Danijela Kolar

ODNOS DRŽAVLJANOV REPUBLIKE

SLOVENIJE DO MIGRACIJ IN

MIGRANTOV: PRIMERJAVA STALIŠČ

LETA 2007 IN 2017

Magistrsko delo

Ljubljana, september 2017

ODNOS DRŽAVLJANOV REPUBLIKE

SLOVENIJE DO MIGRACIJ IN

MIGRANTOV: PRIMERJAVA STALIŠČ

LETA 2007 IN 2017

Magistrsko delo

Študentka: Danijela Kolar

Študijski program: magistrski študijski program Varstvoslovje

Mentor: doc. dr. Aleš Bučar - Ručman

Lektorica: Tea Lopan, mag. prof. slovenskega jezika in književnosti

I

Zahvala

Hvala. Beseda, ki kljub svoji veliki moči, ne more dovolj izraziti moje hvaležnosti. Z vsemi

vzponi in padci v življenju se naučiš ceniti osebe, ki ti stojijo ob strani. Osebe, ki te

vzpodbujajo tudi v najtežjih trenutkih. Te osebe so kot najsvetlejša zvezda na nebu v

najtemnejši noči in te vodijo vse do cilja, ki ga želiš doseči. Te osebe so vse.

Največja zahvala gre mentorju dr. Bučar-Ručmanu za vso pomoč, neverjetno hitre povratne

informacije, usmerjanje in nasvete pri izdelavi magistrskega dela.

Za uspešno končan študij ob sebi potrebujemo nekoga, ki nas vedno vzpodbuja – družino.

Hvala vam!

Hvala tudi vsem, ki ste si vzeli čas in izpolnili vprašalnik. Vaši odgovori so vsekakor pripomogli h končnim rezultatom in uspešno zaključeni magistrski nalogi.

II

Odnos državljanov Republike Slovenije do migracij in

migrantov: Primerjava stališč leta 2007 in 2017

Ključne besede: migracije, migranti, migracijska politika, integracijska politika

Povzetek

Celotna Evropa se zadnjih nekaj let sooča s pojavom imenovanim migrantska kriza, ki se je

v blažji obliki dotaknil tudi Republike Slovenije in njenih prebivalcev. Povečano število

beguncev in drugih migrantov v zadnjih letih je na evropska tla prineslo nekaj solidarnosti

in boj za enakopravnost, a tudi ogromno negotovosti in še več strahu ter nasprotovanj v

družbah sprejema. Kljub izredno velikem poudarku na človekovih pravicah in

enakopravnosti za popolnoma vse ljudi, se na posameznih primerih več kot očitno opazi, da

vsa dejanja in stališča ljudi niso enaka, da se ljudje drugačnosti in spremembam raje

izognejo kot pa jih sprejmejo. Odnosi in stališča ljudi do migrantov se delijo na pozitivne in

negativne ter se razlikujejo zaradi različnih dejavnikov. V teoretičnem delu magistrske

naloge smo uporabili deskriptivno metodo študije domačih in tujih strokovnih ter

znanstvenih virov s področja migracij in migracijske politike. V empiričnem delu magistrske

naloge smo predstavili rezultate lastne raziskave in opravili primerjalno analizo, s katero

smo ugotovili razlike pri odgovarjanju državljanov Republike Slovenije, glede na obdobje

2007 in obdobje 2017. Ugotovitve naše raziskave kažejo, da v današnjem času prebivalci

Republike Slovenije migrante dojemajo kot večji problem in resno ekonomsko grožnjo za

družbo sprejema kot leta 2007, kljub temu pa se v obeh obdobjih stališče do omejevanja

priseljevanja določenih kategorij migrantov, glede na državo izvora in družbeni status, ni

spremenilo. Ugotovili smo tudi, da se odnos državljanov Republike Slovenije do integracijske

politike glede na starost, izobrazbo, spol in status ne razlikuje. Poleg naštetega ugotovitve

kažejo, da ima stik z migranti povezavo s podpiranjem migracijske politike varovanja pravic

migrantov.

III

Republic of Slovenia citizens attitudes towards migration

and immigrants: A comaparsion between standpoints in

years 2007 and 2017

Keywords: migration, immigrants, migration policy, integration policy

Abstract

The whole Europe has been facing the phenomenon of the migrant crisis over the past few

years, which has in a milder form also touched the Republic of Slovenia and its citizens.

The increased number of refugees and other migrants in the recent years has brought some

solidarity and the struggle for equality on the European soil. On the other hand, it has also

brought enormous uncertainties and even more fear and opposition in the receiving

societies. Despite the extremely high emphasis on human rights and equality for all people,

it is more than obvious in individual cases, that all acts and views of people are not the

same, as people prefer to avoid differences and changes rather than accepting them.

People's attitudes towards migrants are divided into positive and negative, and are

different for distinct factors. In the theoretical part of the master's thesis we used

descriptive method of research of domestic and foreign professional and scientific sources

in the field of migration and migration policy. In the empirical part of the master's thesis,

we presented the results of our own research and conducted a comparative analysis to find

out the differences in the answers of Republic of Slovenia’s citizens in relation to years 2007

and 2017. The findings of our research show that in the present time the citizens of the

Republic of Slovenia perceive migrants as a bigger problem and a more serious economic

threat to the accepting society than in 2007. However, the view on the restriction of

immigration of certain categories of migrants according to the country of origin and the

social status has not changed. Furthermore, we found that the attitude of the citizens of the

Republic of Slovenia to integration policy does not differ according to age, education,

gender and status. The findings also show that contact with migrants is linked to supporting

the migration policy of protecting migrants' rights.

IV

Kazalo vsebine

1 Uvod ............................................................................................................................... 1

1.1 Metode raziskovanja .................................................................................................. 3

1.2 Hipoteze ...................................................................................................................... 3

2 Opredelitev temeljnih pojmov ....................................................................................... 5

2.1 Zaželeni in nezaželeni migranti .................................................................................. 9

3 Migracijska politika ...................................................................................................... 11

3.1 Migracijska politika Evropske unije .......................................................................... 12

3.2 Migracijska politika Republike Slovenije .................................................................. 15

3.2.1 Integracija ............................................................................................................. 18

4 Odnos do migrantov ..................................................................................................... 21

4.1 Prelomni dogodki med letoma 2007 in 2017 ........................................................... 25

4.1.1 Evropska finančna kriza ........................................................................................ 25

4.1.2 Arabska pomlad .................................................................................................... 26

4.1.3 Prehod beguncev in drugih migrantov čez Slovenijo v letih 2015 in 2016 ........... 26

4.1.4 Evropa in teroristični napadi ................................................................................. 28

4.1.5 Predsedniške volitve v ZDA in promocija nestrpnosti do priseljencev ................. 29

V

5 Odnos domačega prebivalstva do migrantov .............................................................. 30

5.1 Ugotovitve raziskav v evropskih državah ................................................................. 30

5.2 Ugotovitve raziskave »Migracije, integracija in multikulturnost – kontekstualizacije

sodobnih migracij skozi javno mnenje« .............................................................................. 33

6 Empirična raziskava o odnosu državljanov Republike Slovenije do migrantov in

migracijske politike .............................................................................................................. 36

6.1 Namen in cilji ............................................................................................................ 36

6.2 Opis vprašalnika ........................................................................................................ 36

6.3 Opis postopka ........................................................................................................... 37

6.4 Uporabljene metode ................................................................................................ 37

6.5 Populacija in vzorec .................................................................................................. 37

6.6 Rezultati opisne in primerjalne statistike ................................................................. 40

6.7 Rezultati analize ........................................................................................................ 62

6.7.1 Diskriminantna analiza .......................................................................................... 67

6.7.2 Rezultati faktorske analize .................................................................................... 71

7 Razprava ....................................................................................................................... 76

8 Zaključek ....................................................................................................................... 79

Viri in literatura .................................................................................................................... 82

VI

Priloga A: Vprašalnik ............................................................................................................ 90

VII

Kazalo tabel

Tabela 6.1: Frekvenčna porazdelitev za spremenljivko spol ............................................... 38

Tabela 6.2: Opisna statistika za spremenljivko starost ....................................................... 38

Tabela 6.3: Opisna statistika za spremenljivko starost (Binned) ......................................... 39

Tabela 6.4: Opisna statistika za spremenljivko izobrazba ................................................... 39

Tabela 6.5: Opisna statistika za spremenljivko zaposlitveni status ..................................... 40

Tabela 6.6: »Ali menite, da tematika, povezana z imigranti, prosilci za azil oz. begunci,

predstavlja problem za slovensko državo in družbo?« ................................................ 41

Tabela 6.7: Imigrante potrebujemo, da zapolnijo tista delovna mesta, kjer je pomanjkanje

domačih delavcev. ........................................................................................................ 42

Tabela 6.8: Zaradi imigrantov se znižuje cena delovni sili, ker migranti predstavljajo

nelojalno konkurenco (pripravljeni so delati za manjše plače). .................................. 43

Tabela 6.9: Bolj smiselno bi bilo vlagati v razvoj držav, iz katerih prihajajo tuji delavci, kot

pa jih zaposlovati pri nas. ............................................................................................. 43

Tabela 6.10: Imigranti predstavljajo breme za slovenske davkoplačevalce. ...................... 44

Tabela 6.11: Imigranti odvzemajo delovna mesta lokalnemu prebivalstvu. ...................... 44

Tabela 6.12: Zaželeni in nezaželeni migranti glede na državo izvora 2017 ........................ 45

Tabela 6.13: Zaželeni in nezaželeni migranti glede na državo izvora 2007 ........................ 46

VIII

Tabela 6.14: Zaželeni in nezaželeni glede na kategorije migracij 2017 .............................. 47

Tabela 6.15: Zaželeni in nezaželeni glede na kategorije migracij 2007 .............................. 48

Tabela 6.16: Slovenija bi morala zaostriti imigracijsko in azilno politiko (tj. postaviti strožje

pogoje in merila za priseljevanje tujcev. ...................................................................... 49

Tabela 6.17: Imigranti pripomorejo k oblikovanju multikulturnega okolja in sobivanja v

državi. ........................................................................................................................... 50

Tabela 6.18: Slovenija bi si morala prizadevati za odprto, strpno in multikulturno družbo.

...................................................................................................................................... 50

Tabela 6.19: Če želi država zmanjšati napetosti v družbi, bi morala ustaviti priseljevanje. 51

Tabela 6.20: Imigranti so obiskovalci v novih družbenih okoljih, torej so tujci, zato ne

morejo zahtevati enakih pravic kot prebivalci, ki so v Sloveniji že od nekdaj. ............ 52

Tabela 6.21: Ali imate med vašimi osebnimi prijatelji osebe, ki so se v Slovenijo priselile iz

tujine? ........................................................................................................................... 52

Tabela 6.22: Večina beguncev in iskalcev azila želi le izboljšati svoj ekonomski položaj (tj.

ekonomski migranti). ................................................................................................... 53

Tabela 6.23: V času obravnave njihovih prošenj bi država prosilcem za status begunca,

azilanta morala dovoliti, da si najdejo delo. ................................................................ 54

Tabela 6.24: Beguncem in azilantom, ki jim je bilo odobreno bivanje v Sloveniji, bi moralo

biti dovoljeno, da s seboj pripeljejo ožje družinske člane. ........................................... 54

Tabela 6.25: Slovenska država bi morala najprej poskrbeti za socialno varnost in

blagostanje slovenskega prebivalstva in šele nato zagotavljati pomoč imigrantom. .. 55

IX

Tabela 6.26: Osebe, ki nelegalno prestopijo slovensko mejo, bi morali nemudoma

deportirati, ne glede na to, ali prosijo za status begunca ali azilanta.......................... 56

Tabela 6.27: Imigranti pomenijo breme za socialno državo, ker se priselijo skupaj z

velikimi družinami, ki prejemajo državne pomoči. ...................................................... 57

Tabela 6.28: Na račun priseljencev se povečuje kriminaliteta. ........................................... 57

Tabela 6.29: Religija imigrantov je ovira pri vključevanju imigrantov v prevladujoče

krščanske zahodne družbe. .......................................................................................... 58

Tabela 6.30: V globalnem svetu naj bodo meje za kapital, ideje in ljudi enako odprte. .... 59

Tabela 6.31: Mobilnost ljudi je potrebno omejiti, sicer bo Evropa ‘preplavljena’ in bo

izgubila svojo kulturno identiteto. ............................................................................... 60

Tabela 6.32: »Kako naj po vašem mnenju ravnajo priseljenci, ki že dalj časa živijo v

Sloveniji?« .................................................................................................................... 60

Tabela 6.33: »V kolikšni meri so po vašem mnenju naslednji dejavniki pomembni za

uspešno vključevanje imigrantov v slovensko družbo?« ............................................. 61

Tabela 6.34: Imigrantom, ki legalno prebivajo v Sloveniji, bi morali omogočiti ... ............. 62

Tabela 6.35: T-test povprečij 1 ............................................................................................ 64

Tabela 6.36: T-test povprečij 2 ............................................................................................ 65

Tabela 6.37: Razlika med obdobjem 2017 in 2007 pri omejevanju priseljevanja glede na

državo izvora ................................................................................................................ 65

X

Tabela 6.38: Razlika med obdobjem 2017 in 2007 pri omejevanju priseljevanja glede na

družbeni status ............................................................................................................. 66

Tabela 6.39: Združena spremenljivka izobrazba ................................................................. 68

Tabela 6.40: Test enakosti povprečnih vrednosti glede na izobrazbo ................................ 69

Tabela 6.41: Wilksova lambda glede na izobrazbo ............................................................. 70

Tabela 6.42: Wilksova lambda glede na spol ...................................................................... 70

Tabela 6.43: Wilksova lambda glede na zaposlitveni status ............................................... 71

Tabela 6.44: Kaiser-Meyer-Olkinova mera ustreznosti vzorca in Bartlettov test ............... 71

Tabela 6.45: Rotirana faktorska matrika ............................................................................. 74

Tabela 6.46: Spearmanov koeficient korelacije .................................................................. 75

1

Uvod

Skozi čas se svet spreminja, tehnologija napreduje, znanost dosega nove mejnike, družba

pa se razvija in v ospredje postavlja moralne vrednote, daje velik pomen človekovim

pravicam in se poteguje za enakopravnost vseh. Medtem ko družba navidezno napreduje v

svojem razvoju, se na posameznih primerih več kot očitno opazi razlike med deklariranimi

cilji in normami na eni strani in družbenopolitično realnostjo na drugi. Takšen nazoren

primer, ki je celotno Evropo postavil na ogromno preizkušnjo, je definitivno soočanje s

prihodom beguncev in drugih migrantov v letih 2015/2016.

Sodobni prihod beguncev in drugih migrantov je Slovenijo zajel konec leta 2015. Policisti so

od tedaj pa do marca 2016 v okviru reguliranega migracijskega toka na zahodno balkanski

poti obravnavali 477.129 tujcev. Med njimi je bilo največ državljanov Sirije, Afganistana in

Iraka (Policija, 2016). Ljudje so si ob tem izoblikovali določene predstave o beguncih in

drugih migrantih in čeprav marsikdo ni imel nikakršnega stika z njimi, si je na podlagi

poročanja v medijih in vpliva različnih mnenjskih voditeljev, ustvaril lastno podobo o njih.

Sloveniji in njenim državljanom begunci in drugi migranti niso tuji, saj so se s podobnim

pojavom povečanega števila beguncev in drugih migrantov srečali že v ne tako daljni

preteklosti. Med drugim tudi pred in po razpadu Jugoslavije, katere del je bila tudi Slovenija.

Naša gospodarska razvitost je oblikovala ta del skupne države v nekakšno »obljubljeno

deželo«, nato pa smo v devetdesetih letih nudili zatočišče približno 100.000 beguncem iz

nekdanjih socialistično federativnih republik Jugoslavije, v katerih je divjala vojna (Bučar

Ručman, 2014). Mediji imajo sicer določen vpliv na ljudi, a tudi mnogi drugi dejavniki, so

prav tako povezani z odnosom prebivalcev družbe sprejema do migrantov.

O stališču državljanov Republike Slovenije do migrantov, migracijske politike in integracije

je bila leta 2007 izvedena raziskava, katere rezultati so pokazali, da so stališča ljudi

nemalokrat tesno povezana z ekonomsko-socialnimi razmerami v državi (Zavratnik, Kralj,

Medarić in Simčič, 2008). Ekonomska recesija po letu 2009 je zajela tudi Slovenijo in močno

vplivala na družbo (povečanje brezposelnosti, politika varčevanja itd.), vendar pa smo v

2

zadnjih letih doživeli gospodarsko okrevanje. Glede na to, da smo ekonomsko krizo

presegli, bi od državljanov Slovenije pričakovali enotnost, strpnost in razumevanje do

migrantske situacije. Zaradi samega dejstva, da se Evropa in s tem Slovenija, srečujeta z

velikim številom kulturno različnih migrantov, bo potrebno najti rešitev, saj se integracijski

modeli, ki so v preteklosti veljali za uporabne in dobre, po vsej verjetnosti, ne bodo izkazali

za uspešne (Klinar, 1993). Prav tako ne moremo pričakovati, da bo vsaki državi odgovarjal

en sam, isti model vključevanja migrantov v družbo, ker imamo kljub temu da živimo na isti

celini, drugačne vrednote in družbene prioritete. Da bi se izoblikoval ustrezen in uspešen

integracijski model in oblikovala migracijska politika prilagojena sedanjem času, pa je

vsekakor potrebno poznati najnovejša stališča prebivalcev države o specifičnih vprašanjih,

kar je tudi cilj magistrskega dela. Uspešna integracija je navsezadnje odvisna tudi od tega

ali je večinska družba sprejema pripravljena pri tem sodelovati ali ne, saj ni vse odvisno

izključno od novo naseljenih migrantov. Ključen namen pričujočega magistrskega dela je

tako proučevati stališča državljanov Republike Slovenije do migrantov in migracijske

politike.

Za potrebe magistrskega dela bomo opravili empirično raziskavo med državljani Republike

Slovenije, ki se bo nanašala na njihova mnenja o migrantih, migracijski in posledično

integracijski politiki. Cilj magistrskega dela je ugotoviti, kakšne so ocene in stališča

državljanov Republike Slovenije do migrantov, migracijske in posledično integracijske

politike. Ugotavljali bomo, kakšen je odnos državljanov do migrantov in kakšno migracijsko

politiko podpirajo. Predvsem nas bo zanimalo ali migrante dojemajo kot problem in resno

ekonomsko grožnjo ter ali se njihova mnenja o integracijski politiki razlikujejo glede na

demografske podatke. Zanimalo nas bo tudi ali so se stališča državljanov Republike

Slovenije glede migrantov in omejevanja priseljevanja določenih kategorij migrantov od

leta 2007 pa do leta 2017 spremenila, saj so bili prebivalci države v tem desetletju priča

mnogim dogodkom, ki so posredno ali neposredno povezani z migracijami. V končnem delu

magistrske naloge bomo ugotavljali ali ima stik z migranti v osebnem okolju kakršno koli

povezavo s podpiranjem migracijske politike varovanja pravic migrantov oziroma

podpiranjem migracijske politike usmerjene k varovanju družbe sprejema.

3

1.1 Metode raziskovanja

V teoretičnem delu magistrske naloge smo uporabili deskriptivno metodo in s pomočjo

pregleda domače in tuje literature predstavili obstoječe stanje problematike povezane z

migranti, podrobneje pa smo se osredotočili tudi na migracijsko in integracijsko politiko.

Drugi del magistrske naloge predstavlja empirični del, ki je nastal na podlagi zbranih

podatkov s pomočjo vprašalnika, ki so ga izpolnjevali polnoletni prebivalci Republike

Slovenije. Podrobneje je izvedba lastne raziskave predstavljena v poglavju Empirična

raziskava o odnosu državljanov Republike Slovenije do migrantov in migracijske politike.

1.2 Hipoteze

Na osnovi pregledane domače in tuje literature in ciljev magistrskega dela, smo izoblikovali

pet hipotez, ki so predstavljene v nadaljevanju.

Hipoteza št. 1:

Državljani Republike Slovenije dojemajo migrante kot problem in resno ekonomsko grožnjo

za družbo sprejema.

Hipoteza št. 2:

V današnjem času več prebivalcev Republike Slovenije dojema migrante kot problem in

resno ekonomsko grožnjo za družbo sprejema kot leta 2007.

Hipoteza št. 3:

Stališče državljanov Republike Slovenije do omejevanja priseljevanja določenih kategorij

migrantov, glede na državo izvora in družbeni status, se od leta 2007 pa do danes ni

bistveno spremenilo.

4

Hipoteza št. 4:

Odnos državljanov Republike Slovenije do integracijske politike se glede na starost in

izobrazbo razlikuje medtem ko se glede na spol in status ne razlikuje.

Hipoteza št. 5:

Državljani Republike Slovenije, ki imajo stik z migranti, podpirajo migracijsko politiko

varovanja pravic migrantov medtem ko državljani Republike Slovenije, ki nimajo

nikakršnega stika z migranti, podpirajo politiko usmerjeno k varovanju družbe sprejema.

5

Opredelitev temeljnih pojmov

Soočeni s posebnimi razmerami, velikim številom ljudi z eno samo željo: poiskati boljše

življenje v Evropi, so se tako mediji kot tudi ostali državljani Republike Slovenije znašli v

terminološkem nesoglasju. Kako poimenovati ljudi, ki čakajo pred mejo v sosednji državi,

da bi vstopili v Slovenijo; ljudi katerih želja je prečkati državo, ljudi katerih cilj je Evropa? So

to begunci, tujci, ilegalni priseljenci ali samo priseljenci, migranti, prosilci za azil?

Poimenovanj je veliko, a definitivno je nekatere termine potrebno razjasniti, da bi bili

razumljivi.

Prosilci za azil so v Mednarodnem migracijskem pravu (2006) opredeljeni kot osebe, ki

želijo vstopiti v državo kot begunci in čakajo na odločitev o svojih vlogah za status begunca,

v skladu z ustreznimi mednarodnimi in nacionalnimi predpisi. V primeru zavrnitve morajo

zapustiti državo in so lahko prisilno odstranjeni, tako kot vsak drug tujec, ki nima urejenega

statusa, razen če mu je bivanje dovoljeno iz humanitarnih ali drugih podobnih razlogov.

Podrobneje je bil izraz prosilec za azil opredeljen v Zakonu o azilu (2006), kjer je bil definiran

kot tujec, ki je vložil prošnjo za azil in od tega trenutka dalje pa vse do sprejetja

pravnomočne odločbe imel status prosilca. Azil je bil v tem zakonu definiran kot zaščita, ki

se v Republiki Sloveniji daje tujcem, in ena bistvenih pravic, ki jo vključuje zaščita, je pravica

prebivanja v Republiki Sloveniji, s tem pa tudi vse ostale pravice, ki pripadajo beguncem.

Temu sledi opredelitev begunca, ki je dejansko oseba, kateri je priznana pravica do azila.

Ker je Zakon o azilu ([ZAzil-UPB2], 2006) prenehal veljati, ga je nadomestil Zakon o

mednarodni zaščiti ([ZMZ-1], 2017), ki navaja da je begunec državljan tretje države ali oseba

brez državljanstva, ki ji je priznana zaščita države sprejema. Status begunca se prizna osebi,

ki svojo državo zapušča zaradi strahu pred preganjanjem z razlogom pripadnosti določeni

rasi ali etnični skupini, določeni veroizpovedi, narodni pripadnosti ali političnemu

prepričanju. Status begunca se prizna tudi osebi brez državljanstva, ki se nahaja zunaj

države, kjer je imela običajno prebivališče, in se zaradi utemeljenega strahu ne more ali ne

želi vrniti v to državo.

6

Termin, ki je za naše delo izredno pomemben in ga je treba podrobneje razčleniti, je

migrant. Izraz migrant najpogosteje označuje osebo, ki samostojno, brez vpliva drugih

zunanjih dejavnikov, sprejme odločitev, da bo migrirala zaradi “osebnih ugodnosti”. Ta

pojem torej vključuje osebe in njihove družinske člane, ki potujejo v druge države ali na

druga območja, da si izboljšajo materialne ali socialne razmere ter nadaljnje možnosti zase

in za življenje svojih družin (»Mednarodno migracijsko pravo«, 2006). International

Organization For Migration (n. d.) definira migranta kot osebo, ki se seli ali se je preselila

čez mednarodno mejo ali znotraj države stran od običajnega stalnega bivališča, brez da bi

se ozirali na posameznikov legalni status, prostovoljno ali neprostovoljno selitev, vzrok

selitve in dolžino bivanja. V magistrskem delu se bomo oprli na najbolj podrobno definicijo,

ki zajema vse potrebne elemente migracije in elemente pojma migrant. Le-ta je oblikovana

tako, da uvršča mednarodne migracije med gibanja ljudi preko meje države, v katerih

migrant spremeni državo običajnega prebivališča, torej državo, v kateri živi oziroma ima

bivališče. Tako se med mednarodne migracije štejejo spremembe običajnega prebivališča,

ki trajajo najmanj šest mesecev. Med mednarodne migracije štejemo tudi migracije, ki so

se zgodile v preteklosti in takrat niso predstavljale prehoda državne meje, temveč so bile

notranje migracije, katere bi v zdajšnjih mejah predstavljale prehod državne meje. Iz te

opredelitve se torej izključujejo kratkotrajne migracije, ki pomenijo le tranzit skozi državo

ali zgolj obisk v državi. Torej v to definicijo spadajo vsi ljudje, ki izpolnjujejo zapisana merila,

ne glede na to ali v državi bivajo v skladu z njenimi zakonskimi določili, ne glede na njihov

formalni legalni, ilegalni status (Bučar Ručman, 2014). Termini begunec, prosilec za azil,

ilegalni priseljenec, tujec so podpomenke termina migrant, saj vsi dejansko predstavljajo

osebe, ki so se iz takšnih ali drugačnih razlogov odločili zapustiti svoje običajno prebivališče,

iti v drugo državo, za daljše obdobje in si tam ustvariti novo, boljše življenje.

V zadnjih letih smo bili priča povečanemu številu migracij in migrantov. Vzrokov za to je

mnogo in odvisni so od vsakega posameznika posebej. Zanimajo nas predvsem

najpogostejši vzroki, ki privedejo do migracij. Ključno izhodišče za razumevanje vzrokov za

migracije vidimo v hierarhiji potreb po Maslowu (v Goodman, 1968). Te so ključnega

pomena, pri sprejemanju odločitev, ki privedejo posameznika do ideje in kasneje realizacije

7

selitve. Fizične potrebe in potrebe po varnosti so tiste najbolj osnovne. Le-te so mnogokrat

ovirane ali celo onemogočene zaradi socialnega in ekonomskega stanja izvorne države

migrantov, ki se kasneje odločijo za selitev. Osnovne potrebe posameznikov kot so fizične

potrebe in potrebe po varnosti so torej osnovni vzrok migracij.

Mnogokrat tako v medijih kot tudi v občem diskurzu zasledimo tezo, da je glavni vzrok

sodobnih migracij, želja po izboljšani ekonomski situaciji posameznika in njegove družine.

Med drugim tudi Handlos, Kristiansen in Norredam (2016) opažajo, da se v Evropskem

prostoru razvijajo debate o povečanem številu migrantov in kot najpomembnejši vzrok

navajajo dostop do socialnih transferjev. Da bi situacijo le še poslabšali, in s tem omejili

število migrantov, se države tudi odločajo poostriti in zmanjšati socialno pomoč v vseh

oblikah. Seveda vsi ljudje stremimo k čim boljši kakovosti življenja in vse zgoraj navedeno

spada k temu. Torej bi se zagotovo vsi posamezniki, ki bi se znašli v čevljih sedanjih

sodobnih migrantov, verjetno odločili podobno ali popolnoma enako kot oni. Iti drugam.

Po boljše življenje. Delovne migracije so prisotne že od nekdaj in so tudi v preteklosti

intenzivno zaznamovale slovenski prostor, tudi tako, da so ljudje odhajali v tujino. Slednje

slikovito potrjuje tudi znan slovenski rek »s trebuhom za kruhom«.

Da imajo ekonomski dejavniki zelo velik vpliv na odločitve o migracijah, lahko podkrepimo

še z dodatnimi teorijami. Med pomembnejšimi najdemo neoklasično makroekonomsko

teorijo, katera se osredotoča na razlike v višini dohodkov med posameznimi državami.

Vsekakor so za migrante bolj privlačne države z višjo stopnjo dohodka. V kolikor to teorijo

še dodatno razširimo z uporabo neoklasične mikroekonomske teorije, ugotovimo, da so

odločitve za migracije skrbno premišljene. Posamezniki skrbno preučijo oteževalne

dejavnike kot so stroški potovanja in bivanja v drugi državi, zmožnost zaposlitve ter jih

primerjajo s pozitivnimi dejavniki migracije, ki predstavljajo večje možnosti zaposlitve in

predvsem višje dohodke. Še ena izmed teorij, ki daje velik poudarek na skrbno premišljene

odločitve posameznika o migraciji in na primerjanje stroškov in koristi, je ekonomska teorija

človeškega kapitala. V kolikor posameznik pretehta, da je korist migracije večja kot so sami

stroški povezani z migracijo, se bo seveda zanjo odločil (Bučar Ručman, 2014).

8

Ekonomsko teorijo človeškega kapitala, neoklasično makro- in mikroekonomsko teorijo

dopolnjuje teorija nove ekonomije migracij, kjer je glavna ugotovitev, da odločitve za

migracije niso sprejete le s strani enega samega posameznika, temveč pri tem sodelujejo

najožji člani družine. Tudi v primeru, ko se samo en član družine odloči za migracijo, ostali

pa ostanejo doma je to koristno, saj se razporedi ekonomsko tveganje za družino, ki bo

vseeno imela vir dohodka ne glede na težavne razmere doma ali v tujini (Stark in Bloom v

Bučar Ručman, 2014).

Omenjene ugotovitve nadgradi Massey (v Bučar Ručman, 2014), ki poleg prerazporeditve

ekonomskega tveganja znotraj družine navaja tudi vpliv kapitalizma držav v razvoju, ki

nujno potrebujejo finančno podporo za zagon novih proizvodnih procesov. Finančno

podporo pa je najlažje zagotoviti z migracijo vsaj enega družinskega člana v državo z boljšim

dohodkom. Kljub dejstvu, da je migracija načrtovana le kot kratkotrajna rešitev, se

migrantu interes po vrnitvi v izvorno državo zmanjša zaradi pomembnih socialnih povezav,

ki jih je vzpostavil v tujini. Zadnjo ugotovitev lahko navežemo na teorijo migracijskih mrež.

Popolnoma vse migrante tako v izvornih kot tudi v ciljnih državah povezujejo različne

neformalne vezi. Tako se migranti lažje odločijo za selitev, saj so neformalne vezi izredno

pomemben dejavnik pri lažjem pridobivanju zaposlitve in vključevanja v novo družbo in

kulturo.

Poleg ekonomskih dejavnikov Malačič (2006) omenja tudi politične dejavnike, kjer se ljudje

selijo zaradi strahu pred političnim preganjanjem ali ker je bilo njihovo dostojanstvo

prizadeto. Pomembni se mu zdijo tudi geografski dejavniki, ker so določene regije tako

klimatsko kot tudi poselitveno boljše za življenje. Omenja tudi družbene dejavnike kot so

privlačen način življenja, boljša izraba prostega časa, izobraževanja otrok in podobno.

Vzroke za migracije pojasnjuje tudi – sicer nekoliko preživeta in pomanjkljiva – teorija

potega in potiska. Vzroki potiska so tisti, ki pripravijo posameznika na odločitev za selitev.

Med vzroke potiska definitivno spadajo dejavniki kot so: izguba zaposlitve, izčrpanje

naravnih bogastev, upadanje ali prenehanje določene ekonomske dejavnosti, različne vrste

diskriminacije (npr. etnična, rasna, verska, politična), naravne ali druge nesreče,

9

neperspektivne razmere v skupnosti za osebni razvoj, poroka ipd. Na odločitev, da se

posameznik preseli na točno določeno območje pa vplivajo vzroki potega. Vzrok je lahko

boljša možnost za zaposlitev, napredovanje v službi, podjetniške in investicijske dejavnosti,

boljše redno in dodatno plačilo, večja raznovrstnost različnih kulturnih, intelektualnih,

prostočasnih in drugih dejavnosti, boljše klimatske in stanovanjske razmere, lažje in cenejše

šolanje otrok in vsi ostali dejavniki, ki potencialno vplivajo na odločitev o tem (Malačič,

2006). Vzrokov je torej toliko kolikor je posameznikov, ki se odločijo za selitev.

2.1 Zaželeni in nezaželeni migranti

Povsem življenjski pojav je, da imamo nekatere ljudi raje kot druge. Da se skupine delijo na

mi in oni, boljše in slabše. Normalen pojav je tudi, da smo ljudje bitja, ki vedno tehtamo

koristi v naš prid. In od nekaterih ljudi imamo bistveno več koristi kot od drugih. Nič drugače

ni pri deljenju beguncev in drugih migrantov, delimo jih v skupino zaželenih in nezaželenih.

Sodobna Evropska unija pa se lahko kaže še v tako demokratični luči, vendar je vseeno pri

soočanju z upravljanjem mednarodnih migracij prežeta z birokracijo, ki jo primarno vodijo

ekonomska načela. Zato ni nič nenavadnega, da se ljudi na podlagi ekonomskih načel

oziroma njihovega pozitivnega prispevka k rasti države in njene blaginje, deli na zaželene

in nezaželene, tiste, katerim je vstop in bivanje v državi dovoljen in tiste, ki tovrstne pravice

nimajo. Torej je bistvena vstopnica za migriranje ekonomski kapital priseljencev oziroma

nekaj kar prispeva k skupni blaginji družbe sprejema pa četudi je to kapital v obliki znanja

(Bučar Ručman, 2014). Če analiziramo Zakon o tujcih opazimo, da je vendarle nekoliko

diskriminatoren in deli migrante na zaželene in nezaželene, glede na njihovo kvalifikacijo.

Za tujca, ki želi prebivati v Republiki Sloveniji zaradi visokokvalificirane zaposlitve, se izda

modra karta EU za čas dveh let, v primeru, da je pogodba o zaposlitvi sklenjena za krajše

obdobje, pa za čas, ki je tri mesece daljši od veljavnosti pogodbe o zaposlitvi. Vsi ostali tujci

ne glede na razlog bivanja ali je to delo, združitev z družino, dobijo dovoljenje za začasno

prebivanje za čas, ki je potreben za izpolnitev namena bivanja, vendar najdlje za eno leto

(»Zakon o tujcih [ZTuj-2-UPB5]«, 2017).

10

Vendar pa Toš (2016) opaža, da je v Sloveniji opaziti naraščajočo toleranco in hkrati

upadanje odklonilnega odnosa do priseljevanja – vendar različno, glede na kulturne, rasne

in socialnoekonomske izvore oziroma značilnosti potencialnih imigracij. Razvidno je torej,

da niso vsi migranti zaželeni/nezaželeni. Zavratnik, Kralj, Medarić in Simčič (2008) so

mnenja, da se večina migrantov znajde v skupini nezaželenih. Rezultati njihove raziskave

pokažejo, da je javno mnenje v Sloveniji naklonjeno zgolj priseljevanju visoko kvalificirane

delovne sile oz. tujim poslovnežem, ki bi z investiranjem v slovensko gospodarstvo

pripomogli k večji konkurenčnosti in gospodarskemu razvoju ter priseljencem slovenskega

porekla iz tujine. Od njih imamo korist in sodobne družbe so nagnjene zgolj k temu, da

stremijo k gospodarskemu napredku, ne glede na to kdo je ob tem viktimiziran. Po drugi

strani so se anketirani v večinskem deležu odločali za omejevanje priseljevanja beguncev in

prosilcev za azil, kar je zelo sporno, saj niso podpirali niti združevanja družin. Zdi se, da izbire

anketiranih precej samoumevno sledijo državnim politikam: te namreč v prvi vrsti odsevajo

prav ekonomski interes, precej šibkeje pa je zaznati spodbujanje za varovanje človekovih

pravic ter svoboščin, nekaj kar bi moralo biti samoumevno, a v mnogo primerih povezanih

z migranti ni. Zavratnik (2011) opaža, da je slovensko javno mnenje naklonjeno točno

izbranemu segmentu migrantov, glede na njihov geografski kot tudi že prej omenjeni

socialno-ekonomski izvor. Odklonilni so predvsem do migrantov z območja nekdanje

skupne države Jugoslavije in do migrantov revnejših držav.

11

Migracijska politika

Čeprav se mnoge politike in zakoni sploh ne zdijo povezani z migracijsko politiko, imajo

lahko močan vpliv nanjo – v nekaterih primerih še bolj kot pa sama migracijska politika. Za

primer lahko vzamemo predvsem politike povezane s trgom dela, izobraževanjem ter

gospodarstvom. Ni neke jasne črte med samo migracijsko politiko in ostalimi zakoni, lahko

bi celo zaključili, da jo ostali zakoni dopolnjujejo in imajo nanjo vpliv. Zato migracijsko

politiko definiramo kot skupek pravil, zakonov in predpisov, ki jih nacionalne države

definirajo in implementirajo s ciljem, da vplivajo na število, izvor, smer in samo notranjo

sestavo migracij (Czaika in De Haas, 2013).

Migracijska politika ima več elementov, med katerimi najdemo tudi več odprtih vprašanj

glede legalnih in ilegalnih migracij, začasnih in stalnih migracij, visoko in nizko kvalificiranih

migracij in tudi o prosilcih za azil in združitev družin (Epstein in Nitzan, 2006). Kompleksen

pojem migracij je zato težko zajeti v enem samem zakonu in izrednega pomena so

medsebojno dopolnjujoče politike. Ena izmed njih je azilna politika, katere pomemben del

je tudi begunska politika. Nanaša se na ukrepe v povezavi s sprejemom, vrsto in obsegom

zaščite ter bivanjem iskalcev, prosilcev in pridobitnikov azila. Naslednja je politika

upravljanja migracijskih tokov, katere glavno področje je preprečevanje nezakonitih

imigracij in boj proti tihotapljenju migrantov in trgovanju z ljudmi. Države dajejo velik

poudarek tudi na imigracijsko politiko, s katero regulirajo priseljevanja. In nazadnje še

integracijska politika, pomembna za celotno družbo kot tudi migrante same. Ta se nanaša

na ukrepe države in družbe, ki zagotavljajo ugodne pogoje za kakovost življenja priseljenih,

vključno z aktivnim preprečevanjem diskriminacije, ksenofobije in rasizma, spodbujajo

integracijo in omogočajo, da priseljenci postanejo odgovorni udeleženci družbenega

razvoja Slovenije (»Resolucija o migracijski politiki Republike Slovenije [ReMPRS]«, 2002).

Bešter (2007) ob tem razlikuje med imigrantsko politiko in imigracijsko politiko. Kot

imigrantsko politiko definira politiko, s katero država ureja odnose med večinsko družbo,

torej družbo sprejema in imigranti, ki so se naselili na njenem ozemlju, ter postavlja okvire

12

za vključevanje imigrantov in samo prilagajanje družbe sprejema. Kot imigracijsko politiko

pa je Bešter (2007) opredelila politiko države, kjer ima le-ta nadzor nad priseljevanjem na

svoje ozemlje, določili kdo, pod kakšnimi pogoji, s kakšnim namenom in za kako dolgo

obdobje se lahko priseli. Obe politiki združeni skupaj potemtakem predstavljata migracijsko

politiko, s ključnim stebrom imenovanim integracijska politika. Kako so si zadeve zastavili v

Evropski uniji in Republiki Sloveniji pa si bomo podrobneje ogledali v nadaljevanju.

3.1 Migracijska politika Evropske unije

Evropska unija je tista, ki narekuje osnovna pravila in postavlja temelje migracijske politike

v vseh državah članicah. Vedno znova in znova skuša slediti trendom migracije, daje velik

poudarek na sodelovanju in skupni migracijski politiki, preprečevanju ilegalnih prehodov

meje in učinkovitem procesu integracije. Kljub temu se nemalokrat v kriznih razmerah

pokaže, da države članice želijo poskrbeti predvsem zase in svoje prebivalce. Prebivalci

določene države se morda ne počutijo vpete v politiko Evropske unije, je ne razumejo in ne

sprejemajo, ker tam nimajo besede kot so jo imeli v svoji državi z volilno pravico. Pogosto

so jim odločitve Evropske unije tuje, čeprav naj bi le-te skrbele za dobrobit popolnoma vseh

prebivalcev Evropske unije.

Svobodni pretok ljudi in blaga sta za Evropsko unijo izredno pomembna, zato je bilo v

preteklosti tudi oblikovanje skupne politike izrednega pomena. Maastrichtska pogodba

(1992) je postavila temelje za skupno sodelovanje na različnih področjih, med drugim v

svojem tretjem stebru tudi na področjih povezanih z migracijami, saj so uvedli skupno

azilno politiko, podali so se v boj proti nedovoljenem priseljevanju, ustanovili Evropski

policijski urad (Europol) za izmenjavo informacij med policijami različnih držav za uspešnejši

boj proti terorizmu, organiziranemu kriminalu, trgovini z drogo in mednarodnim goljufijam

in začeli so izvajati boljši nadzor nad prehajanjem zunanjih meja Evropske skupnosti

(European Union, 1992). Maastrichstka pogodba je bila dopolnjena z Amsterdamsko

pogodbo leta 1997. Tako so migranti, ki so državljani ene izmed članic Evropske unije,

pridobili mnoge pravice kot so jih uživali v lastni državi, s katerimi jim je bila omogočena

enakopravnost in integracija npr. socialne pravice (volilna pravica, zdravstvo, pravica do

13

izobraževanja) in pravice s trga dela (delovna doba, pokojnina). Okrepil se je pomen

sodelovanja držav članic na mnogih področjih, med drugimi tudi na področjih prejšnjega

tretjega stebra Maastrichske pogodbe, ki se je v Amsterdamski pogodbi prenesel v prvi

steber. S posebnim protokolom k Amsterdamski pogodbi je Schengenski pravni red postal

del evropskega pravnega reda (Bevc, Zupančič in Lukšič-Hacin, 2004).

Nadgradnjo Amsterdamske pogodbe je predstavljala Temperska konvencija, v kateri so

določili tudi časovni načrt za vzpostavitev enotnega evropskega azilnega sistema in skupne

politike migracij, ki ga predvideva Amsterdamska pogodba. Svet je potrdil zavezo, da bo

skupni evropski azilni sistem temeljil na Ženevski konvenciji in drugih inštrumentih za

varstvo človekovih pravic (Longo, 2003). Tako Amsterdamska pogodba kot tudi Temperska

konvencija sta bili pomembna mejnika, ker sta migracijsko problematiko skušali prenesti z

nacionalnega nivoja posameznih držav članic na raven Evropske unije (Medica, 2011).

Naslednik programa iz Temperja je bil Haaški program, sprejet za obdobje 2004–2009.

Glavni cilji Haaškega programa, povezani z migracijami, so bili predvsem izboljšave držav

članic Evropske unije pri zagotavljanju temeljnih pravic, minimalnih postopkovnih zaščitnih

ukrepov in dostopa do sodnega varstva, zagotavljanje zaščite v skladu z Ženevsko

konvencijo o beguncih in drugimi mednarodnimi pogodbami za osebe v stiski, uravnavanje

tokov priseljevanja in kontrola zunanjih meja Unije, boj proti čezmejnemu organiziranemu

kriminalu in zatiranju nevarnosti terorizma (Haški program: Krepitev svobode, varnosti in

pravice v Evropski Uniji, 2005). Nadaljevanje in izboljšanje Haaškega programa je prišlo s

Stockholmskim programom za obdobje 2010–2015, kjer je bil poudarek na celostnem

upravljanju meja in oblikovanju vizumske politike tako, da bi zagotavljala učinkovitost in

uspešnost dostopa do Evrope za vse tiste, ki imajo legitimen interes za vstop na ozemlje

Unije pa tudi zagotovitev enotnega celovitega izvajanja politik priseljevanja in azila ter

celostno ureditev zakonitega priseljevanja. Pojavljati se je začelo tudi zavedanje, da so

izboljšave potrebne pri mehanizmih solidarnosti med državami članicami in pri partnerstvu

s tretjimi državami, pri bolj povezanih politikah priseljevanja s potrebami na trgu dela,

usmerjenih integracijskih procesih ter sodelovanju s tretjimi državami v boju proti

14

nelegalnemu preseljevanju (Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije [MNZ RS],

2017).

Stockholmskemu programu so sledile izredno pomembne smernice v Pogodbi o delovanju

Evropske Unije (2016), kjer je predstavljeno oblikovanje skupne politike mejne kontrole,

azila in priseljevanja. Izredno pomembno je, da se izvaja kontrola oseb in učinkovit nadzor

pri prehajanju zunanjih meja ter postopno uvajanje integriranega sistema upravljanja

zunanjih meja.

Zaradi prihoda beguncev in drugih migrantov leta 2015, je EU sprejela tudi ukrepe za skupni

evropski azilni sistem, ki je med drugimi zajemal tudi enoten status azila za državljane

tretjih držav, skupen sistem začasne zaščite razseljenih oseb v primeru množičnega

prihoda, merila in mehanizme za določitev države članice odgovorne za obravnavanje

prošenj za azil ali subsidiarno zaščito in standarde glede pogojev za sprejem prosilcev za

azil ali subsidiarno zaščito. V primeru izrednih razmer v eni ali več državah članicah zaradi

nenadnega prihoda državljanov iz tretjih držav lahko Svet na predlog Komisije sprejme

začasne ukrepe v korist zadevnih držav članic. Svet odloča po posvetovanju z Evropskim

parlamentom (Pogodba o Evropski Uniji, 2016). Ravno zaradi velikega prihoda migrantov v

Evropsko unijo, velja poudariti tudi okrnjen prost pretok ljudi skozi Evropsko unijo. Zakonik

o schengenskih mejah (2016) opredeljuje začasno ponovno uvedbo nadzora na notranjih

mejah. Pravi, da v primerih, ko se na območju brez nadzora na notranjih mejah pojavi resna

grožnja javnemu redu ali notranji varnosti v državi članici, lahko ta država članica izjemoma

ponovno uvede nadzor meje na vseh ali določenih delih svoje notranje meje, za določeno

obdobje. Država članica mora pri tem upoštevati določena merila in pri pripravi takšne

ocene upoštevati, v kolikšni meri se lahko s takšnim ukrepom ustrezno odpravi grožnja

javnemu redu ali notranji varnosti ter oceniti sorazmernost ukrepa glede na zadevno

grožnjo. Ponovna uvedba nadzora na notranjih mejah naj bi se še vedno uporabljala le

izjemoma in v skrajnem primeru ter v skladu s skupaj dogovorjenimi merili in za določeno

obdobje, ki ne presega deset dni (Zakonik o schengenskih mejah, 2016). Ker so ljudje

prostega pretoka že povsem navajeni, se v primerih poostrenega nadzora nad državnimi

mejami zna pojaviti nejevolja, dodatno pa to prinaša velike težave za gospodarstvo.

15

3.2 Migracijska politika Republike Slovenije

Migracijska politika Republike Slovenije se oblikuje na podlagi politike Evropske unije, zato

morajo biti tudi njeni temelji v skladu z določbami aktov Evropske unije pa tudi v skladu s

samimi določbami Ustave Republike Slovenije. Temelji migracijske politike opredeljujejo

cilje med katerimi so najpomembnejši: aktivnost politike na področju migracij in stalno

spremljanje razmer, regulacija samega priseljevanja ter preprečevanje nezakonitih

migracij, predvsem pa je velik poudarek na integraciji migrantov. Na teh temeljih se razvija

nadaljnja državna politika, katera mora upoštevati veliko število raznovrstnih dejavnikov,

pomembnih na tem področju, saj je kot rečeno migracijska politika povezana tudi z ostalimi

politikami. Pomemben poudarek mora migracijska politika dati na usklajenost medsebojno

povezanih migracijskih politik, sestavljenih iz azilne, imigracijske, integracijske politike in

politike upravljanja migracijskih tokov ter z ostalimi relevantnimi politikami. Pozabiti ne gre

niti na področje varstva človekovih pravic in svoboščin, predvsem v smislu spoštovanju

načela nevračanja ter pravice do združevanja družine. Stremeti mora k temu, da vzpostavi

pogoje, v katerih lahko migracijski procesi predstavljajo vzpodbudo ekonomskemu in

družbeno kulturnemu razvoju, ter nenehno spremljati učinkovitost sprejetih ukrepov,

usklajenost med cilji, mehanizmi in učinki politike s ciljem nenehnega prilagajanja

okoliščinam in procesom (ReMPRS, 2002).

Slovenija je na podlagi Ustave Republike Slovenije (1991) socialna in pravna država, v kateri

se spoštujejo in so vsakomur zagotovljene človekove pravice in temeljne svoboščine. Le-te

je izjemoma dopustno začasno razveljaviti ali omejiti v vojnem in izrednem stanju, a sprejeti

ukrepi nikakor ne smejo povzročati neenakopravnosti, ki bi temeljila le na rasi, narodni

pripadnosti, spolu, jeziku, veri, političnem ali drugem prepričanju. Vsakdo ima tudi pravico,

da svobodno izraža pripadnost k svojemu narodu ali narodni skupnosti, da goji in izraža

svojo kulturo in uporablja svoj jezik in pisavo. Vendar tu nastopi problem, saj so migranti

ravno zaradi svoje drugačne kulture in jezika slej kot prej primorani k učenju jezika in same

kulture države, v katero so se preselili, saj se s tem omogoča tudi hitrejša in uspešnejša

integracija v družbo sprejema.

16

Ustava Republike Slovenije (1991) določa tudi, da se tujcem lahko omeji vstop v državo in

čas bivanja v njej. Slednje podrobneje določa tudi Zakon o nadzoru državne meje (2010),

saj je njegov namen izvajanja med drugim tudi preprečevanje nedovoljenih migracij. Osebe,

ki nameravajo prestopiti mejno črto, se morajo podrediti mejni kontroli, ki jo opravljajo

policisti, državljani tretjih držav pa morajo ob tem pojasniti še vse okoliščine, pomembne

za prehod državne meje (»Zakon o nadzoru državne meje [ZNDM-2]«, 2010). Za opravljanje

nadzora državne meje in preprečevanje nedovoljenega prehajanja državne meje lahko

policija postavi table z opozorilnimi napisi in drugo signalizacijo, namesti in uporablja

tehnična sredstva za fotografiranje, video in avdio snemanje, tehnična sredstva za

prepoznavo oseb in predmetov ter tehnična sredstva za ugotovitev ali preverjanje

identifikacije oseb ob primerjavi podatkov, zajetih v potovalnem dokumentu in

identifikacijo vozil ter postavi tehnična in druga sredstva kot so varovalna ograja ali druge

ovire za preprečevanje nedovoljenega prehajanja državne meje (»Zakon o spremembah in

dopolnitvah Zakona o nadzoru državne meje [ZNDM-2B]«, 2017).

Osebe lahko v Republiki Sloveniji zaprosijo tudi za mednarodno zaščito, ki pomeni status

begunca, tudi če v Republiko Slovenijo niso vstopile zakonito. V kolikor so namero o prošnji

za mednarodno zaščito vložili v najkrajšem možnem času, se to ne obravnava kot nezakonit

prehod državne meje. Status begunca se prizna državljanu tretje države, ki se zaradi

utemeljenega strahu pred preganjanjem iz razloga pripadnosti določeni rasi ali etnični

skupini, določeni veroizpovedi, narodni pripadnosti, pripadnosti posebni družbeni skupini

ali političnemu prepričanju, nahaja zunaj države, katere državljan je, in ne more ali zaradi

takega strahu noče uživati varstva te države. Vsekakor pa lahko pristojni organ prošnjo za

mednarodno zaščito zavrže kot nedopustno, v kolikor se država, iz katere je prosilec prišel

ali se nahajal pred vstopom v Republiko Slovenijo, šteje za varno tretjo državo. Prosilec

mora nato navajati konkretne razloge zakaj ni v varni tretji državi zaprosil za zaščito, temveč

je to storil v Republiki Sloveniji. Pri tem lahko pristojni organ prosilca napoti v predhodno

varno državo, a če le-ta zavrne vstop prosilca na svoje ozemlje, mora pristojni organ

Republike Slovenije obravnavati prošnjo za mednarodno zaščito (»Zakon o mednarodni

zaščiti [ZMZ-1]«, 2017). Lahko pa pride do trenja saj na drugi strani Zakon o tujcih (2017)

17

določa, da v kolikor tujec poskuša nezakonito vstopiti na mejnem prehodu ali je že

nezakonito vstopil na ozemlje Republike Slovenije iz sosednje države članice Evropske unije

in izrazi namero podati prošnjo za mednarodno zaščito, policija izvede identifikacijski

postopek in ugotavlja identiteto tujca v skladu z zakonom, ki ureja naloge in pooblastila

policije. Ne glede na določbe zakona, ki ureja mednarodno zaščito, policija to namero

zavrže kot nedopustno, če v sosednji državi članici Evropske unije, iz katere je tujec vstopil,

ni sistemskih pomanjkljivosti v zvezi z azilnim postopkom in pogoji za sprejem prosilcev, ki

bi lahko povzročile nevarnost mučenja, nečloveškega ali poniževalnega ravnanja in tujca

napoti v to državo, pri tem pa pritožba zoper sklep ne zadrži izvršitve (ZTuj-2-UPB5, 2017).

Torej je oseba, ki je svojo lastno državo zapustila zaradi strahu za svoje življenje, podvržena

zakonom, ki si niso skladni in si jo države lahko podajajo v nedogled. Novo sprejeti Zakon o

Tujcih (2017) naj bi sicer želel preprečiti večje število nezakonitih prehodov meje, a hkrati

bi lahko pomenil tudi napačne odločitve policistov, ki niso dovolj usposobljeni in izkušeni

za ocenjevanje tovrstnih situacij. Napačne odločitve bi lahko vodile do ogrožanje življenja

samih migrantov, ki so resnično v stiski, predvsem pa se pojavlja skrb o kršenju njihovih

temeljnih človekovih pravic v teh postopkih. Ker je Republika Slovenija del Evropske unije,

se status begunca lahko prizna tudi državljanom tretjih držav in osebam brez državljanstva,

ki so v Republiko Slovenijo sprejeti na podlagi kvote, tudi če so osebe za mednarodno

zaščito že zaprosile oziroma jim je že bila odobrena mednarodna zaščita v drugi državi

članici Evropske unije. Prosilci zato pridobijo določene pravice kot so pravica do prebivanja

na ozemlju Republike Slovenije, materialne oskrbe v primeru nastanitve v azilnem domu ali

njegovi izpostavi, nujnega zdravljenja, izobraževanja, dostopa na trg dela, humanitarne

pomoči in žepnine (»Zakon o mednarodni zaščiti [ZMZ-1]«, 2017). Vse našteto je povezano

z integracijo, ki je ključen steber migracijske politike, saj se edino na ta način lahko migranti

na uraden način in z gotovostjo, da jim bo to omogočeno, začnejo vključevati v družbo.

Namen zagotavljanja izvajanja programov za integracijo tujcev je predvsem pomoč pri

vključevanju oseb v kulturno, gospodarsko in družbeno življenje v Republiki Sloveniji.

Uradni program integracije v slovensko družbo vključuje program učenja slovenskega jezika

in seznanjanja s slovensko zgodovino, kulturo in ustavno ureditvijo (Pravilnik o programih

za integracijo tujcev, 2012).

18

3.2.1 Integracija

Integracijska politika do že prisotnih in tudi bodočih priseljencev, se nanaša na ukrepe

države in družbe, ki zagotavljajo ugodne pogoje za kakovost življenja priseljenih, vključno z

aktivnim preprečevanjem diskriminacije, ksenofobije in rasizma, spodbujajo integracijo in

omogočajo, da priseljenci postanejo odgovorni in enakopravni udeleženci družbenega

razvoja Slovenije. V Sloveniji so cilji integracijske politike zasnovani na temeljnih načelih in

vrednotah enakopravnosti, svobode in vzajemnega sodelovanja. Pri tem pa enakopravnost

pomeni zagotavljanje enakih socialnih, ekonomskih in civilnih pravic kot tudi pravico do

izražanja kulturne identitete ob zagotovitvi spoštovanja integritete in dostojanstva vsakega

posameznika in ohranjanja lastne kulture v skladu z zakoni in temeljnimi vrednotami

Republike Slovenije (ReMPRS, 2002).

Integracijska politika je okvir vključevanja beguncev in drugih migrantov v širšo družbo, to

vključevanje pa lahko temelji na podlagi različnih modelov in oblik integracije priseljencev.

Vsak model je prilagojen posamezni družbi, njenim ciljem in vrednotam (Bešter, 2007). Prav

zato je potrebno vedeti, kaj je v določeni družbi pomembno, kakšni so odnosi do migrantov

in na podlagi tega oblikovati model prilagojen posebej za to družbo, saj bo le takšen model

imel možnost uspeha. Vsekakor pa poznamo ustaljene modele vključevanja beguncev in

drugih migrantov v družbo, ki pa vseeno potrebujejo kanček posodobitve in prilagoditve.

Prvi model, imenovan po Castlesu (1995), model diferenciranega izključevanja poudarja, da

so migranti sicer dobro vključeni na trg dela, postopoma res pridobivajo vse več pravic, a

po drugi strani nimajo oziroma jim je otežen dostop do socialnih pravic, državljanstva in

politične participacije. Drugi je asimilacijski model, ki predvideva popolno vključevanje

migrantov v družbo sprejema. To se lahko zgodi edino tako, da se migranti popolnoma

odpovedo svojim jezikovnim, kulturnim in družbenim značilnostim in se zlijejo z večinsko

družbo. Tretji je pluralistični model, kjer so migranti sprejeti kot etnične manjšine, so

vključeni v politično skupnost in lahko hkrati ohranjajo svojo kulturo. V pluralističnem

modelu naj bi bile migrantom zagotovljene popolnoma enake pravice na vseh področjih

19

življenja kot ostalim, enakopravnim državljanom. Pomembno pa je vsekakor to, da morajo

sprejeti določene bistvene vrednote družbe sprejema.

Integracija migrantov na popolnoma vseh področjih družbenega življenja je izredno

pomembna, zato je potrebno vključevati v integracijsko politiko vse ukrepe, ki so kakor koli

povezani z različnimi dimenzijami integracije. Predvsem pa so najpomembnejši med njimi

družbena, kulturna, pravna, politična in ekonomska dimenzija migracije. Pri družbeni in

kulturni dimenziji bi bilo potrebno spodbujati interakcije, sodelovanje, odpravljati

predsodke in stereotipe, zagotavljati možnosti za ohranjanje, razvijanje in izražanje

različnih kulturnih in etničnih identitet in običajev. Ekonomska dimenzija je pomembna z

vidika enakopravnosti migrantov na trgu dela – tu je potrebno poudariti preprečevanje

diskriminacije na etnični osnovi na področju zaposlovanja, napredovanja na delovnem

mestu, delovnih pogojev in tudi pri plačilu za delo. Na žalost je to izredno težko, saj so

migranti za preživetje pripravljeni delati v bistveno slabših pogojih. Ne gre zanemariti niti

pravne dimenzije, pod katero štejemo varnost statusa prebivališča, možnost dvojnega

državljanstva ter približevanje pravic migrantov pravicam državljanov. Zadnja, a nikakor ne

manj pomembna dimenzija, je vsekakor politična, saj se udejstvovanje na političnem

področju lahko šteje kot ena pravica bližje pravicam stalnih državljanov. Pri tem je

pomembno, da migrantom skušamo omogočiti politično udejstvovanje in jih spodbujati v

procesih političnega odločanja na različnih ravneh, če nič drugega vsaj na lokalni ravni

(Bešter, 2007).

Glede na predstavljeno je razvidno, da Republika Slovenija poskuša osvojiti vse dimenzije

pluralističnega modela, saj imajo glede na Ustavo Republike Slovenije (1991) vsi pravico do

ohranjajo lastne kulture in jezika, vsi so enakopravni in vsakomur morajo biti zagotovljene

človekove pravice in temeljne svoboščine. Le-te je izjemoma dopustno začasno razveljaviti

ali omejiti v vojnem in izrednem stanju, a sprejeti ukrepi nikakor ne smejo povzročati

neenakopravnosti, ki bi temeljila le na rasi, narodni pripadnosti, spolu, jeziku, veri,

političnem ali drugem prepričanju. Vsakdo ima tudi pravico, da svobodno izraža pripadnost

k svojemu narodu ali narodni skupnosti, da goji in izraža svojo kulturo in uporablja svoj jezik

in pisavo. Vendar tu nastopi problem, saj so migranti ravno zaradi svoje drugačne kulture

20

in jezika, slej ko prej primorani k učenju jezika in same kulture države v katero so se preselili,

saj se s tem omogoča tudi hitrejša in uspešnejša integracija v družbo sprejema.

21

Odnos do migrantov

Odnos do migrantov je izredno kompleksen pojav, ki ga je težko definirati in postaviti v

okvirje pravil, saj ga oblikujejo različni dejavniki, od osebnih vrednot pa do politike same.

Zato se tudi teorije odnosa do migrantov dostikrat med seboj zelo razlikujejo.

Paas in Halapuu (2012) delita teorije odnosa do migrantov v dve glavni skupini in sicer med

individualne in kolektivne teorije, pri čemer je glavno merilo razlikovanja med njima raven

merjenja, torej nivo posameznika in državni/regionalni nivo. Med individualne teorije

uvrščata teorijo človeškega kapitala, individualne ekonomske teorije, teorijo kulturne

marginalnosti, teorijo politične pripadnosti, teorijo socialne integracije – medsebojno

zaupanje in teorijo varnosti v soseskah. Med kolektivne teorije pa uvrščata kolektivno

ekonomsko teorijo, kjer je poudarek na stopnji brezposelnosti v državi, kontaktno teorijo,

ki temelji na številu migrantov v državi in teorijo tujih investicij.

Individualne ekonomske teorije odnosa do migrantov pravijo, da posamezniki z manj

ekonomske varnosti, ki so hkrati tudi manj izobraženi in imajo manj veščin, bolj negativno

gledajo na migrante. Ko se poveča število delavcev zaradi novih migrantov, se poveča tudi

konkurenca na trgu delovne sile. Ker se predpostavlja, da imajo migranti manj veščin in so

manj izobraženi, predstavljajo predvsem konkurenco nizko kvalificirani delovni sili

(O'Rourke in Sinnott, 2006). Kolektivna ekonomska teorija odnosa do migrantov je

podobna individualni, le da smo prestavljeni na nivo države ali regije. Višja stopnja

brezposelnosti vodi k višji stopnji negativnega odnosa do migrantov. Razlaga je identična

kot pri individualni ekonomski teoriji, ki pravi, da večja kot je konkurenca na trgu dela, bolj

se prebivalci družbe sprejema počutijo negotove in ogrožene (Kehrberg, 2007). Blinder

(2012) meni, da se negativno mnenje izrazi predvsem pri delavcih, ki z migranti tekmujejo

s podobnimi delovnimi izkušnjami in znanjem ali pa s strani bogatih, ki občutijo ali dojemajo

migrante kot breme države in njene blaginje, z uporabo socialnih ugodnosti kot so

izobraževanje in zdravstvo. Vendar to ne bi smel biti kriterij oziroma vzrok negativnega

odnosa. Ravno družba sprejema kot taka, ustvarja pogoje, v katerih so migranti že v samem

22

začetku v slabšem položaju. Primorani so sprejeti delovna mesta za nizko kvalificirano

delovno silo, drugače se resnično znajdejo na plečih države kot socialni problem – a ne z

namenom izkoriščanja.

Tako kontaktna teorija kot tudi kolektivna teorija ogrožanja temeljita na velikosti

migracijske populacije. Večji kot je delež migrantov v družbi sprejema, bolj se prebivalstvo

počuti ogroženo (Kehrberg, 2007). Pri tem ne gre pozabiti tudi na same osebne stike

posameznikov z migranti. Zato individualni pristop h kontaktni teoriji res omenja, da

povečano število migrantov v soseski lahko vodi do netolerantnega odnosa do migrantov,

ker imajo ljudje morda z njimi le površne stike. V kolikor se osebni stiki z migranti povečajo

in so bolj pogosti, posamezniki začnejo spoznavati njihovo kulturo in njih kot osebe, kar

vodi do tega, da jih ne zaznavajo več kot grožnjo (Pettigrew, 1979). Teorija kulturne

marginalnosti dodaja, da so odnosi do migrantov definitivno bolj pozitivni, ko ljudje

razumejo in se spoznajo z migranti ter njihovo kulturo. Ljudje oziroma tudi skupine ljudi, ki

so diskriminacijo, zaradi takšnih in drugačnih razlogov občutili na svoji lastni koži, so tudi

bolj sočutni in tolerantni do migrantov, ki so ravno tako v večini primerov diskriminirani.

Torej medsebojni in medskupinski stiki izboljšajo percepcijo posameznikov do migrantov,

kar vodi k zmanjšanju predsodkov in socialne distance (Allport, 1979).

Teorija človeškega kapitala ima velik pomen pri ugotavljanju odnosa do migrantov, saj

imajo ljudje z nižjo stopnjo izobrazbe običajno tudi bolj negativen odnos do migrantov, pri

čemer bi se strinjali z Espenshade in Calhoun (1993), ki trdita, da je višja stopnja izobrazbe

močno povezana z višjo stopnjo tolerance do drugih ras in kultur. Zopet pristanemo pri

dejstvu, da višja izobrazba pomeni bolj kvalificirano delovno silo in zato boljšo ekonomsko

varnost, kar pomeni, da ni potrebe po tekmovanju z migranti na trgu delovne sile in zato

pri višje izobraženih posameznikih tudi bolj pozitiven odnos do migrantov (Mayda, 2006).

Torej bi lahko trdili, da je izobrazba, predvsem pa splošna razgledanost, tisti ključ do

uspeha, ki lahko privede do bolj pozitivnega odnosa do migrantov. Morda so ravno zato

tudi starejše generacije bolj negativno usmerjene do migrantov, saj v času njihovega

šolanja, splošna izobrazba ni bila dostopna vsem.

23

Politična pripadnost je le še en izmed dejavnikov, ki vplivajo na odnos družbe sprejema do

migrantov. Tudi zato, ker je vpletenost in zanimanje za politiko povezano z višjo izobrazbo

in večjo družbeno vpetostjo. Pri tem teorija politične pripadnosti trdi, da ljudje, ki so vpeti

v politična dogajanja, pogosto iščejo krivce drugje in posledično tudi bolj negativen odnos

do migrantov, saj njih krivijo za mnoge stvari, ki se v državi dogajajo (Espenshade in

Hempstead, 1996). Torej je pri teoriji politične pripadnosti bistvo le-to, da krivca iščejo v

drugih, medtem ko bi bilo veliko bolje, če bi lastno izobrazbo in vpliv uporabili v bolj

uporabne namene.

Teorija socialne identitete pravi, da ljudje stremijo k temu, da dosežejo pozitivno socialno

identiteto in imajo zares veliko potrebo po temu, da vidijo sebe ali svojo skupino kot boljšo

od drugih. Pozitivna socialna identiteta se krepi ob favoriziranju posamezne skupine, kateri

posameznik pripada in tiste druge, tuje skupine. Razlikovanje med nami in njimi skozi oči

diskriminacije in negativnega odnosa do migrantov torej krepi socialno identiteto

posameznikov v družbi sprejema (Tajfel, 1982). Vsekakor je temu tako, saj je tisto, kar je

tvoje, vedno boljše, ne glede na to, da bi v očeh neodvisne komisije morda zgodba bila

popolnoma drugačna.

Teorija integriranih ogrožanj predpostavlja, da obstajajo štiri osnovna ogrožanja, ki vodijo

do negativnega odnosa do migrantov in sicer: realistična ogrožanja, simbolična ogrožanja,

negativni stereotipi in medskupinsko anksioznost (Stephan, Ybarra, Martnez, Schwarzwald

in Tur-Kaspa, 1998). Realistična ogrožanja vplivajo predvsem na blaginjo družbe sprejema

in kot taka so največkrat zaznana kot strah in borba za zaposlitev (Ceobanu in Escandell,

2010). Medtem simbolična ogrožanja predstavljajo izzive vrednot celotne družbe in njene

identitete, saj so razlike v kulturi in religiji družbe sprejema in migrantov dokaj velike, kar

prebivalci družbe sprejema lahko zaznajo kot grožnjo (Mayda, 2006). Stephan, Ybarra,

Martnez, Schwarzwald in Tur-Kaspa (1998) domnevajo, da se posamezniki lahko počutijo

ogrožene zaradi interakcij in stika s posamezniki iz drugih manjšinskih skupin in tovrstna

anksioznost vodi do negativnega odnosa in predsodkov. Po drugi strani Bridges in Mateut

(2014) ugotavljata, da je stik izredno pomemben dejavnik oblikovanja odnosa do migracij

in samih migrantov, vendar v večini le do tistih druge rase ali etnične skupine kot je sama

24

družba sprejema. Več stika z migranti drugih ras vodi do zmanjšanja nasprotovanja migracij,

vendar ima stik nič ali izredno malo vpliva na odnos do migrantov, ki so iste rase oziroma

etnične skupnosti kot družba sprejema. Očitno jih kot bolj podobne njim, zaznavajo tudi

kot večjo grožnjo.

Tartakovsky in Walsh (2016) podajata kritiko najbolj vplivni teoriji integriranih ogrožanj, saj

upošteva le negativne aspekte odnosa do migrantov, medtem ko pozitivne zanemarja,

čeprav le-ti obstajajo. Zato sta razvila nov model imenovan teoretični model grožnje in

koristi, katerega splošna težnja je, da se migranti dojemajo kot koristni za družbo sprejema

in hkrati kot grožnja za družbo sprejema. Gre predvsem za izboljšavo in neko podaljšano

roko teorije ogrožanj. Teoretični model grožnje in koristi je tri-nivojski model, katerega prva

raven predstavlja migrante kot koristne ali ogrožajoče za družbo sprejema. Druga raven je

razdeljena na dojemanje migrantov kot realistične in simbolične grožnje prav tako pa tudi

realistične in simbolične koristi. Nadalje se ta ogrožanja in koristi podrobneje razdelijo na

tretjem nivoju, kjer se spoznamo z realističnim ogrožanjem katerega predstavljata fizično

in ekonomsko ogrožanje ter s simboličnim ogrožanjem, kateri vključuje ogrožanje socialne

kohezije in ogrožanje sodobnosti. Realistična korist pa vključuje fizične in ekonomske

koristi, medtem ko pod simbolične koristi spadata korist kulturne raznolikosti in

humanitarne koristi.

Z ekonomskim in fizičnim ogrožanjem smo se že spoznali, z grožnjo socialni koheziji so

povezane predvsem vrednote samih migrantov, ki niso identične vrednotam družbi

sprejema, medtem ko grožnja sodobnosti predstavlja bojazen, da bi družba sprejema

nazadovala, ker migranti prihajajo iz manj razvitih držav. Da bi bili migranti koristni, se bolj

malo razpravlja, vendar ugotovitve pričajo temu v prid. Ekonomska korist migrantov je

predvsem v temu, da so pripravljeni delati na izjemno težkih delovnih mestih, kjer si lokalno

prebivalstvo ne želi in noče opravljati dela. Kulturna raznolikost je predstavljena kot

pozitivna, saj na kulturo migrantov lahko gledamo kot obogatitev kulture družbe sprejema

in kot način, da je družba sprejema morda bolj odprta za spremembo vrednot (Leong,

2008). Humanitarna korist se kaže v pripravljenosti družbe sprejema, da priskočijo na

pomoč migrantom pri namestitvi, prilagoditvi in samemu sprejemu v družbo (Leong in

25

Ward, 2006). Fizične koristi pa so predstavljene predvsem v pomenu, da so tudi migrantje

ljudje, s katerimi se je izredno lepo družiti in so zanimivi (Fiske, Cuddy in Glick, 2007).

4.1 Prelomni dogodki med letoma 2007 in 2017

Raziskave o odnosu prebivalcev do migrantov se v številnih državah izvajajo že dlje časa.

Rezultati raziskav so vsekakor odvisni tudi od dogodkov, s katerimi so se prebivalci

določene države soočili v bližnji ali daljni preteklosti. Čeprav se nam zdi, da se v desetih

letih morda ne more zgoditi ravno veliko, kar bi vplivalo na odnos do migrantov, pa temu

ni tako. Kot bomo v nadaljevanju opazili, je bilo med letoma 2007 in 2017, kar nekaj

bistvenih dogodkov, ki lahko vplivajo na odnos do migrantov. Izbrali smo obdobje med

letoma 2007 in 2017, saj bomo rezultate našega empiričnega dela primerjali z rezultati

zaključnega poročila raziskave izvedene leta 2007 »Migracije, integracija in multikulturnost

– kontekstualizacije sodobnih migracij skozi javno mnenje« avtorjev Zavratnik, Kralj,

Medarić in Simčič (2008). V nadaljevanju na kratko predstavljamo dogodke, za katere

menimo, da so bistveno vplivali na mnenje in odnos prebivalcev Republike Slovenije do

migrantov.

4.1.1 Evropska finančna kriza

Sodobna finančna kriza, katero vsi pomnimo, se je prvič pojavila leta 2007 v ZDA, povod

zanjo pa je bil padec cen nepremičnin, do katerega je prišlo leto prej. Dogodek, ki velja za

padec svetovnega finančnega sistema je stečaj ameriške banke Lehman Brothers do

katerega je prišlo leta 2008. Bankrot ene največjih ameriških investicijskih bank je bil znak

za zaostritve pogojev posojanja denarja na finančnem trgu. Banke niso bile več pripravljene

posojati denarja, tudi po višjih obrestnih merah ne, zaradi strahu in zaradi lastnega

zavarovanja v prihodnosti (Štiblar, 2008). Ker je finančna kriza prizadela večino Evrope, so

bile posamezne države primorane sprejeti dodatne varčevalne ukrepe in s tem so okrnile

nekatere socialne ugodnosti (Freedman, 2012). Poleg tega je finančno krizo spremljala tudi

visoka stopnja brezposelnosti, kar je še dodatno povzročilo tenzije med prebivalci države

sprejema in migranti, saj se je povečal občutek tekmovanja za delovna mesta (Meuleman,

26

Davidov in Billiet, 2009). Na podlagi individualne in kolektivne ekonomske teorije ter tudi

teorije integriranih ogrožanj, to definitivno zna voditi do spremenjenega odnosa do

migrantov.

4.1.2 Arabska pomlad

Spremembe so vedno dobrodošle, a se ne začnejo vedno lepo. Arabska pomlad, čeprav se

sliši kot izjemno pozitivna sprememba pa za marsikoga to ni bila. Kritično obdobje se je

začelo stopnjevati med decembrom 2010 in marcem 2011, ko so se lokalni protesti proti

diktaturi v Tuniziji razširili dalje v Egipt, Jemen, Bahrajn, Sirijo in druge arabske države.

Čeprav sta se dva diktatorja na začetku umaknila dokaj hitro in mirno, se ostali niso dali.

Spopadi so se začeli stopnjevati in kot da to še ni bilo dovolj, sta se v boj za demokracijo in

ljudstvo vmešala Amerika in NATO. Kaj je bilo tokrat drugače? Ljudje so vedeli za spopade,

zaradi svetovnih komunikacijskih kanalov, interneta, televizije in mobilnih telefonov. Nič

več ni ostalo skrito, vsa dejanja so bila javna (Lynch, 2012). Mnogi trdijo, da se ostali ne bi

smeli vmešavati v te razmere. Nekatere arabske države, med njimi tudi prva, v kateri se je

vse to začelo, Tunizija, so bile dolgo znane po najboljšem izobraževalnem sistemu in

močnem ter organiziranem sistemu trga dela. Čeprav se je za tem skrivala stroga prepoved

izražanja iskrenega in javnega mnenja ter političnega udejstvovanja (Anderson, 2011). To

je pripeljalo do tega, da je vse več ljudi zaradi strahu za svoje življenje in željo po bistveno

boljšem življenju, zapuščalo države z nemiri. Znašli so se v dokaj velikem številu pred

mejami evropskih, demokratičnih držav, ki so se odzvale malce manj demokratično. Veliko

število migrantov, je v prebivalcih evropskih držav resnično sprožilo tako val sočutja kot

tudi val negotovosti in kot kolektivna teorija ogrožanja po Kehrbergu (2007) pravi, je večji

delež migrantov v družbi sprejema dokaj velik vzrok, da se spremeni odnos do samih

migrantov, ki se od pozitivnega lahko nenadoma prelevi v negativnega.

4.1.3 Prehod beguncev in drugih migrantov čez Slovenijo v letih 2015 in 2016

Republika Slovenija in ostale evropske države so bile konec leta 2015, natančneje v oktobru,

priča povečanemu številu beguncev in drugih migrantov. Do tedaj so bili ti daleč, nebogljeni

27

ljudje v težavah, problem ostalih. Nenadoma so pred mejo Slovenije, nenavadno blizu, naš

problem, problem celotne Evropske unije.

Migrantski tok se je po zaprtju meje med Republiko Madžarsko in Republiko Srbijo

preusmeril na Republiko Hrvaško in od tam na območje Republike Slovenije. V Sloveniji so

se začeli pospešeno pripravljati sprejemni centri na mejnih prehodih oziroma v njihovi

bližini. Za potrebe vstopa v državo in policijsko evidentiranje beguncev in drugih migrantov

so se vzpostavili trije sprejemni centri, ki so se nahajali v Brežicah, na Gruškovju in v Lendavi

ter nastanitveni centri v Mariboru, Lenartu, Celju, Gornji Radgoni, Logatcu in Postojni

(Grilanc in Golob, 2016; Ladić et al., 2016). Čeprav je politični vrh Slovenije ostro

nasprotoval predsedniku Madžarske, ki je napovedal postavljanje fizične meje za zaščito

pred begunci in drugimi migranti, saj je zapiranje meje korak nazaj za celotno Evropsko

unijo, se je ta isti politični vrh v Sloveniji ob soočanju s povečanim številom beguncev in

drugih migrantov odločil za nakup in postavljanje bodeče žice vzdolž meje s Hrvaško

(Horvat, 2017). Leta 2015 se je število nedovoljenih vstopov v Slovenijo na notranjih mejah

povečalo s 1099 na 2183 ali za 98,6 %, na kar je vplivalo splošno povečanje obsega

nedovoljenih migracij na območju Zahodnega Balkana. Prvi prihod beguncev in drugih

migrantov na zahodno balkanski poti je Slovenijo dosegel 17. 9. 2015. Policisti so od tedaj

pa do konca 2016 v okviru reguliranega migracijskega toka na zahodno balkanski poti tako

obravnavali 359.583 tujcev. Med njimi je bilo s 46,3 % največ državljanov Sirije, katerim s

30,4 % sledijo državljani Afganistana in 16,5 % državljani Iraka (Policija, 2015). Že leta 2016

se je situacija umirila, kar kaže tudi poročilo za leto 2016. Število nedovoljenih vstopov v

Slovenijo na notranjih mejah se je zmanjšalo z 2.183 na 765 ali za 65 %, na kar sta vplivala

omejitev množičnih migracij in uvajanje ukrepov za zajezitev migracij na celotnem območju

balkanske migracijske poti. Policisti so tako obravnavali 1.162 nedovoljenih prehodov

zunanje meje. Med kršitelji je bilo največ 27,1 % državljanov Afganistana, 11,2 %

državljanov Albanije in 9,1 % državljanov Pakistana. Navedeni so obsegali 47,4 % vseh

tujcev, obravnavanih zaradi nedovoljenega prehoda zunanje meje (Policija, 2016). Tudi tu

se je kolektivna teorija ogrožanja izkazala kot tista, ki dobro razlaga sam odnos do

migrantov, saj se je zaradi občutka ogroženosti ogromno ljudi odzvalo z negativno

28

usmerjenim obnašanjem do migrantov, seveda pa med njimi obstajajo tudi izjeme, ki so

imeli do njih sočutje in jim želeli le najboljše.

4.1.4 Evropa in teroristični napadi

V zadnjih letih prihajajo v ospredje teroristični napadi, za katere odgovornost prevzamejo

islamski skrajneži. Med populističnimi politiki in mnenjskimi voditelje je mogoče slišati, da

je evropska politika kriva za tovrstne dogodke, saj je sama odprla pot v Evropo vsem

migrantom, med katerimi so se skrivali tudi skrajneži.

Začetek leta 2015 je bil usoden za Francijo, natančneje Pariz. Pripadnika Al Kaide sta v

napadu, na uredništvo satiričnega časnika Charlie Hebdo, ubila in ranila večje število ljudi.

Konec leta 2015 je sledilo število usklajenih napadov v istem mestu, za katere odgovornost

je prevzela Islamska država. Začetek 2016 leta se je v Bruslju zgodil napad na letališču, kjer

so odjeknile eksplozije, kasneje pa je ena stresla tudi podzemno železnico – odgovornost

za napade je zopet prevzela Islamska država. Sredina junija 2016 je bila tarča Istanbul, zopet

letališče, zopet eksplozije med njimi pa tudi streli. Odgovornosti za napad sicer ni prevzel

nihče, a turške pristojne službe so našle dokaze, ki naj bi vodile do Islamske države (Ma. Ja.,

Ju. K. in Vi. V., 2016). Konec leta 2016 je neznanec na berlinskem božičnem sejmu v središču

mesta s tovornjakom zapeljal v množico ljudi. Tovornjak je bil ukraden, policija pa je po

ujetju storilca našla v tovornjaku mrtvega voznika ukradenega tovornjaka (Atelšek, 2016).

V začetku leta 2017 se je zgodila tragedija na Westminstrskem mostu v Londonu, kjer je

avtomobil zapeljal v skupino ljudi (Atelšek in Rabuza, 2017). Meseca maja leta 2017 se je

zgodil še eden izmed hujših terorističnih napadov in sicer v samomorilskem bombnem

napadu na koncertu pop glasbenice Ariane Grande v manchestrski areni v Veliki Britaniji

(Raičevič, 2017). Odmevni dogodki, ki v medijih vsekakor zaslužijo ogromno pozornosti in s

tem v ljudeh zbujajo občutek ogroženosti. Poudarek, da za vsem stojijo Islamski skrajneži,

ljudi kaj hitro pripelje do zaključka, da so novi prišleki iz arabskih držav z muslimansko vero

tisti, ki povzročajo tovrstne tragične dogodke. Ta zaključek posplošijo najprej na vse osebe

muslimanske veroizpovedi, nato na vse migrante in hitro smo priče neodobravanju

priseljevanja in zahtevam po ostrejšem nadzoru in omejevanju priseljevanja.

29

4.1.5 Predsedniške volitve v ZDA in promocija nestrpnosti do priseljencev

Pomemben dogodek v letu 2016 je bil pridobitev novega ameriškega predsednika, ki je bil

za marsikoga pravo presenečenje. Izvoljen je bil ameriški poslovnež Donald Trump. S

svojimi predvolilnimi govori in obljubami se je približal Američanom. Nastal je nov pojem,

imenovan trumpizem. Kako je to povezano s problemom migracij in odnosa do migrantov?

Trumpizem je neke vrste ideologija, ki poudarja domoljubje in zaščito vsega, kar je

Američanom pri srcu. Kaže se v izvažanju demokracije, krepitvi nacionalne države,

spodbujanju vseh revolucij, arabskih pomladi in vmešavanju v notranje zadeve suverenih

držav. Trumpova predvolilna kampanja, katere slogan je bil »Najprej Amerika.« se je več

kot očitno obrestovala, saj je v njej poudarjeno, da je poslanstvo Amerike uresničevanje

ameriških nacionalnih interesov, varnosti in blaginje Američanov. Ob tem je Trump

velikokrat poudaril, da sta nezakonito priseljevanje in multikulturalizem največji grožnji

tako Ameriki kot celotni zahodni civilizaciji. Trumpova rešitev je preprosta: gradnja fizičnih

preprek in prepoved vstopa muslimanom na ozemlje Amerike (Thompson, 2017). Tu se več

kot očitno kaže »mi smo najboljši« ter »oni so najslabši, predvsem pa predstavljajo grožnjo«

odnos družbe sprejema do migrantov. Teorija socialne identitete tako le ni neka teorija, ki

nikakor ne sodi v samo obrazložitev odnosa do migrantov.

30

Odnos domačega prebivalstva do migrantov

Že v času pojava prvih teorij o pozitivnem in negativnem odnosu do migrantov ter o

dejavnikih, ki na ta odnos bistveno vplivajo, so se izvajale raziskave. Želja vsakogar je

definitivno ugotoviti, kaj je tisti vzrok, ki v ljudeh zbuja določene občutke pozitivizma

oziroma negativizma pri odnosu do migrantov, pri odnosu do tujega. Na podlagi ugotovitev

bi bilo možno odnos še bistveno izboljšati.

5.1 Ugotovitve raziskav v evropskih državah

Teorije o odnosu do migrantov so bile razvite iz opravljenih raziskav in prav vsaka od njih

se je osredotočala na nek vidik, ki se ji je zdel pomemben. Morda bi združene v eno,

predstavljale popolno teorijo odnosa do migrantov. Bistvene pa se zdijo teorije, ki v svojem

osrčju omenjajo izobrazbo, politično pripadnost in starost, saj je skupek ugotovitev raziskav

nakazal, da mlajša populacija, bolj izobraženi in vpeti v politiko bolj pozitivno gledajo na

migrante. Negativen odnos do migrantov pa povzroča predvsem strah pred

nespoštovanjem vrednot družbe sprejema in ekonomski vidik v smislu izgube služb,

manjših možnosti za zaposlitev prebivalcev družbe sprejema ter izkoriščanje socialnih

pravic s strani migrantov in s tem slabši finančni položaj same države sprejema. Zadnjih

deset let so bile ugotovitve raziskav takšne kot jih lahko preberemo v nadaljevanju.

Izredno velik vpliv na odnos Evropskih prebivalcev ima izobrazba. Brennan, Chanfreau,

Finnegan, Griggs, Kiss in Park (2015) so raziskovali predvsem ali se odnos ljudi do migrantov

glede na višjo izobrazbo razlikuje. Prišli so do ugotovitve, da je zanimanje za politiko in

sodelovanje v političnih aktivnostih naraščalo z višjo izobrazbo. Prav tako je tudi pozitiven

odnos do migracij in samih socialnih ugodnosti, ki so jih oziroma naj bi jih bili migranti

deležni, naraščal z višjo izobrazbo. Blinder (2011) je v svoji raziskavi prišel do ugotovitev, da

so poleg izobrazbe za bolj pozitiven odnos do migrantov in samih migracij, ključnega

pomena tudi mlajša populacija, etnične manjšine, meščani in v tujini rojeni prebivalci.

Pomembna ugotovitev je tudi ta, da sprejemajo migrante ne glede na državo iz katere

31

izhajajo, česar v preteklosti ni bilo zaznati, saj so bili manj zaželeni ljudje iz Indije, Pakistana

in podobno. Vse tiste, ki imajo vseeno negativen odnos do migrantov pa najbolj skrbi vpliv

na službe, stopnja kriminala in sama kultura. Podali so močan dokaz, da se negativen odnos

do migracij pojavlja predvsem zaradi občutka ogroženosti za nacionalno identiteto in samo

kulturo. Ključni elementi napovedovanja negativnega odnosa prebivalcev do migrantov so

glede na raziskavo Rustenbach (2010) sodeč regionalno in nacionalno medsebojno

zaupanje, stopnja izobrazbe, politične spremenljivke in neposredne tuje investicije v smislu,

da bogatejše države začnejo investirati v revnejše oziroma privabljati delovno silo, v medijih

pa postane bolj odmevno v kako slabih pogojih so ti »prišleki« delali poprej in zato ljudje

postanejo bolj razumevajoči in antiimigrantsko vedenje se zmanjša. Višja stopnja izobrazbe

je povezana z bolj pozitivnim odnosom do migrantov, kar podpira tudi teorija človeškega

kapitala. Podpora desnim političnim strankam je bila povezana z negativnim odnosom do

migrantov, medtem ko je bila podpora levih političnih strank povezana s pozitivnim

odnosom do migrantov. Medsebojno zaupanje oziroma ljudje, ki imajo večjo stopnjo

medsebojnega zaupanja, tudi bolj verjetno razvijejo pozitiven odnos do migrantov, kljub

temu da le-ti s seboj prinesejo svojo kulturo in navade. Ključno vprašanje varnosti v

soseskah nam je dalo vedeti, da so ljudje, ki se ponoči ne počutijo varno v svojih soseskah,

tudi bolj negativno naklonjeni migrantom.

Poleg izobrazbe imajo močan vpliv na odnos do migrantov tudi ekonomski dejavniki, kar se

je pokazalo predvsem v času ekonomske krize, ki je zajela celotno Evropo v letu 2007.

Hatton (2016) je proučeval mnenja ljudi iz dvajsetih evropskih držav, s pomočjo podatkov

zbranih v European Social Survey vse od leta 2002 do 2012, in ugotovil, da so bila mnenja

ljudi iz držav, ki jih je recesija boj prizadela tudi bolj negativna do migrantov. Prav tako je

ugotovil, da so bila bolj negativna pri odzivih na vprašanja povezana z ekonomskimi

dejavniki migracij. Glavna dejavnika, ki vplivata na mnenje o migrantih sta po njegovih

ugotovitvah delež tuje rojenih prebivalcev v državi in delež družbene koristi, ki se odraža v

skrbi za blaginjo države in je močno povezana s povečanjem proračunskih primanjkljajev v

tistih državah, ki jih je recesija najbolj prizadela. Tudi Freedman (2012) se je lotil podobne

raziskave, le da je zajel European Social Survey podatke iz leta 2007 in 2010, ter ugotovil,

32

da se je negativen odnos do migrantov v času ekonomske krize poglobil in da se je najbolj

povečal v državah z ogromnim dolgom in ne toliko v državah z visoko stopnjo

brezposelnosti. Najbolj se je negativen odnos do migrantov odražal pri proizvodnih

delavcih, opazil pa je spremembo na bolj negativen odnos tudi pri bolj izobraženih in podal

mnenje, da če bi se ekonomsko ogrožanje povečevalo, bi se negativen odnos do migrantov

še dalje krepil. Bridges in Mateut (2014) sta ugotovila, da se strah pred konkurenco na trgu

dela odraža predvsem v odnosu do migrantov iste rase. Tukaj lahko izpostavimo, da se

vsekakor odraža vidik zaželjenih in nezaželjenih migrantov. Ugotavljata tudi, da je pri

oblikovanju odnosa do imigrantov ključnega pomena rasa oziroma narodnost samih

migrantov. Več stika z migranti pomeni tudi bolj pozitiven odnos do imigrantov drugačnih

ras in narodnosti.

Vrednot, ki jih ljudje posedujemo, nikakor ne gre zanemariti, saj so pogoste prav vrednote

tiste, na podlagi katerih se izoblikuje naša osebnost, naše obnašanje in tudi mnenje.

Migranti, ki so sprejeli normativne standarde in večinske vrednote družbe sprejema, so bili

zaznani s strani družbe sprejema kot manj ogrožajoč dejavnik, kar je vodilo k boljšim

medskupinskim odnosom (Matera, Stefanile in Brown, 2015). Simbolično grožnjo

predstavljata dve vrednoti in sicer humanitaristični egalitarizem in konzervatizem. Pri temu

se pojavlja teorija, ki pravi, da ljudje s konzervativnimi vrednotami razvijejo negativen

odnos in predsodke do migrantov, ljudje z univerzalnimi vrednotami pa so nagnjeni k bolj

pozitivnem odnosu do migrantov. Obvladanje, moškost, močna razdalja, izogibanje

negotovosti (strah pred spremembami, novostmi) in kolektivizem so bile povezane s šibko

podporo politiki, ki vzpodbuja socialno sodelovanje oziroma soobstoj (Leong in Ward,

2006). Paas in Demidova (2014) sta naredila primerjavo odnosa do migrantov med

prebivalci Rusije in Estonije. Ugotovitve kažejo, da kljub nekaterim skupnim faktorjem, ki

vplivajo na odnos državljanov obeh držav do migrantov (npr. narodnostne manjšine, bolj

verni ljudje in ljudje z večjim prihodkom so bolj tolerantni do migrantov v obeh državah),

moramo vsako državo proučevati zase. Razlog so različne kulture, integracijski in migracijski

zakoni, na katere so ljudje navajeni in se z njimi tudi strinjajo, vsaj v večini.

33

Politika in mediji sooblikujejo mnenje in sam odnos do migrantov, zato ju kot taka ne gre

zanemarjati. Čeprav je imigracijska politika ustvarjena na podlagi večinske soglasnosti

oziroma večinskega javnega mnenja, pa je le-to področje še vedno premalo raziskano.

Rezultati raziskave so pokazali, da bolj kot je imigracijska politika vključevanja migrantov v

družbo sprejema Evropskih držav permisivna, manj so skupine migrantov zaznane kot

nevarnost za družbo (Schlueter, Meuleman in Davidov, 2013). Ugotovitve (Semyonov,

Raijman in Gorodzeisky, 2006) kažejo, da se z večanjem skupine migrantov, veča tudi

negativen odnos do migrantov. Večina ljudi, si svoje mnenje o migrantih ustvari na podlagi

poročanja iz medijev (Van Klingeren, 2014).

5.2 Ugotovitve raziskave »Migracije, integracija in multikulturnost –

kontekstualizacije sodobnih migracij skozi javno mnenje«

V magistrskem delu smo dali velik poudarek na rezultatih raziskave »Migracije, integracija

in multikulturnost – kontekstualizacije sodobnih migracij skozi javno mnenje«, avtorjev

Zavratnik, Kralj, Medarić in Simčič (2008). Raziskava je bila izvedena leta 2007 in glavni

poudarek je bil obravnavanje odnosa prebivalcev Slovenije do migrantov, migracij,

integracije in multikulturnosti. V nadaljevanju predstavljamo ključne podatke in glavne

ugotovitve raziskave.

Raziskava »Migracije, integracija in multikulturnost – kontekstualizacije sodobnih migracij

skozi javno mnenje« avtorjev Zavratnik, Kralj, Medarić in Simčič (2008) je bila izvedena v

jesenskem času leta 2007 na naključnem vzorcu polnoletnih prebivalcev Slovenije. V anketo

je bilo vključenih 838 respondentov, vzorec pa je bil glede na spol in starost anketirancev

reprezentativen.

Prvi sklop vprašanj se je nanašal na splošna stališča in ocene prebivalcev Slovenije do

migracij in samih migrantov. Respondenti so bili mnenja, da migranti, prosilci za azil ali

begunci predstavljajo problem za slovensko družbo, pri čemer je bilo opaziti, da anketiranci

z nižjo stopnjo izobrazbe v občutno večjem številu izražajo mnenje, da je tematika povezana

z migranti problem za družbo priseljevanja. Prav tako so prišli do ugotovitve, da

34

vključevanje migrantov na trg dela vzbuja pri prebivalcih Republike Slovenije vsaj delno

nelagodje in občutek ogroženosti.

Drugi sklop vprašanj se je navezoval na imigracijsko politiko, kjer je bil ogromen poudarek

na zaželenih in nezaželenih migrantih ter stopnji vzpodbujanja oziroma omejevanja

migracij. Rezultati so pokazali, da se glede na geografski položaj migrantov, anketiranci

nagibajo k omejevanju migracij. Na isti ravni bi bilo potrebno ohranjati le priseljevanje oseb

iz starih držav članic EU. Glede na status oseb, so bili prebivalci Slovenije mnenja, da je

potrebno priseljevanje nizko in srednje kvalificirane delovne sile, ohranjati na isti ravni,

medtem ko bi bilo treba vzpodbujati priseljevanje imigrantov slovenskega rodu nazaj v

Slovenijo, visoko kvalificirane delovne sile in tujih poslovnežev, ki bi bili pripravljeni vlagati

v slovensko gospodarstvo. Večinsko mnenje prebivalcev Republike Slovenije pa je, da bi

bilo treba omejevati priseljevanje beguncev in prosilcev za azil. Priseljevanje elit in

etnično/kulturno enakih se torej Slovencem zdi popolnoma sprejemljivo, še celo pozitivno.

Kar se tiče imigracijske politike se velika večina strinja, da bi jo bilo potrebno zaostriti, da bi

bili potrebni restriktivnejši ukrepi na področju migracijske politike in večji nadzor meja ter

selekcija oseb, ki želijo v državo vstopiti. Kljub temu pa so anketiranci podpirali trditev, da

bi si morala Slovenija prizadevati za odprto, strpno in multikulturno družbo ter da migranti

prispevajo k sooblikovanju multikulturnega okolja. Avtorji menijo, da je Sloveniji dobro

ujela shizofreni duh Evropske unije, ki se sicer zavzema za demokratično, strpno družbo, a

vseeno izraža podporo izvajanju represivnih in selektivnih imigracijskih politik, ki pogosto

niso v sozvočju s temeljnimi človekovimi pravicami in svoboščinami.

V sklopu vprašanj o socialni in etnični distanci so ugotavljali lokalno perspektivo dojemanja

sosesk glede na obstoječo etnično raznolikost ter socialno dinamiko ustvarjeno z novim

priseljevanjem, z velik poudarkom na že obstoječih osebnih, prijateljskih delovnih omrežij,

ki vključujejo ali ne vključujejo migrantov, kjer so ugotovili, da v kolikor bi ljudje bili soočeni

z migranti v realnih primerih v življenju jih ti v večini sploh ne bi motili.

Četrti sklop vprašanj se je nanašal na temo integracijskih politik, ki so vsekakor ključni

element migracijskih politik. Anketiranci so odgovarjali na vprašanja o odgovornosti države

35

in o institucijah, ki izvajajo oziroma naj bi bile odgovorne za izvajanje integracijske politike.

Govora je bilo tudi o družbenih označevalcih (vera, izobrazba ipd.) ter o

sprejemljivem/zaželenem obnašanju migrantov, ki že živijo v Sloveniji. Velik poudarek je bil

tudi na vprašanju ali državljani Republike Slovenije podpirajo strategijo asimilacije,

adaptacije, segregacije, začasnega dela ali takojšnje vrnitve migrantov v izvorne države.

Ugotovitve raziskave so pokazale, da se prebivalcem Republike Slovenije kot

najpomembnejši dejavnik za uspešno vključevanje migrantov v družbo zdi znanje

slovenskega jezika, dobra izobrazba in zaposlitev, najmanj pomembna dejavnika pa barva

kože in katoliška veroizpoved. Rasizmu so torej rekli odločen ne kot izredno pomembna

dejavnik pa sta se izkazala osnovni kazalec etnične/nacionalne identitete ter ekonomska

preskrbljenost oziroma skrb o posledicah za državo blaginje. Adaptacija pa se veliki večini

zdi najboljši način vključevanja migrantov v družbo oziroma najbolj zaželeno obnašanje

migrantov. Večina anketirancev se zavzema za to, da bi imeli priseljenci dostop do

zdravstvenega in socialnega zavarovanja ter da bi se lahko enakopravno vključevali na trg

dela.

V petem sklopu so ugotavljali vzorce mobilnosti oziroma glavne vzroke za morebitne

migracije prebivalcev Slovenije. Največji del med anketiranci, ki so pripravljeni migrirati, je

predvsem iskanje boljše zaposlitve ter študij. V zadnjem, šestem sklopu pa so zbrali

demografske podatke anketirancev (Zavratnik, Kralj, Medarić in Simčič, 2008).

Empirični podatki raziskave kažejo, da je odnos prebivalcev družbe sprejema do migrantov

tesno povezan z ekonomskim položajem v državi, ki določa večjo ali manjšo sprejemljivost,

zaželenost in toleriranje migrantov. V stališčih javnosti je zaznati dojemanje migrantov kot

grožnjo blaginji države, kulturi in vsemi ostalimi dejavniki, ki imajo kakršnokoli povezavo z

nacionalno identiteto (Zavratnik, 2011).

36

Empirična raziskava o odnosu državljanov Republike

Slovenije do migrantov in migracijske politike

6.1 Namen in cilji

Namen magistrskega dela je proučevati stališča državljanov Republike Slovenije do

migrantov in migracijske politike. Za potrebe magistrskega dela bomo opravili empirično

raziskavo med državljani Republike Slovenije, ki se bo nanašala na njihova mnenja o

migrantih, migracijski in posledično integracijski politiki.

Cilj raziskave je ugotoviti, kakšne so ocene in stališča državljanov Republike Slovenije do

migrantov, migracijske in posledično integracijske politike. Ugotavljali bomo, kakšen je

njihov odnos do migrantov in kakšno migracijsko politiko podpirajo. Predvsem nas bo

zanimalo ali migrante dojemajo kot problem in resno ekonomsko grožnjo ter ali se njihova

mnenja o integracijski politiki razlikujejo glede na demografske podatke. Zanimalo nas bo

tudi ali so se stališča državljanov Republike Slovenije glede migrantov in omejevanja

priseljevanja določenih kategorij migrantov od leta 2007 kaj spremenila. Na koncu bomo

ugotavljali ali ima stik z migranti kakršno koli povezavo s podpiranjem migracijske politike

varovanja pravic migrantov oziroma podpiranjem migracijske politike usmerjene k

varovanju družbe sprejema.

6.2 Opis vprašalnika

Vprašalnik o stališču državljanov Republike Slovenije do migrantov in migracijske politike je

sestavljen iz šestih delov. Prvi del zajema vprašanja o tem ali državljani Republike Slovenije

dojemajo migrante kot problem in resno ekonomsko grožnjo za družbo sprejema. Drugi del

vprašalnika se nanaša na zaželene in nezaželene migrante glede na državo izvora migrantov

in glede na njihov družbeni status. V tretjem delu so smiselno povezane trditve o migracijski

politiki. V četrtem delu so vprašanja o stiku z migranti v osebnem okolju. Peti del

vprašalnika je namenjen vprašanjem v povezavi z integracijsko politiko. Zadnji del

37

vprašalnika sestavljajo štiri demografska vprašanja in sicer o starosti, spolu, stopnji zadnje

pridobljene izobrazbe in zaposlitvenem statusu.

6.3 Opis postopka

Podatke, ki smo jih uporabili v raziskovalnem delu, smo zbirali s pomočjo vprašalnika. Čas

zbiranja podatkov je potekal od 27. avgusta 2017 do 6. septembra 2017. To časovno

obdobje smo izbrali, ker so se ljudje v večini že vrnili z dopusta in so ravno zaradi tega

razloga tudi bili bolj prisotni na družbenih omrežjih kot pa bi to bili v poletnem času.

Vprašalnik smo preko elektronske pošte in socialnega omrežja Facebook posredovali

znancem, ki so ga izpolnili in posredovali dalje svojim prijateljem in znancem. Skupaj smo

zbrali 147 ustrezno izpolnjenih vprašalnikov, kar je tudi naš končni vzorec.

6.4 Uporabljene metode

Za potrebe raziskovalne naloge smo uporabili metode kvantitativnega raziskovanja in sicer

metodo anketiranja, ki je uporabljena za pridobitev podatkov o stališču do migrantov in

migracijske politike. Opravili smo primarno statistično analizo in jo podkrepili s primerjalno

analizo, da smo ugotovili razlike pri odnosu do migrantov glede na obdobje 2007 in obdobje

2017. Z univariatnimi in multivariatnimi statističnimi metodami smo analizirali

spremenljivke, ki smo jih potrebovali pri preverjanju zastavljenih hipotez. Uporabili smo

dve različni multivariatni metodi. Pri testiranju četrte hipoteze smo uporabili

diskriminantno analizo, medtem ko smo pri testiranju pete hipoteze zmanjšali število

spremenljivk s pomočjo faktorske analize in pridobljene rezultate uporabili pri nadaljnji

analizi.

6.5 Populacija in vzorec

Podatki o stališču do migrantov in migracijske politike, uporabljeni v raziskovalnem delu, so

bili zbrani z anketiranjem, ki je potekalo na območju Republike Slovenije v obdobju od 27.

38

avgusta do 6. septembra 2017. Proučevano populacijo so predstavljale osebe starejše od

18 let, z državljanstvom Republike Slovenije.

V vzorec smo zajeli 147 prebivalcev Republike Slovenije, gre za poseben vzorec ljudi, ki so

sami izpolnili anketo. Tip vzorca ni verjetnostni, saj vsaka enota ni imela enako verjetnost

vključitve v vzorec, ker je tehnika zbiranja podatkov temeljila na metodi snežne kepe z

uporabo elektronske pošte in socialnih omrežij. Vzorec torej ni reprezentativen in

rezultatov analize vprašalnika ne moremo posploševati na populacijo. Zavedamo se, da je

vzorec majhen in ni reprezentativen, vendar za primerjavo s študijo iz leta 2007

uporabljamo to kot izhodišče za mnenje državljanov Republike Slovenije.

Tabela 6.1: Frekvenčna porazdelitev za spremenljivko spol

Frekvenca Odstotek Veljaven odstotek Kumulativni odstotek

Veljaven Moški 70 47,6 47,6 47,6

Ženska 77 52,4 52,4 100,0

Skupaj 147 100,0 100,0

Iz tabele 6.1 je razvidno, da je v anketi sodelovalo 70 (47,6 %) izpraševancev moškega spola

in 77 (52,4 %) ženskega spola.

Tabela 6.2: Opisna statistika za spremenljivko starost

N Veljavnih 147

Manjkajočih 0

Povprečna vrednost 35,57

Mediana 31,00

Modus 26

Najmanjša vrednost 19

Največja vrednost 73

39

Iz tabele 6.2 je razvidno, da je bila povprečna starost izpraševancev 35 let, najnižja starost

je bila 19 let, najvišja pa 73 let. Polovica izpraševancev je bilo mlajših od 31 let. Večina

izpraševancev je bilo starih 26 let. Vsi izpraševanci so odgovorili na vprašanje o starosti.

Za potrebe naše raziskovalne naloge smo z »bining« opcijo v programu SPSS razporedili

podatke o starosti izpraševancev v dva razreda, za enostavnejše preverjanje hipoteze 4. V

prvi starostni razred poimenovan »Mlajši od 44 let« smo določili osebe mlajše od 44 let,

medtem ko smo v drugi starostni razred poimenovan »Stari nad 44 let« določili osebe stare

44 let in več, kar prikazuje Tabela 6.3.

Tabela 6.3: Opisna statistika za spremenljivko starost (Binned)

Frekvenca Odstotek Veljaven

odstotek

Kumulativni

odstotek

Veljaven Mlajši od 44 let 112 76,2 76,2 76,2

Starejši od 44 let 35 23,8 23,8 100,0

Skupaj 147 100,0 100,0

Iz tabele 6.3 je razvidno, da spada v prvi starostni razred »Mlajši od 44 let« 112 (76,2 %)

vseh izprašancev, medtem ko v drugi starostni razred »Stari nad 44 let« spada 35 (23,8 %)

vseh izprašancev.

Tabela 6.4: Opisna statistika za spremenljivko izobrazba

Frekvenca Odstotek Veljaven

odstotek

Kumulativni

odstotek

Veljaven Osnovna šola ali manj 2 1,4 1,4 1,4

Poklicno izobraževanje ali

srednja šola 60 40,8 40,8 42,2

Višja šola, visoka šola,

univerzitetna izobrazba 68 46,3 46,3 88,4

Magisterij, doktorat 17 11,6 11,6 100,0

Skupaj 147 100,0 100,0

40

Iz tabele 6.4 je razvidno, da ima najmanj izpraševancev zadnjo pridobljeno izobrazbo

osnovno šolo ali manj in sicer le 2 (1,4 %). Podatek sicer ni presenetljiv, saj v Republiki

Sloveniji velik poudarek dajemo na izobrazbo in se večina odloči nadaljevati šolanje po

končani osnovni šoli. Nadalje v tabeli vidimo, da je le poklicno izobraževanje ali srednjo šolo

končalo 60 (40,8 %) izpraševancev, malce več pa jih ima uspešno zaključeno višjo ali visoko

šolo ali univerzitetno izobrazbo in sicer 68 (46,3 %) izpraševancev. 17 (11,6 %)

izpraševancev pa ima zadnjo pridobljeno izobrazbo magisterij ali doktorat.

Tabela 6.5: Opisna statistika za spremenljivko zaposlitveni status

Frekvenca Odstotek Veljaven

odstotek

Kumulativni

odstotek

Veljaven Zaposlen 92 62,6 62,6 62,6

Brezposeln 18 12,2 12,2 74,8

Upokojen 10 6,8 6,8 81,6

Dijak, študent 23 15,6 15,6 97,3

Gospodinja 2 1,4 1,4 98,6

Drugo:

Samozaposlen 2 1,4 1,4 100,0

Skupaj 147 100,0 100,0

V tabeli 6.5 je prikazan zaposlitveni status izpraševancev. Razberemo lahko, da je največ

izpraševancev zaposlenih in sicer kar 92 (62,6 %). Brezposelnih je 18 (12,2 %) izpraševancev,

status dijaka ali študenta pa ima 23 (15,6 %) izpraševancev. Med upokojenci je 10 (6,8 %)

izpraševancev, status gospodinje imata 2 (1,4 %) in status samozaposlenega prav tako 2

(1,4 %) izpraševanca.

6.6 Rezultati opisne in primerjalne statistike

Predstavili bomo rezultate opisne statistike naše raziskave in hkrati opravili primerjalno

analizo z rezultati raziskave »Migracije, integracija in multikulturnost – kontekstualizacije

sodobnih migracij skozi javno mnenje« avtorjev Zavratnik, Kralj, Medarić in Simčič (2008),

ki je bila izvedena v letu 2007.

41

Prvo je na vrsti vprašanje »Ali menite, da tematika, povezana z imigranti, prosilci za azil oz.

begunci, predstavlja problem za slovensko državo in družbo?«. Izpraševanci so odgovarjali

na treh nivojih, kjer je vrednost 1 predstavljala odgovor »Da, velik problem.«, vrednost 2

»Da, a le manjši problem.« in vrednost 3 »Ne, to sploh ni problem.«.

Tabela 6.6: »Ali menite, da tematika, povezana z imigranti, prosilci za azil oz. begunci, predstavlja

problem za slovensko državo in družbo?«

Leto 2017 Leto 2007

Frekvenca Odstotek Frekvenca Odstotek

Da, velik problem. 76 51,7 286 34,6

Da, a le manjši problem. 50 34,0 293 35,4

Ne, to sploh ni problem. 19 12,9 248 30,0

Brez odgovora. 2 1,4 0 0

Skupaj. 147 100,0 827 100,0

Tabela 6.6 prikazuje, da v letu 2017 več kot polovica izpraševancev 76 (51,7 %) meni, da

imigranti, prosilci za azil oz. begunci, predstavljajo velik problem za slovensko državo in

družbo. Mnenje, da-le ti predstavljajo manjši problem za slovensko državo in družbo je

izrazilo 50 (34 %) izpraševancev, medtem ko jih 19 (12,9 %) meni, da sploh ne predstavljajo

problema. Pri tem vprašanju 2 (1,4 %) izpraševanca nista podala odgovora. V letu 2007 so

mnenja o tem precej enakomerno porazdeljena, vseeno pa največ izpraševancev 286 (34,6

%) meni, da imigranti, prosilci za azil oz. begunci, predstavljajo velik problem za slovensko

državo in družbo.

42

Tabela 6.7: Imigrante potrebujemo, da zapolnijo tista delovna mesta, kjer je pomanjkanje

domačih delavcev.

Leto 2017 Leto 2007

Frekvenca Odstotek Frekvenca Odstotek

Veljaven Sploh NE soglašam. 72 49,0 178 21,3

NE soglašam. 35 23,8 122 14,5

Neopredeljen. 9 6,1 233 27,8

Soglašam. 21 14,3 178 21,2

Zelo soglašam. 10 6,8 126 15,1

Skupaj. 147 100,0 837 100,0

Tabela 6.7 nam prikazuje, da v letu 2017 skoraj polovica izpraševancev 72 (49 %) sploh ne

soglaša, da potrebujemo imigrante za zapolnitev delovnih mest, kjer primanjkuje domačih

delavcev. Če prištejemo zraven še tiste, ki ne soglašajo 35 (23,8 %), dobimo rezultat krepko

čez polovico izpraševancev, ki menijo da migrantov za zapolnjevanje delovnih mest ne

potrebujemo. Da soglašajo je odgovorilo 21 (14,3 %) izpraševancev in da zelo soglašajo le

10 (6,8 %) izpraševancev, kar je skupno 21,1 % vseh, ki soglašajo. Iz tabele 6.7 lahko

razberemo tudi, da je v letu 2007 odgovor »Sploh NE soglašam.« izbralo 178 (21,3 %)

izpraševancev in odgovor »NE soglašam.« 122 (14,5 %) izpraševancev. Da soglašajo je

pritrdilo 178 (21,2 %) izpraševancev in da zelo soglašajo 126 (15,1 %) izpraševancev, kar je

skupno 36,3 % vseh izpraševancev, ki soglašajo. To pomeni, da je v letu 2007 kar 15,2 % več

izpraševancev soglašalo, da potrebujemo imigrante za zapolnitev delovnih mest, kjer

primanjkuje domačih delavcev. Razlog bi lahko iskali v ekonomski krizi, ki je po letu 2008

zajela Slovenijo in močno povečala brezposelnost, kar državljani Slovenije občutijo še

dandanes.

43

Tabela 6.8: Zaradi imigrantov se znižuje cena delovni sili, ker migranti predstavljajo nelojalno

konkurenco (pripravljeni so delati za manjše plače).

Leto 2017 Leto 2007

Frekvenca Odstotek Frekvenca Odstotek

Veljaven Sploh NE soglašam. 13 8,8 93 11,1

NE soglašam. 38 25,9 97 11,7

Neopredeljen. 15 10,2 189 22,6

Soglašam. 47 32,0 205 24,5

Zelo soglašam. 34 23,1 251 30,0

Skupaj. 147 100,0 836 100,0

Naslednja trditev, ki pravi da se zaradi imigrantov znižuje cena delovni sili, ker migranti

predstavljajo nelojalno konkurenco (pripravljeni so delati za manjše plače) je v letu 2017

dobila popolno soglasje 34 (23,1 %) izpraševancev in soglasje 47 (32 %) izpraševancev,

skupno torej 55,1 %, kar lahko razberemo iz tabele 6.8. S trditvijo ne soglaša 38 (25,9 %)

izpraševancev in sploh ne soglaša 13 (8,8 %) izpraševancev, medtem ko je 15 (10,2 %)

izpraševancev neopredeljenih. V letu 2007 je bilo takšnih, ki soglašajo 205 (24,5 %) in

takšnih, ki zelo soglašajo 251 (30 %), kar je skupno 54, 5 % in s tem samo za 0,6 % manj kot

v letu 2017, torej so odgovori med obdobjema precej podobni.

Tabela 6.9: Bolj smiselno bi bilo vlagati v razvoj držav, iz katerih prihajajo tuji delavci, kot pa jih

zaposlovati pri nas.

Leto 2017 Leto 2007

Frekvenca Odstotek Frekvenca Odstotek

Veljaven Sploh NE soglašam. 46 31,3 148 17,9

NE soglašam. 17 11,6 160 19,3

Neopredeljen. 27 18,4 256 30,9

Soglašam. 36 24,5 129 15,6

Zelo soglašam. 21 14,3 135 16,3

Skupaj. 147 100,0 829 100,0

Iz tabele 6.9 lahko razberemo, da 46 (31,3 %) izpraševancev sploh ne soglaša s trditvijo, da

bi bilo bolj smiselno vlagati v razvoj držav iz katerih prihajajo tuji delavci kot pa jih

44

zaposlovati pri nas. S to trditvijo ne soglaša 17 (11,6 %) izpraševancev, 27 (18,4 %) je

neopredeljenih, soglaša 36 (24,5 %) izpraševancev in zelo soglaša 21 (14,3 %)

izpraševancev. Opazimo lahko, da je v letu 2007 bilo takšnih, ki sploh ne soglašajo 148 (17,9

%) in ne soglašajo 160 (19,3 %), kar je le za 5,7 % manj kot v letu 2017.

Tabela 6.10: Imigranti predstavljajo breme za slovenske davkoplačevalce.

Leto 2017 Leto 2007

Frekvenca Odstotek Frekvenca Odstotek

Veljaven Sploh NE soglašam. 9 6,1 136 16,6

NE soglašam. 26 17,7 122 14,9

Neopredeljen. 12 8,2 207 25,3

Soglašam. 37 25,2 194 23,7

Zelo soglašam. 63 42,9 160 19,5

Skupaj. 147 100,0 820 100,0

Ali imigranti predstavljajo breme za slovenske davkoplačevalce lahko preverimo v tabeli

6.10, iz katere razberemo, da jih s to trditvijo v letu 2017 kar 63 (42,9 %) zelo soglaša in 37

(25,2 %) soglaša, torej skupno 68,1 %. V letu 2007 je bil ta delež za kar 24,9 % manjši v

primerjavi z letom 2017, saj je soglašalo 194 (23,7 %) izpraševancev in zelo soglašalo 160

(19,5 %) izpraševancev.

Tabela 6.11: Imigranti odvzemajo delovna mesta lokalnemu prebivalstvu.

Leto 2017 Leto 2007

Frekvenca Odstotek Frekvenca Odstotek

Veljaven Sploh NE soglašam. 13 8,8 153 18,3

NE soglašam. 37 25,2 152 18,2

Neopredeljen. 25 17,0 177 21,1

Soglašam. 29 19,7 191 22,8

Zelo soglašam. 43 29,3 163 19,5

Skupaj. 147 100,0 836 100,0

Mnenja so pri trditvi, da imigranti odvzemajo delovna mesta lokalnemu prebivalstvu,

deljena. Iz tabele 6.11 razberemo, da 43 (29,3 %) vseh izpraševancev v letu 2017 zelo

45

soglaša s to trditvijo, 29 (19,7 %) jih soglaša, kar 25 (17 %) je neopredeljenih in 37 (25,2 %)

jih ne soglaša, medtem ko 13 (8,8 %) izpraševancev sploh ne soglaša. V skupnem seštevku

odstotkov torej približno polovica izpraševancev v letu 2017 soglaša s trditvijo, da imigranti

odvzemajo delovna mesta lokalnemu prebivalstvu. Tudi v letu 2007 je več izpraševancev

soglašalo s trditvijo, da imigranti odvzemajo delovna mesta lokalnemu prebivalstvu, kot pa

ji nasprotovalo.

Tabela 6.12: Zaželeni in nezaželeni migranti glede na državo izvora 2017

Omejevati Vzpodbujati Ohranjati na isti ravni

Frekvenca Odstotek Frekvenca Odstotek Frekvenca Odstotek

Iz starih držav članic

EU (EU 15). 39 26,5 33 22,4 75 51

Iz novih držav članic

EU (EU 2004, skupaj

s Slovenijo).

43 29,3 29 19,7 75 51

Iz novih držav članic

(EU 2007 - Romunija

in Bolgarija).

91 61,9 8 5,4 48 32,7

Iz območja nekdanje

Sovjetske zveze

(Rusija, Belorusija).

74 50,3 13 8,8 60 40,8

Iz območja nekdanje

Jugoslavije. 65 44,2 14 9,5 68 46,3

Iz Severne Amerike

(ZDA, Kanade). 53 36,1 28 19 66 44,9

Iz Azije. 88 59,9 10 6,8 49 33,3

Iz Južne in Srednje

Amerike. 79 53,7 9 6,1 59 40,1

Iz Afrike. 99 67,3 8 5,4 40 27,2

Iz Avstralije. 39 26,5 33 22,4 75 51

Veljavnih N. 147

Iz tabele 6.12 razberemo, da izpraševanci želijo omejevati migracije predvsem iz Afrike

(67,3 %), novih držav članic Evropske unije – Romunije in Bolgarije (61,9 %), Azije (59,9 %)

in Južne ter Srednje Amerike (53,7 %). Izpraševanci niso ravno naklonjeni vzpodbujanju

46

priseljevanja, saj se vsi odstotki gibljejo pod 25 %, sta pa največ odstotkov za vzpodbujanje

priseljevanja dobili Avstralija 33 (22,4 %) in stare države članice Evropske unije 33 (22,4 %).

Tabela 6.13: Zaželeni in nezaželeni migranti glede na državo izvora 2007

Omejevati Vzpodbujati Ohranjati na isti ravni

Frekvenca Odstotek Frekvenca Odstotek Frekvenca Odstotek

Iz starih držav članic

EU (EU 15). 292 35,3 98 11,9 437 52,8

Iz novih držav članic

EU (EU 2004, skupaj

s Slovenijo).

399 48,2 70 8,4 359 43,4

Iz novih držav članic

(EU 2007 - Romunija

in Bolgarija).

508 61,4 44 5,3 276 33,3

Iz območja nekdanje

Sovjetske zveze

(Rusija, Belorusija).

531 64,3 35 4,2 259 31,4

Iz območja nekdanje

Jugoslavije. 425 51,2 59 7,1 346 41,6

Iz Severne Amerike

(ZDA, Kanade). 385 47,0 92 11,2 341 41,7

Iz Azije. 539 65,7 29 3,5 253 30,8

Iz Južne in srednje

Amerike. 470 57,5 47 5,7 301 36,8

Iz Afrike. 500 60,9 41 5,0 280 34,1

Iz Avstralije. 400 48,9 94 11,5 324 39,6

Iz tabele 6.13 lahko razberemo, da je v letu 2007 večina izpraševancev menila, da bi bilo

potrebno omejevati priseljevanje ljudi. Izjemo lahko vidimo le pri kategoriji starih držav

članic Evropske unije, kjer je bilo kar 437 (52,8 %) izpraševancev mnenja, da bi bilo tovrstno

priseljevanje potrebno ohranjati na isti ravni. Izpraševanci želijo omejevati migracije

predvsem iz Azije (65,7 %), območja nekdanje Sovjetske zveze (64,3 %) in novih držav članic

Evropske unije – Romunije in Bolgarije (61,4 %).

47

Tabela 6.14: Zaželeni in nezaželeni glede na kategorije migracij 2017

Vzpodbujati Omejevati Ohranjati na isti ravni

Frekvenca Odstotek Frekvenca Odstotek Frekvenca Odstotek

Nizko in srednje

kvalificirana delovna sila,

ki bi pomagala zapolniti

primanjkljaj na

slovenskem trgu dela.

39 26,5 51 34,7 57 38,8

Visoko kvalificirana

delovna sila, ki bi

pomagala zapolniti

primanjkljaj na

slovenskem trgu dela.

77 52,4 37 25,2 33 22,4

Tuji poslovneži, ki bi

investirali v slovensko

gospodarstvo.

100 68 24 16,3 22 15

Begunci (tj. osebe, ki

bežijo zaradi vojaških

konfliktov).

17 11,6 78 53,1 50 34

Prosilci za politični azil (tj.

osebe, ki bežijo zaradi

strahu pred osebnim

preganjanjem).

25 17 79 53,7 42 28,6

Družinski člani oseb, ki jim

je bil podeljen status

begunca.

29 19,7 79 53,7 38 25,9

Družinski člani

imigrantov, ki že živijo v

Sloveniji.

32 21,8 73 49,7 42 28,6

Priseljenci slovenskega

porekla iz tujine. 65 44,2 24 16,3 58 39,5

Tabela 6.14 nam prikazuje v kolikšni meri izpraševanci menijo, da bi bilo potrebno

vzpodbujati, omejevati ali ohranjati na isti ravni priseljevanje različnih kategorij migrantov.

Največ izpraševancev bi vzpodbudilo priseljevanje tujih poslovnežev, ki bi investirali v

slovensko gospodarstvo (68 %), visoko kvalificirane delovne sile, ki bi pomagala zapolniti

primanjkljaj na slovenskem trgu dela (52,4 %) in priseljencev slovenskega porekla iz tujine

48

(44,2 %). Prosilci za politični azil (53,7 %) in družinski člani oseb, ki jim je bil podeljen status

begunca (53,7 %), takoj za tem pa tudi begunci (53,1 %) so po mnenju izpraševancev

kategorije migrantov, ki bi jih bilo potrebno omejevati.

Tabela 6.15: Zaželeni in nezaželeni glede na kategorije migracij 2007

Vzpodbujati Omejevati Ohranjati na isti ravni

Frekvenca Odstotek Frekvenca Odstotek Frekvenca Odstotek

Nizko in srednje

kvalificirana delovna sila,

ki bi pomagala zapolniti

primanjkljaj na trgu dela.

159 19,1 309 37,1 366 43,9

Visoko kvalificirana

delovna sila, ki bi

pomagala zapolniti

primanjkljaj na trgu dela.

444 53,4 177 21,3 210 25,2

Tuji poslovneži, ki bi

investirali v slovensko

gospodarstvo.

401 48,3 229 27,6 200 24,1

Begunci (tj. osebe, ki

bežijo zaradi vojaških

konfliktov).

60 7,2 441 53,2 328 39,6

Prosilci za politični azil (tj.

osebe, ki bežijo zaradi

strahu pred osebnim

preganjanjem).

71 8,5 394 47,5 364 43,9

Družinski člani oseb, ki jim

je bil podeljen status

begunca.

111 13,5 349 42,3 365 44,2

Družinski člani

imigrantov, ki že živijo v

Sloveniji.

119 14,5 312 37,8 392 47,7

Priseljenci slovenskega

porekla iz tujine (imigranti

slovenskega rodu). 393 47,2 152 18,3 288 34,6

Tabela 6.15 nam prikazuje v kolikšni meri izpraševanci iz leta 2007 menijo, da bi bilo

potrebno vzpodbujati, omejevati ali ohranjati na isti ravni priseljevanje različnih kategorij

49

migrantov. Največ izpraševancev bi vzpodbudilo priseljevanje visokokvalificirane delovne

sile ki bi pomagala zapolniti primanjkljaj na slovenskem trgu dela (53,4 %), tujih

poslovnežev, ki bi investirali v slovensko gospodarstvo (48,3 %) in priseljencev slovenskega

porekla iz tujine (47,2 %). Begunci (53,2 %), prosilci za politični azil (47,5 %) in družinski člani

oseb, ki jim je bil podeljen status begunca (42,3 %) so po mnenju izpraševancev iz leta 2007

tiste kategorije migrantov, ki bi jih bilo potrebno omejevati. Torej se mnenja o tem, katere

kategorije migrantov so zaželene in katere nezaželene niso bistveno spremenile v desetih

letih.

Tabela 6.16: Slovenija bi morala zaostriti imigracijsko in azilno politiko (tj. postaviti strožje pogoje

in merila za priseljevanje tujcev.

Leto 2017 Leto 2007

Frekvenca Odstotek Frekvenca Odstotek

Veljaven Sploh se NE strinjam. 6 4,1 84 10,1

Se NE strinjam. 27 18,4 72 8,6

Se niti strinjam niti ne

strinjam. 10 6,8 245 29,4

Se strinjam. 41 27,9 212 25,5

Se popolnoma

strinjam. 63 42,9 221 26,5

Skupaj. 147 100,0 834 100,0

Zanimalo nas je tudi ali bi Slovenija morala zaostriti imigracijsko in azilno politiko, torej

postaviti strožje pogoje in merila za priseljevanje tujcev. Iz tabele 6.16 lahko razberemo, da

se izpraševanci v letu 2017 v veliki večini strinjajo 41 (27,9 %) in popolnoma strinjajo 63

(42,9 %) z navedeno trditvijo. Razlog bi lahko iskali v bližnjih dogodkih velikega prihoda

beguncev in drugih migrantov na območje Slovenije, ko se država in njeni organi niso znali

primerno zorganizirati in ukrepati. Nekoliko manjši odstotek izpraševancev iz leta 2007 se

je s to trditvijo strinjalo 212 (25,5 %) in popolnoma strinjalo 221 (26,5 %), vendar je vseeno

tudi v njihovih odgovorih zaznati, da se nagibajo k bolj strogi migracijski politiki.

50

Tabela 6.17: Imigranti pripomorejo k oblikovanju multikulturnega okolja in sobivanja v državi.

Leto 2017 Leto 2007

Frekvenca Odstotek Frekvenca Odstotek

Veljaven Sploh se NE strinjam. 39 26,5 108 13,0

Se NE strinjam. 36 24,5 153 18,4

Se niti strinjam niti ne

strinjam. 19 12,9 257 31,0

Se strinjam. 35 23,8 204 24,5

Se popolnoma

strinjam. 18 12,2 108 13,0

Skupaj. 147 100,0 830 100,0

S trditvijo, da imigranti pripomorejo k oblikovanju multikulturnega okolja in sobivanja v

državi, se v letu 2017 v večinskem deležu ne strinjajo. Iz tabele 6.17 namreč razberemo, da

je odgovor »Se NE strinjam.« izbralo 36 (24,5 %) izpraševancev in odgovor »Sploh se NE

strinjam.« 39 (26,5 %) izpraševancev. V letu 2007 so bila mnenja o tem precej deljena. Kar

257 (31 %) izpraševancev je bilo neopredeljenih, strinjalo in popolnoma strinjalo se jih je

37,5 % in odstotek tistih, ki se s trditvijo niso strinjali, je bil v skupnem seštevku 31,4 %.

Ugotovimo, da je odstotek in pol razlike pri strinjanja z zgoraj navedeno trditvijo med

obdobjema. Vsekakor pa je odstotek ne strinjanja med obdobjema bistveno večji.

Tabela 6.18: Slovenija bi si morala prizadevati za odprto, strpno in multikulturno družbo.

Leto 2017 Leto 2007

Frekvenca Odstotek Frekvenca Odstotek

Veljaven Sploh se NE strinjam. 28 19,0 25 3,1

Se NE strinjam. 23 15,6 54 6,4

Se niti strinjam niti ne

strinjam. 20 13,6 224 26,9

Se strinjam. 35 23,8 287 34,5

Se popolnoma

strinjam. 41 27,9 242 29,1

Skupaj. 147 100,0 832 100,0

51

Tudi naslednja trditev je bila povezana s sobivanjem in kulturo, le da se je ta glasila:

»Slovenija bi si morala prizadevati za odprto, strpno in multikulturno družbo.« V tabeli 6.18

vidimo, da so odgovori obeh obdobij precej podobno razdeljeni. V letu 2017 se s tem strinja

35 (23,8 %) izpraševancev in popolnoma strinja 41 (27, 9%) izpraševancev torej skupno več

kot polovica vseh. Tudi v letu 2007 se v večinskem deležu s to trditvijo strinjajo, saj jih je

strinjane izrazilo 287 (34,5 %) izpraševancev in popolno strinjanje 242 (29,1 %)

izpraševancev. Izredno zanimivo je, da je želja po odprti in strpni družbi prisotna pri

izpraševancih, hkrati pa želijo bolj restriktivno politiko priseljevanja s katero bi omejili

prihod kulturno različnih ljudi.

Tabela 6.19: Če želi država zmanjšati napetosti v družbi, bi morala ustaviti priseljevanje.

Leto 2017 Leto 2007

Frekvenca Odstotek Frekvenca Odstotek

Veljaven Sploh se NE strinjam. 17 11,6 115 13,8

Se NE strinjam. 31 21,1 184 22,1

Se niti strinjam niti ne

strinjam. 27 18,4 252 30,3

Se strinjam. 37 25,2 163 19,5

Se popolnoma

strinjam. 35 23,8 119 14,2

Skupaj. 147 100,0 834 100,0

V tabeli 6.19 lahko razberemo mnenja o tem, da bi se priseljevanje moralo ustaviti v kolikor

bi država želela zmanjšati napetosti v družbi. Izpraševanci v letu 2017 se z navedenim v

veliki meri strinjajo 37 (25,2 %) in popolnoma strinjajo 35 (23,8 %). Mnenja o tem pa so bila

pri izpraševancih v letu 2007 precej deljena in enakomerno porazdeljena med tistimi, ki se

strinjajo, neopredeljenimi in tistimi, ki se ne strinjajo. Vsekakor je glede na rezultate moč

opaziti, da bi v obdobju 2017 več ljudi skušalo ustaviti priseljevanje, saj je odstotek kar za

15,2 % višji pri odgovorih »Se strinjam« in »Se popolnoma strinjam« v primerjavi z

obdobjem 2007.

52

Tabela 6.20: Imigranti so obiskovalci v novih družbenih okoljih, torej so tujci, zato ne morejo

zahtevati enakih pravic kot prebivalci, ki so v Sloveniji že od nekdaj.

Leto 2017 Leto 2007

Frekvenca Odstotek Frekvenca Odstotek

Veljaven Sploh se NE strinjam. 13 8,8 81 9,8

Se NE strinjam. 20 13,6 104 12,6

Se niti strinjam niti ne

strinjam. 17 11,6 192 23,1

Se strinjam. 41 27,9 233 28,0

Se popolnoma

strinjam. 56 38,1 220 26,5

Skupaj. 147 100,0 831 100,0

V tabeli 6.20 opazimo, da so izpraševanci v letu 2017 v večini izrazili soglasje izjavi, da so

migranti tujci in zato ne morejo zahtevati enakih pravic kot prebivalci, ki so v Sloveniji že od

nekdaj. S to izjavo se strinja 41 (27,9 %) in popolnoma strinja 56 (38,1 %) vseh

izpraševancev, kar krepko presega večinski delež. Ugotovitve iz leta 2007 niso nič kaj

drugačne, saj se 233 (28,0 %) strinja in 220 (26,5 %) popolnoma strinja z navedeno trditvijo.

Z analizo naslednjega vprašanja, želimo ugotoviti sam stik prebivalcev države z migranti.

Tabela 6.21: Ali imate med vašimi osebnimi prijatelji osebe, ki so se v Slovenijo priselile iz tujine?

Frekvenca Odstotek Frekvenca Odstotek

Veljaven Da, precej jih imam. 24 16,3 94 11,3

Da, nekaj jih imam. 76 51,7 435 52,0

Ne, nobenega nimam. 47 32,0 308 36,7

Skupaj 147 100,0 837 100,0

Zanimalo nas je ali imajo izpraševanci med svojimi osebnimi prijatelji osebe, ki so se v

Slovenijo priselile iz tujine, kar lahko razberemo iz tabele 6.21. Tu je med obdobjem 2017

in 2007 opaziti podoben odstotek tistih, ki imajo in tistih, ki nimajo prijatelje, ki so se v

Slovenijo priselili iz tujine. V letu 2007 je na odgovor, da nima prijateljev, ki bi se v Slovenijo

53

priselili iz tujine podalo 47 (32 %) izpraševancev, medtem pa jih izredno velik delež 76 (51,7

%) ima nekaj prijateljev priseljenih v Slovenijo in 24 (16,3 %) ima kar precej prijateljev, ki so

se v Slovenijo priselili iz tujine. V letu 2007 ima prav tako največji delež izpraševancev nekaj

prijateljev, ki so se priselili v Slovenijo 435 (52 %), 308 (36,7 %) pa nobenega.

Tabela 6.22: Večina beguncev in iskalcev azila želi le izboljšati svoj ekonomski položaj (tj.

ekonomski migranti).

Leto 2017 Leto 2007

Frekvenca Odstotek Frekvenca Odstotek

Veljaven Sploh se NE strinjam. 14 9,5 47 5,6

Se NE strinjam. 25 17,0 63 7,5

Se niti strinjam niti ne

strinjam. 19 12,9 166 19,9

Se strinjam. 50 34,0 260 31,2

Se popolnoma

strinjam. 39 26,5 298 35,8

Skupaj. 147 100,0 833 100,0

Tabela 6.22 prikazuje, da se izpraševanci iz leta 2017 v večini strinjajo 50 (34 %) in

popolnoma strinjajo 39 (26,5 %) s trditvijo, da želijo begunci in ostali migranti le izboljšati

svoj ekonomski položaj. Precej podobni odgovori so bili pri izpraševancih iz leta 2007, kjer

se je z zgoraj navedeno trditvijo strinjalo 260 (31,2 %) izpraševancev in popolnoma strinjalo

298 (35,8 %) izpraševancev. Pri obeh obdobjih je torej opaziti posploševanje na vse

migrante, da gredo v tuje države resnično samo zaradi izboljšanja svojega ekonomskega

statusa, ne pa zaradi negotovih razmer, ki jih pestijo v njihovih državah. Odstotek je v letu

2007 sicer za 6,5 % večji kot v letu 2017, vseeno pa smo pričakovali še manjši odstotek od

izpraševancev v letu 2017. Izredno veliko beguncev in drugih migrantov, ki so prečkali

Slovenijo je bilo namreč iz držav kot je npr. Sirija, kjer je vsem dobro znano dejstvo kakšne

grozote in negotovosti se v tamkajšnjih državah dogajajo.

54

Tabela 6.23: V času obravnave njihovih prošenj bi država prosilcem za status begunca, azilanta

morala dovoliti, da si najdejo delo.

Leto 2017 Leto 2007

Frekvenca Odstotek Frekvenca Odstotek

Veljaven Sploh se NE strinjam. 19 12,9 145 17,3

Se NE strinjam. 28 19,0 161 19,3

Se niti strinjam niti ne

strinjam. 29 19,7 239 28,7

Se strinjam. 50 34,0 184 22,0

Se popolnoma

strinjam. 21 14,3 106 12,8

Skupaj. 147 100,0 835 100,0

Iz tabele 6.23 lahko razberemo, da se v letu 2017 s tem, da si v času obravnave prošenj o

sprejetju azila oziroma legalnem statusu begunca le-ti najdejo delo, strinja 50 (34 %) in

popolnoma strinja 21 (14,3 %) izpraševancev. Tudi v letu 2007 strinjanje ni doseglo ravno

visokega deleža, saj se je s tem strinjalo 184 (22 %) in popolnoma strinjalo 106 (12,8 %)

vseh izpraševancev.

Tabela 6.24: Beguncem in azilantom, ki jim je bilo odobreno bivanje v Sloveniji, bi moralo biti

dovoljeno, da s seboj pripeljejo ožje družinske člane.

Leto 2017 Leto 2007

Frekvenca Odstotek Frekvenca Odstotek

Veljaven Sploh se NE strinjam. 36 24,5 145 17,3

Se NE strinjam. 30 20,4 161 19,3

Se niti strinjam niti ne

strinjam. 17 11,6 239 28,7

Se strinjam. 45 30,6 184 22,0

Se popolnoma

strinjam. 19 12,9 106 12,8

Skupaj. 147 100,0 835 100,0

Iz tabele 6.24 razberemo, da se je 45 (30,6 %) izpraševancev leta 2017 strinjalo in 19 (12,9

%) popolnoma strinjalo, da bi moralo biti beguncem in drugim migrantom, ki jim je bilo

55

odobreno bivanje v Sloveniji tudi dovoljeno, da s seboj pripeljejo ožje družinske člane. Leta

2007 pa se je s tem strinjalo 184 (22 %) in popolnoma strinjalo 106 (12,8 %) izpraševancev,

kar je za 8,7 % manj. Torej se je solidarnost glede tega v desetih letih vsaj malce izboljšala.

Kljub temu je rezultat zaskrbljujoč, saj se v letu 2017 približno isti odstotek vseh

izpraševancev s tem ne strinja.

Tabela 6.25: Slovenska država bi morala najprej poskrbeti za socialno varnost in blagostanje

slovenskega prebivalstva in šele nato zagotavljati pomoč imigrantom.

Leto 2017 Leto 2007

Frekvenca Odstotek Frekvenca Odstotek

Veljaven Sploh se NE strinjam. 4 2,7 25 3,0

Se NE strinjam. 13 8,8 44 5,3

Se niti strinjam niti ne

strinjam. 19 12,9 120 14,4

Se strinjam. 30 20,4 157 18,7

Se popolnoma

strinjam. 81 55,1 490 58,6

Skupaj. 147 100,0 836 100,0

Slovenija zna stopiti skupaj in pomagati svojim ljudem, kar se še kako dobro vidi pri

rezultatih trditve, da bi Slovenska država morala najprej poskrbeti za socialno varnost in

blagostanje slovenskega prebivalstva in šele nato zagotavljati pomoč imigrantom. Tako v

letu 2007 kot tudi v letu 2017 se velika večina s tem strinja. V tabeli 6.25 je jasno prikazano,

da se s to trditvijo v letu 2017 strinja kar 30 (20,4 %) in popolnoma strinja 81 (55,1 %)

izpraševancev. Odstotki so visoki tudi pri rezultatih iz obdobja 2007, kjer se s trditvijo strinja

157 (18,7 %) in popolnoma strinja 490 (58,6 %) vseh izprašancev.

56

Tabela 6.26: Osebe, ki nelegalno prestopijo slovensko mejo, bi morali nemudoma deportirati, ne

glede na to, ali prosijo za status begunca ali azilanta.

Leto 2017 Leto 2007

Frekvenca Odstotek Frekvenca Odstotek

Veljaven Sploh se NE strinjam. 11 7,5 94 11,3

Se NE strinjam. 32 21,8 112 13,6

Se niti strinjam niti ne

strinjam. 23 15,6 237 28,7

Se strinjam. 25 17,0 141 17,0

Se popolnoma

strinjam. 56 38,1 244 29,4

Skupaj. 147 100,0 828 100,0

Zanimalo nas je ali bi državljani Republike Slovenije zajeti v našem vzorcu, osebe, ki

nelegalno prestopijo slovensko mejo, takoj deportirali, ne glede na to, ali bi zaprosili za

status begunca ali azilanta. Opažamo, da je bilo v letu 2007 več neopredeljenih pri soočanju

s tovrstno situacijo, a so zaskrbljujoči predvsem odstotki obeh obdobij pri strinjanju s to

izjavo. V letu 2017 se je s samo izjavo strinjalo 25 (17 %) in popolnoma strinjalo 56 (38,1 %)

vseh izprašanih, kar je skupno več kot polovica vseh. V letu 2007 opazimo, da se je z izjavo

strinjalo 141 (17 %) in popolnoma strinjalo 244 (29,4 %) vseh izprašanih, kar je skupno 46,4

% vseh izprašanih, torej malo manj kot polovica kot lahko vidimo v tabeli 6.26.

57

Tabela 6.27: Imigranti pomenijo breme za socialno državo, ker se priselijo skupaj z velikimi

družinami, ki prejemajo državne pomoči.

Leto 2017 Leto 2007

Frekvenca Odstotek Frekvenca Odstotek

Veljaven Sploh se NE strinjam. 7 4,8 50 6,0

Se NE strinjam. 22 15,0 72 8,7

Se niti strinjam niti ne

strinjam. 16 10,9 206 24,7

Se strinjam. 45 30,6 248 29,8

Se popolnoma

strinjam. 57 38,8 257 30,9

Skupaj. 147 100,0 834 100,0

Tabeli 6.27 vidimo prikazana mnenja o tem ali migranti pomenijo breme za socialno

državo, že zaradi samega vidika, ker se priselijo skupaj z velikimi družinami, ki prejemajo

državne pomoči. S trditvijo se jih je v letu 2017 popolnoma strinjalo 57 (38,8 %) in strinjalo

45 (30,6 %) vseh izprašanih, torej skupno kar 69,4 % vseh izprašanih. V letu 2007 se jih je s

trditvijo popolnoma strinjalo 257 (30,9 %) in strinjalo 248 (29,8 %) vseh izprašanih, torej

skupno 60,7 % vseh izprašanih, kar je sicer nekoliko manjši odstotek kot v primerjavi z letom

2017, a vseeno dokaj visok.

Tabela 6.28: Na račun priseljencev se povečuje kriminaliteta.

Leto 2017 Leto 2007

Frekvenca Odstotek Frekvenca Odstotek

Veljaven Sploh se NE strinjam. 16 10,9 65 7,8

Se NE strinjam. 23 15,6 99 11,9

Se niti strinjam niti ne

strinjam. 19 12,9 221 26,5

Se strinjam. 44 29,9 250 30,1

Se popolnoma

strinjam. 45 30,6 197 23,7

Skupaj. 147 100,0 832 100,0

58

V letu 2017 se s trditvijo, da se zaradi priseljencev povečuje kriminaliteta strinja 44 (29,9

%) in popolnoma strinja 45 (30,6 %) vseh izprašanih, izredno majhen pa je delež tistih, ki se

s tem ne strinjajo, kar je dobro razvidno v tabeli 6.28. Tudi v letu 2007 je več izpraševancev

pritrdilo temu, da se zaradi priseljencev povečuje kriminaliteta, saj se je popolnoma

strinjalo s tem 197 (23,7 %) in strinjalo 250 (30,1 %) vseh izpraševancev. Razlika, ki se nagiba

k strinjanju s trditvijo, da se kriminaliteta zaradi priseljencev povečuje, je med obdobjema

le 6,7 %. Sklepamo, da so izpraševanci obdobja 2017 zaradi dogajanj v Evropi (teroristični

napadi) in vpliva nedavnih dogodkov v Sloveniji (prihod beguncev in drugih migrantov) pod

vtisom, da je ravno zaradi migrantov več nemira in kriminalnih dejanj. Zanimivo pa je, da je

bilo tudi več kot polovica izpraševancev obdobja 2007 takšnega mnenja.

Tabela 6.29: Religija imigrantov je ovira pri vključevanju imigrantov v prevladujoče krščanske

zahodne družbe.

Leto 2017 Leto 2007

Frekvenca Odstotek Frekvenca Odstotek

Veljaven Sploh se NE strinjam. 17 11,6 109 13,3

Se NE strinjam. 15 10,2 140 17,0

Se niti strinjam niti ne

strinjam. 22 15,0 286 34,8

Se strinjam. 38 25,9 175 21,3

Se popolnoma

strinjam. 55 37,4 112 13,6

Skupaj. 147 100,0 822 100,0

Iz tabele 6.29 razberemo, da se v letu 2017 kar nekaj izpraševancev 55 (37,4 %) popolnoma

strinja in 38 (25,9 %) strinja, da religija migrantov predstavlja oviro pri vključevanju v

prevladujoče krščanske zahodne družbe. V letu 2007 so mnenja o tem, da je religija

migrantov ovira pri vključevanju v družbo, precej deljena. Največ jih je ostalo

neopredeljenih, kar 286 (34,8 %) vseh izprašanih, slaba tretjina pa se jih s trditvijo strinja.

Razlog za višji odstotek strinjanja v obdobju 2017 s trditvijo, da religija migrantov

predstavlja oviro pri vključevanju v zahodne družbe, bi lahko iskali med drugim tudi v temu,

da so begunci in drugi migranti, ki v zadnjem obdobju prihajajo v Evropske države pretežno

59

islamske vere. Izpraševanci v obdobju 2007 se s pojavom povečanega priseljevanja ljudi

islamske vere niso srečevali v tako velikem številu kot so se izpraševanci v obdobju okoli

leta 2017.

Tabela 6.30: V globalnem svetu naj bodo meje za kapital, ideje in ljudi enako odprte.

Leto 2017 Leto 2007

Frekvenca Odstotek Frekvenca Odstotek

Veljaven Sploh se NE strinjam. 13 8,8 36 4,4

Se NE strinjam. 30 20,4 40 4,9

Se niti strinjam niti ne

strinjam. 36 24,5 235 28,4

Se strinjam. 41 27,9 281 33,9

Se popolnoma

strinjam. 27 18,4 237 28,5

Skupaj. 147 100,0 830 100,0

Tabela 6.30 nam prikazuje, da se v letu 2017, 41 (27,9 %) izpraševancev strinja in 27 (18,4

%) izpraševancev popolnoma strinja, da bi morale biti meje za kapital, ideje in ljudi enako

odprte. Prav tako večina anketiranih iz leta 2007 podpira trditev, da naj bodo meje vse

enako odprte, saj se jih 281 (33,9 %) strinja in 237 (28,5 %) popolnoma strinja. Opazimo pa

lahko dosti več nestrinjanja s to izjavo v obdobju 2017 kot v primerjavi z obdobjem 2007.

60

Tabela 6.31: Mobilnost ljudi je potrebno omejiti, sicer bo Evropa ‘preplavljena’ in bo izgubila svojo

kulturno identiteto.

Leto 2017 Leto 2007

Frekvenca Odstotek Frekvenca Odstotek

Veljaven Sploh se NE strinjam. 14 9,5 93 11,2

Se NE strinjam. 31 21,1 99 11,9

Se niti strinjam niti ne

strinjam. 17 11,6 271 32,6

Se strinjam. 41 27,9 221 26,6

Se popolnoma

strinjam. 44 29,9 147 17,7

Skupaj. 147 100,0 831 100,0

Da je mobilnost ljudi treba omejiti, zaradi ohranjanja kulturne identitete Evrope, se v letu

2017 popolnoma strinja 44 (29,9 %) in strinja 41 (27,9 %) vseh izprašanih, torej več kot

polovica v skupnem seštevku. Iz tabele 6.31 razberemo, da se je tudi dokaj veliko število

ljudi iz leta 2007 s trditvijo strinjalo 221 (26,6 %) in popolnoma strinjalo 147 (17,7 %)

izprašanih, izredno velik delež pa jih je ostalo neopredeljenih 271 (32,6 %).

Tabela 6.32: »Kako naj po vašem mnenju ravnajo priseljenci, ki že dalj časa živijo v Sloveniji?«

Leto 2017 Leto 2007

Frekvenca Odstotek Frekvenca Odstotek

Naučijo naj se slovenskega jezika in navad in jih sprejmejo za svoje ter opustijo svojo kulturo (tj. asimilacija).

34 23,1 66 7,9

Naučijo naj se slovenskega jezika in navad ter

v domačem okolju ohranjajo svoj jezik in

kulturo (tj. adaptacija).

99 67,3 691 82,8

Ohranijo naj svoj jezik in kulturo ter živijo sami

zase (tj. segregacija). 1 ,7 6 0,7

Naj se začasno prilagodijo slovenski kulturi in

življenju in delajo tu za krajši čas, nato naj se

vrnejo domov.

13 8,8 72 8,7

Skupaj 147 100,0 834 100,0

61

V tabeli 6.32 vidimo mnenja izpraševancev o najbolj primernem ravnanju priseljencev na

območju države. Brez dvoma, tako v letu 2017 kot tudi v letu 2007, večina izpraševancev

meni, da bi bilo najbolj zaželeno, da se migranti naučijo slovenskega jezika in navad ter le v

domačem okolju ohranjajo svoj jezik in kulturo. Vsekakor pa je zanimivo, da jih je v letu

2017 kar 34 (23,1 %) mnenja, da naj se migranti naučijo slovenskega jezika in navad, jih

sprejmejo za svoje ter opustijo svojo kulturo, kar nakazuje na dejstvo, da ne želijo, da bi

bila kultura migrantov kakor koli prisotna na slovenskih tleh.

Tabela 6.33: »V kolikšni meri so po vašem mnenju naslednji dejavniki pomembni za uspešno

vključevanje imigrantov v slovensko družbo?«

Leto 2017 Leto 2007

Odstotek Odstotek

Katoliška veroizpoved. 26,5 26,0

Izhajanje iz podobnega kulturnega

okolja, kot je slovensko. 59,9 59,6

Znanje slovenskega jezika. 87,2 87,2

Pridobitev slovenskega

državljanstva. 51 63,2

Poroka s Slovencem/Slovenko. 11,6 36,5

Prijatelji slovenske narodnosti. 65,3 46,2

Možnost politične participacije. 35,4 36,9

Zaposlitev. 88,4 75,2

Dobra izobrazba. 74,2 75,3

Barva kože (belec). 14,3 7,6

Iz tabele 6.33 razberemo kumulativni delež odgovorov »je pomembno/je zelo pomembno«

in izvemo, kateri dejavniki se izpraševancem tako v letu 2017 kot tudi v letu 2007 zdijo

najbolj pomembni za uspešno vključevanje imigrantov v slovensko družbo. Med tri

najpomembnejše v letu 2017 spadajo zaposlitev (88,4 %), znanje slovenskega jezika (87,2

%) in dobra izobrazba (74,2 %), najmanj pomemben dejavnik pa je poroko s

Slovencem/Slovenko (11,6 %). V letu 2007 so bili med prvimi tremi dejavniki popolnoma

isti kot v letu 2007, najmanj pomemben dejavnik v letu 2007 pa je bila barva kože (7,6 %).

62

Tabela 6.34: Imigrantom, ki legalno prebivajo v Sloveniji, bi morali omogočiti ...

Leto 2017 Leto 2007

Odstotek Odstotek

Enakopravno vključevanje na

slovenski trg dela. 57,8 57,3

Možnost šolanja v njihovem

jeziku. 10,8 11,9

Dostop do zdravstvenega in

socialnega zavarovanja. 63,9 75,4

Dostop do socialnih stanovanj. 34 34,2

Dostop do stanovanjskih posojil. 44,3 45,8

Vključevanje in dejavnost v

kulturnem življenju. 72,1 70,7

Vključevanje in dejavnost v

političnem življenju. 40,8 43,7

V tabeli 6.34 vidimo kumulativni delež odgovorov »strinjam se/se popolnoma strinjam« pri

trditvah povezanimi z dejavniki, ki bi jih izpraševanci omogočili migrantov, ki legalno

prebivajo v Sloveniji. V letu 2017 bi izpraševanci v največji meri migrantom omogočili

udejstvovanje v kulturnih dejavnostih (72, 1 %) in dostop do zdravstvenega in socialnega

zavarovanja (63,9 %), medtem ko bi jim najmanj želeli zagotoviti možnost šolanja v

njihovem jeziku (10,8 %). Ista podoba se kaže tudi pri rezultatih odgovor izpraševancev iz

leta 2007, le da bi jim ti kot prvo omogočili dostop do zdravstvenega in socialnega

zavarovanja (75,4 %), nato sledi vključevanje in dejavnosti v kulturnem življenju (70,7 %),

najmanj pa se jih tudi tukaj strinja glede šolanja v njihovem jeziku (11,9 %).

6.7 Rezultati analize

Poudariti je potrebno, da imamo v vzorec zajetih 147 oseb ter da gre za poseben vzorec

ljudi, ki so sami izpolnili anketo. Vzorec ni reprezentativen in rezultatov analize vprašalnika

ne moremo posploševati na populacijo. Kljub zavedanju, da je vzorec majhen in ne

reprezentativen, smo rezultate vprašalnika uporabili za primerjavo s študijo iz leta 2007 in

rezultate uporabljamo kot izhodišče za mnenje državljanov Republike Slovenije.

63

S spremenljivko »Ali menite, da tematika, povezana z imigranti, prosilci za azil oz. begunci,

predstavlja problem za slovensko državo in družbo?« merjeno na lestvici od 1–Da, velik

problem., 2–Da, a le manjši problem., do 3–Ne, to sploh ni problem., smo želeli potrditi, da

so državljani Republike Slovenije, zajeti v našem vzorcu mnenja, da migranti predstavljajo

problem za družbo sprejema. Za ničelno hipotezo smo predpostavili, da je povprečje

odgovorov večje od dva, torej, da državljani ne dojemajo migrante kot problem za družbo

sprejema. Z uporabo T-testa smo ugotovili, da povprečje znaša 1,64 in pri 5 % stopnji

tveganja ter statistično značilni p-vrednosti lahko ničelno hipotezo, da je povprečje večje

od dva zavrnemo ter potrdimo, da državljani Republike Slovenije v našem vzorcu dojemajo

migrante kot problem. V letu 2007 je povprečna vrednost odgovorov na spremenljivko »Ali

menite, da tematika, povezana z imigranti, prosilci za azil oz. begunci, predstavlja problem

za Slovensko državo in družbo?« merjeno na lestvici od 1–Da, velik problem., 2–Da, a le

manjši problem., do 3–Ne, to sploh ni problem., predstavljala 1,95. Postavili smo ničelno

hipotezo, da se pri dojemanju migrantov kot problema za družbo sprejema povprečji med

letoma 2017 in 2007 ne razlikujeta. S t-testom smo primerjali povprečje iz leta 2017 s

podanim povprečjem iz leta 2007 in ugotovili, da je naša p-vrednost statistično značilna, saj

je manjša od 0,05 torej lahko ničelno hipotezo o enakih povprečjih zavrnemo. Ugotovili smo

namreč, da državljanom Republike Slovenije v letu 2017 migranti predstavljajo večji

problem za družbo sprejema kot leta 2007, kar lahko razberemo tudi iz tabele 6.35. Bolj kot

se povprečje bliža številu 1, večji problem predstavlja.

64

Tabela 6.35: T-test povprečij 1

Testna vrednost povprečja = 1.95

t

Stopnja

prostosti

p-

vrednost

(2-

stranska)

Razlika

povprečne

vrednosti

95 % interval

zaupanja razlike

Spodnji Zgornji

Ali menite, da tematika,

povezana z imigranti, prosilci

za azil oz. begunci,

predstavlja problem za

Slovensko državo in družbo?

-4,967 146 ,000 -,311 -,43 -,19

Nadalje smo želeli preveriti ali se migranti dojemajo kot resna ekonomska grožnja za družbo

sprejema. Pet spremenljivk smo združili v eno imenovano »Ekonomska grožnja«, odgovori

pa so bili merjeni na lestvici od 1–Sploh ne soglašam. do 5–Zelo soglašam. Pri spremenljivki

»Imigrante potrebujemo, da zapolnijo tista delovna mesta, kjer je pomanjkanje domačih

delavcev.« smo pravilno utežili odgovore in na ta način pridobili bolj verodostojne podatke

povprečne vrednosti združene spremenljivke »Ekonomska grožnja 2017«. Za ničelno

hipotezo smo predpostavili, da je povprečje odgovorov manjše kot 3, torej da državljani

Republike Slovenije zajeti v našem vzorcu migrante ne dojemajo kot ekonomsko grožnjo za

družbo sprejema. Ugotovili smo, da povprečna vrednost odgovorov znaša 3,45, p-vrednost

je statistično značilna torej lahko ničelno hipotezo zavrnemo. S tem smo namreč ugotovili,

da državljani Republike Slovenije v našem vzorcu migrante dojemajo kot ekonomsko

grožnjo za družbo sprejema. V letu 2007 je bila povprečna vrednost združene spremenljivke

»Ekonomska grožnja« 3,14. Postavili smo ničelno hipotezo, da se povprečji med letoma

2017 in 2007 ne razlikujeta. S t-testom smo primerjali obe povprečji in ugotovili, da je naša

p-vrednost statistično značilna, saj je manjša od 0,05 torej lahko ničelno hipotezo o enakih

povprečjih zavrnemo, saj smo ugotovili, da državljanom Republike Slovenije v letu 2017

migranti predstavljajo večjo ekonomsko grožnjo, kot so jo leta 2007 po odgovorih sodeč,

kar lahko razberemo tudi iz tabele 6.36.

65

Tabela 6.36: T-test povprečij 2

Testna vrednost = 3.14

t

Stopnja

prostosti

p-vrednost

(2-

stranska)

Razlika

povprečne

vrednosti

95 % interval zaupanja

razlike

Spodnji Zgornji

Ekonomska grožnja

za družbo sprejema. 4,096 146 ,000 ,30762 ,1592 ,4561

Posebno pozornost je bilo potrebno nameniti tudi odnosu do omejevanja priseljevanja

migrantov glede na državo izvora. V spodnji tabeli vidimo, koliko izpraševancev je v letu

2017 in letu 2007 potrdilo, da bi bilo potrebno priseljevanje migrantov iz določenih

predelov sveta omejiti, na koncu pa vidimo tudi razliko med obdobjema 2017 in 2007 v

odstotkih.

Tabela 6.37: Razlika med obdobjem 2017 in 2007 pri omejevanju priseljevanja glede na državo

izvora

Omejevati 2017 Omejevati 2007 Razlika med

letoma v %

Frekvenca Odstotek Frekvenca Odstotek Odstotek

Iz starih držav članic EU (EU 15). 39 26,5 292 35,3 8,8

Iz novih držav članic EU (EU 2004,

skupaj s Slovenijo). 43 29,3 399 48,2 18,9

Iz novih držav članic (EU 2007 -

Romunija in Bolgarija). 91 61,9 508 61,4 2,5

Iz območja nekdanje Sovjetske

zveze (Rusija, Belorusija). 74 50,3 531 64,3 14

Iz območja nekdanje Jugoslavije. 65 44,2 425 51,2 7

Iz Severne Amerike (ZDA,

Kanade). 53 36,1 385 47,0 10,9

Iz Azije. 88 59,9 539 65,7 5,8

Iz Južne in Srednje Amerike. 79 53,7 470 57,5 3,8

Iz Afrike. 99 67,3 500 60,9 -6,4

Iz Avstralije. 39 26,5 400 48,9 22,4

66

Iz tabele 6.37 lahko razberemo, da so se v letu 2007 vsaj za nekaj odstotkov bolj nagibali k

omejevanju priseljevanja, razen v primeru Afrike, kjer je opazno, da bi v letu 2017 to

priseljevanje bolj omejili. Opazimo lahko tudi, da so v letu 2007 želeli bolj omejiti

priseljevanje iz novih držav članic EU (EU 2004, skupaj s Slovenijo) in Avstralije, kot bi to

želeli omejiti v letu 2017. Načeloma pa so razlike pri omejevanju priseljevanja glede na

državo izvora resnično majhne in neopazne.

Tabela 6.38: Razlika med obdobjem 2017 in 2007 pri omejevanju priseljevanja glede na družbeni

status

Omejevati 2017 Omejevati 2007 Razlika med

letoma v %

Frekvenca Odstotek Frekvenca Odstotek Odstotek

Nizko in srednje kvalificirana

delovna sila, ki bi pomagala

zapolniti primanjkljaj na trgu dela.

51 34,7 309 37,1 2,4

Visoko kvalificirana delovna sila, ki

bi pomagala zapolniti primanjkljaj

na trgu dela.

37 25,2 177 21,3 -3,9

Tuji poslovneži, ki bi investirali v

slovensko gospodarstvo. 24 16,3 229 27,6 11,3

Begunci (tj. osebe, ki bežijo zaradi

vojaških konfliktov). 78 53,1 441 53,2 0,1

Prosilci za politični azil (tj. osebe,

ki bežijo zaradi strahu pred

osebnim preganjanjem).

79 53,7 394 47,5 -6,2

Družinski člani oseb, ki jim je bil

podeljen status begunca. 79 53,7 349 42,3 -11,4

Družinski člani imigrantov, ki že

živijo v Sloveniji. 73 49,7 312 37,8 -11,9

Priseljenci slovenskega porekla iz

tujine (imigranti slovenskega

rodu).

24 16,3 152 18,3 2

Zanimalo nas je tudi stališče do omejevanja priseljevanja migrantov glede na družbeni

status. V tabeli 6.38 vidimo, koliko izpraševancev je v letu 2017 in letu 2007 potrdilo, da bi

bilo potrebno priseljevanje migrantov določenega družbenega statusa omejiti, na koncu pa

67

vidimo tudi razliko med obdobjema 2017 in 2007 v odstotkih. Opazimo, da nobena razlika

izražena v odstotki ne presega 12 %, kar pomeni da so stališča o priseljevanju ljudi z

določenim družbenim statusom med letoma 2017 in 2007 precej podobna in se mnenje o

tej tematiki ni bistveno spremenilo. Opazimo lahko, da je največ nasprotovanja pri

priseljevanju beguncev, prosilcev za azil in družinskih članov, ki že imajo status begunca in

tistih, ki že nekaj časa živijo v Sloveniji. Bistveno manj pa bi omejili priseljevanje

visokokvalificirane delovne sile, nujno potrebne delovne sile, poslovnežev in priseljencev

slovenskega porekla iz tujine. Največje razlike med obdobjema so se izkazale pri

omejevanju priseljevanja družinskih članih beguncev, kjer v letu 2017 temu še bolj

nasprotujejo.

6.7.1 Diskriminantna analiza

Z diskriminantno analizo bomo poskušali ugotoviti ali se odnos do integracijske politike

glede na starost, izobrazbo, spol in zaposlitveni status razlikuje.

Najprej smo ugotavljali ali se odnos do integracijske politike glede na starost izpraševancev

razlikuje. Ugotovili smo, da imajo vsi dejavniki integracijske politike p-vrednost večjo od

0,05, kar nam pove, da ni statistično značilnih razlik med anketiranimi mlajšimi od 44 let in

tistimi, ki so starejši od 44 let. V primeru, da bi bile p-vrednosti manjše od 0,05, potem bi

lahko rekli, da obstajajo statistično značilne razlike med zgoraj omenjenima skupinama

izpraševancev. Tudi p-vrednost Wilksove lambde je bila v našem primeru 0,813, kar

pomeni, da je Wilksova lambda statistično neznačilna in da ni nobenih statističnih razlik

med skupinama.

68

Nadalje smo ugotavljali ali prihaja do statistično značilnih razlik glede na izobrazbo.

Tabela 6.39: Združena spremenljivka izobrazba

Frekvenca Odstotek Veljaven

odstotek

Kumulativn

i odstotek

Veljaven Osnovna šola, Poklicno

izobraževanje ali srednja šola. 62 42,2 42,2 42,2

Višja šola, visoka šola, univerzitetna

izobrazba Magisterij, doktorat. 85 57,8 57,8 100,0

Skupaj. 147 100,0 100,0

Zaradi bolj uravnoteženih razredov smo se odločili, da v en razred združimo vse

izpraševance z zaključeno osnovno, poklicno ali srednjo šolo. V drugem razredu pa so vsi s

pridobljeno izobrazbo višje in visoke šole, univerzitetne izobrazbe, magisterija ali

doktorata. V tabeli 6.39 opazimo, da 62 (42,2 %) izpraševancev pripada prvemu razredu in

85 (57,8 %) drugemu razredu.

69

Tabela 6.40: Test enakosti povprečnih vrednosti glede na izobrazbo

Wilksova

lambda

F Stopnja

prostosti 1

Stopnja

prostosti 2

p-

vrednost

Enakopravno vključevanje

na slovenski trg dela. ,971 4,365 1 145 ,038

Možnost šolanja v njihovem

jeziku. ,975 3,779 1 145 ,054

Dostop do zdravstvenega in

socialnega zavarovanja. ,997 ,396 1 145 ,530

Dostop do socialnih

stanovanj. ,995 ,790 1 145 ,376

Dostop do stanovanjskih

posojil. ,964 5,478 1 145 ,021

Vključevanje in dejavnost v

kulturnem življenju. ,987 1,850 1 145 ,176

Vključevanje in dejavnost v

političnem življenju

(stranke).

,990 1,417 1 145 ,236

Tabela 6.40 prikazuje, da imata dva dejavnika integracijske politike p-vrednost manjšo od

0,05, kar nam pove, da obstajajo statistično značilne razlike med državljani Republike

Slovenije zajetimi v naš vzorec, s pridobljeno osnovnošolsko, poklicno ali srednješolsko

izobrazbo in tistimi državljani s pridobljeno visokošolsko, univerzitetno izobrazbo,

magisterijem in doktoratom pri odnosu do dostopa do stanovanjskih posojil in

enakopravnega vključevanja na slovenski trg dela. Enakopravno vključevanje na trg dela

bolj podpirajo ljudje z višjo izobrazbo, prav tako bolje izobraženi bolj podpirajo dostop do

stanovanjskih posojil.

70

Tabela 6.41: Wilksova lambda glede na izobrazbo

Test funkcij(e) Wilksova lambda Hi-kvadrat Stopnja

prostosti (df)

p-vrednost

1 ,922 11,435 7 ,121

Iz tabele 6.41 lahko razberemo p-vrednost Wilksove lambde. V našem primeru je p-

vrednost 0,121, kar pomeni, da spremenljivke statistično značilno ne vplivajo na

diskriminantno funkcijo. Torej spremenljivki dostopa do stanovanjskih posojil in

enakopravnega vključevanja na slovenski trg dela sicer imata vpliv na razlikovanje

odgovorov med državljani Republike Slovenije zajetimi v naš vzorec s pridobljeno

osnovnošolsko, poklicno ali srednješolsko izobrazbo in tistimi s pridobljeno visokošolsko,

univerzitetno izobrazbo, magisterijem in doktoratom, a ne dovolj velik, da bi lahko

zaključili, da se glede na končno pridobljeno izobrazbo odnos do integracijske politike glede

na izobrazbo razlikuje.

Tabela 6.42: Wilksova lambda glede na spol

Test funkcij(e) Wilksova lambda Hi-kvadrat Stopnja

prostosti (df)

p-vrednost

1 ,910 13,309 7 ,065

V tabeli 6.42 vidimo, da je p-vrednost Wilksove lambde glede na spol v našem primeru

statistično neznačilna, saj je p-vrednost večja od 0,05. To nam pove, da se odnos ljudi v

našem vzorcu do integracijske politike glede na spol ne razlikuje. Vsekakor pa je opaziti, da

so ženske bolj naklonjene migrantom kot moški, saj je povprečje njihov odgovorov pri vseh

spremenljivkah višje, vseeno pa ne dovolj, da bi lahko zaključili, da se odnos do integracijske

politike glede na spol razlikuje.

71

Tabela 6.43: Wilksova lambda glede na zaposlitveni status

Test funkcij(e) Wilksova lambda Hi-kvadrat Stopnja

prostosti (df)

p-vrednost

Od 1 do 5 ,707 48,327 35 ,066

Od 2 do 5 ,812 29,091 24 ,217

Od 3 do 5 ,915 12,363 15 ,651

Od 4 do 5 ,953 6,670 8 ,573

5 ,989 1,531 3 ,675

Iz tabele 6.43 lahko razberemo p-vrednost Wilksove lambde glede na zaposlitveni status,

ki je v našem primeru statistično neznačilna, saj je p-vrednost povsod večja od 0,05. To nam

pove, da se odnos do integracijske politike glede na zaposlitveni status ne razlikuje.

6.7.2 Rezultati faktorske analize

S pomočjo faktorske analize bomo zmanjšali število spremenljivk in od petnajstih

dejavnikov migracijske politike, dobili dva faktorja. Vsekakor pa smo pred faktorsko analizo

preverili ali so podatki sploh primerni za izvedbo faktorske analize. Ugotovili smo, da

podatki zadostujejo kriteriju dovolj velikega vzorca (147 izpraševancev), podatki so

normalno porazdeljeni in med samimi spremenljivkami ni multikolinearnosti.

Tabela 6.44: Kaiser-Meyer-Olkinova mera ustreznosti vzorca in Bartlettov test

Kaiser-Meyer-Olkin mera ustreznosti vzorca ,941

Bartlettov test sferičnosti Hi-kvadrat 1681,085

Stopnja prostosti 105

p-vrednost ,000

Tabela 6.44 prikazuje Kaiser-Meyer-Olkinovo mero ustreznosti vzorca. V našem primeru ta

vrednost znaša 0,941, p-vrednost Bartlettovega testa je 0,000 kar pomeni, da korelacijska

matrika ni enotska in da so podatki ustrezni za faktorsko analizo.

72

Ugotovili smo tudi, da so komunalitete pri vseh spremenljivkah višje od 0,3 in da ni potrebe

po tem, da bi katero spremenljivko izključili iz faktorske analize, saj vse spremenljivke dobro

definirajo migracijsko politiko. Tudi skupna pojasnjena varianca dveh izločenih faktorjev je

66 %, kar pa je dovolj, saj v družboslovju velja pravilo, da naj bo ta delež vsaj 30 %. S

faktorsko matriko nismo bili zadovoljni, zato smo opravili pravokotno faktorsko rotacijo

Oblimin in za interpretacijo rezultatov uporabili rotirano faktorsko matriko, kot prikazuje

tabela 6.45.

Dobili smo dva nova faktorja. Prvi faktor smo poimenovali »Migracijska politika varovanja

družbe sprejema«, vsebuje pa naslednje dejavnike migracijske politike:

Slovenska država bi morala najprej poskrbeti za socialno varnost in blagostanje

slovenskega prebivalstva in šele nato zagotavljati pomoč imigrantom.

Imigranti so obiskovalci v novih družbenih okoljih, torej so tujci, zato ne morejo

zahtevati enakih pravic kot prebivalci, ki so v Sloveniji že od nekdaj.

Večina beguncev in iskalcev azila želi le izboljšati svoj ekonomski položaj (tj.

ekonomski migranti).

Imigranti pomenijo breme za socialno državo, ker se priselijo skupaj z velikimi

družinami, ki prejemajo državne pomoči.

Osebe, ki nelegalno prestopijo slovensko mejo, bi morali nemudoma deportirati, ne

glede na to, ali prosijo za status begunca ali azilanta.

Slovenija bi morala zaostriti imigracijsko in azilno politiko.

Na račun priseljencev se povečuje kriminaliteta.

Če želi država zmanjšati napetosti v družbi, bi morala ustaviti priseljevanje.

Mobilnost ljudi je potrebno omejiti, sicer bo Evropa preplavljena in bo izgubila svojo

kulturno identiteto.

V času obravnave njihovih prošenj bi država prosilcem za status begunca/azilanta

morala dovoliti, da si najdejo delo.

73

Drugi faktor smo poimenovali »Migracijska politika varovanja pravic migrantov« in vsebuje

sledeče dejavnike:

Beguncem in azilantom, ki jim je bilo odobreno bivanje v Sloveniji, bi moralo biti

dovoljeno, da s seboj pripeljejo ožje družinske člane.

V globalnem svetu naj bodo meje za kapital, ideje in ljudi enako odprte.

Slovenija bi si morala prizadevati za odprto, strpno in multikulturno družbo.

Religija imigrantov je ovira pri vključevanju imigrantov v prevladujoče krščanske

zahodne družbe.

Imigranti pripomorejo k oblikovanju multikulturnega okolja in sobivanja v državi

Z rešitvijo faktorske analize smo zadovoljni, saj so se spremenljivke enakomerno porazdelile

med faktorje in imajo večje uteži le pri enem faktorju, poleg tega so naši faktorji vsebinski,

zato bomo pridobljene faktorje uporabili v nadaljnjih analizah.

Ker smo faktorje izračunali po regresijski metodi, ki izračuna standardizirane vrednosti

faktorjev, so nam povprečne vrednosti pri določenih faktorjih prišle negativno. Zaradi lažje

interpretacije smo s funkcijo »compute« v programu SPSS izračunali povprečne vrednosti

za posamezni faktor.

74

Tabela 6.45: Rotirana faktorska matrika

Faktorji

1 2

Slovenska država bi morala najprej poskrbeti za socialno varnost in blagostanje

slovenskega prebivalstva in šele nato zagotavljati pomoč imigrantom. ,873

Imigranti so obiskovalci v novih družbenih okoljih, torej so tujci, zato ne morejo

zahtevati enakih pravic kot prebivalci, ki so v Sloveniji že od nekdaj. ,804

Večina beguncev in iskalcev azila želi le izboljšati svoj ekonomski položaj (tj.

ekonomski migranti) ,775

Imigranti pomenijo breme za socialno državo, ker se priselijo skupaj z velikimi

družinami, ki prejemajo državne pomoči. ,774

Osebe, ki nelegalno prestopijo slovensko mejo, bi morali nemudoma deportirati,

ne glede na to, ali prosijo za status begunca ali azilanta ,705

Slovenija bi morala zaostriti imigracijsko in azilno politiko. ,623 -,323

Na račun priseljencev se povečuje kriminaliteta. ,619 -,375

Če želi država zmanjšati napetosti v družbi, bi morala ustaviti priseljevanje. ,612 -,362

Mobilnost ljudi je potrebno omejiti, sicer bo Evropa preplavljena in bo izgubila

svojo kulturno identiteto. ,546 -,401

V času obravnave njihovih prošenj bi država prosilcem za status begunca-azilanta

morala dovoliti, da si najdejo delo. -,535

Beguncem in azilantom, ki jim je bilo odobreno bivanje v Sloveniji, bi moralo biti

dovoljeno, da s seboj pripeljejo ožje družinske člane. -,490 ,408

V globalnem svetu naj bodo meje za kapital, ideje in ljudi enako odprte. ,899

Slovenija bi si morala prizadevati za odprto, strpno in multikulturno družbo. ,794

Religija imigrantov je ovira pri vključevanju imigrantov v prevladujoče krščanske

zahodne družbe. -,661

Imigranti pripomorejo k oblikovanju multikulturnega okolja in sobivanja v državi. -,310 ,581

Metoda: Analiza glavnih komponent.

Rotirana metoda: Oblimin s Kaiserjevo normalizacijo.

75

Nadalje nas je zanimalo ali ima stik z migranti povezavo s podpiranjem politike varovanja

pravic migrantov ali podpiranjem politike usmerjene k varovanju družbe sprejema.

Tabela 6.46: Spearmanov koeficient korelacije

Stik z

migranti

Migracijska

politika

varovanja

pravic

migrantov

Migracijska

politika

varovanja

družbe

sprejema

Spearmanov

koeficient

Stik z migranti Koeficient korelacije 1,000 ,237** -,262**

p-vrednost . ,004 ,001

N 147 147 147

Migracijska politika

varovanja pravic

migrantov

Koeficient korelacije ,237** 1,000 -,703**

p-vrednost ,004 . ,000

N 147 147 147

Migracijska politika

varovanja družbe

sprejema

Koeficient korelacije -,262** -,703** 1,000

p-vrednost ,001 ,000 .

N 147 147 147

**. Korelacija je statistično značilna na nivoju 0.01

Iz tabele 6.46 razberemo, da je p-vrednost manjša od 0,01, kar pomeni, da so razlike med

faktorji statistično značilne. Povezava med stikom z migranti in migracijsko politiko

varovanja pravic migrantov ima zmerno pozitivno povezavo (,237**) torej lahko

razberemo, da v primerih, ko se stik z migranti veča, bolj se podpira migracijska politika

varovanja pravic migrantov.

76

Razprava

S predhodno opravljeno opisno, primerjalno in statistično analizo, smo preverjali

zastavljene hipoteze.

Prvo hipotezo Državljani Republike Slovenije dojemajo migrante kot problem in resno

ekonomsko grožnjo za družbo sprejema. smo preverjali z uporabo t-testa in ugotovili, da

bolj kot se povprečje približuje vrednosti ena, bolj državljani Republike Slovenije dojemajo

migrante kot problem za družbo sprejema. S tem smo tudi potrdili trditev, da državljani

Republike Slovenije dojemajo migrante kot problem za družbo sprejema. Da bi v celoti

potrdili hipotezo smo morali preveriti tudi ali jih dojemajo kot resno ekonomsko grožnjo za

družbo sprejema. Pet spremenljivk smo združili v eno imenovano »Ekonomska grožnja«. Za

ničelno hipotezo smo predpostavili, da je povprečje odgovorov manjše od 3, torej da

državljani Republike Slovenije migrante ne dojemajo kot ekonomsko grožnjo za družbo

sprejema. Ugotovili smo, da povprečna vrednost odgovorov znaša 3,45, p-vrednost je

statistično značilna torej lahko ničelno hipotezo zavrnemo. S tem smo namreč ugotovili, da

državljani Republike Slovenije migrante dojemajo kot ekonomsko grožnjo za družbo

sprejema. Na podlagi ugotovitev lahko hipotezo Državljani Republike Slovenije dojemajo

migrante kot problem in resno ekonomsko grožnjo za družbo sprejema. v celoti potrdimo.

Drugo hipotezo, ki se glasi V današnjem času več prebivalcev Republike Slovenije dojema

migrante kot problem in resno ekonomsko grožnjo za družbo sprejema, kot leta 2007.

smo preverjali s primerjavo obeh povprečij in ugotovili, da državljanom Republike Slovenije

v letu 2017 migranti predstavljajo večji problem za družbo sprejema kot leta 2007. Ugotovili

smo tudi, da državljanom Republike Slovenije v letu 2017 migranti predstavljajo večjo

ekonomsko grožnjo, kot so jo leta 2007. Na podlagi ugotovitev lahko v celoti potrdimo našo

drugo hipotezo, ki se glasi: V današnjem času več prebivalcev Republike Slovenije dojema

migrante kot problem in resno ekonomsko grožnjo za družbo sprejema, kot leta 2007.

77

Tretja hipoteza se je navezovala na zaželene in nezaželene migrante glede na državo izvora

in njihov družbeni status, glasila pa se je Stališče državljanov Republike Slovenije do

omejevanje priseljevanja določenih kategorij migrantov glede na državo izvora in

družbeni status se od leta 2007 pa do danes ni bistveno spremenilo. Glede na državo

izvora migrantov, so se v letu 2007 vsaj za nekaj odstotkov bolj nagibali k omejevanju

priseljevanja, razen v primeru Afrike, kjer je opazno, da bi v letu 2017 to priseljevanje bolj

omejili. Načeloma pa so razlike pri omejevanju priseljevanja glede na državo izvora resnično

majhne in neopazne ter nobena ne presega 25 % razlike. Zanimalo nas je tudi stališče

državljanov Slovenije do omejevanja priseljevanja migrantov glede na družbeni status.

Ugotovili smo, da nobena razlika izražena v odstotkih ne presega 12 %, kar pomeni, da so

stališča o priseljevanju ljudi z določenim družbenim statusom med letoma 2017 in 2007

precej podobna in se mnenje o tej tematiki ni bistveno spremenilo. Na podlagi ugotovitev

lahko hipotezo Stališče državljanov Republike Slovenije do omejevanje priseljevanja

določenih kategorij migrantov glede na državo izvora in družbeni status se od leta 2007

pa do danes ni bistveno spremenilo. potrdimo.

Našo četrto hipotezo Odnos državljanov Republike Slovenije do integracijske politike se

glede na starost in izobrazbo razlikuje, medtem ko se glede na spol in status ne razlikuje.

smo preverjali z uporabo diskriminantne analize. Najprej smo ugotavljali ali se odnos

državljanov Republike Slovenije do integracijske politike glede na starost izpraševancev

razlikuje. Ugotovili smo, da imajo vsi dejavniki integracijske politike p-vrednost večjo od

0,05, kar nam pove, da ni statistično značilnih razlik med državljani Republike Slovenije

mlajšimi od 44 let in državljani Republike Slovenije starejšimi od 44 let. Nadalje smo

ugotavljali ali se odnos državljanov Republike Slovenije glede na stopnjo zadnje pridobljene

izobrazbe razlikuje. Ugotovili smo, da obstajajo statistično značilne razlike med državljani

Republike Slovenije s pridobljeno osnovnošolsko, poklicno ali srednješolsko izobrazbo in

tistimi državljani s pridobljeno visokošolsko, univerzitetno izobrazbo, magisterijem in

doktoratom pri odnosu do dostopa do stanovanjskih posojil in enakopravnega vključevanja

na slovenski trg dela. Enakopravno vključevanje na trg dela bolj podpirajo ljudje z višjo

izobrazbo, prav tako bolje izobraženi bolj podpirajo dostop do stanovanjskih posojil.

78

Spremenljivki sta sicer res nakazovali na statistično značilne razlike v mnenju glede na

izobrazbo, a je bila končna p-vrednost izmerjena za vse spremenljivke integracijske politike

skupaj večja od 0,torej ne moremo zaključiti, da se glede na končno pridobljeno izobrazbo

odnos do integracijske politike glede na izobrazbo razlikuje. Enako smo ugotovili tudi za

spol in zaposlitveni status. Hipotezo štiri Odnos državljanov Republike Slovenije do

integracijske politike se glede na starost in izobrazbo razlikuje medtem, ko se glede na

spol in status ne razlikuje. lahko torej zavrnemo.

Pri zadnji hipotezi, Državljani Republike Slovenije, ki imajo stik z migranti podpirajo

migracijsko politiko varovanja pravic migrantov, medtem ko državljani Republike

Slovenije, ki nimajo nikakršnega stika z migranti, podpirajo politiko usmerjeno k

varovanju družbe sprejema, smo najprej opravili faktorsko analizo, da smo zmanjšali

število faktorjev in dobili dva vsebinska, ki smo ju poimenovali »Migracijska politika

varovanja pravic migrantov« in »Migracijska politika varovanja družbe sprejema«. Ugotovili

smo, da ima povezava med stikom z migranti in migracijsko politiko varovanja pravic

migrantov zmerno pozitivno povezavo, torej lahko zaključimo, da v primerih, ko se stik z

migranti veča, bolj se podpira migracijska politika varovanja pravic migrantov in s tem tudi

potrdimo našo peto hipotezo.

79

Zaključek

Ugotovitve naše raziskave kažejo na zaskrbljujoče dejstvo, da se mnenje pri državljanih

Republike Slovenije o migrantih in dejavnikih povezanimi z migranti ni izboljšalo skozi vsa

ta leta, še več, v nekaterih pogledih, se je le še poslabšalo. V današnjem času državljane

Republike Slovenije skrbi predvsem dejstvo, da migranti predstavljajo breme za slovenske

davkoplačevalce in da jih dejansko ne potrebujemo, da zapolnijo delovna mesta, koder

primanjkuje domačih delavcev. Največji razlog bi pripisali ekonomski krizi, ki je pustila

velike posledice na gospodarstvu v državi in močno povečala brezposelnost, kar državljane

Republike Slovenije pesti še dandanes. Vsekakor bi bilo potrebno veliko več truda, časa in

dela vložiti v posebne programe, promocijski material ali pa le skupna druženja migrantov

in državljanov Republike Slovenije, da bi ljudje spoznali kakšno je dejansko stanje v državah,

ki so se jih migranti odločili zapustiti in da migranti niso vsiljivci, ki želijo škoditi družbi

sprejema in njenemu ekonomskemu stanju. Na ta način bi vsekakor izboljšali tudi

solidarnost in morda bi bili odgovori na vprašanje ali naj migrantom, ki jim je že odobreno

bivanje v državi, odobrimo tudi, da s seboj pripeljejo ožje družinske člane, popolnoma

drugačno kot sedaj. Čeprav se o družini in njeni pomembnosti v Sloveniji veliko govori, se

solidarnost glede migrantov in združitve z družino ni izboljšala v primerjavi z letom 2007,

saj je vseeno še vedno približno polovica takšnih, ki združitev družine ne odobrava, to bi

namreč pomenilo še večje število migrantov na slovenskem ozemlju. S tem povezana je

tudi migracijska politika, kjer so se v večini strinjali, da bi jo bilo potrebno zaostriti in

postaviti strožje pogoje priseljevanja, vendar tu razlike med obdobji 2007 in 2017 ni bilo,

saj so se že v letu 2007 nagibali k bolj strogi migracijski politiki. Izredno zanimivo je, da je

želja po odprti in strpni družbi prisotna pri izpraševancih v obeh obdobjih, hkrati pa želijo

bolj restriktivno politiko priseljevanja s katero bi omejili prihod ljudi iz kulturno drugačnih

držav. Ugotovili smo namreč, da izpraševanci v letu 2017 najbolj želijo omejiti migracije

predvsem iz Afrike, novih držav članic Evropske unije – Romunije in Bolgarije, Azije in Južne

ter Srednje Amerike. Tudi v letu 2007 so se bolj nagibali k omejevanju priseljevanja, z izjemo

pri kategoriji starih držav članic Evropske unije, kjer je bilo večinsko mnenje, da bi bilo to

priseljevanje potrebno ohranjati na isti ravni. Ugotovitve raziskave kažejo na to, da se

80

stališča o priseljevanju ljudi z določenim družbenim statusom med letoma 2017 in 2007

niso bistveno spremenila. Največjo mero nasprotovanja je bilo zaznati pri priseljevanju

beguncev, prosilcev za azil in družinskih članov, ki že imajo status begunca in tistih, ki že

nekaj časa živijo v Sloveniji. Bistveno manj pa bi omejili priseljevanje visokokvalificirane

delovne sile, nujno potrebne delovne sile, poslovnežev in priseljencev slovenskega porekla

iz tujine. Največje razlike med obdobjema so se izkazale pri omejevanju priseljevanja

družinskih članov beguncev, kjer v letu 2017 temu še bolj nasprotujejo. Migrante se torej

še vedno deli na zaželene, torej tiste od katerih družba sprejema ima korist in nezaželene,

ki po mnenju prebivalcev družbe sprejema predstavljajo breme sami državi. Da bi lahko

spremenili mnenje prebivalcev družbe sprejema je potrebno izoblikovati integracijsko

politiko, v katero bi bili vključeni tako migranti, kot tudi sami prebivalci. V naši raziskavi smo

ugotovili, da večina izpraševancev meni, da bi bilo najbolj zaželeno, da se migranti naučijo

slovenskega jezika in navad ter le v domačem okolju ohranjajo svoj jezik in kulturo.

Migrantom, ki legalno prebivajo v Sloveniji bi v največji meri omogočili udejstvovanje v

kulturnih dejavnostih in dostop do zdravstvenega in socialnega zavarovanja, medtem ko bi

jim najmanj želeli zagotoviti možnost šolanja v njihovem jeziku, kar se vse od leta 2007 ni

spremenilo. Integracijske politike bi morale upoštevati mnenja večinskega deleža

prebivalcev države, da bi bile lahko uspešne v svojih zastavljenih ciljih. Raziskave povezane

z migracijami in migracijsko ter integracijsko politiko so zato še kako pomembne, a bi jih

bilo potrebno izvajati kontinuirano in pri tem spremljati rezultate ter se ravnati po njih. Po

našem mnenju bi morali dati velik poudarek na mlajši del prebivalstva, saj bodo mladi nekoč

postali starši in svoje otroke učili strpnosti in solidarnosti ter jim druge kulture ne bodo več

tuje. Koristna bi bila izobraževanja, kjer bi bili vključeni tako migranti, ki bi predstavili svoje

zgodbe kot tudi prebivalci družbe sprejema, ki bi odkrito, a spoštljivo govorili o motečih

dejavnikih povezanimi z migranti. Druga, zelo pomembna tematika, ki bi pripomogla k lažji

in bolj učinkoviti integracijski politiki je zagotovo nastanitev migrantov v družbah sprejema.

Nesmiselno se nam zdi, da se migrante nastani le na enem območju, v kolikor ti niso v

sorodstvenem razmerju, saj so primeri v praksi pokazali, da takšnemu naseljevanju

prebivalci družbe sprejema močno nasprotujejo. S porazdelitvijo migrantov po različnih

mestih v Sloveniji bi dosegli, da se migranti bolje vključijo v lokalno okolje, saj se ne bi mogli

81

družiti le med seboj, hkrati pa jih lokalno okolje zaradi majhnega števila ne bi tretiralo kot

grožnjo. S tem bi tudi več pristojnosti z državne ravni prenesli na lokalno skupnost, kar je

vsekakor bolje, saj je le ta lažje in bolj blizu samim migrantom, ki v njej prebivajo.

Zaključimo lahko, da migrante v letu 2017, res dojemajo kot večji problem in ekonomsko

grožnjo za družbo sprejema kot je bilo to izraženo leta 2007, a je razlika med obdobjema

res minimalna, pri nekaterih dejavnikih kot so zaželene in nezaželene kategorije migrantov

pa je dejansko sploh ni. Verjamemo, da so dogodki povezanimi z migranti kot so npr. večji

prehod beguncev in drugih migrantov 2015/2016 leta čez Slovenijo, teroristični napadi v

evropskih državah, Trumpova nasprotovanja priseljevanju v Ameriko in ogromna medijska

pozornost posvečena migrantskemu problemu, pripeljali do tega, da se mnenje o migrantih

v obdobju desetih let v Sloveniji ni izboljšalo, temveč le dodatno poglobilo. Zavedamo se,

da raziskovalni vzorec zajet v našem raziskovalnem delu ni verjetnostni, kar je ena izmed

glavnih omejitev raziskave. Z več časa, finančne podpore in večjo ekipo, ki bi prihajala iz

različnih delov Slovenije, bi lahko v vzorec zajeli tudi več državljanov Republike Slovenije in

s tem izboljšali rezultate raziskave, ki bi jih nadalje lahko uporabili za izboljšanje migracijske

in integracijske politike in s tem tudi odnosa prebivalcev družbe sprejema do migrantov.

82

Viri in literatura

Allport, W.G. (1979). The Nature Of Prejudice: 25th Anniversary Edition. Basic Books.

Anderson, L. (2011). Demystifying the Arab Spring: parsing the differences between Tunisia,

Egypt, and Libya. Foreign Affairs, 2-7.

Atelšek, R. (19.12.2016). Berlin: s tovornjakom zapeljal v množico. 12 mrtvih, 50 ranjenih.

#video #foto. Siol.net. Pridobljeno na http://siol.net/novice/svet/s-tovornjak-

zapeljal-v-mnozico-na-bozicnem-sejmu-vec-ranjenih-432062

Atelšek, R. in Rabuza. M. (22.3.2017). Teroristični napad v Londonu: štirje mrtvi, 20 hudo

poškodovanih. Siol.net. Pridobljeno na http://siol.net/novice/svet/pred-britanskim-

parlamentom-odjeknili-streli-438010

Bešter, R. (2007). Modeli integracijske politike v odnosu do drugih modelov imigrantskih

politik. Razprave in gradivo, (53-54), 117-139.

Bevc, M., Zupančič, J. in Lukšič-Hacin, M. (2004). Migracijska politika in problem bega

možganov. Ljubljana: Inštitut za ekonomska raziskovanja.

Blinder, S. (2011). UK public opinion toward migration: determinants of attitudes. Migration

Observatory Briefing, University of Oxford. Pridobljeno na

http://socialwelfare.bl.uk/subject-areas/services-client-

groups/minoritygroups/themigrationobservatory/145999BriefingPublicOpinionDete

rminantsofAttitudes.pdf

Bridges, S. in Mateut, S. (2014). Should they stay or should they go? Attitudes towards

immigration in Europe. Scottish Journal of Political Economy, 61(4), 397-429.

83

Brennan, J., Chanfreau, J., Finnegan, J., Griggs, J., Kiss, Z., in Park, A. (2015). The effect of

higher education on graduates’ attitudes: secondary analysis of the British Social

Attitudes Survey. Pridobljeno na http://dera.ioe.ac.uk/24684/1/BIS-15-89-the-

effect-of-higher-education-on-attitudes.pdf

Bučar Ručman, A. (2014). Migracije in kriminaliteta: pogled čez meje stereotipov in

predsodkov. Ljubljana, Založba ZRC.

Castles, S. (1995). How nation‐states respond to immigration and ethnic diversity. Journal of

Ethnic and Migration Studies, 21(3), 293-308.

Ceobanu, A. M., in Escandell, X. (2010). Comparative analyses of public attitudes toward

immigrants and immigration using multinational survey data: A review of theories

and research. Annual review of sociology, 36, 309-328.

Czaika, M., in De Haas, H. (2013). The effectiveness of immigration policies. Population and

Development Review, 39(3), 487-508.

Epstein, G. S., in Nitzan, S. (2006). The struggle over migration policy. Journal of Population

Economics, 19(4), 703-723.

Espenshade, T. J., in Calhoun, C. A. (1993). An analysis of public opinion toward

undocumented immigration. Population Research and Policy Review, 12(3), 189-224.

Espenshade, T. J., in Hempstead, K. (1996). Contemporary American attitudes toward US

immigration. International Migration Review, 535-570.

European Union. (1992). Treaty on European Union. Luxembourg: Office for Official

Publications of the European Communities. Pridobljeno na

https://europa.eu/european-

union/sites/europaeu/files/docs/body/treaty_on_european_union_en.pdf

84

Fiske, S. T., Cuddy, A. J., in Glick, P. (2007). Universal dimensions of social cognition: Warmth

and competence. Trends in cognitive sciences, 11(2), 77-83.

Freedman, M. (2012). Changes in Attitudes Towards Immigration: Evidence from the

European Debt Crisis (European Forum at the Hebrew University delovni dokument

115/2012). Pridobljeno na www.ef.huji.ac.il/publications/Adenauer-Freedman-

Clean%20-%20for%20web.pdf

Goodman, R. A. (1968). On the operationality of the Maslow need hierarchy. British Journal

of Industrial Relations, 6(1), 51-57.

Grilanc, I. in Golob, R. (2016). Migrantski val v vzhodnoštajerski regiji. Ujma, (30), 135-142.

Handlos, L. N., Kristiansen, M., in Norredam, M. (2016). Wellbeing or welfare benefits—what

are the drivers for migration?. Scandinavian Journal of Social Medicine, 44(2), 117-

119.

Haški program: Krepitev svobode, varnosti in pravice v Evropski Uniji. (2005). Uradni list

Evropske Unije, (2005/C 53/01).

Hatton, T. J. (2016). Immigration, public opinion and the recession in Europe. Economic

Policy, 31(86), 205-246.

Horvat, V., K. (2017). The Balkan Road and the Guarding of Europe: The Refugee Crisis on the

Borders of Slovenia. Dve domovini/Two Homelands, 45, 105-119.

International Organization For Migration. (n. d.). Who is a migrant?. Pridobljeno na

https://www.iom.int/who-is-a-migrant

Kaufmann, E., in Harris, G. (2015). “White Flight” or positive contact? Local diversity and

attitudes to immigration in Britain. Comparative Political Studies, 48(12), 1563-1590.

85

Kehrberg, J. E. (2007). Public opinion on immigration in Western Europe: Economics,

tolerance, and exposure. Comparative European Politics, 5(3), 264-281.

Ladić, M., Vučko, K., Frébutte, M. A., Kogovšek Šalamon, N., Bajt, V., Pajnik, M. … Zdravković,

L. (2016). Reflections on Migration Movements through Slovenia in 2015. Ljubljana:

Peace Institute.

Leong, C. H. (2008). A multilevel research framework for the analyses of attitudes toward

immigrants. International Journal of Intercultural Relations, 32(2), 115-129.

Leong, C. H., in Ward, C. (2006). Cultural values and attitudes toward immigrants and

multiculturalism: The case of the Eurobarometer survey on racism and xenophobia.

International Journal of Intercultural Relations, 30(6), 799-810.

Longo, Anita. 2003. Azil v luči približevanja Evropski uniji: raziskava v okviru projekta

raziskovalnih štipendij Mirovnega inštituta 2002. Ljubljana: Mirovni inštitut.

Lynch, M. (2012). The Arab uprising: The unfinished revolutions of the new Middle East. New

York: Public Affairs.

Ma. Ja., Ju. K. in Vi. V. (15.7.2016). Interaktivna časovnica: Najbolj odmevni teroristični

napadi. Delo.si. Pridobljeno na http://www.delo.si/svet/evropa/najbolj-odmevni-

napadi-v-evropi-v-zadnjih-letih.html

Malačič, J. (2006). Demografija: teorija, analiza, metode in modeli. Ljubljana: Ekonomska

fakulteta.

Matera, C., Stefanile, C. in Brown, R. (2015). Majority–minority acculturation preferences

concordance as an antecedent of attitudes towards immigrants: The mediating role

of perceived symbolic threat and metastereotypes. International Journal of

Intercultural Relations, 45, 96-103.

86

Mayda, A. M. (2006). Who is against immigration? A cross-country investigation of individual

attitudes toward immigrants. The review of Economics and Statistics, 88(3), 510-530.

Medica, K. (2011). Evropski migracijski procesi-refleksije preteklosti in dileme prihodnosti.

Revija za humanistične in družbene vede, 13(2), 7-28.

Mednarodno migracijsko pravo: Glosar migracij (N°8). (2006). Switzerland: International

Organization for Migration.

Meuleman, B., Davidov, E., in Billiet, J. (2009). Changing attitudes toward immigration in

Europe, 2002–2007: A dynamic group conflict theory approach. Social science

research, 38(2), 352-365.

Ministrstvo za notranje zadeve RS [MNZ RS]. (2017). Stockholmski program 2010 – 2015.

Pridobljeno na

http://www.mnz.gov.si/si/o_ministrstvu/svoboda_varnost_in_pravicnost/stockhol

mski_program_2010_2015/

O'rourke, K. H., in Sinnott, R. (2006). The determinants of individual attitudes towards

immigration. European journal of political economy, 22(4), 838-861.

Paas, T. in Demidova, O. (2014). What Explains People's Attitudes Towards Immigrants? A

Comparative Study of Estonia and Russia. The University of Tartu Faculty of

Economics and Business Administration Working Paper No. 94-2014, 3-20.

Pridobljeno na https://papers.ssrn.com/sol3/papers.cfm?abstract_id=2433974

Paas, T. in Halapuu, V. (2012). Attitudes towards immigrants and the integration of ethnically

diverse societies. Eastern Journal of European Studies, 3(2), 161-176.

Pettigrew, T. F. (1979). The ultimate attribution error: Extending Allport's cognitive analysis

of prejudice. Personality and social psychology bulletin, 5(4), 461-476.

87

Pogodba o Evropski Uniji. (2016). Uradni list Evropske Unije, (202/1).

Policija. (2015). Letno poročilo o delu policije za 2015. Ljubljana: MNZ RS. Pridobljeno na

http://www.policija.si/images/stories/Statistika/LetnaPorocila/PDF/LetnoPorocilo2

015_popravljeno.pdf

Policija. (2016). Letno poročilo o delu policije za 2016. Ljubljana: MNZ RS. Pridobljeno na

http://www.policija.si/images/stories/Statistika/LetnaPorocila/PDF/LetnoPorocilo2

016.pdf

Pravilnik o programih za integracijo tujcev. (2009, 2011, 2012). Uradni list RS, (25/09, 86/11

in 70/12).

Raičevič, M. (23.5.2017). (FOTO in VIDEO) Policija sporočila, kdo je napadel v Manchestru.

Vecer.com. Pridobljeno na http://www.vecer.com/foto-v-manchestru-19-mrtvih-v-

domnevnem-teroristicnem-napadu-6264372

Resolucija o migracijski politiki Republike Slovenije (ReMPRS). (2002). Uradni list RS,

(106/02).

Rustenbach, E. (2010). Sources of Negative Attitudes Toward Immigrants in Europe: A Multi‐

Level Analysis1. International Migration Review, 44(1), 53-77.

Schlueter, E., Meuleman, B., in Davidov, E. (2013). Immigrant integration policies and

perceived group threat: A multilevel study of 27 Western and Eastern European

countries. Social Science Research, 42(3), 670-682.

Semyonov, M., Raijman, R., in Gorodzeisky, A. (2006). The rise of anti-foreigner sentiment in

European societies, 1988-2000. American Sociological Review, 71(3), 426-449.

88

Stephan, W. G., Ybarra, O., Martnez, C. M., Schwarzwald, J., in Tur-Kaspa, M. (1998).

Prejudice toward immigrants to Spain and Israel: An integrated threat theory

analysis. Journal of Cross-Cultural Psychology, 29(4), 559-576.

Štiblar, F. (2008). Svetovna kriza in Slovenci: kako jo preživeti?. Ljubljana: Založba ZRC SAZU.

Tajfel, H. (1982). Social Identity and Intergroup Behavior. Cambridge, England: Cambridge

University Press.

Tartakovsky, E., in Walsh, S. D. (2016). Testing a New Theoretical Model for Attitudes Toward

Immigrants: The Case of Social Workers’ Attitudes Toward Asylum Seekers in Israel.

Journal of Cross-Cultural Psychology, 47(1), 72-96.

Thompson, J. (2017). Understanding Trumpism: the New President's Foreign Policy. SIRIUS-

Zeitschrift für Strategische Analysen, 1(2), 1-6. doi:https://doi.org/10.1515/sirius-

2017-0052

Toš, N. (ur.). (2016). Vrednote v prehodu X. Slovensko javno mnenje 2010-2016. Ljubljana:

Fakulteta za družbene vede. Pridobljeno na http://www.cjm.si/ul/2017/VREDNOTE-

10-web.pdf

Ustava Republike Slovenije. (1991, 1997, 2000, 2004, 2006, 2013, 2016). Uradni list RS,

33/91-I, 42/97 – UZS68, 66/00 – UZ80, 24/03 – UZ3a, 47, 68, 69/04 – UZ14, 69/04 –

UZ43, 69/04 – UZ50, 68/06 – UZ121,140,143, 47/13 – UZ148, 47/13 – UZ90,97,99 in

75/16 – UZ70a).

Van Klingeren, M. (2014). “Welcome” to Europe: How media and immigration affect

increasing Euroscepticism.". Docotral dissertation, Unversity of Amsterdam.

Pridobljeno na http://hdl. handle. net/11245/1.416265.

Zakon o azilu (ZAzil-UPB2). (2006). Uradni list RS, (51/06).

89

Zakon o mednarodni zaščiti (ZMZ-1). (2017). Uradni list RS, (16/17).

Zakon o nadzoru državne meje (ZNDM-2). (2010). Uradni list RS, (35/10).

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o nadzoru državne meje (ZNDM-2B). (2017).

Uradni list RS, 5/17.

Zakonik o schengenskih mejah. (2016). Uradni list EU, (L 105/1).

Zakon o tujcih (ZTuj-2-UPB5). (2017). Uradni list RS, (16/17).

Zavratnik, S. (2011). Sodobne migracije v mnenjih slovenske javnosti. Dve domovini / Two

Homelands, (33), 55-71.

Zavratnik, S., Kralj, A., Medarić, Z., in Simčič, B. (2008). Migracije, integracija in

multikulturnost-kontekstualizacije sodobnih migracij skozi javno mnenje: zaključno

poročilo ciljno-raziskovalnega projekta" Integracijske politike-vzpostavitev

evalvacijskega modela in instrumentov longitudinalnega monitoringa". Univerza na

Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče.

Priloga A: Vprašalnik

Ali menite, da tematika, povezana z imigranti, prosilci za azil oz. begunci, predstavlja problem za Slovensko državo in družbo?

Da, velik problem.

Da, a le manjši problem.

Ne, to sploh ni problem.

Brez odgovora.

Našteli vam bomo nekaj trditev o migracijah in migrantih. Prosimo, navedite, v kolikšni meri se strinjate z vsako od navedenih trditev (ocenjujte na lestvici od 1 do 5):

Sploh NE soglašam

NE soglašam

Neopredeljen Soglašam Zelo

soglašam

Imigrante potrebujemo, da zapolnijo tista delovna mesta, kjer je pomanjkanje domačih delavcev.

Zaradi imigrantov se znižuje cena delovni sili, ker migranti predstavljajo nelojalno konkurenco (pripravljeni so delati za manjše plače).

Bolj smiselno bi bilo vlagati v razvoj držav, iz katerih prihajajo tuji delavci, kot pa jih zaposlovati pri nas.

Imigranti predstavljajo breme za slovenske davkoplačevalce.

Imigranti odvzemajo delovna mesta lokalnemu prebivalstvu.

Ali menite, da bi morala Slovenija obseg migracij iz naslednjih delov sveta omejevati,

vzpodbujati ali ohranjati na isti ravni, kot je sedaj:

Omejevati Vzpodbujati Ohranjati

na isti ravni

Iz starih držav članic EU (EU 15).

Iz novih držav članic EU (EU 2004, skupaj s Slovenijo).

Iz novih držav članic (EU 2007 – Romunija in Bolgarija).

Iz območja nekdanje Sovjetske zveze (Rusija, Belorusija).

Iz območja nekdanje Jugoslavije.

Iz Severne Amerike (ZDA, Kanade).

Iz Azije.

Iz Južne in srednje Amerike.

Iz Afrike.

Iz Avstralije.

Našteli vam bomo nekaj skupin imigrantov. Prosimo, da za vsako od njih pomislite, ali bi

po vašem mnenju slovenska država morala vzpodbujati njihovo priseljevanje, ga

omejevati ali ohranjati v enakem obsegu:

Vzpodbujati Omejevati Ohranjati

na isti ravni

Nizko in srednje kvalificirana delovna sila (kleparji, krovci, gradbeni delavci), ki bi pomagala zapolniti primankljaj na slovenskem trgu dela.

Visoko kvalificirana delovna sila (strokovnjaki, medicinsko osebje), ki bi pomagala zapolniti primankljaj na slovenskem trgu dela.

Tuji poslovneži, ki bi investirali v slovensko gospodarstvo in odpirali podjetja.

Begunci (tj. osebe, ki bežijo zaradi vojaških konfliktov oz. vojn).

Prosilci za politični azil (tj. osebe, ki bežijo zaradi strahu pred osebnim preganjanjem zaradi rasne, etnične, verske, spolne, politične pripadnosti).

Družinski člani oseb, ki jim je bil podeljen status begunca.

Družinski člani imigrantov, ki že živijo v Sloveniji.

Priseljenci slovenskega porekla iz tujine (imigranti slovenskega rodu).

Prosimo, ocenite na lestvici od 1-5, v kolikšni meri se strinjate z naslednjimi trditvami:

Sploh se

ne strinjam

Se ne strinjam

Se niti strinjam, niti ne strinjam

Se strinjam

Se popolnoma

strinjam

S tem, da sprejmemo migrante v našo družbo, krepimo demokracijo.

Država bi morala zagotoviti tudi migrantom, ki prebivajo v njej iste socialne in zdravstvene pravice.

Slovenija bi morala zaostriti imigracijsko in azilno politiko (tj. postaviti strožje pogoje in merila za priseljevanje tujcev.

Imigranti pripomorejo k oblikovanju multikulturnega okolja in sobivanja v državi.

Slovenija bi si morala prizadevati za odprto, strpno in multikulturno družbo.

Če želi država zmanjšati napetosti v družbi, bi morala ustaviti priseljevanje.

Imigranti so obiskovalci v novih družbenih okoljih, torej so tujci, zato ne morejo zahtevati enakih pravic kot prebivalci, ki so v Sloveniji že od nekdaj.

Ali imate med vašimi osebnimi prijatelji osebe, ki so se v Slovenijo priselile iz tujine?

Da, precej jih imam.

Da, nekaj jih imam.

Ne, nobenega nimam.

Nekateri ljudje pridejo v Slovenijo, ker bežijo pred vojno ali se bojijo osebnega

preganjanja zaradi rasne, etnične, verske ali politične pripadnosti. Prosimo povejte,

koliko soglašate z naslednjimi trditvami (ocenjujte na lestvici od 1 do 5):

Sploh se

ne strinjam

Se ne strinjam

Se niti strinjam, niti ne strinjam

Se strinjam

Se popolnoma

strinjam

Večina beguncev in iskalcev azila želi le izboljšati svoj ekonomski položaj (tj. ekonomski migranti).

V času obravnave njihovih prošenj bi država prosilcem za status begunca-azilanta morala dovoliti, da si najdejo delo.

Beguncem in azilantom, ki jim je bilo odobreno bivanje v Sloveniji, bi moralo biti dovoljeno, da s seboj pripeljejo ožje družinske člane.

Slovenska država bi morala najprej poskrbeti za socialno varnost in blagostanje slovenskega prebivalstva in šele nato zagotavljati pomoč imigrantom.

Osebe, ki nelegalno prestopijo slovensko mejo, bi morali Nemudoma deportirati, ne glede

Sploh se

ne strinjam

Se ne strinjam

Se niti strinjam, niti ne strinjam

Se strinjam

Se popolnoma

strinjam

na to, ali prosijo za status begunca ali azilanta.

Imigranti pomenijo breme za socialno državo, ker se priselijo skupaj z velikimi družinami, ki prejemajo državne pomoči.

Na račun priseljencev se povečuje kriminaliteta.

Religija imigrantov je ovira pri vključevanju imigrantov v prevladujoče krščanske zahodne družbe.

V globalnem svetu naj bodo meje za kapital, ideje in ljudi enako odprte.

Mobilnost ljudi je potrebno omejiti, sicer bo Evropa ‘preplavljena’ in bo izgubila svojo kulturno identiteto.

Kako naj po vašem mnenju ravnajo priseljenci, ki že dalj časa živijo v Sloveniji? Prosimo, povejte, katera od štirih trditev vam je osebno najbližja oziroma jo najbolj podpirate.

Naučijo naj se slovenskega jezika in navad in jih sprejmejo za svoje ter opustijo svojo kulturo (tj. asimilacija).

Naučijo naj se slovenskega jezika in navad ter v domačem okolju ohranjajo svoj jezik in kulturo (tj. adaptacija).

Ohranijo naj svoj jezik in kulturo ter živijo sami zase (tj. segregacija).

Naj se začasno prilagodijo slovenski kulturi in življenju in delajo tu za krajši čas, nato naj se vrnejo domov.

V kolikšni meri so po vašem mnenju naslednji dejavniki pomembni za uspešno vključevanje imigrantov v slovensko družbo (ocenjujte na lestvici od 1 do 5):

Sploh ni

pomembno Ni

pomembno

Niti pomembno,

niti nepomembno

Je pomembno

Je zelo pomembno

Katoliška veroizpoved.

Izhajanje iz podobnega kulturnega okolja, kot je slovensko.

Znanje slovenskega jezika.

Pridobitev slovenskega državljanstva.

Poroka s Slovencem/Slovenko.

Prijatelji slovenske narodnosti.

Možnost vključevanja v politično odločanje (politična participacija, pravica voliti in biti izvoljen na lokalnih-državno zborskih volitvah).

Zaposlitev.

Dobra izobrazba.

Barva kože (belec).

Prosimo ocenite, koliko se strinjate z naslednjimi izjavami (ocenjujte na lestvici od 1 do 5). Imigrantom, ki legalno prebivajo v Sloveniji, bi morali omogočiti:

Sploh se ne

strinjam Se ne

strinjam

Se niti strinjam, niti ne strinjam

Strinjam se

Se popolnoma

strinjam

Enakopravno vključevanje na slovenski trg dela.

Možnost šolanja v njihovem jeziku.

Dostop do zdravstvenega in socialnega zavarovanja.

Dostop do socialnih stanovanj.

Dostop do stanovanjskih posojil.

Vključevanje in dejavnost v kulturnem življenju (kulturna društva).

Vključevanje in dejavnost v političnem življenju (stranke).

Vaša starost (v letih): ____________________

Spol?

Moški

Ženska

Stopnja zadnje pridobljene izobrazbe:

Osnovna šola ali manj.

Poklicno izobraževanje ali srednja šola.

Višja šola, visoka šola, univerzitetna izobrazba.

Magisterij, doktorat.

Zaposlitveni status:

Zaposlen.

Brezposeln.

Upokojen.

Dijak, študent.

Gospodinja.

Kmet.

Drugo: __________________________.