Gradbeništvo 1. rok:1. Kaj so visoke in nizke gradnje in kaj gradbeni objekti.Gradbeni objekti so konstrukcije, spojene s tlemi, narejene iz gradbenih materialov in komponent in so rezultat gradbenih del.

Objekti visoke gradnje /stavbe: so zgradbe s streho, ki se lahko uporabljajo kot samostojne enote; zgrajene so kot trajni objekti, vanje lahko osebe vstopajo in so primerne ali namenjene za zašćito ljudi, živali ali stvari. Ni nujno, da bi imele stavbe stene. Zadostuje, da imajo streho. Obstajati pa morajo razmejitve, ki določajo individualen značaj posamezne stavbe.Delimo jih na stanovanjske in nestanovanjske stavbe.Objekti nizke gradnje / gradbeni inženirski objekti: so vsi gradbeni objekti, ki niso uvrščeni k stavbam, kot so železnice, ceste, mostovi, avtoceste, letališke steze, jezovi…To so: - Objekti prometne infrastrukture

- Cevovodi, komunikacijski vodi in električni vodi- Kompleksni industrijski objekti- Drugi objekti nizke gradnje

2. Nariši toplotno prevodnost v izolirani steni.

3. Kaj je armatura in čemu služi.To so dolge palice ali žica (v ploščah so varjene mreže) iz betonskega jekla, ki jih vgradimo v natezno cono bodoče konstrukcije. Tako naredimo armirani beton, kjer beton prevzame tlačne, armatura pa natezne napetosti.

4. Zunanji dejavniki vodnega gospodarstva.

5. Kanaliziranje križišča in otoki.Kanaliziranje križišča??Za večjo pretočnost in večjo varnost.

Z otoki, robniki, šrafurami (z njimi usmirjamo ljudi)

Pravi zavijalni radij (predvsem za tovornjakarje)

Cesta je narejena za tipično vozilo Evrope (opel astra)

Vozni pasovi (2,75m avtocesta 3,75m)

Pravilno razporediti otoke

S štetjem prometa ugotovimo, kako dolg pas mora biti za zavijanje v levo.

Prometni otoki : Otoki omogočajo boljše kanaliziranje prometa v križišču. Uporabimo jih lahko tudi za postavljanje vertikalne signalizacije ali postavitev svetlobno signalnih naprav. V mestnem območju lahko služijo kot čakalna mesta za pešce in kolesarje, izven naselij pa omogočajo boljše in varnejše vključevanje z neprednostnih cest. Širina p.otokov je najmanj 1,5m. Na mestu, kjer pešci in kolesarji prečkajo otok, je potrebno vgraditi spuščen robnik. Oblikovan mora biti tako, da je podnevi in ponoči dobro viden, estetika oblikovanja ne sme zmanjševati njegove funkcionalnosti.

1

LOČILNI OTOKI

Na sliki 28 so prikazani prometni ločilni otoki različnih oblik, znotraj in zunaj naselij.

1. velik ločilni otok (kaplja) na neprednostnem kraku križišča izven naselja

2. manjši ločilni otok (kaplja) na neprednostnem kraku križišča izven naselja

3. ločilni otok mišljen tudi kot čakalni otok za pešce, kolesarje na neprednostnem ali prednostnem delu

križišča v naseljih

4. ločilni otok mišljen tudi kot čakalni otok za pešce, kolesarje na prednostnem kraku križišča v

naseljih

Če je v križišču možno hkratno zavijanje v levo, je potrebno razmakniti ločilne otoke za toliko, da ne pride do preseganja gabaritov zavijajočih vozil.

Oddaljenost prometnega ločilnega otoka v različnih primerih.

Če poteka os neprednostnega dela križišča v desni krivini, je potrebno z vizualno kontrolo ugotoviti, če so mogoči nesporazumi glede pravilnega kanaliziranja.

