od gl asov do k njŽinhi vs e tov 8 - knjigarnabesedne vrste 17 glagol 17 glagolski vid 23...

8

ODGL ASOVDOK NJIŽNIH

SV E TOV

Rešitve nalog so objavljene na spletni straniwww.devetletka.net/gradiva/slovenscina.P

OGDKS 8 SDZ 2018 notranjost.indd 1 13/12/2017 09:14

Dr. Petra Kodre

Od glasov do knjižnih svetov 8Samostojni delovni zvezek za slovenščino v 8. razredu osnovne šole

JEZIK in KNJIŽEVNOST

Urednica prve izdaje: Dubravka Berc PrahUrednica druge izdaje: dr. Mojca Stritar KučukStrokovni pregled: mag. Mateja Hočevar GregoričIlustracije: Igor ŠinkovecFotografije: Dreamstime, Shutterstock, iStockphoto

Direktor produkcije: Klemen FedranOblikovna zasnova in izvedba: Jasna Karnar

Izdala in založila: Založba Rokus Klett, d. o. o.Za založbo: Maruša Kmet

Tisk: Službeni glasnik, d. o. o.2. izdajaNaklada: 6.000 izvodov

Ljubljana 2018

© Založba Rokus Klett, d. o. o. (2013). Vse pravice pridržane.Brez pisnega dovoljenja založnika so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu in postopku, kot tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elek tronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice.

Založba Rokus Klett, d. o. o.Stegne 9 b, 1000 Ljubljanatelefon: 01 513 46 00e-naslov: [email protected]

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

811.163.6(075.2)(076) 821.09(075.2)(076)

KODRE, Petra Od glasov do knjižnih svetov 8 : [samostojni delovni zvezek za slovenščino v 8. razredu osnovne šole : jezik in književnost] / [Petra Kodre ; ilustracije Igor Šinkovec ; fotografije Dreamstime, Shutterstock, iStockphoto]. - 2. izd. - Ljubljana : Rokus Klett, 2018

ISBN 978-961-271-785-8

292793344

Vse knjige in dodatna gradiva Založbe Rokus Klettdobite tudi na naslovu www.knjigarna.com.


I. DEL: JEZIK

Črke in glasovi slovenskega knjižnega jezika 7

Beseda in besedna zveza 9 Beseda 9 Odnosi med besedami 10 Besedna družina 10 Domače in prevzete besede 11 Slogovno zaznamovane besede 13 Sleng 14 Besedna zveza in stalna besedna zveza 16

Od besed in besednih zvez k vrstam besed 17 Besedne vrste 17 Glagol 17 Glagolski vid 23 Samostalnik 27 Osebni zaimek 31 Pridevnik 33 Svojilni in povratni svojilni zaimek 36 Vprašalni, kazalni in oziralni zaimek 37 Števnik 39 Prislov 41 Veznik 43 Predlog 44

Besede združujemo v stavke 47 Stavek razstavimo na stavčne člene 47 Stavke združujemo v povedi 53 Podredno zložena poved 54 Krajevni odvisnik 55 Časovni odvisnik 57 Načinovni odvisnik 61 Vzročni odvisnik 63 Osebkov odvisnik 64 Predmetni odvisnik 67 Namerni odvisnik 72 Pogojni odvisnik 76 Dopustni odvisnik 78 Prilastkov odvisnik 80 Še sto primerov za utrjevanje 83

Kazalo vsebine


Od povedi k besedilom 89 Vrste besedil 89 Zahvala 91 Opravičilo 95 Opis naprave 97 Opis delovnega postopka 99 Razlaga naravnega pojava 102 Nasvet strokovnjaka 104 Reklama 106 Intervju 107 Seznam 111

Kaj pomaga, drugo znati, temu, ki ne zna pisati 113

II. DEL: KNJIŽEVNOST

Ljudsko slovstvo ali slovstvena folklora 121 Ljudska pesem: Galjot 122

Razsvetljenstvo ali preporod 125 Anton Tomaž Linhart: Županova Micka 126 Valentin Vodnik: Dramilo 136

