obvladovanje informatike v poslovnih sistemih v3
DESCRIPTION
aade de deeeded adsa e da ed asd e dasTRANSCRIPT
Obvladovanje informatike v poslovnih sistemih
Potek
1. Uvod
2. Strateško planiranje informatike
3. Začetki strateškega planiranja in sistematičnega načrtovanja poslovno-informacijskih arhitektur
4. Metodologije strateškega planiranja
5. Poslovno-informacijska arhitektura
6. Arhitekturne metode in ogrodja
7. Zaključek
1. Uvod• Obvladovanje informatike izhaja iz strategije poslovnega
sistema z namenom učinkovite podpore poslovnim procesom in povečevanja uspešnosti poslovanja ter konkurenčnosti poslovnih sistemov.
• Zgodnji začetki že v 70-tih letih
• Poskusi obvladovanja zajemajo:
• strategije
• oblikovanje arhitekture
• razvoj IS
• obvladovanje procesov IT
v zadnjem desetletju
• Uvajanje novih pristopov je posledica:
– tehnološkega napredka IT,– spoznanja o potrebi prepletenega in povezanega
obravnavanja poslovnih sistemov in njihovih procesov v smeri celostnega e-poslovanja znotraj poslovnih sistemov in med poslovnimi partnerji.
• Presek med strategijo informatike in strategijo poslovanja je vedno večji.
1. Uvod
1. Uvod
Strategijainformatike
Razvoj IS
Poslovno-informacijska
arhitektura
ObvladovanjeProcesov IT
Poslovna strategija
je podlaga je podlaga
je podlaga
je podlaga
izhaja je potrebno pri
Za uspešno obvladovanje poslovnega sistema (PS) z IT potrebujemo dobro definirano poslovno strategijo, ki je
izhodišče za določitev informatike in poslovno-informacijske arhitekture.
COBIT, ITIL
STRATEŠKO PLANIRANJE INFORMATIKE (Lederer in Salmela 1988, Remenyi 1991, Earl 1993)
je proces analize poslovanja in analize obstoječega stanja IS s ciljem izdelati strateški načrt informatike, ki bo poslovnemu sistemu omogočil uresničitev njegovih strateških ciljev ter mu tako zagotovil doseganje konkurenčne prednosti.
1. Uvod Definicije
POSLOVNO-INFORMACIJSKA ARHITEKTURA (PIA; Enterprise
Architecture) (Lankhorst 2005)
skladna celota načel, metod in modelov, ki se uporabljajo pri načrtovanju in uresničevanju organizacijske strukture, poslovnih procesov, informacijskih sistemov in infrastrukture poslovnega sistema.
1. Uvod
70 80 85 90 95 2000 2005 leto
BSP
Zachman
Metodologija
Standard
Metoda/Ogrodje
ISO 9001
IEEE 1471
EFQM
BSC
COBIT
ITIL CMM
Arhitektura PS
Strategija IS in PS
CMMI
BSC
Obv
lado
vanj
e P
S in
IS
TOGAF
MDA ArchiMate
RUP
ARIS
Upr
avlja
nje
IT p
roce
sov
SOA
IE(SPI) EMRIS (SPI)
Pregled različnih pristopov po treh ravneh
Potek
1. Uvod
2. Strateško planiranje informatike
3. Začetki strateškega planiranja in sistematičnega načrtovanja poslovno-informacijskih arhitektur
4. Metodologije strateškega planiranja
5. Poslovno-informacijska arhitektura
6. Arhitekturne metode in ogrodja
7. Zaključek
• Kaj lahko pomenijo naložbe v informatiko brez predhodne izdelave strateškega plana?– investiranje v aplikacije, ki ne podpirajo poslovnih usmeritev– nepovezane aplikacije– ni jasne določitve prioritet projektov– spreminjanje planov– projekti so le finančno ovrednoteni itd.
Strateško planiranje informatike
Cilji strateškega planiranja2.
izdelava strateškega plana
• pomembno je sodelovanje vodstva s ključnimi uporabniki
• definirana struktura IS,• zmanjšanje stroškov in skrajšanje časa, ki je potreben za
razvoj IS,• akcijski načrt razvojnih projektov s prioritetami.
Uresničevanje strateškega plana ponavadi traja 2 do 5 let.
Strateško planiranje informatike
Cilji strateškega planiranja2.
neprestano spremljanje notranjih in zunanjih sprememb ter skladno z njimi osveževanje strateškega plana
2.
Dovolj ni le uvedba sodobne IT.
Kako lahko vlaganja v informatiko pripomorejo k zagotavljanju trajne konkurenčne prednosti?
Trajna konkurenčna prednost izhaja iz organizacijskih sposobnosti in virov, ki so redki, dragi, nezamenljivi in jih je težko posnemati (Byrd 2000).
Potreben je dober strateški plan informatike.
Pomen strateškegaplaniranja informatikeza doseganje poslovne
uspešnosti
Pomen strateškegaplaniranja informatikeza doseganje poslovne
uspešnosti
2.
Na pretvorbo vlaganj v informatiko v poslovno vrednost vplivajo interni procesi upravljanja informatike in strukturni dejavniki.
Ali in ob kakšnih pogojih se vlaganja v informatiko pretvorijo v poslovno vrednost?