Kontrola se izvede tako:

2

-če poteka os kraka v velikem horizontalnem radiu, se položi tangenta med linijo vožnje na tem kraku in med nasprotnim izvoznim radiem za desno zavijanje: če tangenta seka otok ali se ga dotika, potem je konstrukcija ustrezna (glej sliko 30a)- če je os kraka zakrivljena neposredno v križišču, potem je konstrukcija ustrezna takrat, če se podaljšek osi ceste dotika otoka (slika 30b)

6. Kolesarji v prometu

OBLIKE KOLESARSKIH POVRŠIN

kolesarske poti

kolesarske steze

kolesarski pasovi

Služnostni standardi naštetih povšin se gradbeno, prometno-tehnično in varnostno razlikujejo. Izbiro ustrezne kategorije kolesarske površine narekujejo načrtovalcu število uporabnikov, njihove želje in potrebe ter dane prostorske možnosti.

KOLESARSKE POTI (2,5-3m)

So površine najvišjega nivoja usluge, namenjene izključno kolesarskemu prometu. Praviloma so namenjene rekreativnim kolesarjem in medmestnim delovnim vožnjam, zato morajo potekati neodvisno od ostale cestne mreže oziroma odmaknjeno od ceste za širino onesnaženja zraka z izpušnimi plini. Gradi se jih predvsem izven gosto zazidanih mestnih območij, v mestih pa v umirjenih predelih kot so parki, ob rekah… V mestih je zaradi pomanjkanja prostora težko zagotoviti odmik od vplivov motornega prometa, zato je potrebno z intenzivno ozelenitvijo stika obeh prometnih površin ublažiti negativne vplive motornega prometa.

Kolesarska pot mora prečkati cesto izvennivijsko. Širina k.s. je različna glede na prostorske možnosti, praviloma pa enaka vsaj 4 kolesarskim pasovom.

KOLESARSKE STEZE (2,5m)

Predstavljajo optimalno ureditev kolesarskega prometa v naseljih in mestih. Potekajo ob voziščih motornega prometa ter so nivojsko ločene. Zaradi varovanja kolesarjev (sesalni vpliv tovornih motornih vozil, nestabilnost kolesarja) je med voziščem in kolesarsko stezo potrebno predvideti varovalni odmik oziroma ločilni pas, ki je zatravljen ali asfaltiran. Izvedba dvignjenega ločilnega pasu je bolj varna, možna pa je tudi izvedba v nivoju s kolesarsko stezo. K.steze potekajo praviloma tudi ob hodnikih za pešce. Mešanje prometa kolesarjev in pešcev ni zaželjeno, zato je nivojska ločitev obeh površin ustreznejša. Denivelacija k.s. naj znaša 5cm. Najboljša je ureditev k.s. ob obeh straneh vozišča za motorni promet, za vsako smer posebej. Rešitve dvosmerne k.s. ob eni strani vozišča so v križiščih nevarne, ker vozniki ne pričakujejo kolesarjev iz obeh smeri. Pri projektiranju širine kolesarske steze je potrebno upoštevati gostoto kolesarskega prometa ter različno hitrost (kolesa z motorjem, športna kolesa…), zato naj bo omogočeno prehitevanje počasnejših vozil.

Ureditev površin kolesarskih stez je običajno izvedena v asfaltu, zagotovljen mora biti odtok meteorne vode. Kjer k.s. prehajajo v drug nivo mora biti izveden prehod z blago klančino. Vzdolžni sklop klančine sme znašati največ 4%.

KOLESARSKI PASOVI (1,5m)

3

Utesnjenost prometnih površin v mestih in strnjenih naseljih narekuje načrtovalcem k.prometa ureditev kolesarjenja v bolj skromni obliki s k.pasovi na vozišču. Spričo nestrpnosti voznikov motornih vozil do počasnejšega prometa je na mestnih cestah in ulicah smotrno definirati s črto ločene površine za kolesarje- kolesarske pasove, opremljene s piktogrami in smernimi puščicami. Uvedba k.pasov je primerna na cestah, kjer hitrost motornega prometa ne presega 50km/h in kjer je odstotek tovornih vozil zanemarljiv. V tujini so problem varovanja kolesarjev uredili z vgraditvijo gumijastega ločilnega robnika.

