OD NAČRTOVANJA DO VREDNOTENJA ZNANJA V OŠ

TEMATSKA KONFERENCA, OŠ MAREZIGE,

5.7.2017mag. Marta Novak, VIŠJA SVETOVALKA ZAVODA RS ZA ŠOLSTVO

vir: michaeldmiller.wordpress.com/.../

VPRAŠANJA

� Koncept ocenjevanja

� Veljavnost ocenjevanja

� Pisno ocenjevanje

� ...

1.NAČRTOVANJE VIZ DELA

Pravilnik o dokumentaciji v OŠ

https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2012-01-2532?sop=2012-01-2532

• Letna priprava strokovnega delavca

• Sprotna priprava na vzgojno-izobraževalno delo

• VZVRATNO NAČRTOVANJE (KAJ NAJ BI UČENEC OB KONCU RAZREDA, VIO ZNAL/DOSEGEL?

UČNO - CILJNO NAČRTOVANJE

� transparentnost - jasnost ciljev

� merljivost in preverljivost

� sodelovanje udeležencev v procesu učenja

� vpliv na: vsebino, organizacijo, metode...

LETNA PRIPRAVA (po predmetih)

� tematski sklopi

� okviren čas

� tema/vsebine

� model poučevanja

� cilji

� standardi

� kriteriji (splošni)

� posebnosti (diferenciacija in individualizacija),

� dnevi dejavnosti

� Opombe

PRIMER LP TJ V 3.R

SPROTNA PRIPRAVA NA VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNO DELO� tematski sklop/tema/vsebina

� cilji (operativni iz UN, LP, operacionalizirani)

� standardi znanja/kriteriji ocenjevanja

� medpredmetne povezave

� učne metode, oblike

� didaktični pripomočki in sredstva

� prilagoditve

� tip ure

� struktura učne ure/potek dela

� opombe/refleksija

Je metodična in vsebinska priprava na VIZ delo.

II. POUČEVANJEINDIVIDUALIZACIJA IN DIFERENCIACIJA PROCES POUČEVANJA/IZVAJANJE/PRILAGODITVE

� UGOTAVLJANJE a) UČENČEVIH MOČNIH PODROČJIH (specifična

znanja, praktične spretnosti, vztrajnost) b) POGOJEV, v katerih je pri učenju učenec uspešenc) UČENČEVIH PRIMANJKLJAJEV (slabša pozornost,

slabo predznanje, nerazumevanje jezika,socialna izključenost, slaba avtomatizacija dejstev in postopkov)

d) POGOJEV, KI OVIRAJO USPEŠNO UČENJEe) FORMATIVNO (STALNO) SPREMLJANJE NAPREDKA

PRI POSAMEZNEM UČENCUf) PREDZNANJA PRI UČENCU (tabela opismenjevanja)g) ....

8

VIR: POVZETO PO M. Kavkler, Učne težave v OŠ

DIDAKTIČNO – METODIČNE PRILAGODITVE � INDIVIDUALNI NAČRT AKTIVNOSTI (PORTFOLIO)

� PRILAGODITVE POUČEVANJA: OBLIK IN METOD DELA, STRATEGIJ POUČEVANJA, NAČINOV POUČEVANJA, PRISTOPOV, ČASA

� UPORABA DIDAKTIČNIH PRIPOMOČKOV PRI UČENJU

� VEČ ČASA ZA PONAVLJANJE, UTRJEVANJE, PREVERJANJE ZNANJA

� IZVAJANJE INDIVIDUALIZACIJE IN DIFERENCIACIJE

� RAZLIČNE OBLIKE INDIVIDUALNE POMOČI

� DOMAČE NALOGE.