• vrsta panoge• velikost organizacije• konkurenčna pozicija na trgu• splošni in panogi lastni pogoji
• definiranje strategije informatike• določitev ustrezne
organiziranosti informatike• razvoj pravih aplikacij• …
Potek
1. Uvod
2. Strateško planiranje informatike
3. Začetki strateškega planiranja in sistematičnega načrtovanja poslovno-informacijskih arhitektur
4. Metodologije strateškega planiranja
5. Poslovno-informacijska arhitektura
6. Arhitekturne metode in ogrodja
7. Zaključek
• predhodnica večine pristopov strateškega planiranja informatike
• razvita pri IBM v 70-ih letih
• prinaša mehanizem, ki zagotavlja, da bodo vlaganja v informatiko optimalna, da bodo podpirala poslovno strategijo in določa korake do definirane informacijske arhitekture
• predstavi procesni pogled na PS ter zagotavlja, da avtomatiziramo ustrezno prenovljene procese
• pokaže potrebo po ločitvi podatkov od aplikacij, ki podatke uporabljajo (podatkovna neodvisnost)
Začetki strateškegaplaniranja in sistematičnega
načrtovanja PIA3.
IBM Business Systems Planning Methodology
70 80 85 90 95 2000 2005 leto
BSP
Zachman
Metodologija
Standard
Metoda/Ogrodje
ISO 9001
IEEE 1471
EFQM
BSC
COBIT
ITIL CMM
Arhitektura PS
Strategija IS in PS
CMMI
BSC
Obv
lado
vanj
e P
S in
IS
TOGAF
MDA ArchiMate
RUP
ARIS
Upr
avlja
nje
IT p
roce
sov
SOA
IE(SPI) EMRIS (SPI)
KLJUČNI KORAKI METODOLOGIJE
Začetki strateškegaplaniranja in sistematičnega
načrtovanja PIA 3.
IBM Business Systems Planning Methodology
Analiza poslovnega
sistema
Modeliranje poslovnega
sistema
Vodstveni intervjuji
Analiza informacijskih
priložnosti
Razvoj strategije in priporočil
Načrtovanje podatkovne arhitekture
Načrtovanje procesne
arhitekture
Pregled obstoječih sistemov
Načrtovanje implementacije
IS
Razvoj priporočil za upravljanje
Koraki metodologije vodijo do definirane informacijske arhitekture. Pomembno je predvsem:
• Definiranje razredov podatkov (data classes), ki so potrebni za poslovanje in definiranje procesov, ki potekajo v PS.
• Ureditev razredov podatkov in procesov v matriko ter: označitev presečišč z oznakama K-kreira in U-uporablja. postopek grupiranja (clustering) nas vodi v razbitje na
glavna sistemska področja (aplikativne podsisteme) informacijske arhitekture.
Začetki strateškegaplaniranja in sistematičnega
načrtovanja PIA 3.
IBM Business Systems Planning Methodology
Ključni koraki metodologije, ki vodijo do definirane informacijske arhitekture, so (nad.):
• Primerjava tako določenih aplikativnih sistemov z obstoječimi aplikativnimi sistemi in ugotovitev manjkajočih funkcionalnosti.
• Intervjuvanje vodstvenih delavcev za potrditev definirane informacijske arhitekture.
• Določitev prioritet posameznim aplikativnim sistemom informacijske arhitekture.
Začetki strateškegaplaniranja in sistematičnega
načrtovanja PIA 3.
IBM Business Systems Planning Methodology
• leta 1987 – prvo arhitekturno ogrodje;• Zachmanovo ogrodje™ (Zachman Framework for Enterprise
Architecture) je klasifikacijska shema.• Zachmanova matrika (6x6).• Po zgledu letalske in gradbene industrije.• Cilj je bil upravljanje z načrtovanjem, izgradnjo in
vzdrževanjem.• Pozna tri vloge:
– lastnika, – načrtovalca in– razvijalca.
Začetki strateškegaplaniranja in sistematičnega
načrtovanja PIA 3.
Zachmanovo ogrodje
http://www.zachmaninternational.com
Začetki strateškegaplaniranja in sistematičnega
načrtovanja PIA 3.
Zachmanovo ogrodje
Obseg(Kontekstni)
Poslovni model(Konceptualni)
Sistemski model(Logični)
Tehnični model(Fizični)
Podrobna predstavitev(Brez kontekstni)
Delujoči PS
Planer
Lastnik
Načrtovalec(Logični nivo)
Razvijalec(Fizični nivo)
Podizvajalec
Delujoči PS
Zakaj
Motivacija
Kdo
Ljudje
Kdaj
Čas
Kje
Omrežje
Kaj
Podatki
Kako
Funkcija
http://www.zachmaninternational.com
3.1 Različni vidikiZgradbe Letala Podjetja
Arhitektove skice LASTNIKStruktura dela
Konceptualni podatkovni model
Arhitektovi načrti NAČRTOVALECNačrt inženirskih
del
Model informacijskega
sistema
Gradbenikovi načrti RAZVIJALECNačrt izgradnje
Tehnološki model
Začetki strateškegaplaniranja in sistematičnega
načrtovanja PIA 3.