V variantnem prikazu ureditve k.pasov je potrebno opozoriti na prej omenjene slabosti vodenja dvosmernih k.pasov v križiščih. Pri načrtovanju k.pasov vzdolž niš za parkirana vozila je potrebno predvideti varovalni odmik zaradi odpiranja vrat vozila.

7. Opiši evidenco o prometni infrastrukturiBanka cestnih podatkov: osnovna evidenca o elementih cest

Splošni podatki (ceste, dolžine, odseki, kategorije), Geometrija ceste, Elementi prečnega profila (širina, pločniki, prometni pasovi, bankine, kolesarske), Odvodnjavanje, Objekti (most, viadukt, galerija), Pomožni objekti in motilni faktorji, Cestno okolje, Promet, Voziščna konstrukcija, Vzdrževanje (kdo so vzdrževalci rednega/zimskega vzdrževanja)

+še 3???8. Kdo izvaja geodetsko službo.Deli se na:

državno, ki jo izvaja GURS (+ Geodetski Inštitut, + Ministrstvo za obrambo), lokalno (za njeno izvajanje skrbijo občine – npr. podelitev koncesij…)

9. Model zbirnega katastra gospodarske javne infrastrukture.- ZK GJI- GURS-sektorski kataster (pristojno ministrstvo). ceste-ministrstvo za promet, Gozdne ceste-ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano-upravljalni kataster (Ministrstva/občine). direkcija RS za ceste, občine, zavod za gozdove Slovenije-izvajalski kataster (Izvajalci GJS). Občinski GJS, družba za avtoceste RS, koncesionarji, Zavod za gozdove Slovenije

10. Katero dokumentacijo moramo predložiti na dan tehničnega pregleda. (5)-projekt izvedenih del (PID)-gradbeni dnevnik-geodetski načrt novega stanja-dokazilo o zanesljivosti objekta-projekt za vzdrževanje in obratovanje projekta

4

Gradbeništvo 2. rok:1. Kolesarske površine-glej nazajKolesarska pot: (Kranjska gora)Kolesarska steza: nivojsko ločena od ostalega prometaKolesarski pas: na cesti, skupaj z motornim prometom, ločen s črto, pobarvanMešani profil: 2. Križišča - vrste preglednosti- Zaustavna preglednost : je najkrajša dolžina vizure, na kateri voznik opazi oviro, da bi lahko do nje popolnoma zaustavil vozilo v pogojih dopustne vrednosti koeficienta drsnega trenja. Dolžina zaustavne preglednosti = dolžina zaustavitvene razdalje + varnostni odmik (7m)

-Preglednost pri uvozu v križišče : Dolžina preglednosti pri uvozi v križišče je tista dolžina, ki omogoča vozniku na prednostni cesti, da do križišča vozilo zaustavi, če se vozilo s stranske ceste že vključuje na njegov vozni pas, ali prečka križišče. Dolžina preglednosti = zaustavitvena razdalja.

- Preglednost pri približevanju križišča: je tista, pri kateri lahko vozilo, ki prihaja iz neprednostne ceste brez spremembe hitrosti zapelje v križišče oziroma v primeru zasedenosti križišča še pravočasno ustavi.

- Preglednost za pešce in kolesarje: določamo v oddaljenosti 10m od roba prednostne ceste in s potrebno zaustavitveno razdaljo.

3. Gradbena pogodba je podjemna pogodba, s katero se izvajalec zavezuje, da bo po določenem načrtu v dogovorjenem roku zgradil določeno gradbo na določenem zemljišču, ali da bo na takem zemljišču oz. na že obstoječem objektu izvedel kakšna druga gradbena dela, naročnik pa se zavezuje, da mu bo za to plačal določeno ceno.

