odnos dijakov do najljubšega predmeta dijakov do najljubšega predmeta dušan vodeb, mag. janez...
TRANSCRIPT
4
Naslov: Odnos dijakov do najljubšega predmetaAvtorji: Dušan Vodeb, mag. Janez Damjan, Darja VidovičZaložnik: Srednja upravno administrativna šola LjubljanaZazaložnika: Dušan VodebSlikananaslovnistrani: dijaki SUAŠ Ljubljana Fotografije: Dušan VodebOblikovanje: Irena Hlede Naklada: 1000 izvodovKrajindatum: Ljubljana, 2012
Publikacija je v obliki PDF dostopna na spletni strani www.unisvet.si
Projekt UNISVET, Aktivnost IZVEDBENI KURIKULVodja aktivnosti: Dušan VodebKoordinator aktivnosti: Darja Vidovič
CIP-KataložnizapisopublikacijiNarodnainuniverzitetnaknjižnica,Ljubljana377.011.3-052377.016VODEB,Dušan,1946-Odnosdijakovdonajljubšegapredmeta/DušanVodeb,JanezDamjan,DarjaVidovič;[fotografijeDušanVodeb].-Ljubljana:Srednjaupravnoadministrativnašola,2012Dostopnotudina:http://www.unisvet.siISBN978-961-6920-01-8ISBN978-961-6920-02-5(pdf)1.Damjan,Janez2.Vidovič,Darja
264243968
TodelojeponujenopodlicencoCreativeCommons:Priznanjeavtorstva–Nekomercialno-Deljenjepodenakimipogoji.
GradivojenastalovokviruprojektaUNISVET,Uvajanjenovihizobraževalnihprogramovvsrednjempoklicneminstrokovnemizobraževanjuspodročijekonomije,frizerstvainpredšolskevzgojezaobdobje2008–2012,kigasofinancirataEvropskaunijaprekoEvropskegasocialnegaskla-dainMinistrstvoRepublikeSlovenijezašolstvoinšport.Operacijaseizvajavokviruoperativne-gaprogramarazvojačloveškihvirovzaobdobje2007–2013,razvojneprioritete:Razvojčloveškihvirovinvseživljenjskegaučenja;prednostneusmeritve:Izboljšanjekakovostiinučinkovitostisistemovizobraževanjainusposabljanja.
VsebinagradivavnobenemprimeruneodražamnenjaEvropskeunije.Odgovornostzavsebinonosiavtor.
I Z V E D B E N I K U R I K U L
5
O D N O S D O P O D J E T N I Š T V A I N P O D J E T N I Š K E K O M P E T E N C E S R E D N J E Š O L C E V
Vsebina
Uvod ....................................................................................................... 7
1 Odnosdijakovdonajljubšegapredmeta.....................................................8
2 Socialneindržavljanskekompetence....................................................... 12
3 Metodologijainopisvzorca.................................................................... 14
4 Pomembnestvarizadijakeindijakinje................................................... 16
5 Priljubljenostšolskihpredmetov.............................................................. 18
6 Obiskovanješportnevzgoje.................................................................... 20
7 SegmentacijadijakovgledenaobiskinocenoŠV...................................... 24
8 SegmentacijadijakovgledenaobiskinocenoŠV–primerjavagledenaspol 26
9 Ukvarjanjezrekreacijo*......................................................................... 30
10 Ukvarjanjesšportom/plesom................................................................. 32
11 Dijakiinkajenje................................................................................... 34
Priloga I: Vprašalnik o donosu dijakov do sportne vzgoje ..................... 36
Priloga II: Rezultati raziskave ............................................................... 40
I Z V E D B E N I K U R I K U L
7
O D N O S D O P O D J E T N I Š T V A I N P O D J E T N I Š K E K O M P E T E N C E S R E D N J E Š O L C E V
UVOD
VKonzorcijunisVETsopovezaneslovenskesrednješole,kiizvajajoizobraževalneprogrameAdministrator,Aranžerskitehnik,Ekonomskitehnik,EkonomskitehnikPTI,Frizer,PredšolskavzgojainProdajalecterCenterzaposlovnousposabljanjepriGospo-darskizborniciSlovenije.
Konzorcijjevobdobju2008–2012vskladuspogodbošt.3311-08-985003izvajalprojektImplementacijaprenovljenihprogramov.ProjektjedelnofinanciralaEvropskaunijaizEvropskegasocialnegaskladaterMnistrstvozaizobraževanje,znanost,kulturoinšport.
Implementacijaalivpeljavaprenovljenihprogramovjepotekalaskozištevilneaktivno-sti,kisojihvodilikonzorcijskipartnerji.AktivnostizvedbenikurikuljevodilaSrednjaupravnoadministrativnašolaLjubljana.Vokviruteaktivnostismoizvedlištevilneprojektezaizobraževanjeinusposabljanjeravnateljevinučiteljev,razvojprogramovterraziskovalneaktivnosti.Glavninamenraziskovalnihaktivnostijebilpripravitianalizestanjainpodatiusmeritvezanadaljnjedelopriprenovi.Jedroraziskovalneskupinesosestavljalimag.JanezDamjan,DušanVodebinDarjaVidovič.VštiriletnemobdobjusopriizvedbiraziskavsodelovališeštevilniučiteljiindrugisodelavcikonzorcijskihterdrugihsrednjihšolvSloveniji.Znjihovopomočjosmospremljalirazvojključnihkompe-tencpridijakih,šeposebejrazvitostkompetencesamoiniciativnostinpodjetnostterso-cialneindržavljanskekompetence.Ključnekompetencesamoiniciativnostinpodjetnostsmospremljalitudipriučiteljihstrokovnihpredmetovinraziskovalinjihovenačinespodbujanjaustvarjalnostiinpodjetnosti.Prenovljeniprogramiomogočajodrugačno,modularnoorganiziranoizvajanjepoukainaktivnemetodedelateraktivnejšovlogodijakov.Zatonasjezanimalaodprtostinpripravljenostdijakovinučiteljevzavpeljavonovosti.Raziskovalismotudizadovoljnostpraktičnegausposabljanjapridelodajalcih.
8
Odnos dijakov do najljubšega predmeta
Zaključno poročilo raziskovanja KK Socialna kompetenca med srednješolci
(Prva predstavitev: Olimje, 22. marec 2012)
2
Raziskovalna skupina: Dušan Vodeb, mag. Janez Damjan, Darja Vidovič
1
I Z V E D B E N I K U R I K U L
9
O D N O S D O P O D J E T N I Š T V A I N P O D J E T N I Š K E K O M P E T E N C E S R E D N J E Š O L C E V
Socialna kompetenca, ki je predvsem povezana z osebnim in družbenim bla-gostanjem posameznika, zahteva tudi razumevanje pomena dobrega fizičnega in duševnega zdravja. Pri dijakih je to zelo povezano z obiskovanjem športne vzgoje in odnosom do nekaterih škodljivih navad, kot je kajenje idr. Da bi bolje spoznali odnos dijakov do športa in zdravja ter razloge, zaradi katerih ne skrbijo dovolj za svoje zdravje, smo postavili naslednja raziskovalna vprašanja:• Kolikšna je priljubljenost športne
vzgoje v okviru ostalih predmetov?• Kakšna je pogostost obiskovanja špor-
tne vzgoje in kateri so ključni dejavni-ki?
• Kako pogosto se dijaki ukvarjajo z rekreativnimi aktivnostmi izven šole in katere so najbolj priljubljene?
• Kakšne so njihove vrednote in stališča do športne vzgoje, zdravja, prehrane in nekaterih slabih navad?
1 0
Kompetenca: »…sposobnost doseči kompleksne zahteve v določenem kontekstu s pomočjo mobilizacije tako spoznavnih kot tudi nespoznavnih vidikov delovanja«(Rychen in Salganik, 2003, str. 43).
Osem ključnih kompetenc za vseživljenjsko učenje po priporočilu Sveta EU in Evropskega parlamenta iz leta 2006.
1. sporazumevanje v materinem jeziku, 2. sporazumevanje v tujih jezikih, 3. matematična kompetenca ter osnovne kompetence v
znanosti in tehnologiji, 4. digitalna pismenost, 5. učenje učenja, 6. socialne in državljanske kompetence 7. samoiniciativnost in podjetnost ter 8. kulturna zavest in izražanje.
2
I Z V E D B E N I K U R I K U L
1 1
O D N O S D O P O D J E T N I Š T V A I N P O D J E T N I Š K E K O M P E T E N C E S R E D N J E Š O L C E V
V šolskem letu 2008/09 so se začeli uvajati prenovljeni izobraževalni progra-mi v srednjem poklicnem in strokovnem izobraževanju, ki dajejo velik poudarek uvajanju ključnih kompetenc v izobraže-valni proces.
Kompetenca je v zadnjem desetletju postal eden osrednjih pojmov v izobra-ževanju in je definiran kot »…sposobnostdosečikompleksnezahtevevdoločenemkontekstuspomočjomobilizacijetakospoznavnihkottudinespoznavnihvidikovdelovanja« (Rychen in Salganik, 2003, str. 43). Kompetence torej vključujejo spo-znavno raven (sposobnosti kompleksnega razmišljanja in reševanja problemov ter znanje na določenem področju), čustve-no-motivacijsko raven (stališča, vrednote, pripravljenost za aktivnost) ter vedenjsko raven (sposobnost ustrezno aktivirati, uskladiti in uporabiti svoje potenciale v kompleksnih situacijah (Peklaj, 2006, str. 22-23).
Število in opredelitve ključnih kompetenc se v dokumentih razlikujejo, po priporo-čilu Sveta EU in Evropskega parlamenta iz leta 2006 pa govorimo predvsem o osmih, zgoraj naštetih, ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje.
Naštete kompetence potrebujejo vsi ljudje »...zaosebnoizpopolnitevinrazvoj,dejav-nodržavljanstvo,socialnovključenostinzaposljivost« in jih je potrebno razvijati vse življenje. Vedeti moramo tudi, da se ključne kompetence ne razvijajo zgolj pri posameznih predmetih, ampak so to t.i. prečne ali transverzalne kompetence in so za razvoj kompetenc odgovorni učitelji vseh predmetov.
1 2
Socialne in državljanske kompetence
vključujejo osebne, medosebne in medkulturne kompetence ter zajemajo vse oblike vedenja, ki usposabljajo posameznike za učinkovito in konstruktivno sodelovanje v socialnem in poklicnem življenju.
Socialna kompetenca je predvsem povezana z osebnim in družbenim blagostanjem posameznika ter zahteva razumevanje pomena dobrega fizičnega in duševnega zdravja.
Državljanska kompetenca posameznike usposablja za polno udeležbo v državljanskem življenju in temelji na poznavanju konceptov demokracije, pravice, enakosti, državljanstva in državljanskih pravic.
3
I Z V E D B E N I K U R I K U L
1 3
O D N O S D O P O D J E T N I Š T V A I N P O D J E T N I Š K E K O M P E T E N C E S R E D N J E Š O L C E V
Socialna kompetenca je povezana z oseb-nim in družbenim blagorom, ki zahteva razumevanje pomena dobrega fizičnega in duševnega zdravja kot vira zase, za svojo družino in za ožje socialno okolje ter znanje o tem, kako tako zdravje doseči in vzdrževati z zdravim načinom življe-nja. Za uspešno medosebno in socialno udeležbo je bistveno razumeti kodekse ravnanja in splošno sprejete načine v raz-ličnih družbah in okoljih (npr. v službi).
Ravno tako pomembno je zavedati se osnovnih konceptov v zvezi s posame-zniki, skupinami, organizacijami dela, enakostjo spolov in nediskriminacijo, družbo in kulturo. Odločilno je razume-vanje multikulturnih in socialno-eko-nomskih razsežnosti evropskih družb in ujemanja nacionalne kulturne identitete z evropsko. Jedro te kompetence so spre-tnosti konstruktivnega sporazumevanja v različnih okoljih, strpnosti, izražanja in razumevanja različnih pogledov, pogaja-nja z ustvarjanjem zaupanja in sočustvo-vanje. Posamezniki morajo biti sposobni obvladati stres in frustracije ter to izraziti na konstruktiven način, morajo pa tudi razlikovati med zasebnim in poklicnim življenjem. Ta kompetenca temelji na
sodelovanju, samozavesti in integriteti. Posameznik se mora zanimati za soci-alnoekonomski razvoj, medkulturno komuniciranje, spoštovati mora različnost in soljudi ter biti pripravljen premagovati predsodke in sklepati kompromise.. (Ur. List EU, 2006).
Socialne in državljanske kompetence mo-rajo razvijati in spodbujati vsi učitelji pri vseh predmetih. Posebno vlogo pa imajo pri tem učitelji strokovnih predmetov in učitelji modula Državljanska vzgoja in mediacija ter Telesna vzgoja, ki smo jih na različne načine vključili v naše razisko-vanje ter jim na strokovnih usposabljanjih tudi posredovali rezultate analiz.
1 4
Metodologija in opis vzorca
ŠC SG
SUAŠ LJGimnazija Moste
EŠ NM
Šolski centerSežana
SETŠ NG
ESIC KR
EŠ MS
EŠ MB
SEŠ CE
SEPŠ KP
GESŠ Trbovlje
=12 šol, 95 razredov
Vzorec in sodelujoče šole: N = 1982 (Fantje : Dekleta = 1 : 2)
157
4
I Z V E D B E N I K U R I K U L
1 5
O D N O S D O P O D J E T N I Š T V A I N P O D J E T N I Š K E K O M P E T E N C E S R E D N J E Š O L C E V
Glavno metodo raziskovanja so pred-stavljali anketni vprašalniki, ki smo jih pripravili na osnovi predhodnih inter-vjujev in testnih vprašalnikov. Končne verzije vprašalnikov so bile pripravljene tako, da so zagotavljale razumljivost pri veliki večini dijakov in so jih dijaki lahko izpolnili v dvajsetih minutah.