Zachmanovo ogrodje – Različni zorni koti
KAJPODATKI
KAKOFUNKCIJA
KJELOKACIJA
KDOLJUDJE
KDAJČAS
ZAKAJPRIHODNOST
PLANERCilji / Obseg
Seznam entitet
Seznam procesov
Seznam lokacij
Organizacijska struktura
Seznam dogodkov oz. poslovnih ciklov
Seznam namenov in ciljev
LASTNIKKoncept
Konceptualni podatkovni model
Model poslovnih procesov
Logistična mreža
Model delovnih tokov
Terminski plan
Poslovni načrt
NAČRTOVALECLogika
Logični podatkovni model
Aplikacijska arhitektura
Porazdeljena arhitektura
Arhitektura uporabniških vmesnikov
Struktura procesiranja
Model poslovnih pravil
RAZVIJALECFizični del
Fizični podatkovni model
Sistemski načrt
Tehnološka arhitektura
Predstavitvena arhitektura
Krmilna struktura
Načrtovanje poslovnih pravil
PODIZVAJALECIzven konteksta
Podrobna definicija podatkov
Program Mrežna arhitektura
Varnostna arhitektura
Določitev časovnega poteka
Določitev pravil
DELUJOČE PODJETJE
Podatki Funkcija Mreža Organizacija
Urnik Strategija
3. Celotno Zachmanovo
ogrodje za PIA
• grafična predstavitev medsebojne povezanosti različnih modelov poslovno-informacijske arhitekture
• predstavlja različne poglede deležnikov na poslovni sistem v skladu z njihovi interesi
• Prednosti : razumljivost, predstavlja PIA kot celoto, neodvisno od orodij in metodologij
• Slabost: veliko število celic, slaba definiranost medsebojnih povezav med celicami
Začetki strateškegaplaniranja in sistematičnega
načrtovanja PIA 3.
Zachmanovo ogrodje
Potek
1. Uvod
2. Strateško planiranje informatike
3. Začetki strateškega planiranja in sistematičnega načrtovanja PIA
4. Metodologije strateškega planiranja
5. Poslovno-informacijska arhitektura
6. Arhitekturne metode in ogrodja
7. Zaključek
• James Martin, 1986• izhaja iz BSP• ena najbolj poznanih metodologij s področja
strateškega planiranja, analize, načrtovanja in izvedbe IS
Metodologijestrateškega planiranja4.
Informacijski inženiring
Analiza
Načrtovanje
Izvedba
SPI
Podatki Aktivnosti
Analiza ciljev in problemovAnaliza vpliva tehnologijeAnaliza kritičnih dejavnikov uspeha
Izdelava preglednega modelaIdentifikacija aplikativnih podsistemovAnaliza obstoječega stanja ISDoločitev prioritet in akcijskega načrta
SPI
Metodologijestrateškega planiranja4.
Informacijski inženiring
• entitete (BSP -> razredi podatkov):– opisujejo obravnavani poslovni in informacijski sistem ter
njihove medsebojne relacije
• entitetno relacijski diagrami ter matrike:– odnosi med entitetami
• nekatere tehnike:– analiza entitet,– funkcionalna analiza in odvisnosti procesov,– analiza procesne logike,– normalizacija,– matrike (podatkovni objekti x procesi)– podatkovni tokovi…
• Krisper, 2003• izhaja iz strateškega planiranja informacijskega
inženiringa • ključne aktivnosti in izdelki:
1. Analiza obstoječega stanja
2. Opredelitev poslovnih zahtev
3. Opredelitev tehnoloških zahtev
4. Planiranje IS
Metodologijestrateškega planiranja4. Enotna metodologija razvoja IS
– Strateško planiranje
– strateški elementi (poslanstvo, vizija, cilji, usmeritve, KDU)
– pregledni model
– funkcija PS pripada enemu funkcionalnemu področju in sestoji iz več elementarnih funkcij, preko katerih tečejo poslovni procesi
Metodologijestrateškega planiranja4. Enotna metodologija razvoja IS
– Strateško planiranje
Ključni koncepti metamodela strateškega planiranja:
– ključni poslovni procesi, podporni poslovni procesi
– PS se povezuje z zunanjimi PS (poslovnimi partnerji) preko medorganizacijskih procesov (elektronsko poslovanje)
– poslovna pravila
Metodologijestrateškega planiranja4. Enotna metodologija razvoja IS
– Strateško planiranje
Ključni koncepti metamodela strateškega planiranja (nad):
Potek
1. Uvod
2. Strateško planiranje informatike
3. Začetki strateškega planiranja in sistematičnega načrtovanja poslovno-informacijskih arhitektur
4. Metodologije strateškega planiranja
5. Poslovno-informacijska arhitektura
6. Arhitekturne metode in ogrodja
7. Zaključek
Poslovno-informacijskaarhitektura – PIA5.
Konceptualna osnova arhitekture:standard IEEE 1471-2000
Definicija arhitekture (Standard IEEE 1471-2000, IEEE Computer Society 2000):
Arhitektura je ključni sestav sistema, ki vključuje njegove komponente, njihove medsebojne povezave in povezave z okoljem ter načela, ki vodijo njeno načrtovanje in razvoj.
Poslovno-informacijskaarhitektura – PIA5.
Konceptualna osnova arhitekture:standard IEEE 1471-2000
• trdna teoretična osnova za definiranje, analizo in opis arhitekture sistemov
• osredotočen na računalniške sisteme, kot je informacijski sistem
• ne:– standardizira procesa razvoja arhitekture– priporoča nobenega modelirnega jezika,
metodologije ali standarda
• podaja množico definicij ključnih konceptov in definira konceptualno ogrodje
Poslovno-informacijskaarhitektura – PIA5.