Romantika 139 France Prešeren 140 France Prešeren: Povodni mož 142 France Prešeren: Turjaška Rozamunda 148 France Prešeren: O Vrba 153 France Prešeren: Apel in čevljar 156 France Prešeren: Krst pri Savici, Uvod 158

Realizem 163 Ivan Tavčar: Tržačan 163 Ivan Tavčar: Visoška kronika 169 Janko Kersnik: Mačkova očeta 177 Anton Aškerc: Kronanje v Zagrebu 182 Josip Jurčič: Deseti brat 187 Simon Jenko: Naš maček 189 Lev Nikolajevič Tolstoj: Starejši brat 190 Lev Nikolajevič Tolstoj: Polom 193

Ekspresionizem 195 Srečko Kosovel: Starka za vasjo 195


Sodobna slovenska književnost 199 Janez Menart: Kmečka balada 200 Tone Pavček: Majnice, fulaste pesmi 203 Niko Grafenauer: Življenje 205 Igor Karlovšek: Gimnazijec 207 Alenka Goljevšček Kermauner: Srečna draga vas domača 211

Viri 215

Ej, kakšna srečneža sva, ker sva

knjižna molja in ne navadna!

Res, ja! Na ta račun sem vse počitnice preživel na plaži, sicer bi se, revež, potil v kakšnem zimskem plašču.


Drage osmošolke, dragi osmošolci!

V rokah imate samostojni delovni zvezek za slovenščino v 8. razredu osnovne šole. V njem najdete vse, kar ste doslej običajno našli v učbeniku, delovnem zvezku za jezik, berilu in delovnem zvezku za književnost. To ima vsaj dve prednosti: – k slovenščini skorajda ni mogoče priti brez potrebnih pripomočkov, – pri učenju si lahko na rob pišete opombe, zabeležite nejasnosti, podčrtujete pomembne

dele besedila ipd., saj si tega učnega gradiva niste le izposodili, ampak je vaše.

Učna snov v njem je razporejena sistematično, in sicer tako, kot napoveduje naslov Od glasov do knjižnih svetov. Zaradi težnje po sistematičnosti in pomembnosti utrjevanja najdete v njem tudi učno snov prejšnjih let, na kar opozarjajo barve piktogramov v razlagalnih okvirčkih. Našli boste tudi piktogram pozor, ki opozarja na težja mesta iz slovnice ali pravopisa, ter knjižna molja, ki vas bosta pri učenju spremljala in vam s svojimi vprašanji in premisleki pomagala tam, kjer se pogosto zatakne.

Želim si, da bi se vam čim manj zatikalo in da bi si z uporabo tega učnega gradiva pridobili veliko dobrih ocen in predvsem trdnega znanja slovenščine. Saj veste – ne nazadnje smo edini narod na svetu, ki skrbimo za njen obstoj in razvoj.

Petra Kodre

Učna snov 1.–5. razreda

Učna snov 6. razreda



Pozor, da ne bo napak!

Legenda


Slovenski knjižni jezik ima 29 glasov, ki jih zapisujemo s 25 črkami.

Tako črke kot glasove delimo na:• samoglasnike (zapisujemo jih s črkami a, e, i, o, u) in • soglasnike (zapisujemo jih z vsemi drugimi črkami).

1 Glasno preberi naštete besede in dobro poslušaj, s katerimi glasovi izgovarjaš označene črke.

mo ž minist e r ljubez e n

so l no v v e ra

V tem poglavju: – spoznaš, koliko črk in koliko glasov ima slovenski knjižni jezik,– določaš, iz katerih glasov oz. črk so sestavljene posamezne besede, – šteješ zloge v besedi,– razmišljaš, katera pravila upoštevamo pri deljenju besed.

Črke in glasovi slovenskega knjižnega jezika

Ne razumem,

kako imamo lahko

več glasov kot črk.

Primerjaj izgovor črke e v besedah

med in pes. Razlika je očitna, kajne?

Če pravilno izgovoriš in si dobro prisluhneš, jo zaznaš tudi v glasu

o v besedah vojna in molj in v glasu e v besedah sestra in cent.