5

4. Določitev cene (opis)- skupaj določena cena: cena je poenotena za določeno gradnjo – dobiš ceno za en objekt (če se elementi podražijo, imaš možnost da povišaš končno ceno)- enotna cena : dogovorjena cena po enotah (m2), če se elementi podražijo, imaš možnost da povišaš končno ceno; če se pocenijo nad 5% ti mora izvajalec vrniti denar-cena s klavzulo »ključ v roke «: določena cena, se ne more spremeniti!

5. Vpis podatkov v ZK GJIZačetek vpisa:

• Digitalni elaborat sprememb o objektih GJI,• zahtevek za vpis (podatki o upravljavcu, matična številka, odgovorna oseba, ime osnovne

datoteke) → upravljavec/pooblaščena oseba,• izjavo odgovornega geodeta o skladnosti elaborata s predpisi,• pooblastilo za vpis.

Konec vpisa:• Obvestilo GU o vpisu,• podatki o dodeljenih enoličnih identifikatorjih sistema ZK GJI → upravljavec/vlagatelj

ALI: -priprava podatkov za elaborat-posredovanje elaborata sprememb za vpis v ZG GJI-zahtevek za vpis v ZG GJI (podatki o upravljavcu, matična številka, odgovorna oseba, ime osnovne datoteke) → upravljavec/pooblaščena oseba, izjavo odgovornega geodeta o skladnosti elaborata s predpisi.)-sprejem elaborata sprememb-podelitev številke elaborata sprememb-vpis podatkov v delovodnik-kontrola elaborata sprememb. če ni okej, potem: -izdaja obvestila o potrebnih popravkih -obvestilo o potrebnih popravkih in dopolnitvah elaborata sprememb - poprava elaborata sprememb in nato sledi ponovna kontrola -podelitev ID entitetam GJI (pri tem se opravlja nadzor nad dodeljevanjem ID-JEV)-vpis podatkov v ZK GJI -izdaja pooblastila o vpisu v ZG GJI-obvestilo o vpisu objektov v ZG GJI-prevzem dodeljenih identifikatorjev

5. Vpogled ter izdajanje podatkov o GJI• JAVNI VPOGLED → na izbrani parceli,• PREVZEM PODATKOV ZA JAVNO UPRAVO → občine → znotraj komunikacijskega omrežja državnih organov (predhodna registracija + digitalno potrdilo), • PREVZEM PODATKOV ZA LASTNIKE IN UPRAVLJAVCE → občine/GJS (predhodna registracija + digitalno potrdilo).

6. Elementi ravne pohodne strehe- zaščita hidroizolacije ali pohodne betonske plošče na distančnikih

6

- hidroizolacija- paroizenačevalni sloj- toplotna izolacija- parna zapora- paroizenačevalni sloj- nosilna konstrukcija- AB plošča- omet stropa

7. Prerez ceste, slikaBankina, robni pas, pas za pešce, pas za kolesarje, odstavni pas (vzdolžno parkiranje) pas za počasna vozila, avtobuse, vozni pas, prehitevalni pas, robni pas, bankina, ločilni pas

8. Model kot inženirsko orodjeNamen izdelave modela je izdelati orodje, s katerim bomo sposobni odgovoriti na vprašanja o doseganju zaželenih funkcij,obnašanju, posledicah (npr.vpliv na okolje ipd.), načinu obratovanja, ekonomičnosti itd. predvidevanga ali obstoječega človekovega posega. POSTOPEK: - definiranje namena modela- definiranje sistema, ki ga modeliramo- povzemanje iz sistema-poenostavljanje podsistema-izgradnja modelaVRSTE MODELOV: za določitev vrednosti parametrov, na katere dimenzioniramo objekte, uporabljamo različne modele: najenostavnejše, fizične, matematičneza fizično modeliranje potrebujemo primerne laboratorije in merilno opremo, za matematične modele pa zmogljive računalnike, ki lahko s pomočjo numeričnih metod izračunajo iskane rešitve fizikalnih zakonitosti zapisanih v matematični obliki.