Konceptualni model opisa arhitekture:standard IEEE 1471-2000
Poslanstvo
SistemOkolje Arhitektura
Arhitekturni opis
izpolnjuje1..*
vpliva
biva v
ima
je opisana1
Deležnik
Zorni kot
Knjižničnizorni kot
Interes Pogled
Model
Načelo
ima
1..* identificira1..* sodeluje
ima1..*
je pomembno1..*
zanima1..*
izvira0..1
pokriva1..*
identificira1..*
vpeljuje metode za1..*
sodeluje1..*
sestavlja1..*
izbere1..*
ustreza
je organiziran v1..*
združuje1..*primerjava z odnosom med
razredom in objektom
arhitekturni opis definira kot sredstvo za zapis arhitekture
osredotočen na specifične vidike arhitekture, odvisnost od interesov deležnika
Kako se poslovno-informacijska arhitektura prilega nekaterim ustaljenim praksam in instrumentom
upravljanja (Lankhorst 2005)?
– Strateško upravljanje (strategic management): Balanced Scorecard (1992)
– Izvajanje strategije (strategy execution): EFQM (1992-2003)– Upravljanje kakovosti (quality management): ISO 9001
(2000)– Obvladovanje informatike (IT governance): COBIT (1996-
2000)– Namestitev in podpora IT (IT delivery in support): ITIL – Izvedba IT (IT implementation): CMM (1993), CMMI (2000)
Poslovno-informacijskaarhitektura in instrumenti
upravljanja 5.
• Kaplan in Norton, 1992• uporaba pri definiranju in uresničevanju vizije in
strategije poslovnega sistema • obravnava poslanstvo, usmeritve ter merila za
spremljanje njihovega uresničevanja po vseh pomembnih vidikih delovanja PS:
Strateško upravljanje:uravnoteženi sistem
kazalnikov(Balanced Scorecard-BSC)
5.
• vidik notranjega procesa• vidik inovacij in učenja
• finančni vidik• vidik stranke
Niso dovolj -> kratkoročna uspešnost
Strateško upravljanje:uravnoteženi sistem
kazalnikov(Balanced Scorecard-BSC)
5.
Vidik strankeKako stranke vidijo poslovni sistem?
Finančni vidikKako poslovni sistem vidijo njegovi delničarji?
Usmeritve:Povečati tržni delež.Izboljšati glas znamkeMerila:-Tržni delež- Brand Awerness ScoreUkrepi:- program nagrajevanja- širitev v druge države
Usmeritve:Delničarjem zagotoviti največjo dodano vrednost, kratkoročno in dolgoročno.Zmanjšanje stroškov.Povišanje dohodkov.Merila:- dodana vrednost-operativni stroški- dohodkiUkrepi:- prevzem konkurenčnega podjetja
Vidik notranjega procesaKako lahko poslovni sistem izboljša svoje notranje procese za zagotavljanje boljših izdelkov/storitev stranki?
Vidik inovacij in učenja Kaj mora narediti poslovni sistem, da ostane uspešen tudi v prihodnosti?
Usmeritve:-Izboljšana ponudba kartic- Izboljšan marketingMerila:-Prihodki od novih kartic- Ocena revizije učinkovitosti marketinga Ukrepi:-izdelaj program integracije po prevzemu-razširi program višje razrednih kartic-Nova marketinška kampanja
Usmeritve:Optimizacija kadrov.Izboljšana uporaba tehnologije.Izboljšanje znanja in sposobnosti kadrov.Merila:- indeks produktivnosti- ocena tehnološke “gap“ analize- Indeks učinkovitosti usposabljanjaUkrepi:- Analiza optimizacije kadrovanja- Izboljšanje online zaračunavanja - Usposabljanje
5. Uravnoteženi sistem kazalnikov
5. Uravnoteženi sistem kazalnikov
4.1.4 Uravnoteženi sistem kazalnikov kot strategija delovanja
• EFQM (European Foundation for Quality Management Excellence Model) = ogrodje za zagotavljanje odličnosti celotnega PS
• EFQM model sestavlja devet kriterijev odličnosti:
Izvajanje strategije:Model odličnosti EFQM
5.
• vodenje• ljudje• politike in strategija• partnerstvo in viri• procesi
• rezultati ljudi• rezultati strank• rezultati družbenega
okolja• ključni performančni
rezultati procesi
rezultati PS delovanje PS
• EFQM je komplementaren BSC-ju
– BSC –> strateške odločitve– EFQM -> kontinuirane izboljšave
potrebne za doseganje strategije
• Pomen poslovno-informacijske arhitekture je najbolj viden pri kriterijih politike in strategije ter procesih
Izvajanje strategije:Model odličnosti EFQM
5.
• Standard ISO 9001:2000 definira kriterije, ki so potrebni za kakovosten upravljavski sistem
•
• na osnovi politike in ciljev kakovosti PS definira QMS (quality management system) - nadzor poteka poslovnih procesov
• določa splošne zahteve in odgovornosti vodstva za QMS ter zahteve glede virov
• jedro standarda obravnava ključne procese
Upravljanje kakovosti:ISO 9001
(International Organisationfor Standardisation):
5.
• Glavni prispevek poslovno-informacijske arhitekture je v integriranem načrtovanju, upravljanju in dokumentiranju poslovnih procesov ter podpornih IS.
• Naravna kombinacija upravljanja kakovosti in poslovno-informacijske arhitekture: – upravljanje kakovosti: kaj mora biti načrtovano,
dokumentirano, nadzorovano in izboljšano?– poslovno-informacijska arhitektura: kako so ti
procesi in viri organizirani in realizirani?