Zbiranje podatkov je potekalo s pomočjo učiteljev »šolskih raziskovalcev«, ki jih je imenoval ravnatelj izbrane šole. Tej osebi smo poslali navodila za zbiranje podatkov in ustrezno število vprašalni-kov. Šolski raziskovalec je dijake anketi-ral osebno pri svoji uri ali pa je zbiranje podatkov v posameznem razredu zaupal enemu izmed svojih kolegov. Naloga učitelja izvajalca anketiranja je bila pred-vsem, da razdeli vprašalnik, prosi dijake za resnost in pobere izpolnjene vpra-šalnike. Anketiranje je bilo popolnoma anonimno, saj dijaki niso pisali svojih imen in prisotni učitelj ni na ankete pisal nobenih opomb ali oznak. Poprečni čas izpolnjevanja je bil 15 minut, tako da so učitelji v večini razredov lahko po izpol-njevanju ankete nadaljevali s pedagoškim procesom.
Šolski raziskovalci so anketne vprašal-nike posameznega razreda spravili v zaprte kuverte z oznako razreda in jih vrnili vodji raziskave, ki je organiziral šifriranje in vnos podatkov ter statistič-no obdelavo. Po vnosu vseh podatkov je bila opravljena logična kontrola in vse nelogične vrednosti spremenljivk so bile preverjene po posameznih vprašalnikih in ustrezno popravljene. Kadar je bilo iz nelogičnih vrednosti posameznega vprašalnika očitno, da je anketiranec od-govarjal neresno, smo vprašalnik izločili iz nadaljnje obdelave; takih odgovorov je bilo manj kot 1%.
V raziskavo je bilo skupno vključenih 1982 dijakov in dijakinj v 95 razredih na 12 šolah v vseh slovenskih regijah. Glede na starost so bili enakomerno zastopani vsi letniki, razmerje med dekleti in fanti je bilo natančno 2:1. Večina anketiranih obiskuje ekonomske programe SSI, vklju-čenih pa je bilo tudi dovolj gimnazijskih razredov, da smo lahko primerjali pro-grame med seboj.
1 6
Pomembne stvari za dijake in dijakinje
FantjeVREDNOTA Pomembnost
Zdravje 4,71
Čas zase 4,61
Dobra hrana 4,39
Urejena zunanjost 4,19
Denar 4,15
Lepo telo 4,09
Zabava (“žur”) 4,02
Šolske ocene 3,96
Ugled v šoli/družbi 3,92
Dober telefon 3,20
DekletaPomembnost VREDNOTA
4,83 Zdravje4,80 Čas zase4,31 Urejena zunanjost4,23 Šolske ocene4,19 Dobra hrana4,17 Lepo telo3,93 Denar3,90 Zabava (“žur”)3,81 Ugled v šoli/družbi3,16 Dober telefon
6
5
I Z V E D B E N I K U R I K U L
1 7
O D N O S D O P O D J E T N I Š T V A I N P O D J E T N I Š K E K O M P E T E N C E S R E D N J E Š O L C E V
Uvodno vprašanje v raziskavi je predsta-vljala ocena pomembnosti različnih stvari oz. vrednot med dijaki, katerih seznam smo dobili na osnovi predhodnih inter-vjujev. Za tak pristop smo se odločili, ker smo v prvi raziskavi Unisvet leta 2008 ugotavljali, da klasična Rokeacheva lestvi-ca vrednot za srednješolce ni bila najbolj primerna. Takrat smo sicer dobili rezul-tate, v katerih je bila na prvem mestu lju-bezen, potem pa razumevanje s starši in zvesto prijateljstvo, vendar so dijaki imeli težave z razumevanjem nekaterih vrednot npr. “osebna izpopolnitev”, “svet lepo-te” ipd. Ugotavljali smo tudi, da si zelo različno predstavljajo, kaj naj bi pomenilo “razumevanje s partnerjem”, “moč” ipd. Za številne dijake je bilo tudi razvrščanje dvaindvajsetih vrednot na Rokeachevi lestvici prezahtevno in je preprosto niso dokončali. Lestvica desetih “pomembnih stvari” pa je bila enostavno razumljiva in po našem mnenju odslikava svet večine današnjih slovenskih srednješolcev.
V tabeli na lei so predstavljene poprečne ocene (na lestvici od 1 do 5, kjer je bilo 5 zelo pomembno in 1 popolnoma ne-pomembno) pri fantih in pri dekletih, ki
nam pokaže nekaj podobnosti med spo-loma in nekatere pomembne razlike. Pri obojih je na prvem mestu zdravje in na drugem čas zase. Zdi se presenetljivo, da temu mladi dajejo takšen pomen, podob-no kot odrasla generacija, ki neprestano govori o pomanjkanju prostega časa.
Sicer je fantom relativno bolj pomembna dobra hrana in denar, v manjši meri tudi lepo telo in zabava, dekletom pa je relativ-no bolj pomembna urejena zunanjost in šolske ocene.
1 8
Priljubljenost šolskih predmetov
predmet Fantje Dekleta Skupno
Športna vzgoja 4,26 3,47 3,74*
Projektno delo 3,36 3,47 3,43
Informatika 3,40 3,21 3,28
Geografija 3,36 3,19 3,25
Zgodovina 3,47 3,08 3,21*
Tuj jezik 3,17 3,21 3,20
Slovenščina 2,95 3,24 3,14*
Matematika 2,77 2,92 2,87
6
I Z V E D B E N I K U R I K U L
1 9
O D N O S D O P O D J E T N I Š T V A I N P O D J E T N I Š K E K O M P E T E N C E S R E D N J E Š O L C E V
Osrednje raziskovalno vprašanje, to je odnos srednješolcev do športne vzgoje, smo najprej postavili v kontekst priljublje-nosti šolskih predmetov, tako da smo jih povprašali, kako radi obiskujejo izbrane šolske predmete. Odgovarjali so na šolski lestvici od 1 do 5 (1 = zelo nerad, 5 = zelo rad).
Kot je razvidno iz zgornje tabele je špor-tna vzgoja najbolj priljubljen predmet, vendar so med spoloma velike razlike, celo večje od pričakovanih. Rahlo pre-senetljivo je tudi, da imajo fantje raje družboslovje (zgodovina, geografija) kot dekleta, ki poleg jezikov rahlo preferirajo matematiko.
Z dodatnimi obdelavami smo še ugotovili, da imajo splošni gimnazijci raje geogra-fijo in zgodovino kot ekonomski tehniki in ostali ter da imajo višji letniki raje geografijo kot nižji. Športna vzgoja je bolj priljubljena pri tehnikih in gimnazijcih glede na ekonomske tehnike, pri dijakih z boljšim uspehom in pri nekadilcih, ni pa pomembnih razlik glede na starost.
2 0
Obiskovanje športne vzgoje
Fantje (N = 654) Dekleta (N = 1295)
Ni statistično pomembnih razlik glede na spol !Ni statistično pomembnih razlik glede na spol !
Pomembna razlika v poprečni oceni športne vzgoje !
4,474,47 4,174,17
8
7
I Z V E D B E N I K U R I K U L
2 1
O D N O S D O P O D J E T N I Š T V A I N P O D J E T N I Š K E K O M P E T E N C E S R E D N J E Š O L C E V
Odnos oz. priljubljenost športne vzgoje se ne odslikava v dejanskem obiskovanju predmetu, med spoloma ni statistično pomembnih razlik v obiskovanju športne vzgoje. Kot je razvidno iz zgornje slike, dobre tri četrtine dijakov redno obiskuje ŠV, podobno pa je tudi razmerje ostalih odgovorov pri obeh spolih.
Nekatere pomembne razlike pri obiskova-nju športne vzgoje so še:
BOLJ REDNO obiskujejo športno vzgojo:
• Dijaki splošnih (91%) in ekonomskih gimnazij (85 %)
• Odličnjaki (92%)• Nekadilci (83 %)• Dijaki, ki so jim relativno bolj po-
membne šolske ocene in zdravje.
MANJ REDNO obiskujejo športno vzgojo:
• PTI ek. tehniki (63%) in frizerke (67 %)
• Kadilci škatle na dan (51%)• Dijaki, ki so jim relativno bolj po-
membni zabava, denar in telefon.
Ena stopnja nižji šolski uspeh pomeni 10 odstotnih točk nižji redni obisk športne vzgoje.
Na sliki sta podani še poprečni oceni športne vzgoje za oba spola in vidimo, da je razlika velika in statistično visoko pomembna.
2 2
Dijaki, ki redno obiskujejo ŠV,se v večji meri strinjajo s trditvami:
• Pri/pouku ŠV se vedno preoblečem.
• Čistost in urejenost telovadnice sta mi zelo pomembni.
• Ocenjevanje ŠV z ocenami od 1 do 5 se mi zdi pošteno.
• Rad pomagam sošolcu pri izvedbi vaje.
• Pouk športne vzgoje mi pomeni sprostitev.
• Pred vsako športno aktivnostjo se ogrejem.
• Športno vzgojo imam zelo rad.
• Zelo rad gledam prenose športnih tekmovanj.
• Zdravniško oproščeni dijaki bi morali biti prisotni na urah ŠV.
• Všeč mi je, če profesor telovadi z nami.
• Večina mojih sošolcev rada telovadi.
• Vesel sem, če mi na urah ŠV profesor zaupa posebno nalogo.
• Pri/pouku ŠV se vedno preoblečem.
• Čistost in urejenost telovadnice sta mi zelo pomembni.
• Ocenjevanje ŠV z ocenami od 1 do 5 se mi zdi pošteno.
• Rad pomagam sošolcu pri izvedbi vaje.
• Pouk športne vzgoje mi pomeni sprostitev.
• Pred vsako športno aktivnostjo se ogrejem.
• Športno vzgojo imam zelo rad.
• Zelo rad gledam prenose športnih tekmovanj.
• Zdravniško oproščeni dijaki bi morali biti prisotni na urah ŠV.
• Všeč mi je, če profesor telovadi z nami.
• Večina mojih sošolcev rada telovadi.
• Vesel sem, če mi na urah ŠV profesor zaupa posebno nalogo.
• V svojem prostem času sem najraje za računalnikom.
• Na urah športne vzgoje preveč tečemo.
• Zelo mi je odveč nositi opremo v šolo.
• Če me boli glava, takoj vzamem tableto.
• Ko se približuje konec šolskega leta, mi je vedno težje telovaditi.
• Ure športne vzgoje se mi zdijo dolgočasne.
• Telovadim zgolj zaradi ocene.
• V športnih aktivnostih nisem prevečuspešen.
• Ne maram telovaditi, ker se preveč spotim.
• Pouk športne vzgoje se mi zdi prenaporen.
• Vsaj eno uro gibanja na dan vsak dan v tednu se mi zdi pretirano.
• Pri mojih letih še ni potrebno skrbeti za zdravo prehrano.
• Kajenje mi pomeni užitek.
• V zadnjem mesecu sem kadil marihuano ...
• V svojem prostem času sem najraje za računalnikom.
• Na urah športne vzgoje preveč tečemo.
• Zelo mi je odveč nositi opremo v šolo.
• Če me boli glava, takoj vzamem tableto.
• Ko se približuje konec šolskega leta, mi je vedno težje telovaditi.
• Ure športne vzgoje se mi zdijo dolgočasne.
• Telovadim zgolj zaradi ocene.
• V športnih aktivnostih nisem prevečuspešen.
• Ne maram telovaditi, ker se preveč spotim.
• Pouk športne vzgoje se mi zdi prenaporen.
• Vsaj eno uro gibanja na dan vsak dan v tednu se mi zdi pretirano.
• Pri mojih letih še ni potrebno skrbeti za zdravo prehrano.
• Kajenje mi pomeni užitek.
• V zadnjem mesecu sem kadil marihuano ...
Dijaki, ki ne-redno obiskujejo ŠV,se v večji meri strinjajo s trditvami:8
I Z V E D B E N I K U R I K U L
2 3
O D N O S D O P O D J E T N I Š T V A I N P O D J E T N I Š K E K O M P E T E N C E S R E D N J E Š O L C E V
Odnos do športne vzgoje smo ugotavljali z lestvico stališč, ki je vsebovala trditve v neposredni povezavi izvajanjem predme-ta, pripravo in posledicami v počutju kot tudi trditve v zvezi s skrbjo za zdravje, zadovoljstvom s telesno težo ipd.
Zgoraj levo so prikazane trditve, s kateri-mi se v večji meri strinjajo dijaki, ki redno oz. neredno obiskujejo športno vzgojo, razlike v njihovih poprečnih ocenah pa so statistično pomembne. Dokaj jasno se pokaže, da se dijaki, ki redno obiskujejo ŠV, strinjajo s pozitivnimi trditvami, ki vsebujejo besede »rad, všeč mi je, vesel sem, mi pomeni sprostitev...«.
Druga skupina dijakov, ki neredno obi-skujejo športno vzgojo, pa izpostavlja predvsem negativne trditve »mi je odveč, dolgočasno, težje, nisem uspešen, ne maramo, prenaporno, pretirano...«.
Dijaki, ki neredno obiskujejo športno vzgojo so tudi pogosteje najraje za raču-nalnikom, kajenje jim pomeni užitek in v zadnjem mesecu so pogosteje kadili marihuano.
Obiskovanje športne vzgoje je torej zelo močno povezano z zdravim načinom in
pozitivnim odnosom do življenja, to je z razvitostjo socialne kompetence.
2 4
Segmentacija dijakov glede na obisk in oceno ŠV
Vsi dijaki: obisk ŠV Redno obiskujejo ŠV: ocene
10
9
I Z V E D B E N I K U R I K U L
2 5
O D N O S D O P O D J E T N I Š T V A I N P O D J E T N I Š K E K O M P E T E N C E S R E D N J E Š O L C E V
Na zgornji sliki prikazujemo povezanost med obiskovanjem športne vzgoje in oceno pri predmetu. Lahko vidimo, da ima dobra polovica dijakov, ki redno obi-skuje ure športne vzgoje, odlično oceno, tretjina ima oceno prav dobro, ostali pa oceno dobro ali manj. Na videz logična razporeditev postane vprašljiva, če upo-števamo zelo različne sposobnosti dijakov za športno aktivnost in doseganje nekih standardnih rezultatov.