RAZPRAVA

DO ZAHTEVNOSTI S POMOČJO TAKSONOMIJ

� taksonomije oz. klasifikacije so namenjene postavljanju ciljev pri vzgojno-izobraževalnem procesu ter pri preverjanju in ocenjevanju;

� težimo k doseganju vseh taksonomskih stopenj;

� na oblikovanje taksonomsko opredeljenih nalog vpliva sam proces poučevanja;

� kompleksne naloge, ki merijo znanje na višjih taksonomskih ravneh zajemajo tudi znanje na nižji ravni, nalogo pa uvrščamo med višjo stopnjo;

TAKSONOMIJE

Bloom (za področje znanj)

Marzano (za področje spretnosti in veščin)

Gagne (matematiki)

Vrednotenje eksperimentiranje

sinteza in analiza napovedovanje,

načrtovanje, sklepanje

organiziranje vrednot

uporaba beleženje, anketiranje,

kartiranje

usvajanje vrednot

razumevanje primerjanje, razvrščanje,

urejanje

reagiranje

znanje zaznavanje, opazovanje sprejemanje

SPOZNAVNI ALI KOGNITIVNI CILJI

SPRETNOSTNI ALI PROCESNI CILJI

AFEKTIVNI, VZGOJNI CILJI

ZAPRTI TIP POLODPRTI ODPRTIIzbirni tip naloge alternativnega tipa zapis kratkega odgovora naloge v obliki krajših besedil

naloge z več možnimi izbirami zapis definicije, pretvorbe,

zakona

strukturirane naloge, ki zahtevajo

besedilne odgovore

naloge obkroževanja kratka računska naloga tvorjenje krajših besedilnih vrst

(vabilo, pismo, pritožba, poročilo,

opis, spis)

naloge podčrtovanja slikovni odgovor vodeni strukturirani esej

naloge povezovanja tekstne problemske naloge nestrukturirani esej

naloge razvrščanja strukturirane naloge raziskovalne, seminarske naloge

naloge dopolnjevanja V parih se pogovorite, katere tipe nalog najpogosteje uporabite pri sestavljanju nalog za pisno ocenjevanje. ČAS: 5 MIN

Naloge kratkih

odgovorov

naloge kratkih odgovorov v obliki

preprostih vprašanj

naloge kratkih odgovorov v obliki

velelnika

naloge kratkih odgovorov z

iztočnico

Preglednica: Tipi nalog po RIC-u.

PRILAGODITVE

CILJEV IN VSEBIN

� Poudarimo ključne (minimalna, temeljna znanja)

� Poenostavimo in priredimo ali celo opustimo

� Usmerjeni smo na obravnavano temo

MEDPREDMETNO POVEZOVANJE

VERTIKALNO POVEZOVANJE

DIDAKTIČNEGA PROCESA

AVTONOMIJA UČITELJA

III. VREDNOTENJE ZNANJA

� SPREMLJANJE (FS)

� PREVERJANJE

� OCENJEVANJE

FORMALNI VIDIK OCENJEVANJA

� ZAKON O OŠ

� PRAVILNIK O PREVERJANJU IN OCENJEVANJU....

� UČNI NAČRTI ZA POSAMEZNE PREDMETE

� PRAVILNIK O ŠOLSKI DOKUMENTACIJI

� KONCEPT UČNE TEŽAVE

� SMERNICE ZA DELO ....

PRAVILNIK O PREVERJANJU IN OCENJEVANJU….

� https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/113609

� Načela za preverjanje in ocenjevanje, 2. člen

RAZPRAVA

Kako sledimo načelom?

2. člen(načela za preverjanje in ocenjevanje)

Učitelj v osnovni šoli preverja in ocenjuje učenčevo znanje tako, da:

– spoštuje osebnostno integriteto učencev in različnost med njimi,

– upošteva poznavanje in razumevanje ciljev in standardov, sposobnost

analize in interpretacije ter sposobnost ustvarjalne uporabe znanja,

– uporablja različne načine preverjanja in ocenjevanja znanja glede na cilje

oziroma standarde znanja in glede na razred,

– pri vsakem predmetu učenčevo znanje preverja in ocenjuje skozi vse

ocenjevalno obdobje,

– daje učencem, učiteljem in staršem povratne informacije o učenčevem

individualnem napredovanju,

– omogoča učencu kritični premislek in vpogled v usvojeno znanje,

– prispeva k demokratizaciji odnosov med učenci in učitelji.