Upravljanje kakovosti:ISO 9001
(International Organisationfor Standardisation)
5.
• COBIT (Control Objectives for Information and related Technology), 1996 v okviru združenja Information Systems Audit and Control Association
• COBIT 2000 (IT Governance Institute):– »dobre prakse« pri implementaciji strukture
obvladovanja informatike– skuša premostiti vrzeli med poslovnimi tveganji,
kontrolnimi potrebami in tehničnimi vprašanji – kontrolne in upravljavske usmeritve, zrelostni
model za obvladovanje informatike, kritični dejavniki uspeha…
Obvladovanje informatike:COBIT 5.
• Poslovno-informacijska arhitektura tvori naravno dopolnilo COBIT
– COBIT: kako naj bo organizirana funkcija informatike?
– Poslovno-informacijska arhitektura: posveča se poslovnim in IT strukturam, procesom, podatkom in tehnologiji PS.
• Arhitektura je najpomembnejša v PS, katerih procesi segajo na zgornje nivoje zrelostnega modela (3 ->)
Obvladovanje informatike:COBIT 5.
• ITIL (IT Infrastructure Library) = široko sprejeta množica najboljših praks s področja nudenja informacijskih storitev
• Razvit pri UK Office of Government Commerce
• Jedro standarda ITIL sestavljata dve široki skupini procesov:– Nudenje storitev – Podpora storitvam
Nudenje informacijskihstoritev in podpora:
ITIL 5.
• ITIL je komplementaren standardu COBIT
Nudenje informacijskihstoritev in podpora:
ITIL 5.
dobro definirana arhitektura
Kaj je potrebno narediti?Kako narediti?
• Središče ITIL standarda je upravljanje IT premoženja PS
Izvedba IT:CMM, CMMI5.
Zmožnostno zrelostni model (Capability Maturity Model Integration), ki integrira razvoj programske opreme z drugimi inženirskimi aktivnostmi in razširja obseg na celotni življenjski cikel izdelka (2000).
Zmožnostno zrelostni model (Capability Maturity Model for Software) omogoča oceno zrelosti procesa razvoja programske opreme in prinaša ključne prakse, ki so potrebne za izboljšanje njegove zrelosti (Paulk 1993).
5 zrelostnih nivojev:
1. Začeten (Initial): procesi so ad hoc2. Upravljan (Managed): zahteve so upravljane,
procesi načrtovani in nadzirani, vendar je proces različen od projekta do projekta
3. Definiran (Defined): procesi so definirani s standardi, procedurami, metodami in orodji
4. Kvantitativno upravljan (Quantitatively Managed): kvantitativne usmeritve za kakovost in učinkovitost procesa so uporabljene kot merila pri upravljanju procesov
5. Optimiziran (Optimised): učinkovitost procesa se ves čas izboljšuje (kvantitativne usmeritve )
Izvedba IT:CMM, CMMI5.
• Poslovno-informacijska arhitektura podaja omejitve in smernice za definiranje arhitekture programske opreme za posamezen projekt.
• Poslovno-informacijska arhitektura je predvsem zelo koristna od tretjega nivoja dalje, kjer morajo projekti ustrezati standardom in smernicam v PS.
Izvedba IT:CMM, CMMI5.
• najnovejši pristop k načrtovanju PIA
• SOA (Service Oriented Architecture)
• storitev – logična enota (različni nivoji kompleksnosti), ki predstavljajo določeno vrednost znotraj vrednostne verige ali poslovnega procesa
• uporabno pri razvoju programske opreme kot tudi na drugih nivojih poslovno-informacijske arhitekture za doseganje fleksibilnosti pri poslovnem in IT načrtovanju
• koncept storitve je rezultat delitve na zunanje in notranje obnašanje sistema
Storitveno orientiranaarhitektura - SOA 5.
Potek
1. Uvod
2. Strateško planiranje informatike
3. Začetki strateškega planiranja in sistematičnega načrtovanja poslovno-informacijskih arhitektur
4. Metodologije strateškega planiranja
5. Poslovno-informacijska arhitektura
6. Arhitekturne metode in ogrodja
7. Zaključek
Arhitekturne metodein ogrodja
6.
Arhitekturna metoda je strukturirana zbirka tehnik in procesnih korakov za kreiranje in vzdrževanje poslovno-informacijske arhitekture.
Arhitekturno ogrodje strukturira arhitekturne opisne tehnike z identifikacijo in povezavo različnih arhitekturnih vidikov in z njimi povezanih modelirnih tehnik.
– MEMO - Multi Perspective Enterprise Modelling
(German Research Center for Computer Science 1994)
– ARIS - Architecture of Integrated Information Systems (Scheer 1994)
– RUP - Rational Unified Process (Rational Corporation 1998)
– TOGAF Architecture Development Method (The Open Group 2002).
Arhitekturne metodein ogrodja
6.
Nekaj znanih arhitekturnih metod:
– Zachman-ovo ogrodje "Framework for Enterprise Architecture" (Zachman 1987)
– Arhitekturno ogrodje TOGAF (The Open Group 2002)
– The Model Driven Architecture – MDA (Object Management Group Architecture Board 2001)
– ArchiMate (Telematica Instituut 2004).
Arhitekturne metodein ogrodja
6.
Nekaj znanih arhitekturnih ogrodij:
• TOGAF (The Open Group Architecture Framework)• 1. verzija 1995; zadnja verzija TOGAF 9.• Arhitekturno ogrodje, ki vsebuje metode in orodja
za uvedbo, izdelavo, uporabo in vzdrževanje PIA.