9. Malta in beton, opisBeton je sestavljen iz peska, vode in cementa. Zanj je značilna velika trdnost, ima pa slabše natezne lastnosti, te pa izboljšamo tako, da dodamo armaturo. Marka betona je največja možna tlačna trdnost (napetost v trenutku porušitve) betona v megapascalih.Malta je homogenizirana zmes veziva (mavec, gašeno in hidratizirano apno, glina, hidravlični cement, bitume), agregata, vode in dodatkov.Keramična gradiva se v različnih oblikah že zelo dolgo in pogosto uporabljajo v gradbeništvu. Izdelki iz predelane in žgane gline so:

– opeka za zidanje (glej tudi poglavje, kjer so opečne zveze),– strešna opeka,– klinkerske ploščice,– keramične ploščice,– glazirani izdelki,– keramične cevi,– ekspandirana glina.

7

Vprašanja iz predavanj

1. Nakloni brežin so odvisni od geomehanske lastnosti Zemlje. Kadar lastnosti zemljine ali območje gradnje ne dopuščajo izkopa jarkov ali gradbene jame z nakloni brežine, je treba k izkopu pristopiti s stabilizacijo brežin. Na ta način se lahko zagotovi navpičen izkop: izkop jarkov z opažem, sidranje opornega zidu,

2. ZGO (zakon o graditvi objektov) – 6 bistvenih zahtevkov- mehanska odpornost in stabilnost- požarna varnost- Higienska in zdravstvena zaščita in varovanje okolja- Varnost pri uporabi- Zaščita pred hrupom- Varčevanje z energijo in ohranjanje toplote

3. Hladna streha.!!sloji so postavljeni tako, da se konstrukcija zrači. Manjši vdor toplote v stavbo.Leseni opaž, parna zapora, špirovec, izolacija, zračenje, slepi opaž, strešna lepenka, lesene letve, opečni zareznik

4. Evidence o elementih cestZakaj potrebujemo podatke o elementih cest?zaradi prometne varnosti, prometne ekologije, vzdrževanja cest, prometnega planiranja, nadzora in vodenja prometa, simulacij, projektiranja cest

5. Vrste evidenc: Banka cestnih podatkov (BCP) = osnovna evidenca o elementih cest, ki vsebuje 10 skupin: splošne podatke, geometrijo ceste, elemente prečnega profila, odvodnjevanje, objekte (mostovi, vijadukti, tuneli,..), pomožne objekte in motilni faktor?, cestno okolje, promet, voziščna konstrukcija, vzdrževanje.

6. Oblike križišč. (3-,4-kraka, krožna)-priključek ali križanje dvopasovnih cest-priključek ali križanje dvo in štiri pasovne ceste (svetlobna signalizacija)-priključek ali križanje štiripasovnih cest (svetlobna signalizacija)-izven nivojsko križanje dvo ali štiripasovnih cest-križanje dvopasovnih cest (zamaknjeno)-razmaknjeno priključevanje ali križanje dvopasovnice z najmanj eno štiripasovnico-krožno križišče dvo ali štiripasovnic

8

-7. Preoblikovalni sistem križišč

a) Preoblikovanje večkrakih križišč: V primeru, da se v križišču stika več cest, se mora to preoblikovati po eni izmed osnovnih oblik iz slike 6. Na cestah nižjega ranga lahko uporabimo tudi drugačne rešitve (kombinacije z enosmernimi kraki).

b) preoblikovanje križišč z uvedbo enosmernih krakov v prevladujočih smereh

9

8. Vrste kanaliziranja. (Zakaj kanaliziranje? zaradi propustnosti in prometne varnosti)- optične in zvočne zavore- grbine- preplastitve- sprememba teksture vozišča- zožitve- zamiki osi- krožna križišča- mini krožna križišča- otoki- spremenljiva prometna signalizacija

-9. Preglednostni trikotnik v križiščuTRIKOTNI OTOKI: Trikotni otoki v povezavi s pravilno oblikovanim izvoznim lijakom ali pa s posebnim pasom za desne zavijalce, predstavljajo važen element kanaliziranja prometa. Stranice trikotnega otoka ne smejo biti krajše od 5m in ne daljše od 20m.