PRAVILNIK O PREVERJANJU IN OCENJEVANJU….

� http://www.uradni-list.si/1/content?id=113609

� Javnost ocenjevanja, 4. člen

RAZPRAVA

Na kakšen način omogočimo učencem javnost ocenjevanja?

4. Člen (javnost ocenjevanja in obveščanje)

Pri ocenjevanju znanja učenca mora biti zagotovljena javnost ocenjevanja, ki se zagotavlja zlasti:

� s seznanitvijo staršev in učenca s predpisi, ki urejajo preverjanje in ocenjevanje znanja ter napredovanje učenca,

� s predstavitvijo ciljev in standardov znanja, opredeljenih v učnem načrtu, za posamezno ocenjevalno obdobje,

� s predstavitvijo kriterijev ocenjevanja,

� z določitvijo načina in rokov ocenjevanja,

� z ocenjevanjem pred učenci oddelka ali učne skupine,

� s sprotnim obveščanjem učenca in staršev o doseženih rezultatih pri ocenjevanju,

� tako, da se učencu in staršem izroči ocenjene pisne izdelke in omogoči vpogled v druge izdelke.

NAČRTOVANJE P IN O ZNANJA

V:

� Letni pripravi

� opredelitev standardov znanja učnega (ocenjevalnega) sklopa in načinov ocenjevanja (pisno, ustno, izvajanje, izdelki);

� opredelitev kriterijev ocenjevanja;

� določevanje pragov med ocenami.

� Sprotni pripravi na vzgojno-izobraževalno delo

� opredelitev kriterijev za sprotno preverjanje;

� opredelitev načina in kriterijev za končno preverjanje;

� opredelitev načina in kriterijev za ocenjevanje;

� načrtovanje področij ocenjevanja, kriterijev in opisnikov pri ocenjevanju.

22

VRSTE PREVERJANJA

• diagnostično – na začetku poučevanja (predstavlja izhodišče za načrtovanje poučevanja – spoznanja konstruktivizma)

• formativno ali sprotno preverjanje – občasno med samim učnim procesom (katere cilje je učenec dosegel, katere še ne in kaj lahko naredimo da te cilje doseže –sestavni del je pogosta in primerna povratna informacija)

� končno ali sumativno preverjanje – usmerjeno v ugotavljanje rezultatov zaključenega obdobja učenja

23

NAMENI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA

Ocenjevanje je postalo tako samoumevno in vsepovsod prisoten del izobraževanja in šolske vsakdanjosti, da včasih pozabimo, čemu je pravzaprav namenjeno (dr. Barica Marentič Požarnik)

• povratna informacija učencu• povratna informacija učitelju• povratna informacija staršem• povratna informacija ravnatelju, šolskim oblastem in širši javnosti

• motivacijsko sredstvo (???)• usmerjevalna in selekcijska funkcija (???)• dokazovanje moči (???)• discipliniranje (?????)• preprečevanje “kampanjskega učenja” (?????)

KAJ JE OCENJEVANJE

� Ocenjevanje je ugotavljanje in vrednotenje doseženega znanja.

� Ocenjevanje znanja določenega (učnega) tematskega sklopa se med šolskim letom opravi po tem, ko je bilo znanje preverjeno in ko so vsi učenci dosegli vsaj minimalne standarde znanja.

� Kriteriji ocenjevanja morajo biti vnaprej jasni in poznani učitelju, učencem in staršem.

� Ocenjevanje je individualen proces, ki poteka med učencem in učiteljem.

� Ocenjevalca sta le učitelj in učenec.� Poučujemo glede na cilje, preverjamo glede na cilje in standarde, ocenjujemo glede na standarde znanja iz UN.