• Temelji na iterativnem procesnem modelu podprtem z najboljšimi praksami in ponovno uporabno množico arhitekturnih sredstev.
• 7 delov: Uvod, ADM (Architecture Development Method), Smernice in tehnike za ADM, Ogrodje arhitekturne vsebine, Enterprise Continuum & Tools, TOGAF referenčni modeli, Ogrodje za upravljanje sposobnosti.
Arhitekturno ogrodjeTOGAF
6.
Arhitekturno ogrodjeTOGAF
6.
Kategorije arhitekturnih domen, ki jih TOGAF podpira:
1. Poslovna arhitektura: poslovna strategija, vodenje, organizacija, ključni poslovni procesi;
2. Podatkovna arhitektura: logična in fizična struktura podatkov poslovnega sistema in virov za upravljanje podatkov;
3. Aplikacijska arhitektura: plan posameznih aplikativnih sistemov, ki bodo uvedeni, njihove interakcije in povezanost s poslovnimi procesi;
4. Tehnološka arhitektura: logične programske in strojne funkcionalnosti, ki so potrebne za podporo poslovanja, podatkov in aplikativnih storitev;
TOGAF ADM
Arhitekturno ogrodjeTOGAF
6.
ARHITEKTURNAVIZIJA
PRILOŽNOSTI IN
REŠITVE
PRIPRAVA
ZAHTEVE
POSLOVNAARHITEKTURA
ARHITEKTUREIS
TEHNOLOŠKAARHITEKTURA
NAČRTOVANJEMIGRACIJE
OBVLADOVANJEIMPLEMENTACIJE
UPRAVLJANJESPREMEMB
ARHITEKTURE
• dogovor o arhitekturnih načelih,
ogrodju, metodi,• ljudje,• obseg, predpostavke.• arhitektov “elevator
pitch”• vsi deli poslovne in
tehnološke arhitekture naj podpirajo poslovne zahteve in zahtevane sposobnosti PS.
• organizacijska struktura,
• poslovne usmeritve, cilji,
• poslovne funkcije,• poslovne storitve,• poslovni procesi;• as-is, to-be arhitektura• razvoj ciljnih arhitektur,
ki obsegajo (v odvisnosti od obsega projekta):• podatkovno in • aplikativno
domeno.
• mapiranje aplikativnih komponent v množico tehnoloških komponent
• ocenjevanje pripravljenosti za transformacijo, identifikacijo priložnosti in rešitev, identifikacijo omejitev,
• fokus: poslovna vrednost, fleksibilnost, koordinacija, kompromisi.
• ocenjevanje odvisnosti, stroškov, koristi posameznih migracijskih projektov,
• seznam projektov s prioritetami.
• priporočila za projekte,
• skladnost projektov z definirano arhitekturo,
• ...
• ocenjevanje učinkovitost arhitekture in priporočila za spremembe,
• ocenjevanje sprememb ogrodja in načel postavljenih v predhodnih fazah,
• vzpostavitev procesa upravljanja arhitekturnih sprememb,
• ...
• ArchiMate (Lankhorst, 2005) ponuja doslej najbolj celovit integriran pristop za izgradnjo, predstavitve in vzdrževanje poslovno-informacijske arhitekture.
• ArchiMate 1.0 technical standard, februar 2009, The Open Group. Predstavlja opredelitev jezika ArchiMate.
• Glavni cilj ArchiMate-ovega pristopa je integracija arhitekturnih domen.
• Definira osnoven arhitekturni model, katerega posamezen pogled je izveden kot projekcija določene podmnožice tega modela.
ArchiMate - integriran storitveni pristop k poslovno-
informacijski arhitekturi 6.
Procesna arhitektura
Aplikacijska arhitektura Tehnicna arhitektura
Informacijska arhitekturaArhitektura izdelkov
?
?
?
?
?
Visoko nivojsko modeliranje
znotraj domene
Modeliranje relacij med domenami
Baza za predstavitve
Baza za analize
Procesna arhitektura
Aplikacijska arhitekturaAplikacijska arhitektura Tehnicna arhitekturaTehnicna arhitekturaTehnicna arhitektura
Informacijska arhitekturaInformacijska arhitekturaArhitektura izdelkovArhitektura izdelkov
??
??
?
??
??
Visoko nivojsko modeliranje
znotraj domene
Modeliranje relacij med domenami
Baza za predstavitve
Baza za analize
Vloga modelirnega jezika ArchiMate
ArchiMate - integriran storitveni pristop k poslovno-
informacijski arhitekturi 6.
Metamodel ključnih konceptov Archimate-a
ArchiMate - integriran storitveni pristop k poslovno-
informacijski arhitekturi 6.
Objekt
Element obnašanja
Storitev Vmesnik
Strukturni element
dostopa do
dostopa do
je dostopan s
je dostopan z
realizira
jerealizirana
z
uporablja
jeuporabljenaz
dodeljen
dodeljena
uporablja
jeuporabljens
sestavljeniz
sestavlja
dodeljen
dodeljen
proži/se nadaljuje vprožen/je nadaljevanje
PASIVNA STRUKTURA OBNAŠANJE AKTIVNA STRUKTURA
ZUNANJE
NOTRANJE
ArchiMate-ov pristop:– preuči povezanost poslovne in informacijske
domene– modelirni jezik za opis poslovno-informacijske
arhitekture. (uporabljeni elementi že obstoječih jezikov, pristopov in tehnik)
– definira metode za predstavitev in analize, v skladu z zanimanji različnih deležnikov – vodstvenih delavcev, uporabnikov, tehničnih kadrov ,…
ArchiMate - integriran storitveni pristop k poslovno-
informacijski arhitekturi 6.