7


2 Iz katerih glasov in črk so sestavljene naslednje besede?

GLASOVI ČRKE

tabla

Teja

Tea

injekcija

knjiga

molj

svatba

volk

3 Iz naštetih besed izpiši soglasnike.

razbremenitev plesalka Matevž

Se vsi izpisani soglasniki berejo tako, kot so zapisani? DA NE

Bi še tebi uspelo poiskati nekaj besed, pri katerih prihaja do razlik v izgovoru in zapisu? Poskusi.

4 Besedam v preglednici določi število zlogov.

BESEDA ŠTEVILO ZLOGOV BESEDA ŠTEVILO ZLOGOV

poljedelstvo Amerika

pooblastilo petstotriindvajseti

Preštej samoglasnike in njihovo število primerjaj s številom zlogov. Kaj ugotoviš?

5 Pravilno deli besede. Če je možnosti več, zapiši vse. Pomagaj si z zgledom.

metla me-tla in met-la premirje

fižolček obvoznica

filozofija zanimivost

kost pretesno

Z letošnjim šolskim letom pa jo bomo potrebovali tudi pri književnosti, ko bomo verzom določali metrično shemo.

Spretnost zlogovanja nam pride

prav zlasti pri deljenju besed,

ko nam pri pisanju zmanjka

prostora na koncu vrstice.

8


Beseda je natančno določeno zaporedje črk oz. glasov, ki jih med sabo ni mogoče zamenjati, saj je le tako zagotovljen njen pomen (npr. metla, paziti).

1 Na črte zapiši nekaj zemljepisnih lastnih imen. Ta naj bodo sestavljena iz ene, dveh oz. treh besed.

a) Enobesedna zemljepisna lastna imena:

b) Dvobesedna zemljepisna lastna imena:

c) Tribesedna zemljepisna lastna imena:

2 Ti bo uspelo poiskati zemljepisno ime, sestavljeno iz štirih ali več besed? Poskusi.

3 Poišči in odpravi napake v zapisu besed.

a) Nevem, ali je vredu, da si zato zabavo zapravil polovico žepnine.

b) Moj oče je Novo Meščan, mama pa Kranjčanka, za to sem jaz na pol Gorenjec in na pol Dolenjec.

c) Njegova staramama je umrla med prvo majskimi počitnicami leta dvatisoč.

č) Dr.France Prešeren se je rodil 3.12.1800 v Vrbi na Gorenjskem.

V tem poglavju:– ponoviš, kaj je beseda in katere odnose med besedami poznamo, – se spomniš, kaj je besedna družina in kaj besedni koren, – spoznaš, katere besede so domače in katere prevzete, – se naučiš razlikovati slogovno zaznamovane besede od slogovno

nezaznamovanih, – prepoznavaš in tvoriš besedne zveze.

Beseda in besedna zveza

Beseda

9


Sopomenke so besede, ki imajo enak (ali skoraj enak) pomen (mačka – muca, narediti – opraviti, bogat – premožen). Protipomenke so besede z nasprotnim pomenom (star – mlad, blizu – daleč, vzpon – spust).Podpomenke so besede z ožjim pomenom, nadpomenke pa besede s širšim pomenom (štruklji – hrana, voda – pijača, škorenj – obutev).

1 Smiselno dopolni preglednico.

SOPOMENKA PROTIPOMENKA

razumnež

orjak

siromak

lenuh

slepar

prvak

PODPOMENKA NADPOMENKA

ptič

roža

meso

hlače

Besedna družina je skupina besed, ki ima isti besedni koren.

Besedni koren je del besede, ki besedi daje pomen. Besedno družino torej tvorijo besede, ki imajo skupni koren in sorodni pomen.

Primer besedne družine: zdravilo, zdravnik, zdravilen, pozdraviti, zdravilišče, zdravilstvo, zdravilec, zdravje, zdravnica, ozdravitev, neozdravljiv

Odnosi med besedami

Besedna družina

10


od gl asov do k njŽinhi vs e tov 8 - knjigarnabesedne vrste 17 glagol 17 glagolski vid 23...

Documents