OCENJEVANJE

Pojmovanje:� v postopku dodelimo učnim dosežkom neko vrednost – oceno:� je ugotavljanje in vrednotenje, v kolikšni meri učenec dosega cilje oz.

standarde znanja;� pojmujemo ga lahko kot neke vrste merjenje (znanja), pri katerem

izražamo sodbo o stopnji učenčevega znanja z oceno.

Merske karakteristike:� veljavnost, � zanesljivost, � objektivnost, � občutljivost, � ekonomičnost;

� Najpomembnejša karakteristika dobrega ocenjevanja je veljavnost, katero izboljšamo z uporabo taksonomij.

Standardi znanja

opisujejo raven usvojenosti učnih ciljev

namenjeni so preverjanju in ocenjevanju znanja

minimalni standardi znanja- opisujejo raven usvojenosti, ki je nujna oz. zaželjena za uspešno

nadaljnje napredovanje

standardi znanja-opisujejo raven usvojenosti znanja, ki si jo pri pouku prizadevamo doseči

Kriterijsko ocenjevanje znanja

Ocenjevanje je sestavina pouka in je vezana na potekučenja in poučevanja (učni sklop). Kriterijsko ocenjevanje je del prenove UN (2011).Poteka glede na način načrtovanja. Če načrtujemo pouk po učnih sklopih, v učnem sklopu opredelimo kriterije in standarde ocenjevanja, ki so jih

učenci pridobivali v tem učnem sklopu.

Za večanje veljavnosti ocenjevanja si pri kriterijskemocenjevanju pomagamo z opisnimi kriteriji/dosežki, dokazi.

II. DIDAKTIČNI VIDIK OCENJEVANJA

- UČNI NAČRT (standardi in cilji)

- SPREMLJANJE NAPREDKA (FS)

- PREVERJANJE (začetno, sprotno, končno)

- OCENJEVANJE (različne vrste, načini, čas)

- Načrtovanje ocenjevanja

- Iskanje znanja

DIDAKTIČNI KONCPET OCENJEVANJA

� Področje ocenjevanja� Kriteriji ocenjevanja� Merila ocenjevanja/pragovi med ocenami

� Dosežki/dokazi znanja� Ocena (opisna, številčna)

� Obrazložitev ocene

RAZGOVOR

NAČRTOVANJE PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

Načrtovanje preverjanja in ocenjevanja po korakih:

1. oblikovanje “ocenjevalnih, tematskih” sklopov,

2. opredelitev oblik in načinov preverjanja in ocenjevanja,

3. določitev zahtev preizkusa,

4. izbira in oblikovanje ciljev oz. standardov znanja za izbrani “ocenjevalni” sklop,

5. snovanje nalog, vprašanj in dejavnosti za preverjanj in ocenjevanje,

6. analiza oz. preverjanje pokritosti ciljev, ravni in zahtevnosti znanja (mrežni diagram)

7. ocenjevanje dosežkov.

Organizacija izvajanja ocenjevanja

Za različne načine ocenjevanja se je potrebno enako temeljito pripraviti.

� Kdaj učenca ocenim?

Za ocenjevanje se odločim, ko pri večini učencev pri spremljanju učenja

ugotovim, da dosegajo načrtovane cilje in vsaj minimalne standarde učnega

sklopa.

� Kako napovem ocenjevanje?

Učitelj napove ocenjevanje v smislu: „Od 15. novembra do 30. novembra

bomo ocenjevali.“. Iz ocenjevanja ne delamo umetnih, testnih in stresnih

situacij.

� Kako ocenjujem?

Pri izbranih načinih ocenjevanja je priporočljivo, da so učencem znane oblike in načini, ki so jih spoznali pri poučevanju. Npr.: kotički ali učne postaje. Ocenjujem lahko posameznega učenca ali v naprej določeno skupino učencev.

� Pomembno je, da učitelj po zaključku ocenjevanja upošteva pravilnik za vpis ocene v redovalnico.

NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA (10.člen pravilnika o P in O znanja...)

ustno (ustni odgovori učencev)

pisno (pisni odgovori učencev)

izdelki (tehnični, praktični in drugi izdelki)

drugo (projektno delo, nastopi učencev in druge dejavnosti)

PISNO OCENJEVANJE

� Pisni test

� Pisno ocenjevanje

� Pisni preizkus znanja

Pisni preizkus znanja – pisno ocenjevanje

A) Veljavnost preizkusa

Ugotavlja različne vrste znanja (znanja, spretnosti in veščine),

ugotavlja različne taksonomske stopnje znanja.

B) Objektivnost preizkusa

Pri vsaki nalogi so določeni kriteriji in nedvoumno točkovanje.

C) Težavnost preizkusa

Od nalog poznavanja (najlažje) preko nalog razumevanja (težje) do nalog uporabe (najtežje).

UREJANJE IN TOČKOVANJE NALOG V PREIZKUSU – OBJEKTIVNOST

Za večanje objektivnosti točkovanja uporabljamo priporočila za sestavo nalog objektivnega tipa, ki obsegajo naslednje tipe nalog:

Tip dopolnjevanja in kratkih odgovorov

Izbirni tip

Alternativni tip

Tip povezovanja in urejanja

TEST JE SESTAVLJEN IZ...

� Glave: potrebni podatki (ime in priimek učenca, šola, razred, predmet, datum, naslov)

� Oblikovne značilnosti testa: preglednost, ustrezna velikost pisave, prostor za odgovore, jasnost in čitljivost slikovnega materiala,

� Sestava testa: po postopnosti, veljavnost testa, različni tipi nalog, natančnost navodil, obsežnost preizkusa, točkovni sistem (1 točka je 1 vrsta znanja, višja taksonomska zahtevnost več točk, različne vrste znanja), jezikovna ustreznost, vsebinska veljavnost testa...

II. DELAVNICA: ANALIZA PISNEGA OCENJEVANJA

NASLOV DELAVNICE: EVALVACIJA/VREDNOTENJE PISNEGA OCENJEVANJA

1. naloga: OVREDNOTITE PRIMER PISNEGA OCENJEVANJA Z VIDIKA POTREBNIH PODATKOV.

OBLIKA DELA: INDIVIDUALNA/DVOJICE

ČAS: 10 MIN

2. naloga: PREDSTAVITEV Z RAZPRAVO.

III. DELAVNICA: ANALIZA PISNEGA OCENJEVANJA

NASLOV DELAVNICE: ANALIZA PRIMERA PISNEGA PREIZKUSA ZNANJA S POMOČJO MREŽNEGA DIAGRAMA Z VIDIKA VELJAVNOSTI, ZANESLJIVOSTI TESTA

PREDMET:

ČAS: 20 min

1.naloga: S POMOČJO MREŽNEGA DIAGRAMA ANALIZIRAJTE IZBRANI PRIMER.

2. naloga: PREDSTAVITEV Z RAZPRAVO.

POVZETKI

Povzetek priporočil za pisno ocenjevanje – mrežni

diagram

Učenec morajo imeti priložnost, da se pred ocenjevanjem (v času pouka) seznanijo tudi z obliko nalog in tipi nalog,

naloge izbirnega tipa naj imajo štiri odgovore;

točkovanje in štetje odgovorov naj bo čim bolj preprosto;

za vsebinsko strokovnost ter jezikovno pravilnost testa je odgovoren učitelj;

po pisnem ocenjevanju znanja učitelj naredi analizo na osnovi mrežnega diagrama (specifikacijska tabela), ki jo na pedagoškem

pogovoru pojasni ravnatelju.