Integracija na različnih nivojih : • uskladitev arhitekturnih modelov različnih
domen,• skupen arhitekturni jezik za povezavo
različnih orodij, ki so bila uporabljena v različnih domenah,
• integracija različnih zornih kotov (strukturni, obnašanje),
• obnašanje strukturnih objektov in njihovo sodelovanje.
ArchiMate - integriran storitveni pristop k poslovno-
informacijski arhitekturi 6.
• poudarek je na povezavah med koncepti, predvsem med različnimi plastmi arhitekture z uporabo koncepta storitve;
• strukturira koncepte in njihove medsebojne relacije;
• v ogrodju je prikazana delitev na tri arhitekturne plasti: poslovno, aplikacijsko in tehnološko.
ArchiMate - integriran storitveni pristop k poslovno-
informacijski arhitekturi 6.
Aktivni strukturni vidik
Aplikacijska plast
Poslovna plast Procesna domenaInformacijska
domena
Podatkovna domena
Organizacijskadomena
Domenaizdelkov
Aplikacijska domena
Domena tehnološ ke infrastruktureTehnološka plast
Aplikacijska plastAplikacijska plast
Poslovna plastPoslovna plast
Pasivni strukturni vidik Vidik obnašanja
Procesna domenaInformacijska
domena
Podatkovna domena
Organizacijskadomena
Domenaizdelkov
Aplikacijska domena
Domena tehnološke infrastrukture
Arhitekturno ogrodje - plasti, vidiki, domene
ArchiMate - integriran storitveni pristop k poslovno-
informacijski arhitekturi 6.
Zunanja poslovna storitev
Notranja posl. storitev
Zunanja aplik.storitev
Notranja aplik. storitev
Notranjateh. storitev
Zunanjateh. storitev Tehnološka plast
Aplikacijska plast
Poslovna plast
Stranka
Zunanja poslovna storitev
Notranja posl. storitev
Zunanja aplik.storitev
Notranja aplik. storitev
Notranjateh. storitev
Zunanjateh. storitev Tehnološka plast
Aplikacijska plast
Poslovna plast
Stranka
Storitve kot povezovalni koncept
ArchiMate - integriran storitveni pristop k poslovno-
informacijski arhitekturi 6.
Storitev
funkcionalnost okolje
vrednost uporabnik
Archimate vs. TOGAF
ArchiMate - integriran storitveni pristop k poslovno-
informacijski arhitekturi 6.
ARHITEKTURNAVIZIJA
PRILOŽNOSTI IN
REŠITVE
PRIPRAVA
ZAHTEVE
POSLOVNAARHITEKTURA
ARHITEKTUREIS
TEHNOLOŠKAARHITEKTURA
NAČRTOVANJEMIGRACIJE
OBVLADOVANJEIMPLEMENTACIJE
UPRAVLJANJESPREMEMB
ARHITEKTURE
Poslovna plast
Aplikativna plast
Tehnološka plast
Pasivna struktura
Obnašanje Aktivnastruktura
Potek
1. Uvod
2. Strateško planiranje informatike
3. Začetki strateškega planiranja in sistematičnega načrtovanja poslovno-informacijskih arhitektur
4. Metodologije strateškega planiranja
5. Poslovno-informacijska arhitektura
6. Arhitekturne metode in ogrodja
7. Zaključek
• BSP• Zachmanovo ogrodje• Information Engineering• EMRIS• IEEE 1471-2000• BSC• EFQM• ISO 9001• COBIT • ITIL• CMM• SOA• TOGAF• Archimate
Analiza poslovnega
sistema
Modeliranje poslovnega
sistema
Vodstveni intervjuji
Analiza informacijskih
priložnosti
Razvoj strategije in priporočil
Načrtovanje podatkovne arhitekture
Načrtovanje procesne
arhitekture
Pregled obstoječih sistemov
Načrtovanje implementacij
e IS
Razvoj priporočil za upravljanje
ZaključekPregled 6.