Zato smo posebej preverjali, kakšen je splošen odnos tistih dijakov do zdravja, ki redno obiskujejo ŠV + imajo nižjo oceno od 5, ter ugotovili, da:
• ŠV nimajo radi in telovadijo predvsem zaradi ocene.
• ŠV jim je dolgočasna in prenaporna (preveč teka).
• Ne marajo telovaditi, ker se preveč spotijo.
• Ocenjujejo svojo telesno težo kot manj primerno.
• So relativno bolj naklonjeni kajenju in uživanju marihuane.
Očitno je, da je nižja ocena pri športni vzgoji močno povezana z njihovim manj
pozitivnim odnosom do svojega telesa, kar je verjetno glavni razlog, da neradi te-lovadijo in posledično imajo do predmeta slabši odnos in slabšo ocena. Tak rezultat pa jih še potrdi v njihovem prepričanju in nastane začaran krog, iz katerega dijaki sami težko izstopijo.
I Z V E D B E N I K U R I K U L
2 7
O D N O S D O P O D J E T N I Š T V A I N P O D J E T N I Š K E K O M P E T E N C E S R E D N J E Š O L C E V
Da bi še podrobneje spoznali stanje, smo primerjali strukturo ocen za fante in de-kleta, ki redno obiskujejo športne vzgoje. Razlika je očitna, fantje imajo za pol ocen boljši rezultat.
2 8
Najbolj zoprna aktivnost pri ŠV
Fantje
•Nogomet 52 %
•Košarka 14 %
•Odbojka 11 %
•Namizni tenis 5 %
Drugo 18 %
Dekleta
•Odbojka 50 %
•Ples 7 %
•Badminton 5 %
•Fitnes 5 %
Drugo 38 %
Najbolj priljubljena aktivnost pri ŠV
Fantje
•Tek 19 %
•Gimnastika 19 %
•Atletika 9 %
•Košarka 9 %
Drugo 54 %
Dekleta
•Tek 26 %
• Košarka 15 %
•Odbojka 14 %
•Gimnastika 13 %
Drugo 32 %
11
I Z V E D B E N I K U R I K U L
2 9
O D N O S D O P O D J E T N I Š T V A I N P O D J E T N I Š K E K O M P E T E N C E S R E D N J E Š O L C E V
Sklepamo, da bi bilo zelo pomembno delovati na povečanju priljubljenosti špor-tne vzgoje, predvsem pri dekletih, ki se bistveno manjši meri kot fantje ukvarjajo s športno aktivnostjo izven šole.
3 0
Ukvarjanje z rekreacijo** izven šole, dodatno k uram ŠV
Fantje
• Tek (31 %)
• Kolesarjenje (16 %)
• Fitnes (16 %)
• Hoja/sprehod (11%)
• Drugo (26 %)
Dekleta
• Tek (29 %)
• Hoja /sprehod (26 %)
• Rolanje (14 %)
• Kolesarjenje (12 %)
• Drugo (19 %)
Velika večina fantov (91 %) se rekreira oz. je športno aktivna najmanj 2x tedensko.
Velika večina fantov (91 %) se rekreira oz. je športno aktivna najmanj 2x tedensko.
Dobra polovica (57 %) deklet se rekreira oz. so športno aktivne najmanj 2x tedensko.
Dobra polovica (57 %) deklet se rekreira oz. so športno aktivne najmanj 2x tedensko.
13
12
I Z V E D B E N I K U R I K U L
3 1
O D N O S D O P O D J E T N I Š T V A I N P O D J E T N I Š K E K O M P E T E N C E S R E D N J E Š O L C E V
Na prejšnji sliki smo prikazali deleže fantov in deklet, ki se aktivno ukvarjajo z neko športno aktivnostjo po kriteriju najmanj 3x tedensko. Na zgornji sliki pa je primerjava podana po kriterijih najmanj dvakrat tedensko. Vidimo očitno razliko med spoloma po kriteriju 2x tedensko, ki ga zadosti več kot absolutna večina fantov in le dobra polovica deklet. Prikazan je tudi nabor najpogostejših rekreativnih aktivnosti.
3 2
Ukvarjanje s športom/plesom
Fantje
3 x tedensko in več = 46 % (N = 306)
• Nogomet (44%)
• Fitnes (11%)
• Košarka (8%)
• Rokomet (7%)
• drugi (30%)
5 x tedensko in več = 32%
• Nogomet (45% od 213 dijakov)
Dekleta
3 x tedensko in več = 15 %(N = 192)
• Ples (15%)
• Odbojka (10%)
• Rokomet (8%)
• Tek (8%)
• Drugi (59%)
5 x tedensko in več = 6%
• Rokomet (18% od 73 dijakinj)
13
I Z V E D B E N I K U R I K U L
3 3
O D N O S D O P O D J E T N I Š T V A I N P O D J E T N I Š K E K O M P E T E N C E S R E D N J E Š O L C E V
V splošnem lahko rečemo, da je pogostost telesne aktivnosti izven šole med fanti zadovoljiva, saj jih je več kot absolutna večina telesno aktivno najmanj 2x teden-sko ali več, med dekleti pa je takšnih le dobra polovica in zato je redno obisko-vanje športne vzgoje zanje toliko bolj pomembno.
3 4
Dijaki in kajenje Ni razlik med spoloma v pogostosti in stopnji kajenja!V 1. letniku je 76,3 % nekadilcev, v 4. letniku 67,1 %.
Nekadilci imajo boljši uspeh in višjo oceno pri športni vzgoji.Imajo bolj pozitiven splošen odnos do športne vzgoje, pojedo več sadja in imajo boljše higienske navade po urah ŠV (se stuširajo, preoblečejo).Zdravje jim je relativno bolj pomembno, denar in zabava pa relativno manj.Njihovi starši, sošolci in prijatelji se pogosteje rekreirajo.
Nekadilci imajo boljši uspeh in višjo oceno pri športni vzgoji.Imajo bolj pozitiven splošen odnos do športne vzgoje, pojedo več sadja in imajo boljše higienske navade po urah ŠV (se stuširajo, preoblečejo).Zdravje jim je relativno bolj pomembno, denar in zabava pa relativno manj.Njihovi starši, sošolci in prijatelji se pogosteje rekreirajo.
15
14
I Z V E D B E N I K U R I K U L
3 5
O D N O S D O P O D J E T N I Š T V A I N P O D J E T N I Š K E K O M P E T E N C E S R E D N J E Š O L C E V
Kajenje je najbolj značilen znak nezdra-vega načina življenja in to se kaže tudi v odgovorih naših anketirancev. Nekadilci imajo nasploh boljši uspeh in višjo oceno pri športni vzgoji, bolj pozitiven odnos do športne vzgoje, boljše higienske navade, pojedo več sadja in jim je zdravje rela-tivno bolj pomembno. Bolj zdrav način življenja prinesejo iz svoje družine in ga lahko vidijo v svoji bližini.
Naši podatki kažejo, da bi naj kar dve tretjini srednješolcev bilo nekadilcev, kar se zdi lahko odličen rezultat ali pa tudi zaskrbljujoč, če poudarimo, da ena tre-tjina dijakov kadi. Če upoštevamo, da je “ne kadim” socialno zaželen odgovor in je kadilcev dejansko več, pa lahko podatek razumemo kot zelo optimističen, ker kaže na visoko stopnjo zavedanja škodljivosti kajenja.
Ključno pa se nam zdi dejstvo, da velik del mladih postane kadilec že v osnovni šoli oz. se delež kadilcev v srednji šoli niti ne poveča bistveno od prvega do četrtega letnika. Možnosti za zmanjšanje deleža kadilcev med mladimi so tako v srednji šoli že precej omejene.
I Z V E D B E N I K U R I K U L
3 7
O D N O S D O P O D J E T N I Š T V A I N P O D J E T N I Š K E K O M P E T E N C E S R E D N J E Š O L C E V
Vp
raš
aln
ik o
od
no
su
dija
ko
v d
o š
po
rtn
e v
zg
oje
U
čite
lji š
port
ne v
zgoj
e bi
rad
i bol
je s
pozn
ali v
aš o
dnos
do
špor
tne
vzgo
je in
rekr
eaci
je te
r kat
eri d
ejav
niki
vpl
ivaj
o na
vaš
o te
lesn
o ak
tivno
st. P
rosi
mo
vas,
da
nam
pri
tem
pom
agat
e in
odg
ovor
ite n
a sp
odnj
a vp
raša
nja
tako
, kot
is
kren
o m
islit
e. A
nket
a je
pop
olno
ma
anon
imna
.
1.
Nap
rej v
as p
rosi
mo
za o
snov
ne p
odat
ke:
a) S
pol:
M
Ž
b) L
eto
rojs
tva:
19
I__I
__I
c) S
ploš
ni u
čni u
speh
v la
nske
m le
tu: 1
2
3
4 5
d) O
cena
špo
rtne
vzg
oje:
1
2 3
4
5
e) K
olik
o ci
gare
t dne
vno
poka
dite
: ___
__/d
an
Če
ne
kadi
te, v
piši
te n
ičlo
! 2.
Ka
ko r
adi/
nera
di o
bisk
ujet
e sp
odaj
naš
tete
šol
ske
pred
met
e ?
Odg
ovor
ite s
pom
očjo
5-s
tope
njsk
e le
stvi
ce, n
a ka
teri
pom
eni:
»Pre
dmet
obi
skuj
em...
« 1
2 3
4 5
zelo
ner
ad
nera
d vs
eeno
mi j
e ra
d ze
lo r
ad
a.
ge
ogra
fija
1
2
3
4
5
b.
info
rmat
ika
1
2
3
4
5
c.
mat
emat
ika
1
2
3
4
5 d.
pr
ojek
tno
delo
1
2
3
4
5
e.
slov
enšč
ina
1
2
3
4
5
f. šp
ortn
a vz
goja
1
2
3
4
5 g.
tu
j jez
ik
1
2
3
4
5
h.
zgod
ovin
a
1
2
3
4
5
3.
a) K
ako
redn
o st
e ob
isko
vali
špor
tno
vzgo
jo v
lans
kem
letu
? (o
bkro
žite
en
odgo
vor)
a)
Re
dno
(vsa
k te
den)
b)
Po
gost
o (2
– 3
x/m
esec
) c)
O
bčas
no (1
x/m
esec
) d)
Se
m o
prav
ičen
obi
skov
anja
ŠVZ
b) A
li se
redn
o uk
varj
ate
s ka
kšni
m š
port
om a
li pl
esom
?
NE
DA
Če D
A, k
ater
i___
____
____
____
____
_ in
kol
ikok
rat n
a te
den
(vkl
jučn
o s
tekm
ovan
ji): _
___x
/ted
en.
c) A
li se
rek
reat
ivno
ukv
arja
te s
kak
šno
tele
sno
aktiv
nost
jo (n
pr.a
erob
ika,
tek,
rola
nje,
kol
esar
jenj
e,
hoja
, pla
vanj
e …
1 u
ro a
li ve
č na
dan
)?
N
E D
A Če
DA
, kat
era
aktiv
nost
____
____
____
____
____
_ in
kol
ikok
rat n
a m
esec
___
_x/m
esec
.
4.
a) K
ater
o ak
tivno
st p
ri š
port
ni v
zgoj
i im
ate
najr
aje?
__
____
____
____
____
____
____
____
____
b)
Kat
era
aktiv
nost
pri
špo
rtni
vzg
oji v
am je
naj
bolj
zopr
na?_
____
____
____
____
____
____
____
____
c)
Kat
eri i
zmed
naš
tetih
pre
dlog
ov z
a po
pest
rite
v šp
ortn
e vz
goje
vam
je n
ajbo
lj vš
eč?
x
– ae
robi
ka
x –
nam
izni
ten
is
x –p
ohod
ništ
vo
x –
plav
anje
x
– šp
ortn
o pl
ezan
je
Obk
roži
te e
nega
izm
ed z
gora
j naš
tetih
in d
odaj
te š
e sv
oj p
redl
og!_
____
____
____
____
____
____
__
5.
V
kolik
šni m
eri s
e va
m z
dijo
spo
daj n
ašte
te s
tvar
i pom
embn
e!
Odg
ovor
ite s
pom
očjo
5-s
tope
njsk
e le
stvi
ce, n
a ka
teri
pom
eni:
1 2
3 4
5 po
poln
oma
nepo
mem
bno
nepo
mem
bno
neod
loče
n po
mem
bno
zelo
pom
embn
o
a.
ča
s za
se
1
2
3
4
5
b.
dena
r
1
2
3
4
5 c.
do
ber
tele
fon
1
2
3
4
5 d.
do
bra
hran
a
1
2
3
4
5 e.
le
po te
lo
1
2
3
4
5
f. šo
lske
oce
ne
1
2
3
4
5 g.
ug
led
v šo
li/dr
užbi
1
2
3
4
5
h.
urej
ena
zuna
njos
t 1
2
3
4
5
i. za
bava
(»žu
r«)
1
2
3
4
5 j.
zdra
vje
1
2
3
4
5
3 8
6.
Spod
aj s
o na
štet
e ra
zlič
ne tr
ditv
e o
pouk
u šp
ortn
e vz
goje
, rek
reac
iji in
zdr
avju
. Za
nim
a na
s, v
kol
ikšn
i mer
i se
stri
njat
e z
njim
i. O
dgov
orite
s p
omoč
jo 5
-sto
penj
ske
lest
vice
, na
kate
ri p
omen
i: 1
2 3
4 5
splo
h se
ne
stri
njam
se
ne
stri
njam
ne
odlo
čen
stri
njam
se
popo
lnom
a se
str
inja
m
1.
Če m
e bo
li gl
ava,
tako
j vza
mem
tabl
eto.
1
2
3
4
5 2.