Sestavljanje pisnega preizkusa

Določitev zahtev preizkusa:

1. učni sklopi (ocenjevalni sklop), ki bodo zajeti v preizkusu

Več tem, vsebin, tematskih sklopov

50 % nalog minimalnih standardov (minimalne ravni znanja), 50% drugih ravni znanja

npr.: 30% točk povezanih s konceptualnim znanjem, 40% s proceduralnim, 30% s problemskim (se spreminjajo glede na učne sklope)

PISNI PREIZKUS

Zahtevnost preizkusa

Pragovi med ocenami (npr. 50% za minimum, od 90% (92%) navzgor za najvišjo raven...)

opišemo z razmerjem med točkami, povezanimi z minimalnimi standardi in standardi

Taksonomije ter primeri vprašanj in nalog za posamezno taksonomsko stopnjo

Bloom (za področje znanj)

Marzano (za področje spretnosti in veščin)

Gagne (matematiki)

1. Poznavanje in razumevanje ciljev in standardov v učnih načrtih

2. Načrtovanje ocenjevanja kot sestavnega dela načrtovanja pouka

3. Poznavanje in razumevanje ter uporaba ustreznih taksonomij

4. Strukturiranje nalog po zahtevnosti, postopnosti, razmerje med standardi znanja

6. ANALIZA TESTA PRED OCENJEVANJEM, MREŽNI DIAGRAM

5. NAČRTOVANJE PODROČJA OCENJEVANJA, KRITERIJEV, OPISI DOSEŽKOV/DOKAZI/OCENA (opisna, številčna;zapis)

7. PISNO OCENJEVANJE

8. ANALIZA PISNEGA OCENJEVANJA

ČESA NE OCENIMO...

� DN

� REŠEVANJA V DZ

� ZVEZKA

� PORTFOLIA

� PLAKATA OD DOMA

� DOMAČEGA BRANJA, ZAPISANEGA DOMA

� SEMINARSKEGA ZAPISA

� .....

� RAZLIČNE VRSTE IZDELKOV,

� PREDSTAVITVE

� NASTOPE

� USTNE ODGOVORE

OCENIMO PA...

KONCEPT OCENJEVANJA

� CILJI, STANDARDI (MINIMALNI)

� PODROČJE OCENJEVANJA

� VREDNOTENJE

� SPREMLJANJE

� OCENJEVANJE

� KRITERIJI

� OPISI DOSEŽKOV/DOKAZI

� OPISNA OCENA/ŠTEVILČNA

Kriterijsko ocenjevanje znanja

Ocenjevanje je sestavina pouka in je vezana na potekučenja in poučevanja (učni sklop). Kriterijsko ocenjevanje je del prenove UN (2011).Poteka glede na način načrtovanja. Če načrtujemo pouk po učnih sklopih, potem ob zaključku učnega sklopa opredelimo kriterije in standarde ocenjevanja, ki so jih učenci pridobivali v tem učnem sklopu.

Za večanje veljavnosti ocenjevanja si pri kriterijskemocenjevanju pomagamo z opisnimi kriteriji.

NAMESTO ZAKLJUČKA

PEDAGOŠKA NAČELA

� 20 NAČEL IZ PSIHOLOGIJE O UČENJU IN POUČEVANJU

NAČELA I1. NAČELO: Prepričanja ali zaznave učencev o inteligentnosti in sposobnostih vplivajo na njihove spoznavne procese in učenje.

2. NAČELO: Predznanje učencev vpliva na njihovo učenje.

3. NAČELO: Učenčev spoznavni razvoj in učenje nista omejena s splošnimi fazami razvoja.

4. NAČELO: Osnova za učenje je kontekst, zato prenos učenja v nove kontekste ni spontan, ampak ga je treba spodbuditi.

5. NAČELO: Pridobivanje dolgoročnega znanja in spretnosti je v veliki meri odvisno od rutine/prakse.

6. NAČELO: Jasna, pojasnjevalna in pravočasna povratna informacija učencem je pomembna za učenje.

7. NAČELO: Samouravnavanje učencev pomaga pri učenju. Spretnosti samouravnavanja se je mogoče naučiti.

NAČELA II8. NAČELO: Učenčevo ustvarjalnost je mogoče spodbujati.

