkata nanastavnikot za grupna rabota so diferencirani zada~imora da bide temelna i kompleksna. Za da gi podgotvizada~ite za sekoja grupa i za sekoj poedinec, toj moradobro da ja poznava paralelkata i mo`nostite na sekoju~enik. Nastavniot materijal treba dobro da go prou~i,a zada~ite za sekoja grupa da gi diferencira sporedte`inata.
Vo prikazot {to sledi sekoja grupa dobiva poseb-ni zada~i, a site ~lenovi vo grupata rabotat na istitezada~i.
METODSKI PRIKAZ NA ^ASOT
Oddelenie: IIINastaven predmet: matematikaNastavna tema: Sobirawe i odzemawe do 1000
so preminNastavna edinica: Pismeno sobirawe i odzema-
we na tricifreni broevi
Od praktikataObrazovni refleksii
512/2005
INDIVIDUALIZACIJA NA NASTAVATA SODIFERENCIRAWE NA ZADA^ITE SPORED
TE@INATA(METODSKI PRIKAZ PO MATEMATIKA ZA TRETO ODDELENIE)
Kalina Stojanoska
Od praktikata Obrazovni refleksii
52 2/2005
Tip na ~asot: povtoruvaweFormi na rabota: grupna, frontalna i individu-
alnaNastavni metodi: razgovor, rabota so tekstNastavni sredstva: nastavni liv~iwaObrazovni celi na ~asot: da gi pro{irat i prod-
labo~at svoite znaewa za pismenoto sobirawe i odzema-we na broevite do 1000 so premin (horizontalno i ver-tikalno), razbirawe, postavuvawe i re{avawe na tek-stualni zada~i.
Funkcionalni celi na ~asot: razvivawe na logi~-koto mislewe i pomneweto, koristewe na mislovniteoperacii (analiza, sinteza, generalizacija), jasnost,to~nost i logi~nost pri iska`uvaweto na matemati~-kite operacii.
Vospitni celi na ~asot: u~enicite da steknat do-verba vo sopstvenite mo`nosti i sposobnosti, da se pot-tikne sozdavaweto pozitivna slika za sebe, da se izgra-di pozitiven odnos i interes kon matematikata, da seizgradi podgotvenost za sorabotka vo grupata.
PRETHODNA PODGOTOVKA
– Site u~enici od paralelkata se rasporeduvaatvo homogeni grupi spored sopstvenite dotoga{ni posti-gawa po predmetot matematika.
– Trgnuvaj}i od maksimalniot broj na ~lenovi{to mo`e da go ima edna grupa (5 do 7 u~enici) i trgnu-vaj}i od goleminata na paralelkata (25 do 35 u~enici)se formiraat paralelni homogeni grupi.
– Podgotovka na: nastavno liv~e za matemati~kozagrevawe, nastavno liv~e od zabavna matematika inastavni liv~iwa na tri te`inski nivoa za diferen-cirana rabota, od koi prvoto te`insko nivo e najnisko,a tretoto najvisoko.
– Sekoja od grupite dobiva zada~a do po~etokot nanaredniot ~as po matematika da izbere voda~ na grupata.
ARTIKULACIJA NA ^ASOT
Voveden delU~enicite spored dogovorot za ovoj ~as sedat vo
prethodno formiranite grupi. Vo ovoj del od ~asotnajprvo se vodi kratok razgovor: za zadol`enijata nasekoja od grupite i na sekoj poedinec vo grupata, za za-da~ite {to treba da se re{at i na krajot za na~inot naprezentacijata na re{enijata na zada~ite.
Nastavnikot, isto taka, na u~enicite im ja soop-{tuva dinamikata za rabota na ~asot, t.e. im soop{tuvakolku minuti od ~asot se nameneti za matemati~ko za-grevawe na u~enicite, za grupnata forma na rabota-re-{avaweto na zada~ite, a kolku minuti za prezentacija-ta na re{enijata na zada~ite.
Vo prodol`enie sekoj u~enik dobiva nastavnoliv~e nameneto za matemati~ko zagrevawe. Tie rabo-tat individualno. Vremenskiot period za re{avawe ekratok, a potoa po pat na dijalog nastavnikot gi dobivato~nite re{enija na zada~ite.
Glaven delVo ovoj del od ~asot sekoja grupa dobiva diferen-
cirani nastavni liv~iwa vo zavisnost od toa na koe te-`insko nivo, spored procenata na nastavnikot, pripa-|aat grupite. Sekoj ~len od grupata dobiva nastavno liv-~e i preminuva na tivka rabota. ̂ lenovite na grupitesamostojno rabotat na re{avaweto na zada~ite od nas-tavnoto liv~e vo u~ili{nata tetratka. Pritoa mo`atme|usebno da si pomagaat i da se dogovaraat za postapki-te pri re{avaweto na sekoja zada~a.
Dodeka u~enicite rabotat na postavenite zada~i,nastavnikot ja nadgleduva rabotata na sekoja grupa i sodopolnitelni upatstva pomaga onamu kade {to imapotreba. Otkako nastavnikot }e konstatira deka vreme-to za re{avawe na zada~ite isteklo, od voda~ite nagrupite bara postapkata na re{avaweto na sekoja zada~ada ja objasnat preku prezentacijata na tablata. Dokolkupostoi paralelna grupa so isto te`insko nivo na onaa{to prezentira, nejzinata zada~a se sostoi vo toa {to:}e gi poprava napravenite gre{ki vo re{avaweto na
Od praktikataObrazovni refleksii
532/2005
zada~ite, }e dopolnuva ne{to {to e propu{teno ili}e predlaga poinakov priod vo re{avaweto na zada~ata.
Grupite koi porano gi re{ile zada~ite za da goispolnat preostanatoto vreme dobivaat dopolnitelninastavni liv~iwa od zanimliva matematika. Sekoj ~lenod grupite re{ava po edna zada~a od ova liv~e so {tootkrivaat koj poznat zbor se krie zad to~noto re{enie.
Zavr{en del
Po zavr{uvaweto na prezentacijata na re{enija-ta na zada~ite od nastavnite liv~iwa, so u~enicite sevodi razgovor za to~nosta na postapkite vo re{avawe-to na zada~ite, se voop{tuva i se vr{i sistematizacijana realiziraniot nastaven materijal.
Potoa rabotata se analizira i grupite koi najdob-ro ja izvr{ile zada~ata se pofaluvaat, a drugite se oh-rabruvaat vo idnina da postignuvaat podobri rezultatipritoa uka`uvaj}i im na napravenite propusti.
Nastavno liv~e: MATEMATI^KO ZAGREVAWE
363 + 457 553 + 267
638 - 243 941 - 273
Nastavno liv~e 1 (prvo te`insko nivo)
1. Presmetaj:a) 234 b) 829
+ 386 – 645
2) Brojot 14 zgolemi go za razlikata na broevite576 i 254.
3) Vlado pro~ital dve knigi. Ednata kniga imala186 stranici, a drugata 256 stranici. Kolku stranicivkupno pro~ital Vlado?
Nastavno liv~e 2 (vtoro te`insko nivo)
Presmetaj:a) 692 + 276 =b) 804 - 137 =
2) Vo edna prodavnica imalo 417 litri maslo. Odniv se prodadeni 232 litri. Kolku litri maslo ostanaleza prodavawe?
3) Milka ~itala kniga od 495 stranici. Minatatasedmica pro~itala 138 stranici, a ovaa sedmica 257.U{te kolku stranici $ ostanale za ~itawe na Milka?
Nastavno liv~e 3 (treto te`insko nivo)
Presmetaj:
a) (842 - 534) + 296 =b) 934 - (460 - 281) =
2) Vo edna prodavnica za leb od vkupno 854 kgpretpladne se prodadeni 354 kg, a popladne 479 kg.Kolku kilogrami leb ostanale neprodadeni?
3) Vo edna fabrika vo prvata smena rabotele 385rabotnici, a vo vtorata 69 rabotnici pove}e. Kolkurabotnici rabotele vo dvete smeni zaedno?
Nastavno liv~e: ZANIMLIVA MATEMATIKA
Upatstvo za rabota: Sekoj ~len od grupata re{avapo edna zada~a. To~noto re{enie go vnesuva vo prazniotpravoagolnik. Potoa poglednuva vo klu~ot za otkriva-we na bukvata i otkriva koja bukva se krie nad dobie-noto re{enie. Taa bukva ja pi{uva do pravoagolnikotso negovoto re{enie. Koga site zada~i }e gi re{ite,vertikalno dobivate poznat zbor.
268 + 132=
326 + 274=
123 - 377 =
900 -180 =
1000 -140 =
700 - 320 =
REZIME
Koga grupnata forma na rabota se realizira pre-ku diferencirawe na nastavata, nastavnite ~asovi sta-nuvaat mnogu interesni za u~enicite. Trudot pretsta-vuva prikaz na takva rabota vo treto oddelenie popredmetot matematika. Toa od nastavnikot bara temel-na i kompleksna podgotovka, no i dobro poznavawe naparalelkata, t.e. sposobnostite na u~enicite.
LITERATURA
1. Vilotijevi} M., Didaktika, Nau~na kwiga,Beograd, 1999.
2. \or|evi} J., Savremena nastava, organizacija ioblici, Nau~na kwiga, Beograd, 1981.
3. Mandi} P., Inovacije u nastavi, IGKRO OOURZavod za u~enike, Sarajevo, 1980.
4. Stevanovi} M., Grupni oblik rada u na{oj sa-vremenoj {koli, De~je novine, Gorwi Milanovac, 1981.
5. Stevanovi} M., Inovacije u nastavnoj praksi,Prosvetni pregled, Beograd, 1982.
6. Stevanovi} M., Muradbegovi} A. Didakti~keinovacije u teoriji i praksi, Dnevnik, Novi Sad, 1990.
Obrazovni refleksii
2/200554
Od praktikata
T P E R O L
380 400 860 600 500 720
Klu~
Kalina Stojanoska, nastavnik vo OU „KireGavriloski“ - Prilep
Od praktikataObrazovni refleksii
552/2005
Zada~a na srednite stru~ni u~ili{ta e na stopan-stvoto da mu ponudat osposobeni mladi stru~ni kadrikoi bez dopolnitelna obuka }e mo`at vedna{ da sevklu~at vo site proizvodni i uslu`ni stopanski dejnos-ti vo dr`avata. Ovie kadri treba da se odlikuvaat sovisoko nivo na usvoenost na stru~ni znaewa i ve{tini,kako i so sposobnost za ponatamo{no samostojno uso-vr{uvawe preku sledewe i usvojuvawe na najnovitedostigawa vo domenot na profesijata za koja se oprede-lile. Objektivno ocenuvawe na nivnata stru~na ospo-sobenost e vozmo`no samo so koristewe na standardi-zirani kriteriumi sostaveni od merlivi pokazateli.So nivnata primena mo`e sosema to~no da se opredelistepenot na kvalitetot i stru~nosta na sekoj u~enik.Takvite kriteriumi treba da se koristat i za ocenuva-we na u~enicite vo tekot na nivnoto {koluvawe, oso-beno zatoa {to poradi pogre{no dadena ocenka u~eni-kot mo`e vo celost da go izgubi interesot za u~ewe. Za-toa eden od klu~nite segmenti vo nastavnata praktikae ocenuvaweto na u~eni~kite znaewa.