Obseg(Kontekstni)
Poslovni model(Konceptualni)
Sistemski model(Logični)
Tehnični model(Fizični)
Podrobna predstavitev(Brez kontekstni)
Delujoči PS
Planer
Lastnik
Načrtovalec(Logični nivo)
Razvijalec(Fizični nivo)
Podizvajalec
Delujoči PS
Zakaj
Motivacija
Kdo
Ljudje
Kdaj
Čas
Kje
Omrežje
Kaj
Podatki
Kako
Funkcija
Analiza
Načrtovanje
Izvedba
SPI
Podatki Aktivnosti
Poslanstvo
SistemOkolje Arhitektura
Arhitekturni opis
izpolnjuje1..*
vpliva
biva v
ima
je opisana1
Deležnik
Zorni kot
Knjižničnizorni kot
Interes Pogled
Model
Načelo
ima
1..* identificira1..* sodeluje
ima1..*
je pomembno1..*
zanima1..*
izvira0..1
pokriva1..*
identificira1..*
vpeljuje metode za1..*
sodeluje1..*
sestavlja1..*
izbere1..*
ustreza
je organiziran v1..*
združuje1..*
ARHITEKTURNAVIZIJA
PRILOŽNOSTI IN
REŠITVE
PRIPRAVA
ZAHTEVE
POSLOVNAARHITEKTURA
ARHITEKTUREIS
TEHNOLOŠKAARHITEKTURA
NAČRTOVANJEMIGRACIJE
OBVLADOVANJEIMPLEMENTACIJE
UPRAVLJANJESPREMEMB
ARHITEKTURE
Zunanja poslovna storitev
Notranja posl. storitev
Zunanja aplik.storitev
Notranja aplik. storitev
Notranjateh. storitev
Zunanjateh. storitev Tehnološka plast
Aplikacijska plast
Poslovna plast
Stranka
Zunanja poslovna storitev
Notranja posl. storitev
Zunanja aplik.storitev
Notranja aplik. storitev
Notranjateh. storitev
Zunanjateh. storitev Tehnološka plast
Aplikacijska plast
Poslovna plast
Stranka
• Pomen povezovanja različnih arhitekturnih konceptov za obvladovanje PS se kaže od samih začetkov metodologij strateškega planiranja in razvoja arhitektur
• S paradigmo storitveno umerjenih arhitektur in sodobnimi tehnologijami se bo povezovanje lahko realiziralo z uporabo koncepta storitve.
• Obvladovanje informatike postaja vedno bolj pomemben dejavnik obvladovanja poslovnih sistemov in predpogoj za njihovo uspešno poslovanje in doseganje konkurenčnosti
Zaključek 6.
Viri• Marjan Krisper, Alenka Rožanec: OBVLADOVANJE
INFORMATIKE V POSLOVNIH SISTEMIH: Pomen strategije in arhitektur, 2005.
• R. D. Banker, R. J. Kauffman: Strategic information technology management: perspectives on organizational growth and competitive advantage, Idea Group Publishing, London, 1993.
• T. A. Byrd, D. E. Turner: An exploratory examination of the relationship between flexible IT infrastructure and competitive advantage, Information & Management 39 (1), 2001, str. 41 - 52.
• CMMI Product Team: Capability Maturity Model Integration (CMMI) Version 1.1, Software Engineering Institute, Carnegie Mellon University, Pittsburgh, 2002.
• M. J. Earl: Experiences in Strategic Information Systems Planning, MIS Quarterly, 17 (1), 1993, str. 1 – 24.
• T. Erl: Service-Oriented Architecture, Concepts, Technology, and Design, Prentice Hall PTR, New Jersey, 2005.
• C. Fidler, S. Rogerson: Strategic Management Support Systems, Pitman Publishing, London, 1996.
• A. Groznik: Strateško načrtovanje razvoja informatike, Doktorska disertacija, Ekonomska fakulteta, Ljubljana, 2001.
• M. Hammer: The reengineering revolution, HarperBusiness, New York, 1995.
Viri
• IEEE Computer Society: Standard IEEE 1471-2000, 2000.
• IT Governance Institute: CobiT, IT Governance Institute, Rolling Meadows, 2000.
• R.S. Kaplan, D.P. Norton: The balanced scorecard: translating strategy into action, Harvard Business School Press, Boston, 1996.
• M. Krisper et al.: EMRIS - Enotna metodologija razvoja informacijskih sistemov - Strateško planiranje, Vlada Republike Slovenije, Center Vlade RS za informatiko, Ljubljana, 2003.
• M. Lankhorst et al.: Enterprise Architecture at Work: Modelling, Communication and Analysis, Springer, Dordrecht, 2005.
Viri
• A. L. Lederer, H. Salmela: Toward a Theory of SISP, Journal of Strategic Information Systems, 5 (3), 1988, str. 237 - 253.
• J. Martin: Information Engineering: Vol. 2: Strategies and Analysis, Savant, Carnforth, 1986.
• M. Paulk et al.: Capability Maturity Model for Software Version 1.1, Software Engineering Institute, Carnegie Mellon University, Pittsburgh, 1993.
• C. Perks, T. Beveridge: Guide to Enterprise IT Architecture, Springer-Verlag, New York, 2003.
• D. S. J. Remenyi: Introducing Strategic Information Systems Planning, NCC Blackwell, New York, 1991.
Viri
• W. Van Grembergen, R. Van Bruggen: Measuring and improving corporate information technology through the balanced scorecard, The Electronic Journal of IS Evaluation, 1 (1), 1997.
• J. Ward, J. Peppard: Strategic Planning for IS, Third Edition, John Wiley & Sons, New York, 2002.
• Y. A. Zachman: A Framework for Information System Architecture, IBM System Journal, 26(3), 1987.
Viri
• ArchiMate Resource Tree http://www.telin.nl/NetworkedBusiness/Archimate/ART/index.html
• EFQM Excellence Model, EFQM Brussels Representative Office, 2003http://www.efqm.org/model_awards/model/excellence_model.htm
• IPI: Rezultati ankete poslovna informatika 2001, Inštitut za poslovno informatiko, Ljubljana 2001. http://www.ef.uni-lj.si/projekti/informatika/pi2001/rezultati.htm
• ITIL http://www.ogc.gov.uk/
Internetni viri
• NASCIO Enterprise Architecture Maturity Model Version 1.3, National Association of State Chief Information Officers, 2003. https://www.nascio.org/hotIssues/EA/EAMM.pdf
• TOGAF The Open Group Architectural Framework: http://www.opengroup.org/architecture/togaf/
Internetni viri