Či
stos
t in
urej
enos
t tel
ovad
nice
/špo
rtni
h po
vrši
n st
a m
i zel
o po
mem
bni.
1
2
3
4
5
3.
Čutim
, da
je te
lesn
a va
dba
kori
stna
za
moj
e sp
lošn
o po
čutj
e.
1
2
3
4
5
4.
Imam
pri
mer
no te
lesn
o te
žo.
1
2
3
4
5
5.
Kaje
nje
mi p
omen
i uži
tek.
1
2
3
4
5
6.
Ko s
e pr
ibliž
uje
kone
c šo
lske
ga le
ta, m
i je
vedn
o te
žje
telo
vadi
ti.
1
2
3
4
5 7.
M
ladi
se
dane
s pr
emal
o gi
blje
mo.
1
2
3
4
5
8.
Moj
i sta
rši g
redo
na
spre
hod
v na
ravo
ali
na r
ekre
acijo
vsa
j enk
rat n
a te
den.
1
2
3
4
5 9.
N
a ur
ah š
port
ne v
zgoj
e pr
eveč
teče
mo.
1
2
3
4
5 10
. Naj
raje
imam
, da
je p
ouk
špor
tne
vzgo
je n
a ur
niku
prv
e ur
e.
1
2
3
4
5
11
. Ne
mar
am te
lova
diti,
ker
se
prev
eč s
potim
.
1
2
3
4
5 12
. Oce
njev
anje
špo
rtne
vzg
oje
z oc
enam
i od
1 do
5 s
e m
i zdi
poš
teno
.
1
2
3
4
5
13. P
o ko
nčan
i špo
rtni
akt
ivno
sti j
e po
treb
no n
ared
iti r
azte
zne
vaje
.
1
2
3
4
5
14. P
o po
uku
špor
tne
vzgo
je s
e re
dno
stuš
iram
ali
umije
m.
1
2
3
4
5
15. P
ouk
špor
tne
vzgo
je m
i pom
eni s
pros
titev
.
1
2
3
4
5
16. P
ouk
špor
tne
vzgo
je s
e m
i zdi
leto
s pr
enap
oren
.
1
2
3
4
5
17. P
red
vsak
o šp
ortn
o ak
tivno
stjo
se
ogre
jem
.
1
2
3
4
5 18
. Pri
moj
ih le
tih š
e ni
pot
rebn
o sk
rbet
i za
zdra
vo p
rehr
ano.
1
2
3
4
5 19
. Pri
/po
pouk
u ŠV
Z se
ved
no p
reob
leče
m.
1
2
3
4
5
20. R
ad p
omag
am s
ošol
cu p
ri iz
vedb
i vaj
e.
1
2
3
4
5
21
. Raj
e bi
telo
vadi
l, če
bi s
i vse
bino
na
uri l
ahko
sam
izbi
ral.
1
2
3
4
5 22
. Sko
raj v
si m
oji p
rija
telji
telo
vadi
jo a
li se
rekr
eira
jo v
saj e
nkra
t ted
ensk
o.
1
2
3
4
5
23. Š
port
no v
zgoj
o im
am z
elo
rad.
1
2
3
4
5
24. T
elov
adim
zgo
lj za
radi
oce
ne.
1
2
3
4
5
25. U
re š
port
ne v
zgoj
e se
mi z
dijo
dol
goča
sne.
1
2
3
4
5
26. V
svo
jem
pro
stem
čas
u se
m n
ajra
je z
a ra
čuna
lnik
om.
1
2
3
4
5 27
. V š
olo
hodi
m s
krbn
o ur
ejen
.
.
1
2
3
4
5 28
. V š
port
nih
aktiv
nost
ih n
isem
pre
več
uspe
šen.
1
2
3
4
5 29
. V z
adnj
em m
esec
u se
m k
adil
mar
ihua
no a
li už
ival
dru
ge d
roge
.
1
2
3
4
5
30. V
ečin
a m
ojih
soš
olce
v ra
da te
lova
di.
1
2
3
4
5
31. V
esel
sem
, če
mi n
a ur
i ŠVZ
pro
feso
r za
upa
kakš
no p
oseb
no n
alog
o oz
. za
dolž
itev.
1
2
3
4
5
32. V
saj e
no u
ro g
iban
ja n
a da
n vs
ak d
an v
tedn
u se
mi z
di p
retir
ano.
1
2
3
4
5
33. V
sak
dan
poje
m v
saj e
no ja
bolk
o, b
anan
o al
i dru
go s
adje
.
1
2
3
4
5 34
. Vsa
k da
n po
pije
m v
saj d
va li
tra
vode
.
1
2
3
4
5
35. V
šeč
mi j
e, č
e pr
ofes
or te
lova
di z
nam
i.
1
2
3
4
5
36
. Za
dekl
eta,
ki s
o na
ličen
a in
imaj
o do
lge
noht
e, je
špo
rtna
vzg
oja
zelo
nep
rije
tna.
1
2
3
4
5
37. Z
anim
ajo
me
tudi
teor
etič
ne in
form
acije
o r
azlič
nih
špor
tih.
1
2
3
4
5
38. Z
drav
nišk
o op
rošč
eni d
ijaki
bi m
oral
i biti
pri
sotn
i na
urah
ŠVZ
.
1
2
3
4
5 39
. Zel
o m
i je
odve
č no
siti
špor
tno
opre
mo
v šo
lo.
1
2
3
4
5
40. Z
elo
rad
gled
am p
reno
se te
kem
in d
rugi
h šp
ortn
ih te
kmov
anj.
1
2
3
4
5
I Z V E D B E N I K U R I K U L
3 9
O D N O S D O P O D J E T N I Š T V A I N P O D J E T N I Š K E K O M P E T E N C E S R E D N J E Š O L C E V
I Z V E D B E N I K U R I K U L
4 1
O D N O S D O P O D J E T N I Š T V A I N P O D J E T N I Š K E K O M P E T E N C E S R E D N J E Š O L C E V
Prilo
ga: P
rim
erja
va o
dgov
orov
dija
kov
gled
e na
kad
ilski
sta
tus?
(O
pom
ba: K
AD
ILCI
je im
e sp
rem
enlji
vke/
vpra
šanj
a »K
olik
o ci
gare
t dne
vno
poka
dite
?«; G
LEJ V
PRA
ŠALN
IK!)
No
tes
Out
put C
reat
ed
18-m
ar-2
012
17:2
7:08
K
AD
ILC
I *
sp
ol
Cro
ss
tab
sp
ol
Tota
l Fa
ntje
De
kleta
KADI
LCI
neka
dilci
Co
unt
481
906
1387
% w
ithin
KAD
ILCI
34
,7%
65
,3%
10
0,0%
% w
ithin
spo
l 72
,5%
69
,5%
70
,5%
prilo
žnos
tni
Coun
t 54
12
1 17
5
% w
ithin
KAD
ILCI
30
,9%
69
,1%
10
0,0%
% w
ithin
spo
l 8,
1%
9,3%
8,
9%
pol š
katle
na
dan
Coun
t 62
13
3 19
5
% w
ithin
KAD
ILCI
31
,8%
68
,2%
10
0,0%
% w
ithin
spo
l 9,
4%
10,2
%
9,9%
škat
la n
a da
n Co
unt
66
144
210
% w
ithin
KAD
ILCI
31
,4%
68
,6%
10
0,0%
% w
ithin
spo
l 10
,0%
11
,0%
10
,7%
Tota
l Co
unt
663
1304
19
67
% w
ithin
KAD
ILCI
33
,7%
66
,3%
10
0,0%
% w
ithin
spo
l 10
0,0%
10
0,0%
10
0,0%
Sym
me
tric
Me
as
ure
s
Va
lue
Appr
ox. S
ig.
Nom
inal
by
Nom
inal
Co
ntin
genc
y Co
effic
ient
,0
32
,566
N
of V
alid
Cas
es
1967
KA
DIL
CI
* R
LE
TN
IK
Cro
ss
tab
RL
ETNI
K
1 2
3 4
KADI
LCI
neka
dilci
Co
unt
403
405
262
257
% w
ithin
KAD
ILCI
28
,8%
28
,9%
18
,7%
18
,4%
% w
ithin
RLE
TNIK
76
,3%
71
,7%
69
,1%
67
,1%
prilo
žnos
tni
Coun
t 38
46
40
40
% w
ithin
KAD
ILCI
21
,5%
26
,0%
22
,6%
22
,6%
% w
ithin
RLE
TNIK
7,
2%
8,1%
10
,6%
10
,4%
pol š
katle
na
dan
Coun
t 40
59
45
40
% w
ithin
KAD
ILCI
20
,5%
30
,3%
23
,1%
20
,5%
4 2
Prilo
ga: P
rim
erja
va o
dgov
orov
dija
kov
gled
e na
kad
ilski
sta
tus?
(O
pom
ba: K
AD
ILCI
je im
e sp
rem
enlji
vke/
vpra
šanj
a »K
olik
o ci
gare
t dne
vno
poka
dite
?«; G
LEJ V
PRA
ŠALN
IK!)
% w
ithin
RLE
TNIK
7,
6%
10,4
%
11,9
%
10,4
%
škat
la n
a da
n Co
unt
47
55
32
46
% w
ithin
KAD
ILCI
22
,3%
26
,1%
15
,2%
21
,8%
% w
ithin
RLE
TNIK
8,
9%
9,7%
8,
4%
12,0
%
Tota
l Co
unt
528
565
379
383
% w
ithin
KAD
ILCI
26
,6%
28
,5%
19
,1%
19
,3%
% w
ithin
RLE
TNIK
10
0,0%
10
0,0%
10
0,0%
10
0,0%
Cro
ss
tab
RL
ETNI
K
Tota
l 5
6
KADI
LCI
neka
dilci
Co
unt
31
41
1399
% w
ithin
KAD
ILCI
2,
2%
2,9%
10
0,0%
% w
ithin
RLE
TNIK
53
,4%
59
,4%
70
,6%
prilo
žnos
tni
Coun
t 8
5 17
7
% w
ithin
KAD
ILCI
4,
5%
2,8%
10
0,0%
% w
ithin
RLE
TNIK
13
,8%
7,
2%
8,9%
pol š
katle
na
dan
Coun
t 6
5 19
5
% w
ithin
KAD
ILCI
3,
1%
2,6%
10
0,0%
% w
ithin
RLE
TNIK
10
,3%
7,
2%
9,8%
škat
la n
a da
n Co
unt
13
18
211
% w
ithin
KAD
ILCI
6,
2%
8,5%
10
0,0%
% w
ithin
RLE
TNIK
22
,4%
26
,1%
10
,6%
Tota
l Co
unt
58
69
1982
% w
ithin
KAD
ILCI
2,
9%
3,5%
10
0,0%
% w
ithin
RLE
TNIK
10
0,0%
10
0,0%
10
0,0%
Sym
me
tric
Me
as
ure
s
Va
lue
Appr
ox. S
ig.
Nom
inal
by
Nom
inal
Co
ntin
genc
y Co
effic
ient
,1
50
,000
N
of V
alid
Cas
es
1982
I Z V E D B E N I K U R I K U L
4 3
O D N O S D O P O D J E T N I Š T V A I N P O D J E T N I Š K E K O M P E T E N C E S R E D N J E Š O L C E V
Prilo
ga: P
rim
erja
va o
dgov
orov
dija
kov
gled
e na
kad
ilski
sta
tus?
(O
pom
ba: K
AD
ILCI
je im
e sp
rem
enlji
vke/
vpra
šanj
a »K
olik
o ci
gare
t dne
vno
poka
dite
?«; G
LEJ V
PRA
ŠALN
IK!)
PO
PREČ
NE
VRE
DN
OST
I ZA
SPL
OŠN
I UČN
I USP
EH IN
OCE
NO
ŠPO
RTN
E V
ZGO
JE (S
Voc
ena)
R
ep
ort
KADI
LCI
uspe
h SV
ocen
a
neka
dilci
M
ean
3,51
4,
38
N 12
92
1302
Std.
Dev
iatio
n ,8
88
,807
prilo
žnos
tni
Mea
n 3,
29
4,21
N 16
4 16
3
Std.
Dev
iatio
n ,9
72
,906
pol š
katle
na
dan
Mea
n 2,
96
4,06
N 17
9 17
9
Std.
Dev
iatio
n ,9
20
,946
škat
la n
a da
n M
ean
2,85
3,
80
N 19
1 18
4
Std.
Dev
iatio
n 1,
036
1,15
8
Tota
l M
ean
3,37
4,
27
N 18
26
1828
Std.
Dev
iatio
n ,9
46
,891
AN
OV
A T
ab
le
Su
m o
f Squ
ares
df
M
ean
Squa
re
uspe
h * K
ADIL
CI
Betw
een
Gro
ups
(Com
bine
d)
107,
250
3 35
,750
With
in G
roup
s 15
25,4
42
1822
,8
37
Tota
l 16
32,6
92
1825
SVoc
ena
* KAD
ILCI
Be
twee
n G
roup
s (C
ombi
ned)
64
,374
3
21,4
58
With
in G
roup
s 13
85,5
00
1824
,7
60
Tota
l 14
49,8
75
1827
AN
OV
A T
ab
le
F
Sig.
uspe
h * K
ADIL
CI
Betw
een
Gro
ups
(Com
bine
d)
42,7
00
,000
With
in G
roup
s
To
tal
SVoc
ena
* KAD
ILCI
Be
twee
n G
roup
s (C
ombi
ned)
28
,249
,0
00
With
in G
roup
s
To
tal
Me
asu
res
of
As
so
cia
tio
n
Et
a Et
a Sq
uare
d
uspe
h * K
ADIL
CI
,256
,0
66
SVoc
ena
* KAD
ILCI
,2
11
,044
4 4
Prilo
ga: P
rim
erja
va o
dgov
orov
dija
kov
gled
e na
kad
ilski
sta
tus?
(O
pom
ba: K
AD
ILCI
je im
e sp
rem
enlji
vke/
vpra
šanj
a »K
olik
o ci
gare
t dne
vno
poka
dite
?«; G
LEJ V
PRA
ŠALN
IK!)