Od aspekt na profesor po prakti~na nastava zazanimawata od elektrotehni~ka struka problemot zastandardizirano ocenuvawe go tretiram vo odnos na
ocenuvaweto po predmetot prakti~na nastava za profi-lot elektrotehni~ar za elektronika i telekomunikacii.
Dosega kaj nas ne e objaven standardiziran krite-rium za ocenuvawe po predmetot prakti~na nastava zaprofilot elektrotehni~ar za elektronika i telekomu-nikacii. Kako predmeten profesor mo{ne brzo sfa-tiv deka ocenuvaweto na u~eni~kite znaewa i ve{tinie edna od najte{kite i najodgovornite profesionalnizada~i. Zatoa golem del od mojata rabota e posvetenatokmu na ovoj segment vo obrazovniot proces. Pove}e-godi{nata rabota na ova pole me dovede do sozdavawena kriteriumi koi vo obrazovnite krugovi se poznatikako merlivi kriteriumi za ocenuvawe. So primena natakvite kriteriumi pri formirawe na ocenkite nau~enicite, maksimalno e onevozmo`en subjektivizmotna profesorot, vlijanieto na li~nite ~uvstva i okoli-nata. U~enicite gi zapoznavam so kriteriumite za oce-nuvawe na po~etokot na sekoja tema i za sekoja ve`baposebno. Spored projavenata aktivnost, tekot i rezulta-tite od ve`bata, u~enicite i samite mo`at da ja odredatocenkata {to }e ja dobijat. Toa ovozmo`uva efektivnoda se koristi vremeto na ~asovite po prakti~na nastavaza diskusii koi se odnesuvaat na profesionalniteproblemi povrzani so realizacijata na tekovnatave`ba.
Koristeweto na standardiziran odnapred poznatkriterium za ocenuvawe, vo odnos na u~eniciteobezbeduva nekolku zna~ajni pozitivni efekti:
MERLIVI KRITERIUMI ZA OCENUVAWE PONASTAVNIOT PREDMET PRAKTI^NA NASTAVA ZA
PROFILOT ELEKTROTEHNI^AR ZA ELEKTRONIKA ITELEKOMUNIKACII
- STANDARDIZIRANO OCENUVAWE -
Mare Milanova
Od praktikata Obrazovni refleksii
56 2/2005
• pozitivno vlijae na odnosot na u~enicite konrabotata i ocenuvaweto - ja podobruva rabotnata atmos-fera i motivacijata;
• zna~itelno ja namaluva „tremata“ kaj u~eniciteza vreme na ocenuvaweto so {to go olesnuva postiga-weto visoki rezultati;
• kaj u~enicite razviva ~uvstvo za kvalitet istandardi, odnosno sozdava navika za nivno po~ituva-we i primena vo mernite postapki za odreduvawe na kva-litetot na elektronskite kola i uredi;
• razviva ~uvstvo za realna procena na postig-natite rezultati, t.e. razviva kriti~nost i samokri-ti~nost kaj u~enicite, so {to samoocenuvaweto nau~enicite kako edna od mo`nite formi na ocenuvawestanuva lesno primenlivo;
• se steknuvaat zdravi rabotni naviki i rabotnadisciplina; takva rabotna navika e, na primer, po~itu-vaweto na vremenskite rokovi za realizacija na zadade-na proektna zada~a;
• gi naviknuva u~enicite na kontinuirana profe-sionalna aktivnost za vreme na ~asovite po prakti~nanastava, so cel postavenite zada~i da se izvr{at sonajvisok kvalitet, a so toa raste nivnata efikasnostvo realizacijata na postavenite zada~i;
• kvalitativno ja podobruva komunikacijata i od-nosite na relacijata profesor-u~enik i u~enik-u~enik.
Soznanijata dobieni na seminarot za obuka nanastavnicite za sovremenite metodi vo nastavata, odr-`an vo Magdeburg - Germanija, bea samo potvrda dekaovoj na~in na ocenuvawe i ovie kriteriumi se mnogubliski, re~isi identi~ni so onie na na{ite germans-ki i evropski kolegi. Ovoj na~in na ocenuvawe go pri-fatija i go primenuvaat i moite kolegi po prakti~nanastava vo u~ili{teto kade {to rabotam, a naide naodobruvawe i kaj kolegite od drugite u~ili{ta vo Re-publika Makedonija. Tie go zapoznaa i primenija ovojna~in na ocenuvawe kako ~lenovi na komisijata za vre-dnuvawe na rezultatite na natprevaruva~ite vo profi-lot elektrotehni~ar-elektroni~ar na XXII dr`avennatprevar na Republika Makedonija. Najgolem vpe~atokim ostavi definiranosta na kriteriumite za ocenu-
vawe, kako i ednakvosta na uslovite za rabota i ocenuva-we na natprevaruva~ite.
Standardiziranite kriteriumi za ocenuvawe napostigawata na u~enicite se formiraat vrz osnova naaktivnostite koi se izveduvaat za vreme na ~asovite poprakti~na nastava. Za da se sogleda jasno i vo celostnivnata sodr`ina i primena, kratko }e se zadr`am naredosledot i opisot na spomenatite aktivnosti.
1. Najnapred se izveduva teoretska podgotovkana u~enicite za ve`bata koja treba da sledi. Podgotov-kata se izveduva niz diskusija po odnapred podgotvenplan od strana na profesorot, a vo nea u~estvuvaat iprofesorot i u~enicite. Ovde, kako pojdovna to~ka, sekoristat prethodno steknatite znaewa na u~enicite podrugite stru~no-teoretski predmeti, a potoa se vr{inivna nadgradba so teorija svojstvena i bitna samo zaprakti~nata nastava. Od osobeno golema va`nost e dase povrze teorijata so prakti~nata ve`ba i da mu se uka-`e na u~enikot zo{to, kako i kade teoretskite znaewa}e gi iskoristi za proektirawe i/ili izrabotka i ispi-tuvawe na elektronski kola so maksimalen kvalitet.
2. Potoa sledi demonstracija (presmetka ili me-rewe) od strana na profesorot i/ili nekoj u~enik. Zadel od ve`bite koristime i kompjuterska simulacijavo programot Electronics Workbench.
3. Vo slednata etapa, u~enicite podeleni vo pa-rovi ili grupi rabotat podgotvitelna ve`ba. Sitenejasnotii i problemi vo vrska so ve`bata gi re{avaattimski. Pritoa mo`at da ja koristat seta raspolo`ivaliteratura, katalozi, kompjuter, alati i merna opre-ma. Ako ima potreba, vo realizacijata na ve`bata sevklu~uva i profesorot.
4. Vo poslednata faza, sekoj u~enik individual-no dobiva i izrabotuva ve`ba za ocenka. Ovaa ve`ba muovozmo`uva na profesorot da sogleda so kakov kvalitetse usvoenite znaewa i ve{tini individualno kaj sekoju~enik. Ako vo nekoj del na ve`bata u~enikot poka`eneznaewe, profesorot go realizira samo toj del davaj}imu so toa mo`nost na u~enikot da poka`e {to s# nau~il.So takviot priod mu se ovozmo`uva na u~enikot da u~iduri i za vreme na ocenuvaweto, a sekako }e mu bide
Od praktikataObrazovni refleksii
572/2005
od golema pomo{ dokolku treba da se javi za popravawena ocenkata.
Vredno e da se spomene i toa deka na ~asovite poprakti~na nastava, vo koj bilo del od ~asot, vo koja bilofaza od teoretskata podgotovka ili ve`bata, u~enikotmo`e da pobara i da dobie objasnuvawe za s# {to mu enejasno. Ako se javi nezadovolstvo od postignatiterezultati, toga{ na u~enikot mu se dava mo`nost da japopravi bodovnata sostojba so povtoruvawe na prakti~-nata ve`ba kompletno ili vo delot kade {to izgubilnajmnogu poeni. Edinstveno nepromenlivi ostanuvaatpoenite za projavenata aktivnost. Logi~no e, so obyirna na~inot na rabota i ocenuvawe vo prakti~nata nasta-va, deka mo`nost za popravawe na godi{nata ocenka mo-`e da mu se pru`i samo na u~enik koj toa mo`e da gopostigne so popravawe na samo edna i toa najniskatadobiena rabotna ocenka.
Zna~i, vo ocenuvaweto po nastavniot predmetprakti~na nastava se koristi bodoven sistem vo kojmaksimalniot broj na osvoeni poeni e 100. Na toj na~insekoja ocenka mo`e da ima 15 skalila. Ovoj fakt imapresudno vlijanie vrz preciznoto oformuvawe na polu-godi{nite i godi{nite ocenki, osobeno vo slu~ai kade{to dobienite rabotni ocenki se razli~ni. Sporedsite pedago{ki pravila za ocenuvawe, pri ocenuvawetose zema predvid celokupnata rabota i odnesuvawe na u~e-nikot, od momentot koga }e vleze vo laboratorijata poprakti~na nastava pa s# do nejzinoto napu{tawe, kakoi uspe{nosta vo realizacijata na prakti~nata zada~a.Zatoa ovie 100 poeni se raspredeleni vaka:
100MAX = 30 AKT + 50 B + 20 E
kade {to so indeks AKT e ozna~ena aktivnostana u~enikot, so indeks V se ozna~eni poenite za prak-ti~nata ve`ba, a so E - poenite za elaboratot.
Ako, pak, temata e prete`no teoretska, toga{voveduvame i kratok test na znaewa. Vo toj slu~ajraspredelbata na poenite e:
100MAX = 30 A + 10 E + 10 T + 50 B
kade {to so indeks T - se ozna~eni poenite odtestot. Vakvata raspredelba na poenite za elaborati test e opravdana, bidej}i testot sodr`i kratki teoret-ski pra{awa ili zada~i kakvi {to se i del od pra{a-wata vo elaboratot.
Site komponenti na bodovniot sistem podetal-no se objasneti ponatamu vo tekstot {to sledi.
Gradacijata na poeni za formirawe na ocenkitese objavuva na po~etokot na sekoja u~ebna godina. Taae ista vo site nastavni godini vo koi e zastapena prak-ti~nata nastava, a glasi vaka:
(0 45) . . . . . . . . . . Nedovolen (1)(46 60) . . . . . . . . . Dovolen (2)(61 75) . . . . . . . . . Dobar (3)(76 90) . . . . . . . . . Mnogu dobar (4) (91 100) . . . . . . . . Odli~en (5)
Neophoden uslov za dobivawe pozitivna ocenkae uredot (koloto) da raboti, nezavisno od toa so ka-kov kvalitet raboti i kakov e kvalitetot naizrabotkata. Potrebno e da se po~ituva ova pravilo,bidej}i minimalnite 45 poeni potrebni za dobivawepozitivna ocenka mo`e lesno da se dobijat i so konti-nuirano aktivno prisustvo na ~as (30 poeni), napi{aniodgovori na prvite dve ili tri pra{awa od elabora-tot (od 5 do 10 poeni) i izraboten sklop koj ne funkci-onira (od 5 do 10 poeni).