9. NAČELO: Učenci bolj uživajo pri učenju in so uspešnejši, kadar so bolj motivirani notranje kot zunanje.

10. NAČELO: Učenci dlje vztrajajo pri zahtevnejših nalogah in globinsko procesirajo informacije, takrat ko jih vodijo cilji obvladovanja namesto cilji dosežkov.

11. NAČELO: Pričakovanja učiteljev do učencev vplivajo na priložnosti, ki jih učenci posvečajo učenju, motivacijo učencev in na njihove učne dosežke.

12. NAČELO: Kratkoročni cilji (proksimalni), ki so specifični in zmerno zahtevni, krepijo motivacijo bolj kot dolgoročni cilji (distalni), ki so splošni in prezahtevni.

13. NAČELO: Učenje poteka znotraj različnih socialnih kontekstov.

14. NAČELO: Medosebni odnosi in sporazumevanje so ključni za proces poučevanje – učenje pa tudi za socialni in čustveni razvoj učencev.

NAČELA III� 15. NAČELO: Dobro čustveno počutje vpliva na učno uspešnost,

učenje in na razvoj.

� 16. NAČELO: Pričakovanja o tem, kakšno naj bo vedenje v razredu, in socialna interakcija so naučeni in jih je mogoče poučevati s preverjenimi načeli vedenja in učinkovitega poučevanja v razredu.

� 17. NAČELO: Učinkovito vodenje razreda temelji na a) visokih pričakovanjih, b) dosledni skrbi za pozitivne odnose in na c) zagotavljanju visoke stopnje podpore učencu.

� 18. NAČELO: Formativno in sumativno ocenjevanje sta pomembna in uporabna načina ocenjevanja, vendar zahtevata različne pristope in razlage.

� 19. NAČELO: Merjenje spretnosti, znanja in sposobnosti učencev je najbolje izvajati na osnovi ocenjevanja, ki izhaja iz psihološke znanosti in ki ga odlikujejo jasno opredeljeni standardi kakovosti ter nepristranost.

� 20. NAČELO: Razumevanje rezultatov ocenjevanja je odvisno od jasnosti, ustreznosti in od nepristranosti njegove razlage.

- namenjena učiteljem torej tistim, ki odločajo, kaj se dogaja v njihovih razredih.

- prvi in drugi del priročnika utemeljujeta taksonomijo in predstavljata taksonomsko preglednico,

- tretji del je v celoti namenjen prikazu uporabe taksonomske preglednice v praksi

Predstavljena taksonomija je orodje oz. okvir, ki omogoča učiteljem organizirati učne cilje tako, da bodo lahko razumljivi in uresničljivi.

Kaj ohranja/spodbuja interes za branjeSandra Mršnik in mag. Leonida Novak

Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov v obdobju 2007-2013, razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in

vseživljenjsko učenje; prednostne usmeritve: Izboljšanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.

VPRAŠANJA

Literatura1. Žakelj, A. (2002). Uvajanje sodobnih didaktičnih pristopov učenja in poučevanja.

V: Modeli učenja in poučevanja, Zbornik prispevkov 2002. Ljubljana. Zavod RS za šolstvo

2. Magajna, Z. (2005). Ugotavljanje matematičnega znanja s pisnimi preskusi. V. Preverjanje in ocenjevanje s pisnimi preskusi pri matematiki v osmem razredu devetletne osnovne šole. Ljubljana. Zavod RS za šolstvo

3. Rutar Ilc, Z. (2004). Preverjanje in ocenjevanje v učnociljnem pristopu, Sodobna pedagogika 1/2004, 24-38

4. Rutar Ilc, Z. in Sentočnik, S. (2000). Koncepti znanja, učenje in razumevanje. V: Modeli učenja in poučevanja, Zbornik prispevkov 2000; Ljubljana: Zavod RS za šolstvo, str.19-45

5. Rutar Ilc, Z. (2003). Pristopi k poučevanju, preverjanju in ocenjevanju znanja. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo

........