PO
PREČ
NE
VRE
DN
OST
I NA
LES
TVIC
I »V
RED
NO
T« (P
OM
EMBN
IH S
TVA
RI Z
AM
E)
R
ep
ort
KADI
LCI
Aas
_zas
e Bd
enar
Ct
elef
on
Dhra
na
Elep
otel
o
neka
dilci
M
ean
4,69
3,
94
3,16
4,
26
4,16
N 13
87
1393
13
90
1393
13
90
Std.
Dev
iatio
n ,5
72
,852
1,
060
,788
,7
88
prilo
žnos
tni
Mea
n 4,
78
4,09
3,
19
4,31
4,
09
N 17
6 17
6 17
6 17
6 17
6
Std.
Dev
iatio
n ,4
80
,816
1,
128
,708
,9
91
pol š
katle
na
dan
Mea
n 4,
71
4,15
3,
10
4,21
4,
06
N 19
5 19
5 19
4 19
5 19
4
Std.
Dev
iatio
n ,5
58
,858
1,
092
,781
,8
62
škat
la n
a da
n M
ean
4,80
4,
24
3,28
4,
28
4,10
N 21
0 21
0 20
9 21
0 21
0
Std.
Dev
iatio
n ,4
94
,853
1,
173
,802
,9
68
Tota
l M
ean
4,71
4,
00
3,17
4,
26
4,14
N 19
68
1974
19
69
1974
19
70
Std.
Dev
iatio
n ,5
56
,855
1,
082
,782
,8
36
R
ep
ort
KADI
LCI
Foce
ne
Gug
led
Hzun
anjo
st
Izab
ava
Jzdr
avje
neka
dilci
M
ean
4,17
3,
87
4,27
3,
83
4,81
N 13
94
1394
13
92
1392
13
94
Std.
Dev
iatio
n ,8
21
,909
,7
37
1,05
4 ,5
03
prilo
žnos
tni
Mea
n 4,
11
3,87
4,
36
4,18
4,
78
N 17
7 17
7 17
6 17
7 17
7
Std.
Dev
iatio
n ,8
25
,983
,7
35
,954
,5
66
pol š
katle
na
dan
Mea
n 4,
12
3,77
4,
18
4,18
4,
70
N 19
4 19
4 19
2 19
4 19
4
Std.
Dev
iatio
n ,8
88
1,06
3 ,8
76
,939
,6
32
škat
la n
a da
n M
ean
3,96
3,
72
4,30
4,
23
4,70
N 21
0 21
0 21
0 20
9 20
9
Std.
Dev
iatio
n ,9
17
1,08
9 ,8
63
,970
,7
00
Tota
l M
ean
4,14
3,
84
4,27
3,
94
4,79
N 19
75
1975
19
70
1972
19
74
Std.
Dev
iatio
n ,8
40
,952
,7
66
1,03
9 ,5
48
I Z V E D B E N I K U R I K U L
4 5
O D N O S D O P O D J E T N I Š T V A I N P O D J E T N I Š K E K O M P E T E N C E S R E D N J E Š O L C E V
Prilo
ga: P
rim
erja
va o
dgov
orov
dija
kov
gled
e na
kad
ilski
sta
tus?
(O
pom
ba: K
AD
ILCI
je im
e sp
rem
enlji
vke/
vpra
šanj
a »K
olik
o ci
gare
t dne
vno
poka
dite
?«; G
LEJ V
PRA
ŠALN
IK!)
AN
OV
A T
ab
le
Su
m o
f Squ
ares
df
Aas
_zas
e * K
ADIL
CI
Betw
een
Gro
ups
(Com
bine
d)
3,34
8 3
With
in G
roup
s 60
5,13
9 19
64
Tota
l 60
8,48
7 19
67
Bden
ar *
KADI
LCI
Betw
een
Gro
ups
(Com
bine
d)
23,0
73
3
With
in G
roup
s 14
20,8
94
1970
Tota
l 14
43,9
68
1973
Ctel
efon
* KA
DILC
I Be
twee
n G
roup
s (C
ombi
ned)
3,
611
3
With
in G
roup
s 23
01,0
24
1965
Tota
l 23
04,6
35
1968
Dhra
na *
KADI
LCI
Betw
een
Gro
ups
(Com
bine
d)
1,05
3 3
With
in G
roup
s 12
04,5
43
1970
Tota
l 12
05,5
95
1973
Elep
otel
o * K
ADIL
CI
Betw
een
Gro
ups
(Com
bine
d)
2,68
2 3
With
in G
roup
s 13
73,9
29
1966
Tota
l 13
76,6
12
1969
Foce
ne *
KADI
LCI
Betw
een
Gro
ups
(Com
bine
d)
7,87
0 3
With
in G
roup
s 13
85,7
64
1971
Tota
l 13
93,6
33
1974
Gug
led
* KAD
ILCI
Be
twee
n G
roup
s (C
ombi
ned)
4,
784
3
With
in G
roup
s 17
85,9
28
1971
Tota
l 17
90,7
12
1974
Hzun
anjo
st *
KADI
LCI
Betw
een
Gro
ups
(Com
bine
d)
2,96
4 3
With
in G
roup
s 11
53,2
01
1966
Tota
l 11
56,1
64
1969
Izab
ava
* KAD
ILCI
Be
twee
n G
roup
s (C
ombi
ned)
54
,743
3
With
in G
roup
s 20
72,4
34
1968
Tota
l 21
27,1
76
1971
Jzdr
avje
* KA
DILC
I Be
twee
n G
roup
s (C
ombi
ned)
4,
341
3
With
in G
roup
s 58
7,72
3 19
70
Tota
l 59
2,06
3 19
73
A
NO
VA
Ta
ble
Mea
n Sq
uare
F
Sig.
Aas
_zas
e * K
ADIL
CI
Betw
een
Gro
ups
(Com
bine
d)
1,11
6 3,
622
,013
With
in G
roup
s ,3
08
Tota
l
Bden
ar *
KADI
LCI
Betw
een
Gro
ups
(Com
bine
d)
7,69
1 10
,663
,0
00
4 6
Prilo
ga: P
rim
erja
va o
dgov
orov
dija
kov
gled
e na
kad
ilski
sta
tus?
(O
pom
ba: K
AD
ILCI
je im
e sp
rem
enlji
vke/
vpra
šanj
a »K
olik
o ci
gare
t dne
vno
poka
dite
?«; G
LEJ V
PRA
ŠALN
IK!)
With
in G
roup
s ,7
21
Tota
l
Ctel
efon
* KA
DILC
I Be
twee
n G
roup
s (C
ombi
ned)
1,
204
1,02
8 ,3
79
With
in G
roup
s 1,
171
Tota
l
Dhra
na *
KADI
LCI
Betw
een
Gro
ups
(Com
bine
d)
,351
,5
74
,632
With
in G
roup
s ,6
11
Tota
l
Elep
otel
o * K
ADIL
CI
Betw
een
Gro
ups
(Com
bine
d)
,894
1,
279
,280
With
in G
roup
s ,6
99
Tota
l
Foce
ne *
KADI
LCI
Betw
een
Gro
ups
(Com
bine
d)
2,62
3 3,
731
,011
With
in G
roup
s ,7
03
Tota
l
Gug
led
* KAD
ILCI
Be
twee
n G
roup
s (C
ombi
ned)
1,
595
1,76
0 ,1
53
With
in G
roup
s ,9
06
Tota
l
Hzun
anjo
st *
KADI
LCI
Betw
een
Gro
ups
(Com
bine
d)
,988
1,
684
,168
With
in G
roup
s ,5
87
Tota
l
Izab
ava
* KAD
ILCI
Be
twee
n G
roup
s (C
ombi
ned)
18
,248
17
,328
,0
00
With
in G
roup
s 1,
053
Tota
l
Jzdr
avje
* KA
DILC
I Be
twee
n G
roup
s (C
ombi
ned)
1,
447
4,85
0 ,0
02
With
in G
roup
s ,2
98
Tota
l
M
ea
su
res
of
As
so
cia
tio
n
Et
a Et
a Sq
uare
d
Aas
_zas
e * K
ADIL
CI
,074
,0
06
Bden
ar *
KADI
LCI
,126
,0
16
Ctel
efon
* KA
DILC
I ,0
40
,002
Dh
rana
* KA
DILC
I ,0
30
,001
El
epot
elo
* KAD
ILCI
,0
44
,002
Fo
cene
* KA
DILC
I ,0
75
,006
G
ugle
d * K
ADIL
CI
,052
,0
03
Hzun
anjo
st *
KADI
LCI
,051
,0
03
Izab
ava
* KAD
ILCI
,1
60
,026
Jz
drav
je *
KADI
LCI
,086
,0
07
I Z V E D B E N I K U R I K U L
4 7
O D N O S D O P O D J E T N I Š T V A I N P O D J E T N I Š K E K O M P E T E N C E S R E D N J E Š O L C E V
Prilo
ga: P
rim
erja
va o
dgov
orov
dija
kov
gled
e na
kad
ilski
sta
tus?
(O
pom
ba: K
AD
ILCI
je im
e sp
rem
enlji
vke/
vpra
šanj
a »K
olik
o ci
gare
t dne
vno
poka
dite
?«; G
LEJ V
PRA
ŠALN
IK!)
PO
PREČ
NE
VRE
DN
OST
I NA
LES
TVIC
I STA
LIŠČ
KA
DILC
I
1.
e m
e bo
li gla
va, t
akoj
vz
amem
ta
blet
o.
2.
istos
t in
urej
enos
t te
lova
dnice
/špo
rtn
ih p
ovrš
in s
ta
mi z
elo
pom
embn
i.
3.
utim
, da
je te
lesn
a va
dba
koris
tna
za m
oje
splo
šno
pou
tje.
4.
Im
am
prim
erno
te
lesn
o te
žo.
neka
dilci
M
ean
2,68
4,
15
4,28
3,
64
N 13
87
1385
13
83
1385
Std.
Dev
iatio
n 1,
264
,861
,8
29
1,14
5
prilo
žnos
tni
Mea
n 2,
93
4,10
4,
26
3,57
N 17
7 17
7 17
7 17
7
Std.
Dev
iatio
n 1,
297
,870
,7
15
1,09
6
pol š
katle
na
dan
Mea
n 2,
88
4,07
4,
15
3,58
N 19
4 19
3 19
4 19
4
Std.
Dev
iatio
n 1,
239
,963
,8
66
1,19
9
škat
la n
a da
n M
ean
2,91
4,
02
3,90
3,
44
N 21
1 21
1 21
1 20
8
Std.
Dev
iatio
n 1,
403
1,03
3 1,
058
1,29
5
Tota
l M
ean
2,75
4,
13
4,22
3,
61
N 19
69
1966
19
65
1964
Std.
Dev
iatio
n 1,
283
,893
,8
58
1,16
4
Re
po
rt
KADI
LCI
5.
K
ajen
je
mi p
omen
i už
itek.
6.
K
o se
pr
ibliž
uje
kone
c šo
lskeg
a le
ta,
mi je
ved
no
težje
telo
vadi
ti.
7.
M
ladi
se
dane
s pr
emal
o gi
blje
mo.
8.
M
oji
star
ši gr
edo
na
spre
hod
v na
ravo
ali n
a re
krea
cijo
vsaj
en
krat
na
tede
n.
neka
dilci
M
ean
1,30
2,
59
3,98
3,
43
N 13
77
1381
13
89
1382
Std.
Dev
iatio
n ,8
08
1,37
4 1,
008
1,32
8
prilo
žnos
tni
Mea
n 3,
19
3,03
4,
01
3,41
N 17
7 17
6 17
7 17
7
Std.
Dev
iatio
n 1,
160
1,48
9 ,9
53
1,37
9
pol š
katle
na
dan
Mea
n 3,
66
3,10
4,
02
3,22
N 19
3 19
4 19
4 19
3
Std.
Dev
iatio
n 1,
034
1,40
2 1,
048
1,41
9
škat
la n
a da
n M
ean
4,00
3,
33
4,04
3,
10
4 8
Prilo
ga: P
rim
erja
va o
dgov
orov
dija
kov
gled
e na
kad
ilski
sta
tus?
(O
pom
ba: K
AD
ILCI
je im
e sp
rem
enlji
vke/
vpra
šanj
a »K
olik
o ci
gare
t dne
vno
poka
dite
?«; G
LEJ V
PRA
ŠALN
IK!)
N 21
1 21
0 21
0 20
9
Std.
Dev
iatio
n 1,
021
1,53
5 1,
093
1,43
9
Tota
l M
ean
1,99
2,
76
3,99
3,
37
N 19
58
1961
19
70
1961
Std.
Dev
iatio
n 1,
403
1,43
0 1,
016
1,35
8
Re
po
rt
KADI
LCI
9.
N
a ur
ah
špor
tne
vzgo
je
prev
e tee
mo.
10.
Naj
raje
im
am, d
a je
po
uk š
portn
e vz
goje
na
urni
ku
prve
ure
.
11.
Ne
mar
am
telo
vadi
ti, k
er s
e pr
eve
spo
tim.
12.
Oce
njev
anje
špo
rtne
vzgo
je z
oc
enam
i od
1 do
5 s
e m
i zdi
po
šten
o.
neka
dilci
M
ean
2,69
2,
28
2,37
3,
98
N 13
74
1378
13
79
1383
Std.
Dev
iatio
n 1,
224
1,35
7 1,
260
1,20
0
prilo
žnos
tni
Mea
n 2,
95
2,10
2,
50
3,73
N 17
7 17
6 17
7 17
7
Std.
Dev
iatio
n 1,
300
1,38
6 1,
284
1,33
3
pol š
katle
na
dan
Mea
n 3,
20
2,19
2,
69
3,85
N 19
3 19
3 19
3 19
4
Std.
Dev
iatio
n 1,
265
1,36
9 1,
353
1,23
7
škat
la n
a da
n M
ean
3,29
2,
18
2,93
3,
86
N 21
1 20
9 20
8 20
9
Std.