10. Krožna križišča. Osnovni tehnični elementi + skica.Imajo 4x manj konfliktnih točk.-uvozna širina-uvozni radij-premer krožišča-širina pasu-izvozna širina-izvozni radij

11. Nariši kolesarski profil (oblike koles. površin)- kolesarske poti- kolesarske steze- kolesarski pasovi

10

12. Umirjanje prometa –cilji.- zmanjšati gostoto prometa

11

- zmanjšati hitrosti- izboljšati kvalitete bivalnega okolja- povečati število prostih površin- izboljšati prometno varnost

13. Vloga (+opiši) geodezije v fazah gradnje.!!Pred gradnjo: - lastništvo in status parcele (dokazilo o lastništvu, status da je možno gradit)- pridobitev potrdila o namenski rabi prostora (lokacijska inf. ni obvezna) (odloči občinski

organ. opisane vse možnosti in omejitve na tem zemljišču – kakšen objekt, kok etaž, višina slemena… ; če piše da ni možno graditi –pravni postopek: za spremembo obč. prostorskega načrta)

- parcelacija in ureditev meja - izdelava geodetskega načrta za PGD (1:50)- zakoličba objekta

Med gradnjo:- pravnomočno gradbeno dovoljenje (mora biti preden zakoličiš objekt)- snemanje komunalnih vodov (pred zasutjem, ker pomembna globina, višina..)- zakoličba delov objekta in geodetski nadzor.

Po gradnji:- izdelava geodetskega načrta novega stanja za pridobitev uporabnega dovoljenja- vpis v uradne evidence.

14. Zahtevni, manj zahtevni, enostavni objekti.zahtevni (vsak objekt, ki je višji od 15m / več prostora kot 5000 m3 / razpon nosilne konstrukcije več kot 8 m / piloti daljši od 20 m / vpliv na okolje/ + pristanišča, športne dvorane, čistilna naprava za več kot 100.000 prebivalcev)manj zahtevni (vsak (stanovanjski) objekt, ki ni uvrščen med zahtevne, nezahtevne ali enostavne)nezahtevnienostavni (ni priključen na komunalne vode. npr.: postajališče, lopa.. max 30 m2)

15. Projektna dokumentacija pred gradnjo.-idejna zasnova (IDZ)-idejni projekt (IDP) … merilo 1:100-projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD) …. računalniški izpisi-projekt za razpis (PZR) … razpis za izvajalca (če večji objekt) -> v Uradnem listu-projekt za izvedbo (PZI)…. vsi detajli (armatura)

16. Opiši tehnično dokumentacijo po izgradnji.- projekt izvedenih del (PID) … če se je med gradnjo kaj spremenilo- projekt za vzdrževanje in obratovanje objekta (POV) …dvigala- projekt za vpis v uradne evidence (PVE)

17. pogodba je..

12

- listina v pisni obliki- ustanovijo, spremenijo ali ukinejo pravice in pravna razmerja- svoboda dogovarjanja- pravni posel med dvema strankama

Pogodbe delimo na: konseniznalne ter oblične pogodbeVrste gradbenih pogodb: o izdelavi projekta, gradbena pogodba, o nadzoru nad gradnjo

18. običajni elementi prevzemanja obtežbeOsnovni obliki obtežbe sta:

• točkovna (npr. nosilni steber na plošči) in • zvezna (porazdeljena vzdolž elementa, npr. lastna teža).

Glede na to, kako je podprt nosilni element, ločimo: • prosto ali • vpeto podporo.

Okvir je toga zveza vsaj dveh stebrov in najmanj enega nosilca (preklade).Sovprežna konstrukcija

• Ima dva dela, od katerih je vsak iz drugega materiala.• Med seboj sta togo povezana, tako da pod obremenitvijo delujeta kot celota.• Najpogostejši primer je vodoravna betonska plošča na dveh podporah, ki ima spodaj

sidrane vidne jeklene nosilce. • Pri upogibu beton prevzame tlačno, jeklo pa natezno napetost.