No samo vaka, formiraweto na ocenkata e nedo-volno precizno definirano. Za da se stekne celosnapretstava za ovoj standardiziran na~in na vrednuvawena u~eni~kite znaewa, }e se zadr`am na edna konkret-na ve`ba od II godina, a toa neka bide, na primer, ve`-bata Proektirawe, izrabotka i ispituvawe na naso-~uva~i od temata Izvori za napojuvawe. Raspredelbatana poenite izgleda vaka:
100MAX = 30 AKT. + 50 B + 20 E
50V = 10 PPK+LEMEWE + 10 POVRZUVAWE NA MERNO KOLO + 10 MEREWE NA Uiz
+ 10 MEREWE NA Iiz + 10 MEREWE NA Ubr
Od praktikata Obrazovni refleksii
58 2/2005
OBRAZLO@ENIE
100MAX = 30 AKT . + 50 B + 20 E
1. Aktivnost max 30 poeni
Poenite za aktivnost se opredeluvaat vrz osno-va na celokupnoto anga`irawe, uspe{nosta i odnesu-vaweto na u~enikot za celo vreme dodeka se rabotiodredena tema i na nea soodvetnata ve`ba (ve`bi).Site ovie elementi redovno se bele`at so znak (+) ili(-). Vkupniot broj na poeni podelen na vkupniot brojna znaci poka`uva kolkava e vrednosta na sekoe znak~evo poeni. Ako toj broj na poeni go pomno`ite so bro-jot na (+) znak~iwa, toga{ lesno se dobiva kolku poeniod 30 MAH vredi aktivnosta {to ja projavil u~enikot votoj period. Ili podetalno toa bi izgledalo vaka:
+/ - prisustvo (otsustvo) +/ - napi{an (nenapi{an) elaborat +/- izrabotena (neizrabotena) ve`ba - probna i za
ocenka+/- u~estvo vo diskusija+/- disciplina, poto~no odnesuvaweto na u~enikot
(vo laboratorijata po prakti~na nastava) za vreme nave`bite kon: rabotata, opremata, vrabotenite (profe-sorot po prakti~na nastava), sou~enicite
+/- po~ituvawe i primena na HTZ - merkite narabotnoto mesto.
Bidej}i prakti~nata nastava se realiziraedna{ nedelno vo blok od nekolku nastavni ~asa (4~asa vo vtora godina, 6 ~asa vo treta godina i 5 ~asa vo~etvrta godina), jasno e deka edna{ sedmi~no u~enikotmo`e samo vo pogled na aktivnosta da bide ocenet sonajmalku 5 znak~iwa. So ova se postignuva kontinu-itet vo procesot na sledewe i ocenuvawe na posti-gawata na u~enicite.
2. Elaborat max 20 poeni
Elaboratot e pismen dokument za prakti~natave`ba, forma na rabota vo prakti~nata nastava so kojau~enicite se osposobuvaat za izrabotka na tehni~kadokumentacija za eden proizvod, kako i da go prezenti-raat na hartija celiot tek na ve`bata. Pri izrabotkana elaboratot u~enikot mo`e da koristi najrazli~natehni~ka literatura po~nuvaj}i od skriptite i prira~-nicite po prakti~na nastava, potoa katalozi za elek-tronskite elementi i komponenti, kompjuter i specijal-ni programi za elektronika (Electronics Workbench, Proteli drugi). Vo elaboratot od u~enikot se bara:
• da gi izvr{i neophodnite presmetki za odreduva-we na vrednosta na elementite {to go so~inuvaat koloto;
• da ja poznava elektri~nata {ema i principot narabota na koloto koe go proektira;
• da go poznava i da umee da go opi{e procesot zaizrabotka na pe~atenoto kolo, preku planirawe narasporedot na elementite i dizajnirawe na vodovitena PPK (preku crtawe na monta`na {ema i dizajn navodovi na PPK);
• da izgotvuva specifikacija za materijalotpotreben za izrabotka na koloto (ovaa zada~a go ospo-sobuva u~enikot da planira {to s# mu e potrebno i vokolkava koli~ina za da izraboti eden proizvod, a {toe bitno pri formiraweto na cenata na proizvodot);
• da gi opi{uva, {to zna~i da gi poznava za da umeeda gi primeni standardiziranite merni postapki zautvrduvawe na ispravnosta i kvalitetot na izrabote-niot ured;
• da umee da crta grafici koristej}i razli~niraspredelbi na oskite (linearna, logaritamska, polar-na);
• da umee da gi „~ita“ i koristi graficite zaodreduvawe na nekoi tehni~ki karakteristiki na elek-tronskite uredi, kola i elementi;
• to~no da gi zapi{uva, tolkuva i obrabotuva re-zultatite od izvr{enite merewa;
• da pravi procena na kvalitetot na izrabotenotokolo (ured) vrz osnova na sporedba me|u teoretskite (pres-
Od praktikataObrazovni refleksii
592/2005
metanite ili zadadenite) i realnite, prakti~no dobieni-te vrednosti na tehni~kite parametri na koloto.
Zna~i, preku elaborirawe na prakti~nata zada~au~enikot se steknuva so tehni~ka pismenost.
Poenite za elaboratot za razli~ni ve`bi razli~-no se raspredeluvaat vo zavisnost od brojot, te`inatai slo`enosta na postavenite zada~i. Za konkretnoizbraniot primer, za eden u~enik, zada~ite na elabora-tot za proektirawe, izrabotka i ispituvawe na naso-~uva~ izgledaat vaka (podatocite ozna~eni so crvenaboja se razli~ni za sekoj u~enik):
PRAKTI^NA VE@BA BR. 4
PROEKTIRAWE, IZRABOTKA I ISPITUVAWENA NASO^UVA^I
Zada~i:
1. Da se proektira naso~uva~ za U = 7 V, I = 70 mAi i za nego:
a) da se nacrta elektri~na {ema i da se opi{eprincipot na rabota;
b) da se odredat elementite vo koloto;v) da se odredat teoretskite karakteristiki na
koloto (da se presmeta U2, I2 i s# drugo za standardnavrednost na S, UBR ako e zadadeno ili obratno i sl.) ida se zapi{at vo tabela.
2. Da se nacrta monta`na {ema, dizajn na PPK ida se opi{e nakratko postapkata za izrabotka nanaso~uva~ot.
3. Da se opi{e postapkata za proverka na is-pravnosta na naso~uva~ot i da se proveri negova-ta ispravnost.
4. Da se nacrta merna blok-{ema i da se opi{atpostapkite za merewe na tehni~kite karakteristikina naso~uva~ot: Uo, U, I, UBR.
5. Da se nacrta na milimetarska hartija izgledotna oscilogramot na UBR.
6. Da se izmerat karakteristikite na izrabote-niot naso~uva~, a rezultatite da se vnesat vo tabela.
7. Da se dade komentar za tekot i rezultatite odve`bata.
20-te poeni za izrabotka na elaboratot seraspredeleni vaka:
Vo zavisnost od kvalitetot i kvantitetot na iz-vr{enite zada~i, se dobiva soodveten broj na poeni. Tiepoeni vleguvaat vo vkupniot broj na osvoeni poeni iso toa vlijaat na broj~anata ocenka so koja se ocenuvaatpostigawata na u~enicite.
123.0
Vrednost
Veli~ina
Teoretskavrednost
Izmerenavrednost GR [%]
UO [V]
U[V]
I [mA, A]
UBR [V]
u
Zada~a 1 2 3 4 5 6 7Estetika Vkupno
a b v
Poeni 2 2 1 2 2 4 1 2 2 2 20
Od praktikata Obrazovni refleksii
60 2/2005
3. Prakti~na ve`ba
Prakti~nite ve`bi se sostojat od izrabotka iispituvawe na razli~ni elektronski kola. Bidej}isekoe elektronsko kolo ima razli~ni tehni~ki karakte-ristiki, jasno e deka za nivnoto ispituvawe se koris-tat razli~ni merewa i merni postapki. Tokmu zatoa ine e mo`no da se dade eden edinstven model za ocenuva-we na prakti~nite ve`bi. Zatoa za ilustracija na stan-dardiziraniot model na ocenuvawe e izbrana edna odpove}eto ve`bi koja u~enicite od obrazovniot pro-fil elektrotehni~ar za elektronika i telekomunika-cii (porane{en elektrotehni~ar elektroni~ar) ja ra-botat vo poslednoto trimese~je od vtora godina.
Dokolku nema dovolno vreme da se raboti i pod-gotvitelna ve`ba i ve`ba za ocenka, toga{ po ovojkriterium se ocenuva uspe{nosta na u~enikot vo pri-mena na novosteknatite znaewa i ve{tini spored istitebodovni kriteriumi.
Poenite za prakti~nata ve`ba se raspredelenivaka:
50V = 10 PPK I LEMEWE + 10 POVRZUVAWE NA MERNO KOLO +10MEREWE NA Uiz + 10 MEREWE NA Iiz + 10 MEREWE NA Ubr
Pritoa, maksimalen broj za merewata se dobivasamo ako mernite postapki se izvr{eni to~no i akodobienite rezultati ne otstapuvaat pove}e od 10%od teoretskite. Vo sprotivno, kolku e pogolemo otstapu-vaweto na rezultatite od nivnite teoretski vrednos-ti tolku pomal e brojot na osvoenite poeni. Za sekoemerewe, polovina od poenite se za to~nosta na merna-ta postapka, a polovina za to~nosta na dobienite rezul-tati.
Za da mo`am bez problem i zabuna da gi zapi{u-vam rezultatite od aktivnosta na u~enicite i od tekov-noto ocenuvawe, koristam odnapred podgotveni tabelikoi se prisposobeni kon kriteriumite za tekovnatave`ba. Nivniot izgled se dadeni na str. 61 i 62.
NAMESTO ZAKLU^OK
Iako navidum glomazen, ovoj na~in na formi-rawe na ocenkite po predmetot prakti~na nastava emo{ne lesno primenliv i objektiven. Se sostoi samood merlivi pokazateli za aktivnosta, uspe{nosta itehni~kata pismenost na u~enicite.
Se nadevam deka prilogov }e im pomogne na mnogu-mina, pred s# na mladite kolegi za uspe{no da se spra-vat so ovoj odgovoren segment od prosvetnata dejnost.
Od praktikataObrazovni refleksii
612/2005
PRESMETKA, IZRABOTKA I ISPITUVAWE NA NASO^UVA^IIV-to trimese~je 2003 god.
II3Prezime i ime PPK I
lemewePovrzuvawe
vo merno kolo - 10UIZ
10
IIZ
10
UBR
10
Vkupno50
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
11.
12.
13.
14.
15.
Od praktikata Obrazovni refleksii
62 2/2005
Mare Milanova, DSU PTT i `elezni~kisoobra}aj „Vlado Tasevski“ - Skopje
InformaciiObrazovni refleksii
632/2005
Fehim Huskovi} – Magi~na prikazna, 2003/ 60 h 73
InformaciiObrazovni refleksii
652/2005
Pravoto na u~ewe spored Op{tata deklaracija za~ovekovi prava na Obedinetite nacii e edno od temelni-te ~ovekovi prava. Zatoa mo`e da se ka`e deka obrazo-vanieto ne e generaciska privilegija i monopol samona mladite. Sekoja demokratska dr`ava mora da obezbe-di ednakov pristap do obrazovanie na site. Obrazova-nieto i u~eweto se celo`ivoten i do`ivoten proces.
Obrazovanieto na vozrasnite e klu~en instru-ment za socijalna transformacija na op{testvoto,klu~na sila na demokratizacijata i razvojot na gra|an-skoto op{testvo, osnoven element na ekonomskiot raz-voj, mobilnost na rabotnata sila, sredstvo za integra-cija vo me|unarodnite ekonomski tekovi.
Na{ata dr`ava ima pove}edecenisko institucio-nalno obrazovanie na vozrasnite, koe re~isi sekoga{se nao|a{e na marginite na op{testvoto. Vo na{iotvospitno-obrazoven sistem imame postojani inovira-wa, reinovirawa, revidirawe na nastavnite planovi iprogrami so cel da obezbedime pokvalitetno obrazova-nie i negova kompatibilnost so evropskite obrazovnisistemi. No, toa paralelno ne se slu~uva{e i vo obrazo-vanieto na vozrasnite.
Vo poslednive tri decenii vo Republika Makedo-nija osnovnoto obrazovanie na vozrasnite se ostvaruvaspored Nastaven plan i programi izgotveni vo 1977godina, a revidirani vo 1990 godina. Ovie programskidokumenti vo odnos na celite, zada~ite, organizaciska-ta strukturiranost na podra~jata i sodr`inskata zas-tapenost na nastavnite predmeti ne soodvetstvuvaat nanovite op{testveno-ekonomski i socijalni uslovi naRepublika Makedonija i novite evropski trendovi.
Postoe~kiot nastaven plan e edinstven za site po-setiteli nad 15- godi{na vozrast. Toj ne e dovolno pri-lagoden na psiho-socijalnite osobenosti na vozrasni-ot, negovoto `ivotno i rabotno iskustvo, spored koivozrasniot ~ovek se izedna~uva so deteto pri {to nese zadovoluvaat negovite osnovni obrazovni potrebi.Treba da se ima vo vid deka vozrasniot ~ovek za razlikaod adolescentite e preokupiran so brojni `ivotniproblemi, poseduva opredeleno ̀ ivotno i rabotno is-kustvo, rabotno e anga`iran, ima semejni obvrski, amotiviranosta za u~ewe e na nisko nivo. Vozrasniotposetitel ima potreba steknatite znaewa, ve{tini isposobnosti vedna{ da gi primeni vo realnosta, sa-mostojno da u~estvuva vo izborot na sodr`inite koi sa-ka da gi usvoi so cel da gi zadovoli svoite duhovni, op-{testveni, kulturni, intelektualni i materijalnipotrebi.
Imaj}i gi predvid site slabosti i nedostatoci vonastavniot plan i programite, Biroto za razvoj na ob-razovanieto izgotvi nova Koncepcija za osnovnoto ob-
Roza Peru{oska
NOVA KONCEPCIJA ZA OSNOVNOOBRAZOVANIE NA VOZRASNITE
Informacii Obrazovni refleksii
66 2/2005
razovanie na vozrasnite koja se temeli vrz opredelbitesodr`ani vo Ustavot na Republika Makedonija, Zakonotza osnovno obrazovanie, programskata struktura na os-novnoto obrazovanie, analizite za razvojot na osnovno-to obrazovanie na vozrasnite vo Republika Makedonija.Pri negovoto koncipirawe po~ituvani se re{enijataza obrazovanieto na vozrasnite i tendenciite od mnoguzemji vo Evropa. Vo izminatiov period obrazovanietona vozrasnite se sveduva{e samo na eliminirawe ilinamaluvawe na nepismenosta i drugite obrazovni defi-citi nastanati vo mladosta.
So novata Koncepcija se pro{iruvaat funkciitena osnovnoto obrazovanie na vozrasnite kako {to se:
– temelno osposobuvawe na vozrasnite (opisme-nuvawe i dooformuvawe na osnovnoto obrazovanie) isteknuvawe na profesionalni kvalifikacii (prvozanimawe);
– prilagoduvawe na vozrasniot kon novite barawana `ivotot;
– postepeno zbogatuvawe na tvore~kite sposob-nosti na vozrasniot i negoviot duhoven svet;
– individualno napreduvawe na vozrasniot kakovo li~niot taka i vo op{testveniot ̀ ivot i steknuva-we podobar status vo semejstvoto i zaednicata;
– steknuvawe novi znaewa, ve{tini, vrednosti,stavovi, naviki za uspe{no soo~uvawe so novite barawakoi se rezultat na nau~niot, tehnolo{kiot, op{testve-niot, politi~kiot i kulturniot razvoj.
Osnovnite principi vrz koi se zasnova novataKoncepcija se: zadol`itelnost na osnovnoto obrazova-nie na vozrasnite; besplatno kvalitetno osnovno obra-zovanie i vospitanie, ednakvost i demokrati~nost,odnosno obrazovanieto e fudamentalno ~ovekovo pravoi osnova za ostvaruvawe na site drugi li~ni i socijalniprava, steknuvawe na prakti~ni znaewa i nivna brzaprimena vo sekojdnevniot `ivot ili osposobuvawe naposetitelite samostojno da doa|aat do potrebnite iz-vori na informacii, podatoci ili na~ini na re{avawena problemite. Sekoj vozrasen posetitel dobrovolnose vklu~uva vo osnovnoto obrazovanie na vozrasnite isekoga{ mo`e da prodol`i onamu kade {to zastanal sosvoeto obrazovanie.
So novata Koncepcija se nudat tri modeli na nas-tavni planovi: dva za redovnata nastava i eden za podgot-vitelnata. Prviot model na nastaven plan e za adoles-centi od 15 do 24-godi{na vozrast za redovnata nastava.Ovoj model na nastaven plan po svojata strukturiranoste najblizok do nastavniot plan za redovnoto zadol`i-telno osnovno obrazovanie na mladite. Negovata poseb-nost se sostoi vo vremetraeweto. Osnovnoto obrazova-nie na mladite trae osum u~ebni godini, a kaj adolescen-tite od 15 do 24 godini i vozrasnite posetiteli nad 24godini trae ~etiri obrazovni godini, odnosno za ednau~ebna godina se zavr{uvaat dve oddelenija (obrazovniciklusi) ili sekoj obrazoven ciklus trae 18 rabotninedeli.
Modelot na nastaven plan za adolescenti od 15 do24 godini za redovnata nastava e sostaven od tri global-ni nastavni podra~ja: zadol`itelna, izborna i fakulta-tivna nastava.
Vo zadol`itelnata nastava opfateni se nastavnipredmeti i ~etiri programski celini (muzi~ka, likov-na, fizi~ka i tehni~ka) koi se neophodni za celokupni-ot razvoj na li~nosta, negovata socijalizacija, emanci-pacija i adaptacija koi }e mu ovozmo`at na vozrasni-ot uspe{na komunikacija so drugite, aktivno u~estvovo gra|anskoto op{testvo, prodol`uvawe na obrazova-nieto i osposobuvawe za samoobrazovanie i u~ewe.
Vo zadol`itelnoto podra~je ima vgradeno trinovini:
– prvata se odnesuva na predmetot priroda i op-{testvo koj ne se izu~uva kako poseben predmet, tukunegovite sodr`ini }e se implementiraat vo drugi srod-ni predmeti;
– vtorata novina e zadol`itelno izu~uvawe naeden od svetskite jazici;
– tretata novina se ~etirite programski celiniod oblasta na muzi~kata, likovnata, fizi~kata i teh-ni~kata kultura, od koi posetitelot ima pravo da izbi-ra koja programska celina }e ja izu~uva.
Izbornata nastava ja so~inuvaat paket kursevi zaprakti~na rabota so koi posetitelite }e mo`at da seosposobat za rabota, }e se steknat so prakti~ni znaewa
InformaciiObrazovni refleksii
672/2005
potrebni za sekojdnevniot `ivot, zadovoluvawe nali~nite potrebi i potrebite na op{testvenata zaednica.
Ovie kursevi, isto taka, treba da bidat vo funkci-ja na obrazovanieto za zanimawe koga vozrasnite pose-titeli paralelno so posetuvaweto na sedmiot i osmiotobrazoven ciklus ili IV obrazovna godina vo osnovno-to obrazovanie mo`at da se steknat i so stru~na osposo-benost. Kursevite vo u~ili{tata }e se organiziraat vozavisnost od interesite na posetitelite i potrebitena lokalnata samouprava vo sorabotka so zdru`enija,privatni zanaet~ii, agencii za vrabotuvawe, nevladi-ni asocijacii, sredni stru~ni u~ili{ta.
So ovie kursevi mo`at da se opfatat i sodr`iniod programite po koi posetitelite }e polagaat ispitza stru~na ospsobenost za vr{ewe na poednostavi zani-mawa (doma}instvo, zemjodelstvo, lozarstvo, sto~arst-vo, rabota so kompjuter, trgovinsko rabotewe itn.).
Fakultativnata nastava opfa}a programi koi sezadol`itelni za u~ili{teto, a posetitelot dobrovol-no se opredeluva vo niv. Kako fakultativni predmetise izu~uvaat romskiot, vla{kiot i srpskiot jazik.
Vtoriot model na nastaven plan za osnovno obra-zovanie na vozrasnite e nad 24 godini za redovna nasta-va. Po svojata strukturiranost e sli~en na modelot zaadolescenti od 15 do 24 godini, no so namalen fond na~asovi kako po nastavni predmeti, taka i po odnos navkupniot fond na ~asovi vo tekot na obrazovnata godi-na (obrazoven ciklus) i sedmi~no. Ovaa izmena se dol`ina soznanijata deka vozrasnite gi karakteriziraat spe-cifi~ni potrebi, a voedno nivnoto `ivotno i rabot-no iskustvo e bogato i raznovidno i uslovuva poinakovmodel na nastaven plan.
Posebnosta na ovoj nastaven plan se sostoi voopredelbata svetskiot jazik da se izu~uva fakultativ-no, a ne zadol`itelno i ovozmo`uva steknuvawe naelementarni znaewa. Isto taka, romskiot, vla{kiot isrpskiot jazik vozrasnite gi izu~uvaat fakultativno.
Tretiot model na nastaven plan za osnovno obrazo-vanie na vozrasnite e preku podgotvitelna nastava. Sonego treba da se nadminat nekoi problemi koi proizle-guvaat od organizacijata, realizacijata, a, isto taka,
i od potrebite i ̀ elbite na vozrasnite da se obrazuva-at preku ovaa forma i da postignat povisoki obrazov-ni rezultati.
Ovoj nastaven plan e namenet za onie posetitelikoi imaat elementarni predznaewa, osposobeni se zasamoobrazovanie, vraboteni se ili imaat druga obvrskai ne se vo mo`nost da sledat redovna nastava.
So trite nastavni planovi se obezbeduva fleksi-bilen priod, animirawe na pogolem broj posetiteli,razvivawe na potrebata od postojano i stru~no usovr-{uvawe i osovremenuvawe na osnovnoto obrazovaniena vozrasnite.
Novata koncepcija nudi bazi~ni na~ela i stavoviza idnata organizacija i realizacija na osnovnoto obra-zovanie na vozrasnite. Kako dokument, taa bara donesu-vawe na niza novi drugi dokumenti so koi }e se operaci-onaliziraat ponudenite re{enija.
Informacii Obrazovni refleksii
68 2/2005
VOVED
Vo tekstot se izneseni sublimirani aktivnostiod natprevarot za crtawe karti za `ivotnata sredinana u~enici od Prilep, realiziran kako del od zaedni~-kiot proekt pome|u Japonskata agencija za me|unarod-na sorabotka (JICA) i Dr`avniot zavod za geodetskiraboti na Republika Makedonija (DZGD), odnosno samosegmentot koj opfa}a popularizacija na geografskitekarti vo funkcija na crtawe karti za ̀ ivotnata sredi-na od strana na u~enici od osnovnoto obrazovanie (odV do VIII oddelenie).
Japonskata agencija za me|unarodna sorabotka(JICA) od 2004 godina na barawe na Vladata na RepublikaMakedonija i vo sorabotka so Dr`avniot zavod za geo-detski raboti (DZGR) zapo~na so izrabotka na novi to-pografski karti na Republika Makedonija, vo razmerod 1:25.000. Ovoj proekt svojata rabota }e ja zavr{i vo2006 godina.
Vo ramkite na Studiskiot tim na JICA koj rabotina izrabotka na kartite, raboti i ekspert za populari-zacija na geografskite karti kaj u~ili{nata mladina,odnosno toj ima za cel da izvr{i edukacija na u~enicitekako na najednostaven na~in da izrabotat, da nacrtaati da gi ~itaat kartite. Bidej}i vo Makedonija ima ne-dostig na topografski karti i istite se nedostapni za
koristewe od strana na naselenieto se javuva potrebaod transparentnost pri izrabotkata na kartite i edu-kativen pristap kaj mladite generacii. Najcelisho-den na~in mladite da se osposobat so najednostavnitemetodi i tehniki na crtawe - izrabotka na karti koitretiraat problemi od ̀ ivotnata sredina, e preku niv-no neposredno u~estvo vo izrabotka na karti.
So cel da se popularizira proektot, studiskiottim na JICA organizira pilot - natprevar za crtawekarta na `ivotnata sredina. Za realizacija na ovojproekt be{e izbran Prilep, odnosno sedumte osnovniu~ili{ta od gradot. Za glaven koordinator na proek-tot od japonska strana be{e postaven g-din Kaoru Cuda- ekspert za popularizacija na kartografijata, a odmakedonska strana g-din Sa{o Dimeski - lider na timotna DZGR.
Natprevarite od ovoj vid se voobi~aeni vo Kral-stvoto Japonija, no vo Republika Makedonija za prvpatse organizira eden vakov natprevar. Za uspe{na reali-zacija na natprevarot i site propratni aktivnosti no-sitelite na edukativniot segment od proektot ostva-rija kontakti so Ministerstvoto za obrazovanie i na-uka i so direktorot na Biroto za razvoj na obrazova-nieto g-din ]amil Xeladini. Direktorot na Birotodade celosna poddr{ka na proektot i za negovata reali-zacija, od negova strana, bea zadol`eni rakovoditelotna PE - Prilep g-|a Danica Talamxioska i sovetnikotpo geografija d-r Nikola V. Dimitrov od PE - Bitola,koi mnogu pomognaa za uspe{no realizirawe na pilot- proektot.
Danica Talamxioskad-r Nikola V. Dimitrov
ZA PRVPAT VO REPUBLIKA MAKEDONIJANATPREVAR ZA CRTAWE KARTA ZA
@IVOTNATA SREDINA
InformaciiObrazovni refleksii
692/2005
PO^ETNI AKTIVNOSTI NA PILOT - PROEKTOT
Proektot zapo~na so realizacija vo noemvri 2004godina, so sredbi vo podra~nite ednici na Biroto voPrilep i vo Bitola i so promocija na proektot preddirektorite, nastavnicite po geografija i u~enicitevo site sedum osnovni u~ili{ta vo Prilep koj, vsu{-nost, e i prv natprevar od ovoj vid nadvor od granicitena Japonija.
Proektot vo prilepskite osnovni u~ili{ta gopretstavi g-din Kaoru Cuda, pri {to na u~enicite imdade dragoceni podatoci za funkcijata na kartite za`ivotnata sredina, za na~inite, tehnikite i metoditena izrabotkata, celta na natprevarot, pravilata pokoi }e se odviva i vremenskata ramka, kako i koga }ese dodelat nagradite na najuspe{nite trudovi. U~eni-cite imaa neposredni sredbi so nego i mo`nost daslu{nat kako se organiziraat natprevarite vo Japonija.Pritoa im bea poka`ani primeri na izraboteni kartina `ivotnata sredina na u~enici od Japonija, da pra-{uvaat i da davaat svoi razmisluvawa. Be{e zadovol-stvo da se posmatraat decata kako so interes go sledeaobjasnuvaweto, kako so interes postavuvaa pra{awa ikako golemata aerofotografija na Prilep motivi-ra~ki deluva{e vrz niv, baraj}i gi vo kartata svoetou~ili{te, svojata ulica, dom i kako gromoglasno i ma-sovno ja prifatija odgovornata rabotna zada~a.
Glavnata cel na proektot e da se informiraat u~e-nicite za va`nosta na kartite i da se osposobat da na-pravat karti koi tretiraat problemi od `ivotnatasredina.
Posebni celi se:• da se izrabotat karti na `ivotnata sredina;• da se zgolemi ekolo{kata svest kaj u~enicite;• da se podobrat nivnite ve{tini za nabquduvawe
i izrabotka na karta;• da ja zapoznaat neposrednata okolina;• da se osposobat da identifikuvaat odredeni po-
javi, sostojbi, problemi od `ivotnata sostojba;• da se napravi izlo`ba od izrabotenite karti,
so prezentacija od u~enicite;• da se pro{iri mre`ata na qubiteli na karti i
da se {iri idejata za upotreba na kartite.
Natprevarot za crtawe karta na `ivotnata sre-dina vo prilepskite osnovni u~ili{ta predizivikagolem interes kaj u~enicite od predmetna nastava. Poprezentacijata na pravilata za u~estvo na natprevarotna u~enicite im bea podeleni potrebnite materijaliza crtawe na kartite. Taka, od sredinata na noemvri2004 godina natrevarot zapo~na so konkretna reali-zacija.
^EKORI/ETAPI ZA IZRABOTKA NA KARTA NA@IVOTNATA SREDINA
Na sredbite so u~enicite i nastavnicite po geo-grafija nositelite na proektot im gi objasnija ~ekori-te na izrabotka na kartite. Isto taka, im bea prika`aniprimeri na karti izraboteni od deca od Japonija i imbe{e objasneto {to, vsu{nost, pretstavuva kartata na`ivotnata sredina. U~enicite dobija soznanija dekakartata na ̀ ivotnata sredina e karta koja poka`uva od-redena sostojba vo okolinata na koja $ prethodi ist-ra`uvawe. Odnosno, toa e karta izrabotena od samiteu~enici i za koja treba da se zazemat odredeni stavovi.
Na u~enicite im se prezentira deka predmet nanivnoto nabquduvawe i istra`uvawe mo`e da bidat bro-jot, vidovite, sostojbata na drvjata, cve}iwata, par-
Poseta na oddelenijata
Informacii Obrazovni refleksii
70 2/2005
kovskite i drugite zeleni povr{ini vo gradot, drvore-dite okolu soobra}ajnicite, potoa sostojbite okolusoobra}ajnata infrastruktura - pati{tata, soobra}aj-nite sredstva, soobra}ajnite znaci, odredeni komunal-ni problemi, sostojbite so javnite objekti, turisti~-kite, kulturnite, istoriskite i drugite lokaliteti,sostojbite okolu stanbenite zgradi, problemite vo jav-nata higiena i sli~no. Po zavr{uvaweto na nabqudu-vaweto u~enicite pristapuvaat kon crtawe karta nakoja gi vnesuvaat rezultatite od nivnoto istra`uvawe.Pri izrabotkata na kartite u~enicite treba{e da vni-mavaat na to~nosta na iznesenite podatoci i kartiteda poseduvaat odredeni estetski kvaliteti.
Procesot na izrabotka-crtawe na edna karta za`ivotnata sredina gi ima slednite etapi:
1. Planirawe2. Podgotovka na terensko istra`uvawe3. Terensko istra`uvawe4. Zabele`uvawe5. Crtawe karta i kompilacija na podatoci6. Finalizirawe na rezultatite 7. Prezentacija.
Vo zavisnost od celite koi se postaveni vo ist-ra`uvaweto, nastavnikot zaedno so u~enicite se oprede-luva za goleminata na grupata koja }e istra`uva i }enacrta karta na `ivotnata sredina. Sepak, najdobro eu~enicite sami da ja odberat temata za koja se zain-teresirani. Isto taka, po`elno e u~enicite sami da od-redat simboli, kratenki, inicijali, razmer, grafi~kii tabelarni prilozi i drugi podatoci i zabele{kikoi }e gi vnesat vo kartite. Na u~enicite im be{e su-gerirano deka kartite mo`at da gi rabotat vo grupa domaksimum pet u~enici, no i vo parovi-tandemi i indi-vidualno. Eden od najva`nite kriteriumi pri izra-botkata na kartite e: tie da bidat izraboteni od stranana u~enicite, da davaat informacii za ̀ ivotnata sre-dina i da bidat lesno razbirlivi za sekoj {to }e ja po-gledne kartata.
Kako vremenska ramka za izrabotka na kartitebe{e opredelen periodot od 15 noemvri 2004 do 31 janu-ari 2005 godina.
REZULTATI OD NATPREVAROT
Natprevarot predizvika golem interes kaj u~e-nicite, a toa go potvrduva golemiot broj nacrtani-iz-raboteni karti. Do komisijata za pregleduvawe na kar-tite pristignaa 276 grupni i poedine~ni karti izrabo-teni od 886 u~enici, odnosno vo natprevarot zedoau~estvo nad 25% od vkupnata populacija na u~enici odpredmetna nastava vo Prilep. Na 9 fevruari 2005 godi-na site karti bea razgledani i oceneti od ̀ iri-komisi-jata vo sostav: g-din Kaoru Cuda, ekspert za karti priJICA, g-din Sa{o Dimeski, pretstavnik na DZGR, d-rNikola V. Dimitrov, sovetnik po geografija pri BRO-PE Bitola, g-|a Danica Talamxioska, rakovoditel naPE Prilep, i g-|a Elizabeta Atanasoska, novinar voRTV Prilep.
Pri ocenuvaweto od strana na komisijata se po-~ituvani slednite kriteriumi:
• kartite da sodr`at verodostojni informaciikoi se proizlezeni od istra`uvaweto realizirano odstrana na u~enicite;
• predmet na temata na istra`uvaweto da bide`ivotnata sredina;
• kartite da bidat lesno razbirlivi; • da bidat uredni i jasni.
Od vkupno 276 karti, od strana na komisijatanagradeni bea 19 karti, i toa: po dve najdobri karti odV, VI, VII i VIII oddelenie ili vkupno 8 karti. Potoa beaizbrani 4 najimpresivni karti, edna nagradena kartaod strana na BRO, edna od RTV Prilep, edna nagrada odDZGR i edna nagradena karta od JICA, edna najkreativ-na karta. Dodelena e, isto taka, nagrada za najaktivnou~ili{te, za najdobra grupna i najdobra individualnakarta.
Vkupno bea nagradeni 45 u~enici. Nagradite nau~enicite bea dodeleni na 18.02.2005 godina, na javna-ta izlo`ba kade bea izlo`eni nagradenite trudovi i
InformaciiObrazovni refleksii
712/2005
u{te stotina drugi uspe{ni karti. Ceremonijata nadodeluvaweto na nagradite se odr`a vo Domot na kultu-rata „Marko Cepenkov“ vo Prilep. U~enicite dobijanajrazli~ni nagradi, kako fotoaparati, muzi~ki sis-temi, vokmeni, CD-pleeri, bluzi, papki i drugo.Simboli~ni podaroci dobija i site ostanati u~enici(ukrasni {olji i papki). Dve najuspe{ni karti od stranana u~enicite istra`uva~i bea javno prezentirani.
Za najaktivno u~ili{te vklu~eno vo natprevarot,odnosno so najmnogu izraboteni karti be{e proglasenou~ili{teto „Kire Gavriloski“, koe dobi posebna nagra-da - eden personalen kompjuter. Isto taka, blagodarniciza u~estvoto na natprevarot i podaroci dobija 14-te nas-tavnici po geografija, kako i ~lenovite na komisijata.
Izlo`bata na nagradenite karti i na u{te stoti-na drugi dobro izraboteni karti na `ivotnata sredi-na vo Prilep predizvika golem interes ne samo kaju~enicite i nastavnicite, tuku i kaj roditelite i osta-natite gra|ani. Izlo`bata vo tekot na dvata dena ma-sovno i organizirano be{e posetena od strana na siteosnovni u~ili{ta vo gradot, {to zna~i deka ja vidoapove}e ilijadi posetiteli od najrazli~na vozrast.
Organizatorot na natprevarot so nagradeniteu~enici i nastavnicite po geografija na 28 maj reali-zira ednodnevna ekskurzija vo Ohrid.
Spored vidot i obemot na nagraduvaweto, mo`eda konstatirame deka vakov natprevar vo RepublikaMakedonija po predmetot geografija dosega ne e reali-ziran.
Aktivnostite od proektot prodol`uvaat i vo ok-tomvri 2005 godina, koga del od najuspe{nite (nagra-deni) karti }e u~estvuvaat na natprevarot koj }e se odr-`i vo Japonija. Isto taka, rezultatite od ovoj proekt}e im bidat soop{teni na Glavnata kancelarija naJaponskata agencija za me|unarodna sorabotka (JICA)vo Tokio, kako i na vladite na Makedonija i Japonija.
Del od nagradenite kartiRezime
VIII oddelenie
DR@AVEN ZAVOD ZA STATISTIKA
Informacii Obrazovni refleksii
72 2/2005
REZIME
Pilot - proektot „Da napravime karta na na{ata`ivotna sredina“ e prv proekt vo koj na direkten na~inse involvirani nastavnicite po predmetot geografija,a spored masovnosta se potvrdi deka interesot na na-{ite u~enici i nastavnici za ovoj vid natprevar egolem. Golemiot broj izraboteni karti i nivniot kva-litet potvrdija deka postavenite celi se ostvarija.U~enicite izrabotija mnogu raznovidni karti, sekojauspe{na, sekoja oboena so detska inventivnost, qubo-pitnost, sekoja posebno ubava. Osobena specifika nanatprevarot dade izborot na temite na kartite, primer:„Mojata ulica nekoga{ i sega“, „Starata ~ar{ija“,„Ku~iwata bezdomnici“, „Posetenosta na na{iot park“i mnogu drugi temi, {to poka`uva deka sodr`inite odneposrednata okolina se interesni i deka i ponatamutreba da bidat predmet na opservacii i istra`uvawavo funkcija na izgraduvawe gra|anska kultura i eko-lo{ka svest ka u~enicite.
Za uspe{nosta na proektot zboruva i voodu{evu-vaweto na g-din Kaoru Cuda koj re~e deka e zadovoleni sre}en {to e ovozmo`eno edno pozitivno iskustvo odJaponija da se prenese vo Makedonija i deka dobro bibilo ova iskustvo da se praktikuva i ponatamu.
Vakviot natprevar, so malku pove}e ̀ elba i orga-nizirana rabota na nastavnicite, sovetnicite i drugitesubjekti vo obrazovanieto, mo`e da se organizira na po-visoko nivo, odnosno da dobie republi~ki karakter.Predizvik koj mo`e da stane realnost na integriranacel - podignuvawe na nivoto na kartografskata iekolo{kata edukacija kaj u~enicite vo funkcija naizgraduvawe `ivotni ve{tini i kultura na `iveewe.
Broj na karti
0
10
20
30
40
50
60
M aps
Kire Gavrilo
ski-Jan
Goce Delcev
Rampo Levkat
Koco Racin
Blaze Konesk
Kliment O
hridsk
Dobre Jovanosk
School
N um ber of M aps
M aps by G rade 5 M aps by G rade 6 M aps by G rade 7 M aps by G rade 8
27612314041454760Total
95461211173213G8
720702228114G7
698102780412G6
4008100031G5
VkupnoDobre Ja vanoski
Kliment O hridski
Bla`e Koneski
Ko~o RacinRampo Levkata
Goce Del~evKire Gavriloski -Jane
B r o j n a u ~ e s n i c i
0
50
100
150
200
250
S tudents
Kire Gavriloski-J
Goce Delce
Rampo Levka
Koco Raci
Blaze Kone
Kliment Ohrid
Dobre Jovano
S chool
N um ber of S tudents
N o. of G 5 S tudents N o. of G 6 S tudents N o. of G 7 S tudents N o. of G 8 S tudents
8 8 66 29 41 2 12 0 714 71 2 81 2 7T o t a l
2 9 01 61 73 85 46 37 03 2G 8
2 5 701 801 0 38 44 210G 7
2 4 64 63 17 85 001 62 5G 6
9 302 850006 0G 5
V k u p n oD o b r e Ja v a n o sk i
K l i m e n t O hr i d sk i
B l a ` e K o n e sk i
K o ~ o R a c i nR a m p o L e v k a t a
G o c e D e l ~ e vK i r e G a v r i l o ski -J a n e
Broj na karti
Broj na u~enici
InformaciiObrazovni refleksii
732/2005
Navedenite razmisli vo tekstot se nameneti naperspektivite na profesionalnoto obrazovanie vo so-vremenata etapa na razvojot na op{testvoto i obrazov-nata sredina.
Koncepcijata za modernizacija na ruskoto obra-zovanie vo periodot do 2010 godina predviduva su{tin-sko obnovuvawe na sodr`inata i strukturata na pro-fesionalnoto obrazovanie usoglasuvaj}i go so sovre-menite barawa na pazarot na trudot i imaj}i gi pred-vid tendenciite za razvoj na ekonomskata i socijalna-ta sfera. Neophodno e, isto taka, da se ima predvid po-trebata na samata li~nost-u~enikot i negovoto formi-rawe kako socijalno aktivna i tvore~ka individua priza~uvuvawe na fundamentalnoto obrazovanie.
Osnovnata cel na profesionalnoto obrazovanie:• podgotovka na kvalifikuvan rabotnik od sood-
vetnoto nivo i profil, koj bi bil konkurenten na pa-zarot na trudot, kompetenten, odgovoren, poznava~ nasvojata profesija i orientiran na ograni~eni oblas-ti od dejnosta, sposoben za efektivna rabota od struka-ta na nivo na svetskite standardi, podgotven za postoja-no profesionalno nadgraduvawe i zadovoluvawe nali~nite potrebi steknuvaj}i soodvetno obrazovanie.
Potrebno e da se ima predvid sodr`inata na obra-zovanieto vo vrska so voveduvaweto na novite sovre-meni obrazovni standardi vo srednoto profesionalnoobrazovanie. Kako osnoven pravec na dejnosta se nudisproveduvawe strukturno-sodr`ajna modernizacija nasrednoto profesionalno obrazovanie soglasno potre-bite na pazarot na trudot. Vo novoformiranite uslovis# poaktuelno stanuva pra{aweto za formirawe novsistem na odnosi me|u obrazovnite ustanovi i pretpri-jatijata, sojuzite na rabotodavcite, sojuzite na rabotni-cite, zanaet~iskite slu`bi. Zatoa denes eden od najva`-nite prioriteti za razvoj na profesionalnoto ob-razovanie e sozdavaweto na institut za socijalnopartnerstvo.
Vo Moskva se vodi aktivna zalo`ba vo sozdavaweuslovi za razvoj na sorabotkata me|u pazarot na trudoti pazarot na obrazovnite uslugi. Socijalnoto partner-stvo pretstavuva uspe{en mehanizam za integracija vosferata na profesionalnoto obrazovanie i ekonomija-ta so cel obezbeduvawe na kadri.
Formiraweto sistem na socijalno partnerstvo vosovremeni socijalno-ekonomski uslovi e dosta dolg islo`en proces, koj zavisi od pove}e faktori: od ekonom-skata sostojba na regionot, socijalno-politi~kata sos-tojba, motiviranosta na dr`avata i lokalnata vlast, ka-ko i `elbite i mo`nostite na rakovodnite strukturivo obrazovnite ustanovi.
Za sistemot na profesionalnoto obrazovaniemnogu e va`no sozdavaweto i razvivaweto na sistemotna socijalnoto partnerstvo, organ koj postojano }e vo-di dijalog me|u profesionalnite u~ili{ta, rabotodav-
Georgina Jakimova
AKTUELNI PRA[AWA ZAPROFESIONALNOTO OBRAZOVANIE
VO RUSKATA FEDERACIJA
Informacii Obrazovni refleksii
74 2/2005
cite, op{testvenite organizacii, zanaet~iite na zaem-nokorisna i ramnopravna osnova.
Socijalnoto partnerstvo vo profesionalnotoobrazovanie e poseben na~in na zaemno deluvawe na ob-razovnite institucii so subjektite i instituciite napazarot na trudot, regionalnite organi na izvr{natavlast, op{testvenite organizacii naso~eni na maksi-malno usoglasuvawe i realizacija na interesite na si-te u~esnici vo ovoj proces.
Zaedno so profesionalnite karakteristiki na pr-vo mesto vo barawata na rabotodavcite se istaknuvaatfunkcionalnite i li~nite kvaliteti na rabotnikot,kako na primer: odnosot kon rabotata, ume{nosta vokomunikacijata so lu|eto, tvore~kiot priod kon rabo-tata, da umee da donesuva re{enija i da organiziranivno izvr{uvawe.
Vo periodot na po~etocite na industriskiot rastna edna dr`ava od osobena va`nost e kvalitetot naprofesionalnata podgotovka. Perspektivata na ponata-mo{niot podem na ekonomijata e svrzana, pred s#, sovoveduvawe na sovremeni proizvodstveni tehnologii,koe ne mo`at da se dobijat bez podgotovka na kvalifi-kuvani kadri. Toa e mo`no so modernizacija na obrazov-niot sistem i negovo adaptirawe kon potrebite na pa-zarot na trudot so cel zgolemuvawe na konkurentnospo-sobnosta i mobilnosta na rabotnata sila.
PRINCIPI NA MODERNIZACIJA NA SISTEMOT NAPROFESIONALNOTO OBRAZOVANIE
Vo sovremeni uslovi gradeweto na sistem na ne-prekinato profesionalno obrazovanie treba da se zas-niva na slednite principi.
Princip na bazi~noto obrazovanie. Za da go pro-dol`i obrazovanieto u~enikot treba da stekne odrede-na obrazovna osnova. Bazi~nata op{toobrazovna podgo-tovka treba da obezbedi:
– visoko nivo na socijalizacija na li~nosta, nejzi-no ̀ ivotno i profesionalno samoopredeluvawe, osoz-naen plan za ponatamo{na `ivotna kariera;
– visoko nivo na spoznajni ve{tini i formiraninaviki za u~ewe;
– „jazi~na podgotovka“ pod koja se podrazbira:maj~iniot jazik i stranskite jazici kako sredstvo za do-bivawe informacii i za komunikacija; matemati~kiotjazik kako univerzalen jazik za gradewe formalni mo-deli od realnosta koja n# opkru`uva i mo`e da bide is-koristen pri izu~uvawe na koja bilo granka od nau~notoznaewe ili pri sovladuvawe na koja bilo profesional-na dejnost; jazikot na informatikata koj denes mu eneophoden sekomu vo svojata dejnost.
Principot na pove}e nivoa pretpolaga postoewena nivoa i stepeni na obrazovanie. Taka pove}e nivoai stepeni na profesionalnoto obrazovanie }e ovozmo-`at da se vospituvaat lu|eto, stru~wacite od razninivoa na obrazovanie, a toa zna~i pove}e }e soodvetstvu-vaat na barawata i sposobnostite na sekoj ~ovek i }eobezbeduvaat poracionalno popolnuvawe na potrebitena pazarot na trudot.
Principot na diversifikacija predviduva pro-{iruvawe na vidovite na dejnost. Pod diversifikacijana obrazovanieto se podrazbira pro{iruvawe navidovite dejnosti vo sistemot na profesionalnotoobrazovanie i steknuvawe na novi formi i funkcii.
Principot na dopolnitelno bazi~no i postdip-lomsko obrazovanie se odnesuva vo nasoka na dvi`ewena ~ovekot napred vo obrazovniot prostor, taka {tovo uslovi na neprekinato obrazovanie sekoj }e bide dol-`en cel ̀ ivot da go izgraduva svoeto obrazovanie, du-ri i ako ne odi na {koluvawe vo slednoto obrazovnonivo. Vo svetot takvoto obrazovanie se narekuva post-diplomsko.
Principot na manevrirawe na obrazovnite pro-grami predviduva profesionalna preorientacija, mo`-na promena vo odredena etapa od `ivotniot pat, naeden ili drug stepen na obrazovanie od oblasta na dej-nosta ili, pak, zdobivawe na paralelno obrazovanie vodve ili nekolku oblasti.
InformaciiObrazovni refleksii
752/2005
Principot na kontinuitet na obrazovniteprogrami e neophoden za da mo`e u~enikot, studentot,specijalistot da se premestuva vo obrazovniot prostor.Ovoj princip predviduva neophodni usoglasuvawa ipovrzuvawe na obrazovnite programi, niven kontinui-tet, obezbeduvaj}i „izlez“ od edna obrazovna programai priroden vlez vo narednata. Zaradi toa, neophodna eizrabotka na otvorena standardizirana obrazovna pro-grama.
Princip na integracija na obrazovnite struk-turi. Novite socijalno-ekonomski uslovi baraat inte-gracija na obrazovnite potsistemi, pretvorawe na pro-fesionalnite obrazovni ustanovi vo pove}eprofilni,so pove}e nivoa i so pove}e stepeni na {kolski usta-novi, kompleksi i centri.
Integracijata na obrazovnite strukturi od pro-fesionalnoto obrazovanie mo`e da se odviva sporedkarakteristikite na grankite:
1. Podgotovka na specijalisti od razni strukivo ramkite na edna granka - ma{inogradba, energeti-ka, grade`ni{tvo itn.
2. Pogotovka na specijalisti od razni struki posrodni i bliski profesii i specijalnosti.
3. Podgotovka na specijalisti od razni strukispored nesrodni profesii i specijalnosti. Primer:grade`ni{tvo-ekonomija; lesna industrija-menaxmentitn.
Princip na elasti~nost na organizacioniteformi. Slobodnoto dvi`ewe na li~nosta vo obrazov-niot prostor }e bide mo`no preku raznite formi naobu~uvawe i nivnata prilagodlivost. Toa e posebnova`no vo pazarnata ekonomija, zaradi toa {to nekoiformi na obrazovanie vovedoa platen sistem i nivniotbroj samo }e se zgolemuva. Zatoa e va`no pokraj takviteda postoi i besplaten sistem na obrazovanie, imaj}i gopredvid faktot deka ne sekoe semejstvo mo`e toa da mugo obezbedi na svoeto dete.
Osnovni nasoki na dejnosta:– sozdavawe edinstven obrazovno-profesiona-
len prostor na gradot Moskva;– sproveduvawe strukturno-sodr`inska moderni-
zacija na srednoto profesionalno obrazovanie vo skladso potrebite na gradskiot pazar na trudot;
– sozdavawe sistem za usovr{uvawe na nastavni-cite od stru~noto obrazovanie i na zanaet~iite odprofesionalnata obuka vo sistemot na profesional-noto-pedago{ko obrazovanie;
– usovr{uvawe na sodr`inite na nastavnite pro-grami za sekoj stepen vo sklad so obezbeduvaweto naniven kontinuitet vklu~uvaj}i vo taa sodr`ina regio-nalni osobenosti i barawa na pazarot na trudot;
– sozdavawe cvrsta me|usebna povrzanost naorganite za upravuvawe na obrazovanieto; na organi-zaciite koi davaat nau~na i metodska poddr{ka naobrazovniot proces zaedno so socijalnite partneri;
– sozdavawe sistem za grankovo obedinuvawe nasocijalnite partneri za nivno u~estvo vo izrabotka-ta, usovr{uvaweto i ekspertizata na nastavnite progra-mi na razli~en stepen na obrazovanie;
– sozdavawe integrirani obrazovni ustanovi koibi realizirale nastavni programi obezbeduvaj}i konti-nuitet na sodr`inite vo razni stepeni na obrazovanie.
RAZVOJ NA SOCIJALNOTO PARTNERSTVO VO SFERATA NA PROFESIONALNOTO OBRAZOVANIE
Ekonomskite promeni vo Rusija od koren gi pro-menija uslovite za razvoj na profesionalnoto obrazo-vanie. Toa s# pove}e po~na da se orientira na zadovo-luvawe na potrebite na pazarot na trudot i stanuva in-strument za re{avawe na ekonomskite problemi naop{testvoto.
Vo takvi uslovi se postavuva pra{aweto na for-mirawe nov sistem na odnosi me|u obrazovnite institu-cii i pretprijatijata, rabotodavcite, rabotnicite, za-naet~iite, odnosno so site koi ne se samo nara~atelina „produktot“ od obrazovnata institucija, tuku i izvorza negova finansiska blagosostojba. Zatoa eden od naj-va`nite prioriteti za razvoj na profesionalnoto
Informacii Obrazovni refleksii
76 2/2005
obrazovanie e formiraweto institut za socijalnopartnerstvo. Socijalnoto partnerstvo pretstavuvaefikasen mehanizam za integracija na profesionalnotoobrazovanie i ekonomijata so cel obezbeduvawe nakadri.
Formiraweto sistem na socijalno partnerstvo ezabaveno zaradi:
– nemawe socijalni partneri vo obrazovnite us-tanovi i vo pretprijatijata;
– neoformen sistem na nabquduvawe i prognozira-we na potrebata od kvalifikuvan kadar za sozdavawemehanizam na efektivno zaemno deluvawe me|u pazarotna trudot i obrazovnite uslugi;
– otsustvo na normativno-pravnata za{tita vosrednite u~ili{ta vo sistemot na pazarni odnosi;
– rabotodavecot ne snosi odgovornost nitu za ob-razovnata sodr`ina, nitu za kvalitetot na {koluvani-ot kadar;
– nemawe soodveten stru~en kadar.
LITERATURA
1. Modernizacix professional\nogo obrazo-vanix: Problemy i perspektivy, Moskva-2004 god.
2. Na~alwnoe obrazovanie zapadnogo u~ebno-go okruga, Moskva-2001 god.
3. Prezentacix eksperimentalwnogo proek-ta Centra obrazovanix - 1816, Moskva-2004 god.
InformaciiObrazovni refleksii
772/2005
Vo fokusot na modernite teoriski diskusii odoblasta na obrazovanieto posebno mesto mu pripa|a napra{aweto za odnosot me|u obrazovanieto i religija-ta. I pokraj mnogubrojnite poedine~ni istra`uvawa,anketi i li~ni gledi{ta, vo na{ata nau~na i stru~napublicistika se ~uvstvuva nedostig od sistematskoistra`uvawe i teorisko problematizirawe na aktuel-niot odnos me|u obrazovanieto i religijata.
Vo taa smisla knigata na d-r Vlado Timovski„Obrazovanieto i religijata“ e pionerski tekst koj lo-gi~ko-metodolo{ki i sodr`inski gi sledi visokitestandardi na nau~noto postavuvawe na pra{aweto naodnosot me|u dvata bitni op{testveni fenomeni: obra-zovanieto i religijata. Centralna ideja koja go vodiavtorot na istra`uva~kiot pat e imanentnata kriti~kaprocena na op{testvenite dimenzii na postavenatarelacija me|u obrazovanieto i religijata.
^ovekot ima potreba da go osmisli svojot ̀ ivoti da gi vrednuva osnovite i perspektivite na svoeto op-stojuvawe. Relacijata obrazovanie-religija e u{teedno pole kade {to poedinecot i op{testvoto se sretnu-vaat tokmu na toj pat na povrzuvawe na religiskiot iobrazovniot vrednosen poredok. Kompleksnosta nanivnata zaemna relacija e predizvik za sekoe seriozno
nau~no istra`uvawe. Poradi toa, avtorot Vlado Timov-ski sledi strogi metodolo{ki standardi i, se razbi-ra, ne zaborava da naglasi deka negovoto istra`uvawenema pretenzii da go ka`e posledniot zbor za postave-niot problem. Naprotiv, toj pozicionira tri klu~nisegmenti na sopstvenata istra`uva~ka mapa: revitali-zacijata na religijata, deideologizacijata na op{tes-tvoto i sekularizacijata kako fenomeni vo koi se pre-poznavaat op{testvenite ramki na postavenata relaci-ja me|u obrazovanieto i religijata. Vsu{nost, avtorotsoop{tuva samo del od istra`uva~kite rezultati odnegovoto dolgogodi{no prou~uvawe na odnosot na obra-zovnite sistemi sprema religijata i na konkretnitepraktiki vo oddelni zemji.
Problemski knigata e podelena na tri tematskipodra~ja: 1. Relacija religija - obrazovanie; 2. Znaewataza religijata i potrebata za voveduvawe na veronaukavo u~ili{tata i 3. Veronaukata i osnovnoto u~ili{te.Za da ja rasvetli relacijata obrazovanie - religija, av-torot V. Timovski na po~etokot gi razgleduva teori-skite sfa}awa za osnovite na ovaa relacija, a potoa po-minuva na gledi{tata na verskite zaednici kon zaem-nata vrska na obrazovanieto i religijata.
Vo oddelot vo koj se zanimava so teoriskite sfa-}awa za odnosot na obrazovanieto sprema religijata,avtorot prika`uva kus istoriski pregled na gledi{tatana zna~ajni misliteli. Vode~ka ideja vo toj prikaz epovrzuvaweto na teoriskite sfa}awa na konkretniotmislitel za op{testvoto i kulturata so negovite sta-vovi za vrskata me|u obrazovanieto i religijata. Filo-zofskata, teolo{kata, sociolo{kata i pedago{kata
prof. d-r Vera Georgieva
OBRAZOVANIETO I RELIGIJATAVlado Timovski: „Obrazovanieto i religijata,
soo~uvawe so veronaukata“, Feniks, Skopje, 2005
Informacii Obrazovni refleksii
78 2/2005
misla gi izveduvala svoite sfa}awa vrz konkretniteoriski gledi{ta i vrz tradicijata. Vakviot op{t za-klu~ok Timovski go potkrepuva so naveduvawe na pleja-da zna~ajni imiwa, me|u koi se spomnuvaat sfa}awatana Toma Akvinski, Xon Lok, @an-@ak Ruso, Pestaloci,K. F. V. Vonder, J. F. Herbart, E. Kabe, Gram{i, Labri-ola, U{inski, klasicite na marksizmot, neotomisti~-koto filozofsko i pedago{ko u~ewe i mnogu drugi.
Ona {to go zasiluva vpe~atokot deka avtorot sezafatil so vistinski istra`uva~ki potfat e negovotoistra`uvawe na dvonaso~nosta na ovaa relacija. Tokmutoa mo`e da gi rasvetli vistinskite teoriski, no iprakti~ni koordinati, me|u ovie dva op{testvenifenomeni. Dokaz za toa se negovite naveduvawa nastavovite na Makedonskata pravoslavna crkva, na pri-padnicite na Katoli~kata crkva, na islamot, na Hris-tijansko-adventisti~kata crkva vo R. Makedonija, naEvangelsko-metodisti~kata crkva vo R. Makedonija ina Jehovinite svedoci.
So detalen prikaz na nivnite oficijalni gledi{-ta avtorot ponudil relevantna i avtenti~na ramka zadiskusijata okolu pra{aweto dali e potrebno voveduva-we veronauka vo u~ili{tata. Vo nekoi dosega{ni raz-gleduvawa na ovaa dilema otsustvuva{e tokmu takvodetalno poznavawe na pozicijata, stavovite i predlo-zite na verskite zaednici, izvedeni tokmu vrz nivniteu~ewa i vrz nivnata istoriska tradicija. Tokmu zatoavredi da se naglasi deka stavovite na avtorot na ovaakniga se potkrepeni so postojana teoriska koresponden-cija so avtenti~nite idei na svetskite religiski siste-mi i so poznavawe na nivnite istoriski tekovi.
Knigata nosi vistinski avtorski beleg so avten-ti~nite pra{alnici na avtorot, koristeni vo empiris-kite istra`uvawa sprovedeni vo srednite i vo osnovni-te u~ili{ta. Empiriskoto istra`uvawe e izvedeno voregioni vo R. Makedonija koi se karakteristi~ni spo-red verskiot i nacionalniot sostav na naselenieto.
Imaj}i predvid deka vo dilemata za voveduvaweverska pouka vo u~ili{tata klu~na uloga i odgovornostnosat politi~kite partii, V. Timovski vo svojata knigaposvetuva dol`no vnimanie i na nivnite stavovi. Voramkite na op{testvenata pozicija i potrebata na
politi~kite partii svoite programi da gi usoglasat somodernite barawa na dnevnite obrazovni potrebi, av-torot najprvo gi pretstavuva nivnite op{ti sfa}awaza religijata kako op{testven fenomen, a potoa i niv-nata ocenka za mestoto i ulogata na verskite zaednicivo na{ata multikonfesionalna realnost.
Toa {to ostava poseben vpe~atok i na celoto is-tra`uvawe mu dava jasna nau~na perspektiva e izvonred-niot uset na avtorot da gi naglasi gledi{tata na poli-ti~kite partii za preobrazba na obrazovanieto tokmuvo negoviot odnos kon religijata. Vakvoto interdiscip-linarno povrzuvawe na ovie fenomeni e zasileno soizdr`ana analiza na nekoi iskustva za odnosot na obra-zovanieto kon religijata vo evropskite dr`avi. Odtu|ite iskustva i dolgogodi{nata praktika vo nekoimultikonfesionalni evropski zemji V. Timovski izve-duva komparativni zaklu~oci i implikacii koi bitrebalo da bidat sogledani koga kaj nas }e se re{avapra{aweto za voveduvawe veronauka vo u~ili{tata.Rezultatot od ekspertskata analiza vo koja se vpu{tilV. Timovski e, vsu{nost, sogleduvawe na vistinskiteparametri na redukcionizmot vo znaewata za religija-ta. Pri~inite za toj konstatiran op{t redukcionizamTimovski gi locira vo religiskata pripadnost na ro-ditelite, vo nivnoto zanimawe i drugo.
Vo taa smisla, svoe vistinsko mesto dobiva pra-{aweto za znaewata za religijata so koe avtorot na ovaaretka kniga se zanimava vo slednoto poglavje. Ovde tojkriti~ki gi poka`uva nedostatocite od nedovolnotoznaewe na osnovite na golemite svetski religiski sis-temi i tematski gi povrzuva so klu~noto pra{awe da-li postoi potreba za voveduvawe na veronauka vo u~i-li{tata. So impresiven istra`uva~ki sens V. Timovskigi pretstavuva svoite dolgogodi{ni kriti~ki sogledu-vawa na mislewata na nastavnicite, roditelite i u~e-nicite za znaewata od oblasta na religijata. Na toj na-~in negovite li~ni stavovi dobivaat seriozna podlogavrz koja gi gradi i sopstvenite pogledi i predlozi zavoveduvawe veronauka vo obrazivniot proces na mla-dite. Od aspektot na sociologija na religijata V.Timovski na ~itatelot - stru~wak za ovaa oblast, no ina po{irokata javnost, im nudi podatoci koi ne bi
InformaciiObrazovni refleksii
792/2005
trebalo da gi zaobikolat relevantnite institucii voR. Makedonija koga }e se re{ava pra{aweto za statu-sot na veronaukata vo nastavniot i vo pedago{kiotproces. Spored istra`uvawata na Timovski, vrz opre-delbata na roditelite za voveduvawe na veronaukata voobrazovniot proces vlijae nivnata nacionalna i ver-ska pripadnost. Zatoa nivnite stavovi se dopolnuvaatso soznanijata na avtorot za stavovite na u~enicite, nas-tavnicite i na verskite lica. Kako ekspert za socio-logijata na obrazovanieto, Timovski ne ja propu{tilmo`nosta da gi poka`e i socio-ekonomskite vlijanijavo op{tata ramka na relacijata obrazovanie-religija.
Argumentiranata i detalna analiza mu ovozmo`u-va da izvede svoi avtenti~ni zaklu~oci i da ponudi iz-dr`ani sopstveni predlozi. Poradi toa ovde }e nave-deme nekoi idei koi, veruvame, nema da gi zaobikolivnimatelniot ~itatel. Imeno, V. Timovski naglasuvadeka, poradi slo`enosta na problemot za odnosot na ob-razovanieto sprema religijata, bi trebalo sekoj pred-log ili odluka vo vrska so toa vo na{eto multikonfe-sionalno op{testvo posebno da vodi smetka za znae-wata {to mladite gi steknuvaat za religijata vo tekotna vospitno-obrazovniot sistem, kako tie da se podobrati kako da se organizira veronaukata spored konfe-sionalnata pripadnost. Timovski konstatira: „Sve-tovniot karakter na na{eto obrazovanie i multikon-fesionalnosta na na{eto op{testvo nu`no baraat re-alno da im se pristapuva na tie pra{awa i da se sogle-daat site mo`ni aspekti na pozicijata na u~ili{tetona toj plan. Svetovniot obrazoven sistem ne preferi-ra nekoj oficijalen pogled na svetot, nekoja zvani~nafilozofija kako edinstveno ispravna i zasekoga{dadena. Potrebno e mladite da se zapoznavaat so plura-lizmot na gledi{tata, so mno{tvoto pogledi na svet,a potoa samite da go pravat sopstveniot izbor.“ (str.191-192) Timovski naglasuva deka interesot na rodite-lite i na u~enicite za veronauka treba da se respekti-ra i da se zadovoluva vo soodvetna sredina i vo soodvet-ni objekti. A preku obrazovniot proces mladite trebada steknat znaewa za golemite svetski religii prekuvoveduvawe na zadol`itelen predmet vo srednoto obra-zovanie, koj bi se vikal religija ili etika. (str. 192)
Kontroverzite vo sfa}awata na analiziranitefaktori V. Timovski gi izramnuva pod edna integra-tivna ideja na sekoja religija, a toa e idejata za op{titezaedni~ki vrednosti i smislata na ~ovekovoto pos-toewe. So toa trudot izleguva od tesno specijalisti~-kite ramki i se vklopuva vo op{testvenata aktuelnostna pra{aweto za odnosot me|u obrazovanieto i religi-jata. Istra`uva~kiot zafat, vrz konkretni podatocii soznanija, Timovski go izdiga na vistinsko nau~nonivo toga{ koga izveduva zaklu~oci so interdiscipli-narno zna~ewe. Jasnosta na izrazot, promislenata argu-mentacija, preglednosta na tezite i pedantnata anali-za na podatocite sami po sebe ja prepora~uvaat ovaakniga. Poradi toa „Obrazovanieto i religijata“ na d-r V. Timovski sigurno }e go privle~e vnimanieto i}e go svrti interesiraweto i na relevantnite fakto-ri vo na{ata dr`ava koga }e sakaat da slu{nat stru~nomislewe na kompetenten avtor za pra{aweto za vove-duvawe veronauka vo u~ili{tata.
Informacii Obrazovni refleksii
80 2/2005