Dev
iatio
n 1,
420
1,41
8 1,
474
1,25
1
Tota
l M
ean
2,83
2,
24
2,47
3,
93
N 19
55
1956
19
57
1963
Std.
Dev
iatio
n 1,
277
1,36
8 1,
308
1,22
3
Re
po
rt
KADI
LCI
13.
Po
kon
ani š
portn
i ak
tivno
sti je
po
trebn
o na
redi
ti ra
ztez
ne v
aje.
14.
Po
pouk
u šp
ortn
e vz
goje
se
redn
o st
ušira
m a
li um
ijem
.
15.
Pou
k šp
ortn
e vz
goje
m
i pom
eni
spro
stite
v.
16.
Pou
k šp
ortn
e vz
goje
se
mi z
di le
tos
pren
apor
en.
neka
dilci
M
ean
3,50
3,
13
3,58
2,
25
N 13
79
1368
13
78
1381
Std.
Dev
iatio
n 1,
166
1,33
5 1,
227
1,18
1
prilo
žnos
tni
Mea
n 3,
39
3,05
3,
32
2,36
N 17
6 17
5 17
4 17
6
I Z V E D B E N I K U R I K U L
4 9
O D N O S D O P O D J E T N I Š T V A I N P O D J E T N I Š K E K O M P E T E N C E S R E D N J E Š O L C E V
Prilo
ga: P
rim
erja
va o
dgov
orov
dija
kov
gled
e na
kad
ilski
sta
tus?
(O
pom
ba: K
AD
ILCI
je im
e sp
rem
enlji
vke/
vpra
šanj
a »K
olik
o ci
gare
t dne
vno
poka
dite
?«; G
LEJ V
PRA
ŠALN
IK!)
Std.
Dev
iatio
n 1,
228
1,39
1 1,
196
1,17
7
pol š
katle
na
dan
Mea
n 3,
38
3,03
3,
25
2,46
N 19
4 19
3 19
4 19
3
Std.
Dev
iatio
n 1,
160
1,36
3 1,
260
1,21
2
škat
la n
a da
n M
ean
3,38
3,
58
2,94
2,
80
N 21
0 20
9 20
8 20
8
Std.
Dev
iatio
n 1,
319
1,25
4 1,
368
1,35
4
Tota
l M
ean
3,47
3,
16
3,46
2,
34
N 19
59
1945
19
54
1958
Std.
Dev
iatio
n 1,
189
1,34
2 1,
260
1,21
4
Re
po
rt
KADI
LCI
17.
Pre
d vs
ako
špor
tno
aktiv
nost
jo s
e og
reje
m.
18.
Pri
moj
ih
letih
še
ni
potre
bno
skrb
eti
za z
drav
o pr
ehra
no.
19.
Pri/
po
pouk
u ŠV
Z se
ve
dno
preo
ble
em.
20.
Rad
po
mag
am
sošo
lcu p
ri izv
edbi
vaj
e.
neka
dilci
M
ean
3,54
1,
89
4,54
3,
68
N 13
86
1385
13
81
1373
Std.
Dev
iatio
n 1,
161
1,15
3 ,8
34
1,02
5
prilo
žnos
tni
Mea
n 3,
41
1,98
4,
57
3,60
N 17
7 17
6 17
6 17
4
Std.
Dev
iatio
n 1,
180
1,19
5 ,8
25
1,21
1
pol š
katle
na
dan
Mea
n 3,
50
2,02
4,
43
3,53
N 19
3 19
3 19
3 19
3
Std.
Dev
iatio
n 1,
164
1,20
7 ,9
50
1,09
5
škat
la n
a da
n M
ean
3,25
2,
07
4,26
3,
48
N 20
9 20
6 20
9 21
1
Std.
Dev
iatio
n 1,
293
1,24
1 1,
065
1,23
6
Tota
l M
ean
3,49
1,
93
4,50
3,
64
N 19
65
1960
19
59
1951
Std.
Dev
iatio
n 1,
181
1,17
3 ,8
76
1,07
5
Re
po
rt
KADI
LCI
21.
Raj
e bi
te
lova
dil, e
bi
si vs
ebin
o na
uri
lahk
o sa
m
izbira
l.
22.
Sko
raj v
si m
oji p
rijat
elji
telo
vadi
jo a
li se
rekr
eira
jo v
saj
enkr
at
tede
nsko
.
23.
Špo
rtno
vzgo
jo im
am
zelo
rad.
24.
Tel
ovad
im
zgol
j zar
adi
ocen
e.
neka
dilci
M
ean
4,00
3,
26
3,54
2,
50
5 0
Prilo
ga: P
rim
erja
va o
dgov
orov
dija
kov
gled
e na
kad
ilski
sta
tus?
(O
pom
ba: K
AD
ILCI
je im
e sp
rem
enlji
vke/
vpra
šanj
a »K
olik
o ci
gare
t dne
vno
poka
dite
?«; G
LEJ V
PRA
ŠALN
IK!)
N 13
76
1378
13
82
1380
Std.
Dev
iatio
n 1,
122
1,08
8 1,
264
1,34
1
prilo
žnos
tni
Mea
n 4,
14
3,09
3,
24
2,76
N 17
4 17
6 17
6 17
4
Std.
Dev
iatio
n 1,
082
1,07
9 1,
243
1,39
2
pol š
katle
na
dan
Mea
n 4,
14
2,96
3,
12
2,93
N 19
3 19
3 19
2 19
3
Std.
Dev
iatio
n 1,
083
1,08
4 1,
344
1,37
9
škat
la n
a da
n M
ean
4,14
3,
04
2,74
3,
26
N 20
9 21
0 20
8 20
9
Std.
Dev
iatio
n 1,
081
1,24
6 1,
387
1,45
2
Tota
l M
ean
4,04
3,
19
3,39
2,
65
N 19
52
1957
19
58
1956
Std.
Dev
iatio
n 1,
111
1,11
0 1,
309
1,38
4
Re
po
rt
KADI
LCI
25.
Ure
šp
ortn
e vz
goje
se
mi z
dijo
do
lgo
asne
.
26.
V s
voje
m
pros
tem
as
u se
m n
ajra
je z
a rau
naln
ikom
.
27.
V š
olo
hodi
m s
krbn
o ur
ejen
.
28.
V š
portn
ih
aktiv
nost
ih
nise
m p
reve
uspe
šen.
neka
dilci
M
ean
2,57
2,
81
4,07
2,
42
N 13
75
1384
13
82
1377
Std.
Dev
iatio
n 1,
277
1,23
7 ,8
59
1,17
8
prilo
žnos
tni
Mea
n 2,
77
2,76
4,
08
2,65
N 17
6 17
5 17
7 17
6
Std.
Dev
iatio
n 1,
316
1,16
4 ,7
94
1,28
3
pol š
katle
na
dan
Mea
n 2,
79
2,75
4,
03
2,64
N 19
0 19
4 19
3 19
4
Std.
Dev
iatio
n 1,
356
1,20
5 ,8
83
1,25
2
škat
la n
a da
n M
ean
3,28
2,
89
4,04
2,
94
N 20
7 20
9 21
0 21
1
Std.
Dev
iatio
n 1,
424
1,28
3 ,9
01
1,36
2
Tota
l M
ean
2,68
2,
81
4,07
2,
52
N 19
48
1962
19
62
1958
Std.
Dev
iatio
n 1,
323
1,23
2 ,8
60
1,22
8
Re
po
rt
I Z V E D B E N I K U R I K U L
5 1
O D N O S D O P O D J E T N I Š T V A I N P O D J E T N I Š K E K O M P E T E N C E S R E D N J E Š O L C E V
Prilo
ga: P
rim
erja
va o
dgov
orov
dija
kov
gled
e na
kad
ilski
sta
tus?
(O
pom
ba: K
AD
ILCI
je im
e sp
rem
enlji
vke/
vpra
šanj
a »K
olik
o ci
gare
t dne
vno
poka
dite
?«; G
LEJ V
PRA
ŠALN
IK!)
KA
DILC
I 29
. V
zad
njem
m
esec
u se
m
kadi
l mar
ihua
no
ali u
žival
dru
ge
drog
e.
30.
Ve
ina
moj
ih s
ošol
cev
rada
telo
vadi
.
31.
Ves
el
sem
, e
mi n
a ur
i ŠVZ
pro
feso
r za
upa
kakš
no
pose
bno
nalo
go
oz.
zado
lžite
v.
32.
Vsa
j eno
ur
o gi
banj
a na
da
n vs
ak d
an v
te
dnu
se m
i zdi
pr
etira
no.
neka
dilci
M
ean
1,37
2,
95
2,89
1,
98
N 13
82
1378
13
81
1376
Std.
Dev
iatio
n ,9
84
1,13
6 1,
241
1,14
6
prilo
žnos
tni
Mea
n 2,
14
2,78
2,
71
2,04
N 17
4 17
4 17
7 17
7
Std.
Dev
iatio
n 1,
570
,990
1,
258
1,11
0
pol š
katle
na
dan
Mea
n 2,
20
2,87
2,
78
2,09
N 18
9 19
1 19
3 19
3
Std.
Dev
iatio
n 1,
597
1,05
9 1,
294
1,22
1
škat
la n
a da
n M
ean
2,55
2,
63
2,66
2,
40
N 21
1 20
7 21
1 20
8
Std.
Dev
iatio
n 1,
713
1,20
3 1,
316
1,34
8
Tota
l M
ean
1,64
2,
89
2,83
2,
04
N 19
56
1950
19
62
1954
Std.
Dev
iatio
n 1,
287
1,12
8 1,
258
1,18
0
Re
po
rt
KADI
LCI
33.
Vsa
k da
n po
jem
vsa
j eno
ja
bolko
, ban
ano
ali d
rugo
sad
je.
34.
Vsa
k da
n po
pije
m v
saj
dva
litra
vode
.
35.
Vše
mi je
, e
pro
feso
r te
lova
di z
nam
i.
36.
Za
dekle
ta, k
i so
nali
ena
in
imaj
o do
lge
noht
e, je
šp
ortn
a vz
goja
ze
lo n
eprij
etna
.
neka
dilci
M
ean
3,92
3,
54
3,38
3,
40
N 13
84
1378
13
79
1385
Std.
Dev
iatio
n 1,
193
1,18
2 1,
280
1,30
6
prilo
žnos
tni
Mea
n 3,
81
3,54
3,
25
3,21
N 17
7 17
3 17
6 17
7
Std.
Dev
iatio
n 1,
217
1,21
3 1,
267
1,27
4
pol š
katle
na
dan
Mea
n 3,
62
3,45
3,
13
3,37
N 19
3 19
3 19
3 19
4
Std.
Dev
iatio
n 1,
337
1,14
9 1,
203
1,30
6
škat
la n
a da
n M
ean
3,56
3,
45
3,05
3,
47
N 21
1 21
0 21
0 21
0
5 2
Prilo
ga: P
rim
erja
va o
dgov
orov
dija
kov
gled
e na
kad
ilski
sta
tus?
(O
pom
ba: K
AD
ILCI
je im
e sp
rem
enlji
vke/
vpra
šanj
a »K
olik
o ci
gare
t dne
vno
poka
dite
?«; G
LEJ V
PRA
ŠALN
IK!)
Std.
Dev
iatio
n 1,
404
1,29
8 1,
420
1,38
7
Tota
l M
ean
3,85
3,
52
3,30
3,
39
N 19
65
1954
19
58
1966
Std.
Dev
iatio
n 1,
240
1,19
4 1,
292
1,31
3
Re
po
rt
KADI
LCI
37.
Zan
imaj
o m
e tu
di
teor
etin
e in
form
acije
o
razlin
ih š
porti
h.
38.
Zdr
avni
ško
opro
šen
i dija
ki bi
mor
ali b
iti pr
isotn
i na
urah
ŠV
Z.
39.
Zel
o m
i je
odve
nosit
i šp
ortn
o op
rem
o v
šolo
.
40.
Zel
o ra
d gl
edam
pre
nose
te
kem
in d
rugi
h šp
ortn
ih
tekm
ovan
j.
neka
dilci
M
ean
2,83
3,
42
2,74
3,
54
N 13
77
1379
13
83
1386
Std.
Dev
iatio
n 1,
232
1,48
9 1,
365
1,41
1
prilo
žnos
tni
Mea
n 2,
57
3,28
3,
03
3,19
N 17
6 17
6 17
6 17
7
Std.
Dev
iatio
n 1,
258
1,57
4 1,
364
1,52
4
pol š
katle
na
dan
Mea
n 2,
55
2,86
3,
16
3,02
N 19
4 19
4 19
4 19
3
Std.
Dev
iatio
n 1,
280
1,55
6 1,
400
1,45
2
škat
la n
a da
n M
ean
2,31
2,
78
3,22
3,
03
N 20
8 20
9 21
0 21
0
Std.
Dev
iatio
n 1,
229
1,69
2 1,
401
1,61
3
Tota
l M
ean
2,72
3,
29
2,86
3,
40
N 19
55
1958
19
63
1966
Std.
Dev
iatio
n 1,
250
1,54
4 1,
384
1,46
3
A
NO
VA
Ta
ble
Su
m o
f Sq
uare
s df
M
ean
Squa
re
F Si
g.
1.
e m
e bo
li gl
ava,
tako
j vza
mem
ta
blet
o. *
KADI
LCI
Betw
een
Gro
ups
(Com
bine
d)
21,1
97
3 7,
066
4,31
2 ,0
05
With
in G
roup
s 32
19,8
35
1965
1,
639
Tota
l 32
41,0
32
1968
2.
istos
t in
urej
enos
t te
lova
dnice
/špo
rtnih
po
vršin
sta
mi z
elo
pom
embn
i. * K
ADIL
CI Be
twee
n G
roup
s (C
ombi
ned)
4,
310
3 1,
437
1,80
5 ,1
44
With
in G
roup
s 15
61,6
58
1962
,7
96
Tota
l 15
65,9
68
1965
I Z V E D B E N I K U R I K U L
5 3
O D N O S D O P O D J E T N I Š T V A I N P O D J E T N I Š K E K O M P E T E N C E S R E D N J E Š O L C E V
Prilo
ga: P
rim
erja
va o
dgov
orov
dija
kov
gled
e na
kad
ilski
sta
tus?