19. Faze gradnje- pripravljalna dela na gradbišču- gradbena dela- montaža in vgrajevanje inštalacij- zaključna gradbena dela- Določbe zakona o graditvi objektov (ZGO) veljajo tudi za rušenje in odstranitev že zgrajenih

objektov.ALI:

Zakoličenje Izkop Pilotski temelj Kletna etaža Rastoča nosilna konstrukcija Vmesni zidovi, stopnišče Ometi, podne obloge Streha, dozidalna dela, infrastruktura in pleskarska dela

20. AgregatZa pripravo betonov in malt so glavne sestavine: agregat, vezivo, voda, dodatki(če so potrebni)---malta, beton Pri izdelavi betonov in malt je med osnovnimi sestavinami po količini največ agregata.

Za različne vrste ter kvalitete betonov in malt uporabljamo različne agregate, odvisno od: – postopka vgradnje,

13

– uporabe ter – od zahtevane kvalitete trdnega betona.

VRSTE AGREGATOV: • NARAVNA MEŠANICA• REČNI AGREGAT• DROBLJENEC IZ DROBILCEV V KAMNOLOMIH

21. CEMENT Cement je hidravlično vezivo. Ko mu dodamo vodo, se začne kemijski proces strjevanja, ne glede na okolico (na zraku, v vodi). Najobičajnejše vrste cementov so:

i. PORTLAND CEMENT (z dodatki žlindre in pucolana)ii. METALURŠKI CEMENT

iii. ALUMINATNI CEMENTiv. SPECIALNI CEMENTI (cement, odporen proti sulfatom, cement nizke

toplotne hidratacij, beli cement in supersulfatni cement)v. drugi HIDRAVLIČNI CEMENTI (naravni cement, obarvani cement, antibakterijski

cement, vodonepropusten cement, ekspanzivni cement)

22. APNO Običajne vrste apna so naslednje:

i. ŽIVO APNO (za pridobivanje gašenega in hidratiziranega apna),ii. GAŠENO APNO (za izdelavo malt za zidanje in ometavanje),

iii. HIDRATIZIRANO APNO (za izdelavo malt za zidanje in ometavanje),iv. ACETILENSKO APNO (za ometavanje zunanjih zidov),v. HIDRAVLIČNO APNO (za izdelavo boljših vrst malt in za betone z nizko marko

betona). 23. MAVEC Mavec uporabljamo:

i. za izdelavo malt za ometavanje,ii. za izdelavo štukatur–štukofresk, štukomarmorja in drugih

arhitektonskih elementov,iii. za izdelavo plošč za predelne stene, plafone, oblaganje zidov in drugih

konstrukcij,iv. za izdelavo srajčk in pri izdelavi podov

24. elementi dvokapne strehe:- strešne letve- strešni žleb - strešna lepenka- asfaltna lepenka- strešni opaž- zračnik za odplake in stranišča- dinamična tuljava- dimniška plošča

14

- zračnik- dimnična obrobe- slemenski strešnik- zidni opaž- robni opaž

25. elementi ravne strehe-zaščita hidroizolacije- hidroizolacija-paroizenačevalni sloj-toplotna izolacija-parna zapora-paroizenačevalni sloj-nosilna konstrukcija-AB plošča-omet stropa

26. Projekt izvedbenih del Namen izdelave PID-a: -vpogled v dejansko izvedena dela s prikazom vseh komponent med gradnjo- skladnost zgrajenega objekta z izdanim gradbenim dovoljenjem-tehnični pregled-pridobitev uporabnega dovoljenja

27. UPORABNO DOVOLJENJE:Uporabno dovoljenje je odločba (ZGO-1-UPB-1), s katero upravni organ za gradbene zadeve ugotovi ali je objekt zgrajen skladno z gradbenim dovoljenjem, projektno dokumentacijo ter veljavnimi predpisi in standardi.

Na dan tehničnega pregleda je potrebno komisiji predložiti: - projekt izvedbenih del- gradbeni dnevnik- geodetski načrt novega stanja- dokazilo o zanesljivosti objekta- projekt za vzdrževanje in obratovanje objekta

28. PROJEKT ZA VPIS V URADNE EVIDENCEZemljiški kataster: je temeljna evidenca o zemljiščihKataster stavb: je temeljna evidenca stavbGU v zem. katastru vodi: vrsto rabe zemljišč, katastrske kulture, katastrski razredZbirni kataster GJI: vodi podatake o objektih GJINameni vodenja evidence: enotno vodenje nepremičnin, pravna varnost(lastništvo), vrednotenje nepremičnin, pravična obdavčitev

29. Kriteriji za postavitev in ureditev prehodov za pešceDelijo se na:

15

• krajevni globalni kriteriji,

• krajevni lokalni kriteriji,

• prometni kriteriji (št. vozil, št. pešcev, hitrosti, obremenitve, vrsta prometa, vrsta ceste),

• varnostni kriteriji,

• tehnični kriteriji (urejenost hodnikov in čakalnih površin za pešce, ustrezna razsvetljava,...).

Krajevni globalni kriterijiPrometne povezave za počasni promet (pešci, kolesarji) nudijo udobje in določen nivo varnosti, dokler ne pride do konfliktov z drugimi oblikami prometa. Njihovo lociranje je še posebej potrebno na mestih, kjer je velik prometni tok pešcev (nakupovalni centri, avtobusna postajališča,…). Ta povezava mora potekati po najkrajši možni poti. Vsak odklon iz glavne prometne povezave za pešce predstavlja relativno veliko izgubo časa glede na njihovo omejeno hitrost. Posledica atraktivnosti povezave pomeni zgoščevanje oziroma koncentracijo pešcev.

Območje obdelave določamo s krogi okoli cilja na situaciji določenega območja. Velikost območja ponazorjenega s krogi, znotraj katerega lahko pričakujemo večje število peš potovanj, se zmanjšuje z večanjem gostote populacije na določenem območju.

Krajevni lokalni kriterijiLokalno gledano je število in način prehodov preko cestnih odsekov skozi območje obdelave odvisno od položaja ceste glede na izbrane cilje in povezave.

V grobem ločimo dva primera:

• Koncentrirano prehajanje – v primeru, ko konfliktni cestni odsek poteka preko glavne povezave,

• Disperzivno prehajanje – v primeru, ko cestni odsek poteka preko večjega števila lokalnih povezav.

Prehode za pešce, označene s horizontalno signalizacijo lahko predvidimo, kjer je ob vozišču zadostna površina za zbiranje pešcev ali na medsebojnih razdaljah, ki niso manjše od 200 m in so od najbližjega križišča oddaljeni vsaj 100 m, razen v primeru, ko sta križišči med seboj oddaljeni manj kot 200 m.

Prometni kriterijiNajpomembnejši dejavnik predstavlja zaustavna preglednost na mestu potencialnega prehoda za pešce, ki je odvisna od hitrosti in vzdolžnega nagiba.

Varnostni kriterijiPrehode za pešce se namesti tudi v primerih, kadar niso izpolnjeni kriteriji prometne obremenitve. Te izjeme so: bližine bolnišnic, šol, vrtcev, zdravstvenih domov, domov za ostarele. Varnostni kriteriji pogojujejo tudi izbiro vrste prehoda.

Pri svetlobno signaliziranih prehodih za pešce mora biti zagotovljena potrebna čakalna površina za pešce, ki pridejo do prehoda v času peščeve rdeče luči. Če je med smernima voziščema izoblikovan čakalni otok, mora imeti vmesni svetlobni signal za pešce. V primeru, da tega ni, mora biti varovalni čas pešcev dovolj dolg.

Tehnični kriteriji

16

Med tehnične kriterije spadajo horizontalna in vertikalna signalizacija, spremenljiva svetlobna signalizacija, osvetlitev ter objekti in naprave za umirjanje prometa. Opremljenost prehoda za pešce je odvisna od kritičnosti lokacije prehoda.

17