(O
pom
ba: K
AD
ILCI
je im
e sp
rem
enlji
vke/
vpra
šanj
a »K
olik
o ci
gare
t dne
vno
poka
dite
?«; G
LEJ V
PRA
ŠALN
IK!)
3.
ut
im, d
a je
te
lesn
a va
dba
koris
tna
za m
oje
splo
šno
pou
tje. *
KA
DILC
I
Betw
een
Gro
ups
(Com
bine
d)
27,0
43
3 9,
014
12,4
52
,000
With
in G
roup
s 14
19,6
59
1961
,7
24
Tota
l 14
46,7
02
1964
4.
Im
am p
rimer
no
tele
sno
težo
. *
KADI
LCI
Betw
een
Gro
ups
(Com
bine
d)
7,66
2 3
2,55
4 1,
889
,129
With
in G
roup
s 26
50,6
69
1960
1,
352
Tota
l 26
58,3
31
1963
5.
K
ajen
je m
i po
men
i užit
ek.
* KA
DILC
I
Betw
een
Gro
ups
(Com
bine
d)
2295
,070
3
765,
023
958,
930
,000
With
in G
roup
s 15
58,8
79
1954
,7
98
Tota
l 38
53,9
49
1957
6.
K
o se
prib
ližuj
e ko
nec
šolsk
ega
leta
, m
i je v
edno
težje
te
lova
diti.
* KA
DILC
I
Betw
een
Gro
ups
(Com
bine
d)
143,
781
3 47
,927
24
,263
,0
00
With
in G
roup
s 38
65,6
47
1957
1,
975
Tota
l 40
09,4
28
1960
7.
M
ladi
se
dane
s pr
emal
o gi
blje
mo.
*
KADI
LCI
Betw
een
Gro
ups
(Com
bine
d)
,928
3
,309
,2
99
,826
With
in G
roup
s 20
32,9
42
1966
1,
034
Tota
l 20
33,8
70
1969
8.
M
oji s
tarš
i gr
edo
na s
preh
od v
na
ravo
ali n
a re
krea
cijo
vsaj
enk
rat
na te
den.
* KA
DILC
I
Betw
een
Gro
ups
(Com
bine
d)
24,4
95
3 8,
165
4,45
2 ,0
04
With
in G
roup
s 35
88,7
26
1957
1,
834
Tota
l 36
13,2
21
1960
9.
N
a ur
ah
špor
tne
vzgo
je p
reve
tee
mo.
* K
ADIL
CI
Betw
een
Gro
ups
(Com
bine
d)
101,
173
3 33
,724
21
,332
,0
00
With
in G
roup
s 30
84,4
23
1951
1,
581
Tota
l 31
85,5
96
1954
10.
Naj
raje
imam
, da
je p
ouk
špor
tne
vzgo
je n
a ur
niku
prv
e ur
e.
* KAD
ILCI
Betw
een
Gro
ups
(Com
bine
d)
6,72
6 3
2,24
2 1,
199
,309
With
in G
roup
s 36
49,9
50
1952
1,
870
Tota
l 36
56,6
76
1955
11.
Ne
mar
am
telo
vadi
ti, k
er s
e pr
eve
spo
tim.
* KA
DILC
I
Betw
een
Gro
ups
(Com
bine
d)
67,7
14
3 22
,571
13
,448
,0
00
With
in G
roup
s 32
77,8
46
1953
1,
678
Tota
l 33
45,5
61
1956
12.
Oce
njev
anje
šp
ortn
e vz
goje
z
ocen
ami o
d 1
do 5
se
Betw
een
Gro
ups
(Com
bine
d)
12,1
34
3 4,
045
2,71
1 ,0
44
With
in G
roup
s 29
22,7
39
1959
1,
492
5 4
Prilo
ga: P
rim
erja
va o
dgov
orov
dija
kov
gled
e na
kad
ilski
sta
tus?
(O
pom
ba: K
AD
ILCI
je im
e sp
rem
enlji
vke/
vpra
šanj
a »K
olik
o ci
gare
t dne
vno
poka
dite
?«; G
LEJ V
PRA
ŠALN
IK!)
m
i zdi
poš
teno
. *
KADI
LCI
Tota
l 29
34,8
72
1962
13.
Po
kon
ani
špor
tni a
ktivn
osti
je
potre
bno
nare
diti
razt
ezne
vaj
e.
* KA
DILC
I
Betw
een
Gro
ups
(Com
bine
d)
6,25
5 3
2,08
5 1,
477
,219
With
in G
roup
s 27
59,5
01
1955
1,
412
Tota
l 27
65,7
56
1958
14.
Po
pouk
u šp
ortn
e vz
goje
se
redn
o st
ušira
m a
li um
ijem
. * K
ADIL
CI
Betw
een
Gro
ups
(Com
bine
d)
43,8
78
3 14
,626
8,
214
,000
With
in G
roup
s 34
55,9
80
1941
1,
781
Tota
l 34
99,8
58
1944
15.
Pou
k šp
ortn
e vz
goje
mi p
omen
i sp
rost
itev.
*
KADI
LCI
Betw
een
Gro
ups
(Com
bine
d)
87,2
02
3 29
,067
18
,797
,0
00
With
in G
roup
s 30
15,4
24
1950
1,
546
Tota
l 31
02,6
26
1953
16.
Pou
k šp
ortn
e vz
goje
se
mi z
di le
tos
pren
apor
en.
* KA
DILC
I
Betw
een
Gro
ups
(Com
bine
d)
57,4
08
3 19
,136
13
,223
,0
00
With
in G
roup
s 28
27,7
37
1954
1,
447
Tota
l 28
85,1
45
1957
17.
Pre
d vs
ako
špor
tno
aktiv
nost
jo s
e og
reje
m.
* KAD
ILCI
Betw
een
Gro
ups
(Com
bine
d)
16,0
73
3 5,
358
3,86
1 ,0
09
With
in G
roup
s 27
21,0
97
1961
1,
388
Tota
l 27
37,1
70
1964
18.
Pri
moj
ih le
tih š
e ni
pot
rebn
o sk
rbet
i za
zdra
vo p
rehr
ano.
*
KADI
LCI
Betw
een
Gro
ups
(Com
bine
d)
8,94
0 3
2,98
0 2,
170
,090
With
in G
roup
s 26
86,4
81
1956
1,
373
Tota
l 26
95,4
20
1959
19.
Pri/
po p
ouku
ŠV
Z se
ved
no
preo
ble
em.
* KA
DILC
I
Betw
een
Gro
ups
(Com
bine
d)
15,8
10
3 5,
270
6,92
4 ,0
00
With
in G
roup
s 14
87,9
39
1955
,7
61
Tota
l 15
03,7
49
1958
20.
Rad
pom
agam
so
šolcu
pri
izved
bi
vaje
. * K
ADIL
CI
Betw
een
Gro
ups
(Com
bine
d)
10,0
29
3 3,
343
2,89
9 ,0
34
With
in G
roup
s 22
45,3
18
1947
1,
153
Tota
l 22
55,3
47
1950
21.
Raj
e bi
telo
vadi
l, e
bi s
i vse
bino
na
uri
lahk
o sa
m iz
bira
l. *
KA
DILC
I
Betw
een
Gro
ups
(Com
bine
d)
7,34
9 3
2,45
0 1,
988
,114
With
in G
roup
s 24
00,8
62
1948
1,
232
Tota
l 24
08,2
11
1951
22.
Sko
raj v
si m
oji
prija
telji
telo
vadi
jo a
li Be
twee
n G
roup
s (C
ombi
ned)
24
,500
3
8,16
7 6,
689
,000
I Z V E D B E N I K U R I K U L
5 5
O D N O S D O P O D J E T N I Š T V A I N P O D J E T N I Š K E K O M P E T E N C E S R E D N J E Š O L C E V
Prilo
ga: P
rim
erja
va o
dgov
orov
dija
kov
gled
e na
kad
ilski
sta
tus?
(O
pom
ba: K
AD
ILCI
je im
e sp
rem
enlji
vke/
vpra
šanj
a »K
olik
o ci
gare
t dne
vno
poka
dite
?«; G
LEJ V
PRA
ŠALN
IK!)
se
rekr
eira
jo v
saj
enkr
at te
dens
ko.
* KA
DILC
I
With
in G
roup
s 23
84,3
24
1953
1,
221
Tota
l 24
08,8
25
1956
23.
Špo
rtno
vzgo
jo
imam
zel
o ra
d.
* KA
DILC
I
Betw
een
Gro
ups
(Com
bine
d)
136,
604
3 45
,535
27
,644
,0
00
With
in G
roup
s 32
18,6
24
1954
1,
647
Tota
l 33
55,2
28
1957
24.
Tel
ovad
im z
golj
zara
di o
cene
. *
KADI
LCI
Betw
een
Gro
ups
(Com
bine
d)
127,
040
3 42
,347
22
,848
,0
00
With
in G
roup
s 36
17,8
49
1952
1,
853
Tota
l 37
44,8
89
1955
25.
Ure
špo
rtne
vzgo
je s
e m
i zdi
jo
dolg
oas
ne. *
KA
DILC
I
Betw
een
Gro
ups
(Com
bine
d)
96,2
75
3 32
,092
18
,848
,0
00
With
in G
roup
s 33
10,0
30
1944
1,
703
Tota
l 34
06,3
05
1947
26.
V s
voje
m
pros
tem
as
u se
m
najra
je z
a rau
naln
ikom
. *
KADI
LCI
Betw
een
Gro
ups
(Com
bine
d)
2,41
9 3
,806
,5
31
,661
With
in G
roup
s 29
75,6
69
1958
1,
520
Tota
l 29
78,0
88
1961
27.
V š
olo
hodi
m
skrb
no u
reje
n.
* KA
DILC
I
Betw
een
Gro
ups
(Com
bine
d)
,498
3
,166
,2
24
,880
With
in G
roup
s 14
50,0
20
1958
,7
41
Tota
l 14
50,5
18
1961
28.
V š
portn
ih
aktiv
nost
ih n
isem
pr
eve
usp
ešen
. *
KADI
LCI
Betw
een
Gro
ups
(Com
bine
d)
58,3
45
3 19
,448
13
,147
,0
00
With
in G
roup
s 28
90,5
29
1954
1,
479
Tota
l 29
48,8
74
1957
29.
V z
adnj
em
mes
ecu
sem
kad
il m
arih
uano
ali u
žival
dr
uge
drog
e.
* KA
DILC
I
Betw
een
Gro
ups
(Com
bine
d)
375,
781
3 12
5,26
0 85
,475
,0
00
With
in G
roup
s 28
60,5
63
1952
1,
465
Tota
l 32
36,3
44
1955
30.
Ve
ina
moj
ih
sošo
lcev
rada
te
lova
di.
* KAD
ILCI
Betw
een
Gro
ups
(Com
bine
d)
20,6
65
3 6,
888
5,45
1 ,0
01
With
in G
roup
s 24
59,0
69
1946
1,
264
Tota
l 24
79,7
34
1949
31.
Ves
el s
em,
e m
i na
uri Š
VZ
prof
esor
zau
pa
Betw
een
Gro
ups
(Com
bine
d)
13,7
70
3 4,
590
2,91
0 ,0
33
With
in G
roup
s 30
88,7
25
1958
1,
577
5 6
Prilo
ga: P
rim
erja
va o
dgov
orov
dija
kov
gled
e na
kad
ilski
sta
tus?
(O
pom
ba: K
AD
ILCI
je im
e sp
rem
enlji
vke/
vpra
šanj
a »K
olik
o ci
gare
t dne
vno
poka
dite
?«; G
LEJ V
PRA
ŠALN
IK!)
ka
kšno
pos
ebno
na
logo
oz.
za
dolži
tev.
*
KADI
LCI
Tota
l 31
02,4
95
1961
32.
Vsa
j eno
uro
gi
banj
a na
dan
vsa
k da
n v
tedn
u se
mi z
di
pret
irano
. * K
ADIL
CI
Betw
een
Gro
ups
(Com
bine
d)
33,7
14
3 11
,238
8,
161
,000
With
in G
roup
s 26
85,3
30
1950
1,
377
Tota
l 27
19,0
44
1953
33.
Vsa
k da
n po
jem
vs
aj e
no ja
bolko
, ba
nano
ali d
rugo
sa
dje.
* KA
DILC
I
Betw
een
Gro
ups
(Com
bine
d)
34,9
65
3 11
,655
7,
654
,000
With
in G
roup
s 29
86,0
04
1961
1,
523
Tota
l 30
20,9
69
1964
34.
Vsa
k da
n po
pije
m v
saj d
va lit
ra
vode
. * K
ADIL
CI
Betw
een
Gro
ups
(Com
bine
d)
2,66
5 3
,888
,6
23
,600
With
in G
roup
s 27
80,9
32
1950
1,
426
Tota
l 27
83,5
97
1953
35.
Vše
mi je
, e
prof
esor
telo
vadi
z
nam
i. *
KAD
ILCI
Betw
een
Gro
ups
(Com
bine
d)
27,2
66
3 9,
089
5,48
5 ,0
01
With
in G
roup
s 32
37,7
07
1954
1,
657
Tota
l 32
64,9
73
1957
36.
Za
dekle
ta, k
i so
nali
ena
in im
ajo
dolg
e no
hte,
je
špor
tna
vzgo
ja z
elo
nepr
ijetn
a.
* KA
DILC
I
Betw
een
Gro
ups
(Com
bine
d)
7,07
1 3
2,35
7 1,
369
,251
With
in G
roup
s 33
78,6
98
1962
1,
722
Tota
l 33
85,7
69
1965
37.
Zan
imaj
o m
e tu
di te
oret
ine
info
rmac
ije o
razlin
ih
špor
tih.
* KAD
ILCI
Betw
een
Gro
ups
(Com
bine
d)
60,2
37
3 20
,079
13
,090
,0
00
With
in G
roup
s 29
92,6
07
1951
1,
534
Tota
l 30
52,8
44
1954
38.
Zdr
avni
ško
opro
šen
i dija
ki bi
m
oral
i biti
priso
tni n
a ur
ah Š
VZ.
* KA
DILC
I
Betw
een
Gro
ups
(Com
bine
d)
112,
846
3 37
,615
16
,145
,0
00
With
in G
roup
s 45
52,5
62
1954
2,
330
Tota
l 46
65,4
08
1957
39.
Zel
o m
i je o
dve
no
siti š
portn
o op
rem
o v
šolo
. * K
ADIL
CI
Betw
een
Gro
ups
(Com
bine
d)
70,3
41
3 23
,447
12
,448
,0
00
With
in G
roup
s 36
90,1
33
1959
1,
884
Tota
l 37
60,4
75
1962
40.
Zel
o ra
d gl
edam
pr
enos
e te
kem
in
Betw
een
Gro
ups
(Com
bine
d)
92,3
31
3 30
,777
14
,671
,0
00
I Z V E D B E N I K U R I K U L
5 7
O D N O S D O P O D J E T N I Š T V A I N P O D J E T N I Š K E K O M P E T E N C E S R E D N J E Š O L C E V
Prilo
ga: P
rim
erja
va o
dgov
orov
dija
kov
gled
e na
kad
ilski
sta
tus?
(O
pom
ba: K
AD
ILCI
je im
e sp
rem
enlji
vke/
vpra
šanj
a »K
olik
o ci
gare
t dne
vno
poka
dite
?«; G
LEJ V
PRA
ŠALN
IK!)
dr
ugih
špo
rtnih
te
kmov
anj.
*
KADI
LCI
With
in G
roup
s 41
16,0
26
1962
2,
098
Tota
l 42
08,3
57
1965
M
ea
su
res
of
As
so
cia
tio
n
Et
a Et
a Sq
uare
d
1.
e m
e bo
li gla
va, t
akoj
vza
mem
tabl
eto.
* KA
DILC
I ,0
81
,007
2.
ist
ost i
n ur
ejen
ost t
elov
adni
ce/š
portn
ih p
ovrš
in s
ta m
i zel
o po
mem
bni.
* KAD
ILCI
,0
52
,003
3.
utim
, da
je te
lesn
a va
dba
koris
tna
za m
oje
splo
šno
pou
tje. *
KA
DILC
I ,1
37
,019
4.
Im
am p
rimer
no te
lesn
o te
žo. *
KAD
ILCI
,0
54
,003
5.
Kaj
enje
mi p
omen
i užit
ek.
* KAD
ILCI
,7
72
,596
6.
Ko
se p
ribliž
uje
kone
c šo
lskeg
a le
ta, m
i je v
edno
težje
telo
vadi
ti.
* KAD
ILCI
,1
89
,036
7.
M
ladi
se
dane
s pr
emal
o gi
blje
mo.
* K
ADIL
CI
,021
,0
00
8.
M
oji s
tarš
i gre
do n
a sp
reho
d v
nara
vo a
li na
rekr
eacij
o vs
aj
enkr
at n
a te
den.
* KA
DILC
I ,0
82
,007
9.
N
a ur
ah š
portn
e vz
goje
pre
ve
tee
mo.
* K
ADIL
CI
,178
,0
32
10.
Naj
raje
imam
, da
je p
ouk
špor
tne
vzgo
je n
a ur
niku
prv
e ur
e.
* KA
DILC
I ,0
43
,002
11.
Ne
mar
am te
lova
diti,
ker
se
prev
e s
potim
. * K
ADIL
CI
,142
,0
20
12.
Oce
njev
anje
špo
rtne
vzgo
je z
oce
nam
i od
1 do
5 s
e m
i zdi
po
šten
o.
* KAD
ILCI
,0
64
,004
13.
Po
kon
ani š
portn
i akt
ivnos
ti je
pot
rebn
o na
redi
ti ra
ztez
ne v
aje.
* K
ADIL
CI
,048
,0
02
14.
Po
pouk
u šp
ortn
e vz
goje
se
redn
o st
ušira
m a
li um
ijem
. *
KADI
LCI
,112
,0
13
15.
Pou
k šp
ortn
e vz
goje
mi p
omen
i spr
ostit
ev.
* KAD
ILCI
,1
68
,028
16
. P
ouk
špor
tne
vzgo
je s
e m
i zdi
leto
s pr
enap
oren
. * K
ADIL
CI
,141
,0
20
17.
Pre
d vs
ako
špor
tno
aktiv
nost
jo s
e og
reje
m.
* KAD
ILCI
,0
77
,006
18
. P
ri m
ojih
letih
še
ni p
otre
bno
skrb
eti z
a zd
ravo
pre
hran
o.
* KA
DILC
I ,0
58
,003
19.
Pri/
po p
ouku
ŠVZ
se
vedn
o pr
eobl
eem
. * K
ADIL
CI
,103
,0
11
20.
Rad
pom
agam
soš
olcu
pri
izved
bi v
aje.
* K
ADIL
CI
,067
,0
04
21.
Raj
e bi
telo
vadi
l, e
bi s
i vse
bino
na
uri la
hko
sam
izbi
ral.
*
KADI
LCI
,055
,0
03
22.
Sko
raj v
si m
oji p
rijat
elji t
elov
adijo
ali s
e re
krei
rajo
vsa
j enk
rat
tede
nsko
. * K
ADIL
CI
,101
,0
10
23.
Špo
rtno
vzgo
jo im
am z
elo
rad.
* K
ADIL
CI
,202
,0
41
24.
Tel
ovad
im z
golj z
arad
i oce
ne.
* KAD
ILCI
,1
84
,034
5 8
Prilo
ga: P
rim
erja
va o
dgov
orov
dija
kov
gled
e na
kad
ilski
sta
tus?
(O
pom
ba: K
AD
ILCI
je im
e sp
rem
enlji
vke/
vpra
šanj
a »K
olik
o ci
gare
t dne
vno
poka
dite
?«; G
LEJ V
PRA
ŠALN
IK!)
25
. U
re š
portn
e vz
goje
se
mi z
dijo
dol
goa
sne.
* KA
DILC
I ,1
68
,028
26
. V
svo
jem
pro
stem
as
u se
m n
ajra
je z
a rau
naln
ikom
. *
KADI
LCI
,029
,0
01
27.
V š
olo
hodi
m s
krbn
o ur
ejen
. * K
ADIL
CI
,019
,0
00
28.
V š
portn
ih a
ktivn
ostih
nise
m p
reve
uspe
šen.
* K
ADIL
CI
,141
,0
20
29.
V z
adnj
em m
esec
u se
m k
adil m
arih
uano
ali u
žival
dru
ge d
roge
. * K
ADIL
CI
,341
,1
16
30.
Ve
ina
moj
ih s
ošol
cev
rada
telo
vadi
. * K
ADIL
CI
,091
,0
08
31.
Ves
el s
em,
e m
i na
uri Š
VZ p
rofe
sor z
aupa
kak
šno
pose
bno
nalo
go o
z.
zado
lžite
v.
* KAD
ILCI
,0
67
,004
32.
Vsa
j eno
uro
gib
anja
na
dan
vsak
dan
v te
dnu
se m
i zdi
pr
etira
no.
* KAD
ILCI
,1
11
,012
33.
Vsa
k da
n po
jem
vsa
j eno
jabo
lko, b
anan
o al
i dru
go s
adje
. *
KADI
LCI
,108
,0
12
34.
Vsa
k da
n po
pije
m v
saj d
va lit
ra v
ode.
* K
ADIL
CI
,031
,0
01
35.
Vše
mi je
, e
prof
esor
telo
vadi
z n
ami.
* K
ADIL
CI
,091
,0
08
36.
Za
dekle
ta, k
i so
nali
ena
in im
ajo
dolg
e no
hte,
je š
portn
a vz
goja
ze
lo n
eprij
etna
. * K
ADIL
CI
,046
,0
02
37.
Zan
imaj
o m
e tu
di te
oret
ine
info
rmac
ije o
razlin
ih š
porti
h.
* KA
DILC
I ,1
40
,020
38.
Zdr
avni
ško
opro
šen
i dija
ki bi
mor
ali b
iti pr
isotn
i na
urah
ŠVZ
. *
KADI
LCI
,156
,0
24
39.
Zel
o m
i je o
dve
nos
iti šp
ortn
o op
rem
o v
šolo
. * K
ADIL
CI
,137
,0
19
40.
Zel
o ra
d gl
edam
pre
nose
teke
m in
dru
gih
špor
tnih
tekm
ovan
j. *
KA
DILC
I ,1
48
,022
I Z V E D B E N I K U R I K U L
5 9
O D N O S D O P O D J E T N I Š T V A I N P O D J E T N I Š K E K O M P E T E N C E S R E D N J E Š O L C E V
Prilo
ga: P
rim
erja
va o
dgov
orov
dija
kov
gled
e na
kad
ilski
sta
tus?
(O
pom
ba: K
AD
ILCI
je im
e sp
rem
enlji
vke/
vpra
šanj
a »K
olik
o ci
gare
t dne
vno
poka
dite
?«; G
LEJ V
PRA
ŠALN
IK!)
p
rog
ram
* K
AD
ILC
I
C
ros
sta
b
KA
DILC
I
neka
dilci
pr
iložn
ostn
i po
l ška
tle n
a da
n
prog
ram
1
ek. t
ehni
k Co
unt
775
91
109
% w
ithin
pro
gram
71
,8%
8,
4%
10,1
%
% w
ithin
KAD
ILCI
55
,4%
51
,4%
55
,9%
2 PT
I ek.
tehn
ik Co
unt
67
11
8
% w
ithin
pro
gram
59
,3%
9,
7%
7,1%
% w
ithin
KAD
ILCI
4,
8%
6,2%
4,
1%
3 ad
min
, trg
ovec
Co
unt
153
25
31
% w
ithin
pro
gram
60
,7%
9,
9%
12,3
%
% w
ithin
KAD
ILCI
10
,9%
14
,1%
15
,9%
4 ek
. gim
nazij
a Co
unt
206
16
22
% w
ithin
pro
gram
81
,4%
6,
3%
8,7%
% w
ithin
KAD
ILCI
14
,7%
9,
0%
11,3
%
5 sp
l. gi
mna
zija
Coun
t 15
3 28
16
% w
ithin
pro
gram
74
,3%
13
,6%
7,
8%
% w
ithin
KAD
ILCI
10
,9%
15
,8%
8,
2%
7 te
hnik
Coun
t 16
3
3
% w
ithin
pro
gram
53
,3%
10
,0%
10
,0%
% w
ithin
KAD
ILCI
1,
1%
1,7%
1,
5%
9 fri
zer
Coun
t 29
3
6
% w
ithin
pro
gram
59
,2%
6,
1%
12,2
%
% w
ithin
KAD
ILCI
2,
1%
1,7%
3,
1%
Tota
l Co
unt
1399
17
7 19
5
% w
ithin
pro
gram
70
,6%
8,
9%
9,8%
% w
ithin
KAD
ILCI
10
0,0%
10
0,0%
10
0,0%
Cro
ss
tab
KA
DILC
I
Tota
l šk
atla
na
dan
prog
ram
1
ek. t
ehni
k Co
unt
104
1079
% w
ithin
pro
gram
9,
6%
100,
0%
% w
ithin
KAD
ILCI
49
,3%
54
,4%
2 PT
I ek.
tehn
ik Co
unt
27
113
% w
ithin
pro
gram
23
,9%
10
0,0%
6 0
Prilo
ga: P
rim
erja
va o
dgov
orov
dija
kov
gled
e na
kad
ilski
sta
tus?
(O
pom
ba: K
AD
ILCI
je im
e sp
rem
enlji
vke/
vpra
šanj
a »K
olik
o ci
gare
t dne
vno
poka
dite
?«; G
LEJ V
PRA
ŠALN
IK!)
% w
ithin
KAD
ILCI
12
,8%
5,
7%
3 ad
min
, trg
ovec
Co
unt
43
252
% w
ithin
pro
gram
17
,1%
10
0,0%
% w
ithin
KAD
ILCI
20
,4%
12
,7%
4 ek
. gim
nazij
a Co
unt
9 25
3
% w
ithin
pro
gram
3,
6%
100,
0%
% w
ithin
KAD
ILCI
4,
3%
12,8
%
5 sp
l. gi
mna
zija
Coun
t 9
206
% w
ithin
pro
gram
4,
4%
100,
0%
% w
ithin
KAD
ILCI
4,
3%
10,4
%
7 te
hnik
Coun
t 8
30
% w
ithin
pro
gram
26
,7%
10
0,0%
% w
ithin
KAD
ILCI
3,
8%
1,5%
9 fri
zer
Coun
t 11
49
% w
ithin
pro
gram
22
,4%
10
0,0%
% w
ithin
KAD
ILCI
5,
2%
2,5%
Tota
l Co
unt
211
1982
% w
ithin
pro
gram
10
,6%
10
0,0%
% w
ithin
KAD
ILCI
10
0,0%
10
0,0%
S
ym
me
tric
Me
as
ure
s
Va
lue
Appr
ox. S
ig.
Nom
inal
by
Nom
inal
Co
ntin
genc
y Co
effic
ient
,2
05
,000
N
of V
alid
Cas
es
1982
I Z V E D B E N I K U R I K U L
6 1
O D N O S D O P O D J E T N I Š T V A I N P O D J E T N I Š K E K O M P E T E N C E S R E D N J E Š O L C E V
I Z V E D B E N I K U R I K U L
6 3
O D N O S D O P O D J E T N I Š T V A I N P O D J E T N I Š K E K O M P E T E N C E S R E D N J E Š O L C E V
Beležke: