odvajanje in ČiŠČenje komunalne odpadne vode iz ... · konstrukcijsko je zasnovan kot klasični...

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO, PROMETNO INŽENIRSTVO IN

ARHITEKTURO

EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA

Sabina Melanšek

ODVAJANJE IN ČIŠČENJE KOMUNALNE

ODPADNE VODE IZ STANOVANJSKE HIŠE V

OBČINI VELENJE

Projektna naloga

univerzitetnega študijskega programa 1. stopnje

Velenje, september 2016

Smetanova ulica 17 2000 Maribor, Slovenija

Projektna naloga univerzitetnega študijskega programa 1. Stopnje

ODVAJANJE IN ČIŠČENJE KOMUNALNE ODPADNE VODE IZ

STANOVANJSKE HIŠE V OBČINI VELENJE

Študent: Sabina Melanšek

Študijski program: univerzitetni, Gospodarsko inženirstvo

Smer: gradbeništvo

Mentorja: dr. Janja Kramer Stajnko, dr. Matjaž Iršič

I

ODVAJANJE IN ČIŠČENJE KOMUNALNE ODPADNE VODE IZ

STANOVANJSKE HIŠE V OBČINI VELENJE

Ključne besede: komunalna odpadna voda, čiščenje odpadne vode, mala čistilna naprava

Povzetek

V projektni nalogi je prikazan celoten potek vgradnje male komunalne čistilne naprave za

stanovanjsko hišo. Podana je teorija o odvajanju odpadne vode, malih čistilnih napravah

ter o področjih brez javnega kanalizacijskega sistema. Po kategoričnem modelu izbora in

ocenjevanja dobaviteljev je izbran najprimernejši dobavitelj, nato pa so podane vse

zahteve, ki jih moramo upoštevati za nakup, predpripravo in vgradnjo čistilne naprave.

Slikovno je prikazan celoten potek vgradnje.

II

WASTEWATER TREATMENT FROM RESIDENTIAL HOUSE IN VELENJE

MUNICIPALITY

Key words: communal wastewater, wastewater treatment, small wastewater treatment

plant

Abstract

The thesis shows the complete building process of small communal wastewater treatment

plant for a residential house. The theorie about waste water draining, small wastewater

treatment plants and the areas without sewerage system are given. According to the

categorical model of selection and evaluation of suppliers, the most suitable supplier is

chosen and afterwards, all the demands needed for buying, preliminary preparation and

installing wastewater treatment plant are presented. The whole building process is shown

by in situ photos.

III

VSEBINA

1 UVOD ............................................................................................................................ 1

2 OPIS OBJEKTA ............................................................................................................ 2

3 ODVAJANJE ODPADIH VODA ................................................................................. 4

3.1 Zakonodaja na področju odvajanja in čiščenja odpadnih voda .............................. 5

3.2 Območja poselitve brez javnega kanalizacijskega sistema ..................................... 6

3.3 Male komunalne čistilne naprave ........................................................................... 8

4 ISKANJE IN IZBIRANJE DOBAVITELJA MALE ČISTILNE NAPRAVE ............ 10

4.1 Proces iskanja in izbiranja dobavitelja .................................................................. 10

4.2 Določitev meril za izbiranje dobavitelja ............................................................... 11

4.3 Izbor dobavitelja ................................................................................................... 13

5 VGRADNJA MALE ČISTILNE NAPRAVE ............................................................. 16

5.1 Pogoji pred nakupom ............................................................................................ 16

5.2 Priprava na vgradnjo ............................................................................................. 18

5.2.1 Skladnost s prostorskimi akti ......................................................................... 18

5.2.2 Pravica graditi ................................................................................................ 20

5.2.3 Lokacija male čistilne naprave ...................................................................... 21

5.3 Vgradnja ................................................................................................................ 21

5.4 Obratovanje in vzdrževanje male čistilne naprave ............................................... 26

6 SKLEP .......................................................................................................................... 27

7 VIRI IN LITERATURA .............................................................................................. 29

8 PRILOGE ..................................................................................................................... 31

8.1 Seznam slik ........................................................................................................... 31

8.2 Seznam tabel ......................................................................................................... 31

8.3 Naslov študenta ..................................................................................................... 32

8.4 Kratek življenjepis ................................................................................................ 32

IV

UPORABLJENE KRATICE

BPK – Biološka potreba po kisiku

CE - Conformité Européenne (Evropska skladnost)

KPK – Kemijska potreba po kisiku

MKČN – Mala komunalna čistilna naprava

PE – Populacijski ekvivalent

PUP – Prostorski ureditveni pogoji

SBR – Sekvenčni biološki reaktor

ZFO – Zakon o financiranju občin

ZGO – Zakon o graditvi objektov

ZJZP – Zakon o javno-privatnem partnerstvu

ZMetD – Zakon o meteorološki dejavnosti

ZPNačrt – Zakon o prostorskem načrtovanju

ZUKN – Zakon o upravljanju kapitalskih naložb

ZVO – Zakon o varstvu okolja

ZZLPPO - Zakon o zaključku lastninjenja in privatizaciji pravnih oseb

Odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode iz stanovanjske hiše v občini Velenje Stran 1

1 UVOD

Živimo v času v katerem smo se bolj kot včasih začeli zavedati pomena varovanja okolja.

Pomembno nam je, da živimo v čistem okolju, dihamo čisti zrak in pijemo čisto vodo.

Paziti moramo katere snovi in kakšno vodo spuščamo nazaj v naravo, saj je podtalnica še

vedno glavni vir pitne vode v Sloveniji. Tako bomo tudi naslednjim generacijam

omogočili, da bodo živeli v čistem okolju.

Uporaba greznic, katere so včasih vgrajevali z izpustom direktno v naravo, ni več

dovoljena. Zato se bodo morali lastniki stanovanjskih objektov priključiti na javno

kanalizacijsko omrežje, predelati obstoječe greznice ali pa zagotoviti čiščenje odpadnih

vod v malih komunalnih čistilnih napravah. Z Operativnim programom odvajanja in

čiščenja komunalne in odpadne vode so določena območja poselitve, za katera je v

predpisanih rokih obvezno zagotoviti odvajanje komunalne odpadne vode v javno

kanalizacijo in ustrezno čiščenje na komunalni čistilni napravi.

V projektni nalogi bomo predstavili stanovanjski objekt in potem poiskali rešitve glede

odvajanje odpadne vode. Ker že vemo, da na območju kjer objekt stoji ni javnega

kanalizacijskega sistema in tudi ni predviden, bo potrebna vgradnja male komunalne

čistilne naprave. Prikazali bomo potek izbire dobavitelja in vgradnje male čistilne naprave

ter odvajanje očiščene vode preko že obstoječih kanalizacijskih cevi v bližnji potok. Pri

izbiri bomo morali upoštevati vrsto zahtev, ki zagotavljajo učinkovito delovanje naprave.


2 OPIS OBJEKTA

Nova stanovanjska hiša leži v katastrski občini Lipje v Mestni občini Velenje na parcelah

št. 112/2, 11 in 12. Z gradnjo se je nadomestil dotrajani in funkcionalno neprimeren objekt.

Po Uredbi o klasifikaciji vrst objektov in objektih državnega pomena (CC-SI) se objekt

umesti med enostanovanjske stavbe (CC-SI 11 100 stanovanjske stavbe) ter po Uredbi o

razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje gre za manj zahteven objekt.

Stanovanjska hiša je trenutno v IV. gradbeni fazi. Ni še priključena na vodovodno in

kanalizacijsko omrežje.

Slika 2.1: Stanovanjska hiša (Vir: Osebni arhiv)

Objekt je zgrajen v treh etažah (kletna etaža, pritličje in izkoriščeno podstrešje) in je

enostavnega pravokotnega tlorisa, tradicionalnih razmerij in tlorisnih mer 10 m × 8 m.

Streha je dvokapnica naklona 40 stopinj.


Konstrukcijsko je zasnovan kot klasični zidani masivni objekt z vertikalnimi

protipotresnimi vezmi in pasovnim temeljenjem. Nosilne stene kletne ter pritlične etaže so

zidane z betonsko opeko debeline 30 cm, notranje predelne stene pa so iz modularne opeke

debeline 20 cm in 10 cm. Stropna konstrukcija nad kletno etažo in pritličjem je izdelana iz

montažnih nosilcev in polnil (tip Porotherm). Strešna konstrukcija je v leseni izvedbi iz

lesa iglavcev II. kategorije, krita z masivno strešno kritino.


3 ODVAJANJE ODPADIH VODA

Odpadna voda je onesnažena voda, ki nastaja iz hišnih odpadnih snovi, človeških in

živalskih odpadkov, industrijskih obratov, padavinskih odtokov in infiltracije podtalnice.

Nastanejo lahko zaradi delovanja narave (onesnažene padavinske in poplavne vode) ter

zaradi človekovega delovanja v urbanih naseljih (komunalna odpadna voda), industrijskih

conah (industrijska odpadna voda) in na kmetijskih farmah (kmetijska odpadna voda).

Komunalna odpadna voda je voda, ki nastaja v bivalnem okolju gospodinjstev zaradi rabe

vode v sanitarnih prostorih, pri kuhanju, pranju in drugih gospodinjskih opravilih. Nastaja

tudi v stavbah v javni rabi ali pri kakršnikoli dejavnosti, če je po nastanku in sestavi

podobna vodi po uporabi v gospodinjstvu.

Padavinska odpadna voda onesnažena odteka v vode ali se odvaja v javno kanalizacijo iz

utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom pokritih površin.

Osnovni cilj odvajanja odpadnih vod je zaščita prebivalstva pred boleznimi, zaščita okolja

pred prekomernih onesnaženjem, zaščita pred poplavami znotraj naselij ter zaščita

hidrosfere. Te cilje dosežemo s pravilnim dimenzioniranjem sistemov za odvajanje, s

pravilno regulacijo in prelivanjem onesnažene vode ter z ekološkim varovanjem

vodotokov, podtalnice, jezer, morja, še posebej pa tistih v varovanih in občutljivih

območjih.

Odvajanje odpadnih vod se izvede po kanalizacijskem omrežju do čistilnih naprav in od

tam naprej v odvodnik (reke, potoki…). Kanalizacija je omrežje med seboj povezanih

kanalskih vodov, kanalov in jarkov ter naprav za odvajanje odpadne vode iz stavb in

padavinske vode s streh in z utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom pokritih površin.


Ločimo mešane, ločene in delno ločene kanalizacijske sisteme. O mešanem

kanalizacijskem sistemu govorimo kadar odvajamo odpadno in padavinsko vodo skupaj.

Prednosti tega načina sta preprosta izvedba in nižja cena. Ločeni sistem kanalizacije odvaja

odpadno vodo posebej in padavinsko vodo posebej. Zaradi tega čistilne naprave delujejo

zanesljivejše in tudi povečana je varnost pred preplavitvijo nižje ležečih priključenih

objektov kanalizacije. Je pa ta sistem bolj zapleten in dražje ga je vzdrževati. Delno ločene

kanalizacijske sisteme uporabljamo predvsem v industriji kadar želimo posebej odvajati

tehnološke odpadne vode, odpadno sanitarno vodo ter onesnaženo in neonesnaženo

padavinsko vodo.

(Husić, 2015)

3.1 Zakonodaja na področju odvajanja in čiščenja odpadnih voda

Področje odvajanja in čiščenja odpadnih vod urejajo naslednji zakoni in podzakonski

predpisi:

- Strateški dokument: Nacionalni program varstva okolja (Uradni list Republike

Slovenije, št. 83/99 in 41/04 – ZVO1-1),

- Izvedbeni dokument: Operativni program odvajanja in čiščenja komunalnih

odpadnih vod (novelacija za obdobje od leta 2005 do leta 2017),

- Zakon o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo,

49/06 – ZMetD2, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt3, 57/08 – ZFO4-1A, 70/08,

108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15 in 102/15),

- Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št.

98/15),

- Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno

kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12, 64/14 in 98/15),

- Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih voda (Uradni list

RS, št. 94/14 in 98/15),

1 Zakon o varstvu okolja 2 Zakon o meteorološki dejavnosti 3 Zakon o prostorskem načrtovanju 4 Zakon o financiranju objektov

http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?sop=1999-01-3953


http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6070


http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV12112


- Zakon o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO5,

127/06 – ZJZP6, 38/10 – ZUKN7 in 57/11 – ORZGJS40)

3.2 Območja poselitve brez javnega kanalizacijskega sistema

Na območju, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, mora lastnik objekta zagotoviti, da se

komunalna voda odvaja v javno kanalizacijo. Če pa se objekt nahaja na območju, kjer ni

javne kanalizacije in kjer ni predvidena izgradnja javne kanalizacije oziroma, ki niso v

aglomeracijskem območju pa mora lastnik objekta zagotoviti:

- odvajanje komunalne odpadne vode v javno kanalizacijo sosednje aglomeracije, če

je dolžina kanalizacijskega priključka manjša od 100 m

- čiščenje komunalne odpadne vode v mali komunalni čistilni napravi z

zmogljivostjo manjšo od 50 PE8

- čiščenje komunalne odpadne vode v tipski mali komunalni čistilni napravi, za

katero je iz izjave o lastnostih razvidno, da učinek čiščenja dosega 80% glede na

parameter KPK

(Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode, 21. člen)

Aglomeracija je območje poselitve, kjer sta poseljenost ali izvajanje gospodarske ali druge

dejavnosti zgoščena tako, da je mogoče zbiranje komunalne odpadne vode v kanalizaciji in

njeno odvajanje po kanalizaciji v komunalno čistilno napravo ali na končno mesto.

(Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode, 4. člen)

Ali se naš objekt nahaja na območju aglomeracije smo preverili na spletni strani Atlas

okolja.

5 Zakon o zaključku lastninjenja in privatizaciji pravnih oseb 6 Zakon o javno-zasebnem partnerstvu 7 Zakon o upravljanju kapitalskih naložb 8 Populacijski ekvivalent. Je enota za obremenjevanje vode z organskimi biološko razgradljivimi snovmi, ki

ustreza onesnaženju, ki ga na dan povzroči en prebivalec.

http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO272


Slika 3.1: Področja aglomeracije (zeleno) in lokacija stanovanjske hiše (rdeč kvadrat) (Vir:

Atlas okolja)

Iz slike je razvidno, da se parcela na kateri stoji objekt, ne nahaja na območju

aglomeracije, prav tako pa je od sosednjega območja aglomeracije oddaljena več kot 100

m. Zato smo se za odvajanje komunalne odpadne vode odločili za malo komunalno čistilno

napravo. Očiščena voda iz male komunalne čistilne naprave bo preko kanalizacijskih cevi

vodena do površinskega vodotoka (potok).


3.3 Male komunalne čistilne naprave

Mala čistilna naprava je naprava za čiščenje komunalne odpadne vode z zmogljivostjo

čiščenja manjšo od 2000 PE. (Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih

voda v vode in javno kanalizacijo, 4. člen). Namenjene so čiščenju iz gospodinjstev,

manjših gostinskih in gospodarskih objektov, stanovanjskih objektov in podobno.

Omogočajo čiščenje odpadnih komunalnih voda iz kopalnic, kuhinj, stranišč ter pralnih in

pomivalnih strojev. Osnovni namen in cilj čiščenja odpadnih vod je pridobiti takšno

kakovost vode, ki je primerna za ponovno uporabo ali izpust nazaj v okolje. (Roš, 2015)

V mali čistilni napravi se voda obdeluje z biološko razgradnjo s pospešenim

prezračevanjem s pomočjo razpršene biomase ali s pritrjenim biološkim filmom. Biološka

razgradnja lahko poteka tudi z naravnim prezračevanjem s pomočjo rastlin v

prezračevalnih in umetnih lagunah ali rastlinski čistilni napravi. Male čistilne naprave

delujejo po principu velikih čistilnih naprav. Lahko služijo samo enemu objektu

(individualna čistilna naprava) ali več skupnim objektom.

Kot smo že prej omenili v mali čistilni napravi poteka biološka razgradnja, ki posnema

delovanje mikroorganizmov v naravi. Mikroorganizmi za svoj obstoj in razmnoževanje

potrebujejo hrano, ki jo dobijo iz organskih odplak. Ker je v mali čistilni napravi obilica

hrane, zraka in vode procesi potekajo hitreje, bolj intenzivno in kontrolirano kot v naravi.

Obstaja veliko vrst čistilnih naprav, ki so dimenzionirane glede na število prebivalcev.

Opisali bomo sekvenčni biološki reaktor – SBR čistilna naprava, z razpršeno biomaso. To

je tako imenovani ''napolni in prazni'' sistem, ki čisti odpadno vodo v več ciklih.

Prezračevanje in usedanje se izvajata v istem reaktorju. Običajno ima pet stopenj, ki se

izvajajo v specifičnih zaporedjih: polnjenje, čiščenje, usedanje in odstranjevanje.

Načeloma je čistilna naprava sestavljena iz dveh ločenih prekatov. V prvi predčistilni

prekat priteka odpadna voda iz gospodinjstva, kjer se neraztopljene snovi usedajo. Nato s

pomočjo računalniškega krmiljenja voda doteka v naslednji SBR prekat, kjer se odvije

pravo čiščenje odpadnih voda. Plavajoči čistilni sistem skozi potopni prezračevalnik

dovaja zrak za rast mikroorganizmov, ki očistijo odpadno vodo. Sledi faza usedanja, kjer

se aktivno blato (mulj) usede na dno SBR prekata. Čista voda se zbira v zgornjem sloju in


jo lahko brez problema odvajamo v naravo ali ponikalnico. Mulj in bakterije pa potonejo

na dno in se nato vrnejo v predčistilni prekat, kjer se prične nov ciklus.

(Biološke čistilne naprave Zagožen 2016)

Slika 3.2: Sestavni deli čistilne naprave: 1 – prvi prekat (primarni usedalnik), 2 – sekvenčni

biološki reaktor (SBR), 3 – mehanski plovni ventil, 4 – sesalna cev, 5 – cevni

prezračevalnik (aerator), 6 – izravnalna posoda (vzorčna posoda), 7 – odvodna cev za čisto

vodo (Vir: spletna stran podjetja Zagožen d.o.o.)

Po Uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno

kanalizacijo se lahko očiščena odpadna voda odvaja neposredno v površinsko vodo, razen

v površinsko vodo, ki je namenjena pripravi pitne vode, v kopalne vode, v vodotoke, ki se

nahajajo na območju manj kot 300 m od obale, v vode naravnega ali umetnega jezera ali v

vodotoke na vodovarstvenem območju. Očiščeno vodo lahko odvajamo tudi neposredno v

morje ali rečno ustje izven kopalnih voda ali posredno v podzemno vodo, razen na

vodovarstvenih območjih in na območjih, ki so bližje kot 600 m od obal jezer. (Uredba o

emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo, 12. člen)


4 ISKANJE IN IZBIRANJE DOBAVITELJA MALE ČISTILNE NAPRAVE

4.1 Proces iskanja in izbiranja dobavitelja

Proces izbora dobavitelja katerega koli izdelka je ključnega pomena za uspešno poslovanje

podjetja, ki izdelke kupuje z namenom, da jih bodo uporabile pri izdelavi drugih izdelkov

ali storitev, ki jih nato prodajajo, dajejo v najem ali dobavljajo naprej. Prav tako za

posameznika, ki bo izdelek kupil in ga uporabil za lastne namene. Izbira dobaviteljev

vpliva tako na podjetja, ki kupujejo kot tudi na tista, ki prodajajo, saj so podjetja deloma

odvisna od kakovosti dobavljenih materialov in zanesljivost dobaviteljev, prav tako pa so

dobavitelji v veliki meri odvisni od menjave s kupci.

Dober dobavitelj je tisti, ki zagotavlja konstantno kakovost svojih izdelkov, jih dobavlja v

dogovorjenih rokih, se je sposoben prilagajati željam kupcev, ima dostopne oziroma

konkurenčne cene, ima izdelke in storitve, ki so narejeni po standardih, dobro logistično

podporo ter je sposoben hitro in zavzeto odpravljati morebitne napake.

Pogoj za pravilno izbiro dobavitelja je natančna raziskava potencialnih dobaviteljev. Gre

za procese in postopke, s pomočjo katerih kupec išče, raziskuje, pregleduje, analizira,

izbira in ocenjuje dobavitelje ter določa strategije, ki lahko najbolje zadovoljijo njegove

zahteve. Pravilna in racionalna izbira dobavitelja je odvisna tudi od pravilnega postopka

izbora dobavitelja.

(Završnik, 2004)


Najprej je potrebno upoštevati vse razpoložljive vire informacij o dobaviteljih, ki

vključujejo objavljene vire, interne vire, osebne stike in mednarodne vire (to so sejmi in

razstave, publikacije, ki jih izdajajo dobavitelji, internetne strani, borzna in tržna poročila,

strokovni časopisi in revije, dnevni časopisi, poslovni časopisi, rumene strani, informacije

od posrednikov, viri v podjetju, izmenjava izkušenj ipd.). Nato določimo merila izbirnega

procesa in kasneje sledi neformalno zbiranje informacij, da že na začetku izločimo očitno

neprimerne kandidate dobaviteljev. Po preliminarnem izboru dobaviteljev je potrebno

podrobno preučiti izbrane kandidate in na podlagi podrobne analize izberemo dobavitelja.

(Završnik, 2004)

Slika 4.1: Proces izbiranja dobavitelja

4.2 Določitev meril za izbiranje dobavitelja

Po preučitvi vseh virov informacij in po preliminarnem izboru sta nam ostala dva

dobavitelja, ki ju je potrebno podrobno preučiti in izmed njiju izbrati najboljšega. Zato smo

oblikovali enako pomembna merila po katerih ju bomo primerjali. To so:

VIRI INFORMACIJ O DOBAVITELJIH

SEZNAM KANDIDATOV

OBLIKOVANJE MERIL IZBIRE

PRELIMINARNI IZBOR

DOLOČANJE KVALIFICIRANIH

KANDIDATOV

PODROBNA ANALIZA

IZBRANI DOBAVITELJ


- Cena male čistilne naprave

Cena je bila v preliminarnem izboru eden glavnih faktorjev. Biti mora konkurenčna

in dostopna našim finančnim zmožnostim.

- Material in kakovost

Pomembno je, da je čistilna naprava izredno vzdržljiva, 100% vodotesna, zavzame

malo prostora in preprečuje možnost onesnaženja podtalnice. Material mora biti

odporen na agresivne vplive okolja, ultravijolične žarke in različne spremembe

temperatur.

- Reference dobavitelja

Zelo pomembno je tudi, da preverimo reference dobavitelja. To je pomemben vir

informacij o izvajanju kakovosti dobavitelja. Iz njih lahko izvemo tudi kako in kdaj

je dobavitelj razrešil kakršnekoli probleme, ki so se pojavili.

- Stroški prevoza in vgradnje

Celoten postopek bo olajšan, če bo dobavitelj sam zagotovil prevoz čistilne naprave

na mesto vgradnje in tudi da bo poskrbel za izkop gradbene jame in priključitev

naprave na objekt.

- Doseženi parametri na iztoku čistilne naprave

Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno

kanalizacijo določa mejne vrednosti parametrov KPK9 in BPK510, ki na iztoku

čistilne naprave ne smejo biti preseženi. Zaradi posledic onesnaževal na okolje je

pomembno, da so vrednosti parametrov čim nižje. Dobavitelj nam točne vrednosti

parametrov ne more zagotoviti, saj bomo točno vrednost vedeli šele, ko bodo

opravljene prve meritve. Lahko pa nam poda neko okvirno številko, ki jo njihove

naprave dosegajo.

- Poraba električne energije

Vsekakor moramo na delovanje čistilne naprave gledati dolgoročno, ker ta deluje

na električno energijo. Zato želimo, da so stroški delovanje čistilne naprave čim

nižji.

9 Kemijska potreba po kisiku. Parameter, ki nam pove količino kisika, potrebno za kemijsko oksidacijo

organskega onesnaženja v odpadni vodi. Je merilo za onesnaženost z organskimi snovmi. 10 Biokemijska potreba po kisiku. Določanje le te sodi med oksidacijske metode za določanje količine

organskih snovi v vodi, pri kateri je oksidacijska snov v vodi raztopljen kisik. Slednji ob posredovanju

mikroorganizmov razkraja organsko materijo. BPK5 se izraža kot količina kisika, ki ga porabijo

mikroorganizmi pri razgradnji organskega onesnaženja v odpadni vodi v petih dneh.


- Lokacija dobavitelja

Lokacija dobavitelja je pomembna, če pride do kakršnih-koli težav oziroma napak

v delovanju čistilne naprave. Čim bližje nam je servis dobavitelja čistilne naprave,

prej bomo napako odpravili in manj možnosti bo za še večje težave v primeru

nepravilnega delovanja.

V praksi se uporabljajo številni modeli za izbiranje in ocenjevanje dobaviteljev. Nekateri

so bolj enostavni in subjektivni, drugi pa mnogo bolj kompleksni in podrobni. V našem

primeru bomo dobavitelja izbrali po kategorični metodi.

Kategorična metoda spada med klasične metode ocenjevanja dobaviteljev. Temelji na

izkušnjah in sposobnostih dobavitelja in je najmanj natančna metoda ocenjevanja.

Dobavitelju dodelimo stopnjo po enostavnem sistemu: plus, minus in nevtralna stopnja.

Lahko pa metodo nadgradimo in z numeričnimi ocenami izboljšamo preglednost in

merljivost metode. Prednost te metode je, da je za podjetja razmeroma poceni in ne zahteva

velikega števila podatkov. Po drugi strani pa ti modeli ne vključujejo ocenjevanja

pomembnosti posameznega merila in zaradi tega niso primerni za dolgoročno vrednotenje.

Ocene meril temeljijo večinoma na subjektivni presoji posameznika (ocenjevalca).

(Završnik, 2004)

4.3 Izbor dobavitelja

V spodnji tabeli smo primerjali dva dobavitelja. Z številkami od 1 do 5 (1 najslabše, 5

najboljše) smo ocenili posamezna merila. Hkrati smo upoštevali, da so vsa merila enako

pomembna. Seštevek točk nam bo podal najustreznejšega dobavitelja.

Obema dobaviteljema, ki pa naj ostaneta neimenovana, smo poslali povpraševanje za

dobavo male čistilne naprave ter za ostale specifikacije naprave (stroški prevoza in

vgradnje, material, parametri na iztoku ter poraba električne energije). Ostale podatke smo

pridobili iz spletnih strani, katalogov, obiskali smo sejem ter iz izkušenj drugih, ki že imajo

vgrajene čistilne naprave teh dobaviteljev.


Tabela 1: Ocenjevanje dveh dobaviteljev po kategoričnem modelu

Merilo: Dobavitelj 1 Dobavitelj 2

Vrednost/opis: Ocena: Vrednost/opis: Ocena:

Cena 3029,97 € 4 3419,18 €

(Ni bistvene razlike v

ceni)

4

Kakovost

materiala

Polietilen – izdelano po

postopku rotacijskega

litja.

5 Polietilen 5

Reference Odlične reference 5 Dobre reference 4

Stroški prevoza

in vgradnje

Stroški prevoza všteti v

ceno, stroški izkopa

gradbene jame se

obračunajo posebej.

2 Enako kot pri

dobavitelju 1. Pomeni,

da bomo sami

poskrbeli za stroške

izkopa.

2

Parametri na

iztoku

BPK5 ≤ 25 mg/l

KPK ≤ 100 mg/l

4 BPK5 < 30 mg/l

KPK <150 mg/l

3

Poraba električne

energije

0,33 kWh/dan 4 0,1 kWh/osebo/dan

(preračunano za 4

osebe na dan: 0,4

kWh/dan)

4

Lokacija

dobavitelja

Žalec (25 km) 5 Murska Sobota (123

km)

4

Skupaj točk: 29 26

Ocena 5: odlično

Ocena 4: zelo dobro

Ocena 3: dobro

Ocena 2: zadovoljivo

Ocena 1: neustrezno


Oba dobavitelja se v ceni nista bistveno razlikovala, zato smo oba ocenili z istim številom

točk. Cena sicer ni najnižja je pa glede na konkurenčne dobavitelje in kakovosti materiala

ter garancije ugodna pri obeh. Proizvodi obeh dobaviteljev so izdelani iz enakih

materialov, ki so se po izkušnjah drugih iz preteklosti izkazali za odlične. Oba imata tudi

certifikat kakovosti in smo jima podelili najvišje število točk. Tudi reference imata oba

dobre. Stroški prevoza čistilne naprave od dobavitelja do mesta vgradnja so všteti v ceno

pri obeh. Vgradnja z gradbeno mehanizacijo se doplača posebej. Odločili smo se, da bomo

za izkop gradbene jame in namestitev čistilne naprave vanjo zadolžili drugo gradbeno

podjetje. V sklopu urejanja okolice nove stanovanjske hiše smo še imeli v načrtu izgradnjo

podpornega zidu, zato smo se zaradi nižjih skupnih stroškov odločili za drugo podjetje, ki

lahko obe stvari izvede hkrati.

Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo

določa mejne vrednosti parametrov KPK in BPK5 na iztoku male komunalne čistilne

naprave. Parameter KPK ne sme preseči vrednosti 150 mg O2/l, parameter BPK5 pa 30 mg

O2/l. Dobavitelj 2 zagotavlja, da bodo vrednosti manjše od zahtevanih, dobavitelj 1 pa, da

bodo vrednosti za vsaj 17% nižje od zahtevanih.

Eden od pogojev je bil tudi, da je čistilna naprava energetsko varčna in da za svoje

delovanje porabi malo električne energije. Obe povprečni porabi sta približno enaki in

razmeroma nizki. Že prej smo tudi omenili pomembnost lokacije. Zaradi bližine smo

prvega dobavitelja ocenili z več točkami.

Skupaj je dobavitelj 1 dosegel 29 točk, dobavitelj 2 pa 26 točk. Na podlagi podrobne

analize bomo nakup male čistilne naprave opravili pri dobavitelju 1.


5 VGRADNJA MALE ČISTILNE NAPRAVE

5.1 Pogoji pred nakupom

Pred nakupom in vgradnjo male čistilne naprave moramo:

- Določiti kapaciteto MKČN11 glede na sedanjo in prihodnjo obremenjenost odpadne

vode.

- Dobro poznati teren kamor bomo vgradili MKČN, zaradi nevarnosti podtalnice,

geomehanskih lastnosti terena ipd.

- Poznati moramo možno lokacijo MKČN.

- Vedeti moramo ali želimo pohodno ali povozno MKČN.

- Vedeti moramo ali želimo notranjo ali zunanjo krmilno enoto.

- Preveriti moramo, da MKČN zagotavlja ustrezne učinke čiščenja (izjava o

skladnosti, CE znak, garancija ipd.)

V stanovanjski hiši bodo stalno bivale štiri osebe - zato smo izbrali malo čistilno napravo

od 2 – 5 PE. Ker je mala čistilna naprava že vključena v projekt za pridobitev gradbenega

dovoljenja ne bo potrebno opraviti dodatnih preiskav terena, prav tako so zagotovljeni tudi

zadostni odmiki od parcelnih mej. Napravo bomo namestili na vzhodno stran objekta, kjer

bo po načrtu ureditve okolice zelenica. Potrebovali bomo le klasični pohodni pokrov.

Izjava o skladnosti je izjava proizvajalca male komunalne čistilne naprave, ki zagotavlja da

naprava ustreza standardom od SIST EN 12566-1 do SIST EN 12566-512 in je izdana v

skladu s predpisom, ki ureja potrjevanje skladnosti in označevanje gradbenih proizvodov.

Vsebovati mora ime in naslov proizvajalca, opis gradbenega proizvoda (tip, oznaka, namen

uporabe… ), zahteve, s katerimi je gradbeni proizvod skladen (navedba standardov in

izpolnjevanja zahtev), posebne pogoje, povezane z uporabo proizvoda, ime in naslov

organa, vključenega v potrjevanje skladnosti ter ime in položaj osebe, ki je pooblaščena za

podpis izjave.

11 Mala komunalna čistilna naprava 12 Standardi o malih čistilnih napravah do 50 PE


Z oznako CE je potrebno označiti številne izdelke pred prodajo v državah Evropskega

gospodarskega prostora (države EU ter Islandija, Lihtenštajn in Norveška). Oznaka

pomeni, da je bil izdelek ocenjen in, da izpolnjuje zahteve EU glede varnosti ter varovanja

okolja in zdravja. Proizvajalec nekega izdelka mora za to, da pridobi oznako CE, pripraviti

tehnično dokumentacijo, ki izpolnjuje vse zahteve.

Slika 5.1: Osnutek izjave o skladnosti za biološko čistilno napravo (Vir: http://www.kp-

velenje.si/)


5.2 Priprava na vgradnjo

Pred vgradnjo male čistilne naprave moramo zagotoviti, da bo vgradnja potekala skladno z

veljavnim prostorskim aktom, če imamo pravico graditi in če bo zagotovljen zadosten

odmik od parcelne meje. V našem primeru za malo čistilno napravo do 50 PE ne bomo

potrebovali posebnega gradbenega dovoljenja, ker naše gradbeno dovoljenje za

stanovanjsko hišo že vključuje vgradnjo male čistilne naprave.

Vgradnja male čistilne naprave se izvede v skladu z navodili proizvajalca. Pri gradnji

moramo upoštevati, da bo mesto vgradnje v dosegu dostopa za črpanje odvečnega blata.

5.2.1 Skladnost s prostorskimi akti

Za vse novogradnje in rekonstrukcije velja, da jih je potrebno zgraditi, projektirati in

uporabljati tako, da bodo v skladu s prostorskim aktom občine, v katerega je objekt

umeščen. Prostorski akti morajo jasno določiti vse urbanistične pogoje za umeščanje

objektov v prostor.

Namen prostorskih aktov je, da jasno določijo:

- Katere vrste objektov je dovoljeno postavljati na zemljiščih z določeno vrsto

namenske rabe (stavbna zemljišča, kmetijska zemljišča, gozdna zemljišča ipd.

oziroma znotraj podrobnejše namenske rabe – stanovanjska območja in

spremljajoče dejavnosti, poslovna območja itd.)

- Kakšne so dovoljene velikosti objektov na posameznih območjih

- Kakšen naj bo zunanji izgled objekta

- Kakšni naj bodo odmiki od parcelnih mej ali od drugih objektov

- Upoštevanje gradbenih linij in regulacijskih linij

- Dopustne faktorje izrabe oziroma dovoljeno število objektov na eni parceli

- Dopustnost oziroma možnost priključevanja objektov na javno infrastrukturo

(vodovod, kanalizacija, električno omrežje ipd.)

Prostorske ureditvene pogoje Mestne občine Velenje za naše območje ureja Odlok o

prostorskih ureditvenih pogojih za območje planske celote 01: Krajevna skupnost Vinska

Gora (PUP 01).


- Na vseh stavbnih zemljiščih na območju planske celote 01 so dopustne

novogradnje stanovanjskih objektov, novogradnje počitniških objektov ter zidanic,

gradnja poslovnih, obrtnih, trgovskih, servisnih, turistično-rekreacijskih objektov in

objektov centralnih dejavnosti. Dopustne so dozidave, prizidki, nadzidave,

adaptacije, rekonstrukcije, odstranitve obstoječih objektov, spremembe

namembnosti ter sprememba rabe obstoječih objektov ali dela teh objektov.

Dopustna je gradnja zahtevnih, manj zahtevnih, nezahtevnih, enostavnih objektov,

vzdrževanje, investicijsko vzdrževanje, rekonstrukcije in novogradnja gospodarske

javne infrastrukture ter vse gradnje in dela povezana z varstvom okolja, ohranjanja

narave, varstva kulturne dediščine in trajnostne rabe naravnih dobrin. (5. člen, 2.

odstavek)

- Na celotnem območju planske celote 01 je dopustna gradnja objektov in naprav

gospodarske javne infrastrukture in objektov, naprav komunalne infrastrukture,

športnih, vadbenih in turističnih objektov, objektov centralnih dejavnosti in

objektov lokalnega značaja. (9. člen, 1. odstavek)

- Na celotnem območju PUP je dovoljena postavitev in gradnja nezahtevnih in

enostavnih objektov v skladu z ostalimi določili tega odloka. (10. člen, 1. odstavek)

- Nezahtevni in enostavni objekti morajo biti od meje sosednjih parcel, na katere

mejijo, odmaknjeni najmanj 1,00 m. Odmik je lahko tudi manjši ob pisnem

soglasju lastnika sosednje parcele. (14. člen, 1. odstavek)

- Če ni z gradbeno linijo ali ulično gradbeno linijo obstoječih stavb določen manjši

odmik, morajo biti nezahtevni in enostavni objekti odmaknjeni od javne ceste in

drugih javnih površin najmanj 1,50 m. Če so odmiki manjši od 1,50 m, mora s tem

soglašati pristojen organ Mestne občine Velenje, za državne ceste pa izvajalec

gospodarske javne službe za vzdrževanje državnih cest. (14. člen, 2. odstavek)

- Za komunalno opremljenost stavbnega zemljišča oziroma gradbene parcele skrbi

investitor. (19. člen, 1. odstavek)

- Vsi stanovanjski, proizvodni, centralni, poslovni, obrtni, gostinski, trgovski in

turistični objekti morajo biti priključeni na obstoječo oziroma novozgrajeno

gospodarsko javno infrastrukturo (javni vodovod, kanalizacijo, električno

omrežje). (19. člen, 2. odstavek)


- Komunalne odpadne vode iz objektov se morajo speljati v javno kanalizacijo ali

individualno čistilno napravo. Izjemoma je dopustna za zbiranje odpadnih vod

nepropustna greznica na izpraznjevanje, brez izpusta v okolico. Gradnja pretočnih

greznic z izpustom v ponikalnico je prepovedana. (19. člen, 3. odstavek)

5.2.2 Pravica graditi

Dokazilo o pravici graditi je dokazilo o lastninski ali drugi stvarni pravici ali o kateri drugi

pravici, na podlagi katere lahko investitor na določenem zemljišču oziroma objektu izvaja

gradnjo (ZGO13-1, 2. člen). To dokazilo mora investitor predložiti zahtevi za izdajo

gradbenega dovoljenja v primeru, če ta pravica še ni vpisana v zemljiško knjigo.

Za dokazilo o pravici graditi velja:

- Izpisek iz zemljiške knjige, iz katerega izhaja, da ima investitor na določeni

nepremičnini lastninsko ali kakšno drugo stvarno oziroma obligacijsko pravico, ki

mu omogoča gradnjo oziroma izvajanje del na takšni nepremičnini,

- Notarsko overjena pogodba z dokazilom o vložitvi predloga za vpis pogodbe o

pridobitvi lastninske ali kakšne druge stvarne oziroma obligacijske pravice na

določeni nepremičnini v zemljiško knjigo, ki investitorju dovoljuje gradnjo oziroma

izvajanje del na takšni nepremičnini,

- Pravnomočna sodna ali upravna odločba, ki izkazuje pravico graditi oziroma

izvajati dela na nepremičnini, ali

- Druga listina, ki v skladu z zakonom izkazuje pravico graditi oziroma izvajati dela

na določeni nepremičnini.

(ZGO-1, 56. člen)

V našem primeru ni potrebno posebej predložiti dokazila o pravici graditi, saj je le ta

pravica že vpisana v zemljiški knjigi. Investitor je lastnik zemljišča.

13 Zakon o graditvi objektov


5.2.3 Lokacija male čistilne naprave

Čistilno napravo bomo vgradili na jugovzhodni strani objekta, kot je predvideno v projektu

za pridobitev gradbenega dovoljenja. Nahajala se bo približno 3 m vzhodno in 1 m južno

od objekta.

5.3 Vgradnja

Predpogoj za dostavo čistilne naprave od proizvajalca je utrjen, neoviran in nenevaren

dovoz do mesta vgradnje. Za izkop gradbene jame bo poskrbelo drugo podjetje.

Tehnični podatki izbrane čistilne naprave:

- Število populacijskih enot (PE): 2 – 5

- Dimenzije ohišja: 216 cm × 210 cm × 175 cm

- Teža: 240kg

- Volumen: 3780l

- Višina vtoka: 1560mm

- Višina iztoka: 1520mm

Na začetku moramo poznati dimenzije čistilne naprave, nato izkopljemo jamo, ki je 20 cm

globlja in vsaj 50 cm širša in daljša od dimenzij čistilne naprave. Z mini bagrom

izkopljemo gradbeno jamo dolžine 270 cm, višine 230 cm ter širine 230 cm.

Slika 5.2: Gradbena jama (Vir: osebni arhiv)


Na dno jame nato nasujemo pesek granulacije od 4 mm do 16 mm in utrdimo posteljico

debeline 20 cm, ki mora biti trda in kompaktna. Nanjo z gradbenim strojem počasi

položimo čistilno napravo. Pred spustom naprave v gradbeno jamo je potrebno pregledati

ohišje naprave, da se med transportom ni poškodovalo. Pozorni moramo biti tudi na

položaj vstopnega in izstopnega priključka, da bomo napravo pravilno obrnili.

Slika 5.3: Nasipavanje posteljice (Vir: osebni arhiv)


Slika 5.4: Nameščena čistilna naprava (Vir: osebni arhiv)

Ko je čistilna naprava nameščena in poravnana z vodno tehtnico jo začnemo polniti z vodo

in zasipavati z enakim zasipnim materialom, ki je bil uporabljen za izdelavo posteljice.

Oba prekata čistilne naprave najprej enakomerno napolnimo do ¼ višine in zasujemo do

nivoja vode. Pesek nato dobro utrdimo. Pri zasipavanju moramo biti pozorni na prostor na

dnu. Z ročnimi orodji dobro zapolnimo in utrdimo prazne prostore ter tako preprečimo, da

bi prihajalo do kasnejših deformacij. Tako z skrbnim zasipavanjem in polnjenjem po

četrtinah nadaljujemo do konca. S tem načinom dosegamo, da pride do izenačevanja

notranjih in zunanjih sil.


Slika 5.5: Zasipavanje in polnjenje z vodo (Vir: osebni arhiv)

Ko z zasipnim materialom dosežemo višino odprtin iztoka in vtoka, odprtino za vtok

povežemo z iztokom iz objekta. Uporabimo kanalizacijske cevi in kolena premera 110

mm. Tudi iz iztoka čistilne naprave do že obstoječih kanalizacijskih cevi, ki vodijo v

bližnji potok, potekajo kanalizacijske cevi premera 110 mm. Paziti moramo, da uporabimo

ustrezna tesnila in da upoštevamo projektantski padec, ki je projektiran in dovoljen v

kanalizacijskih sistemih. Cev za zrak moramo zaščititi z zaščitno cevjo. Položimo jo med

zunanjo steno objekta in ohišjem čistilne naprave na kateri je pripravljen vstopni priključek

s tesnilom premera 110 mm. Zadnjih 25 cm zasujemo z zemljo do višine, ki nam omogoča

neovirano odpiranje pokrova.


Slika 5.6: Vtok (desno) in iztok (levo) (Vir: osebni arhiv)

Slika 5.7: Čistilna naprava je vgrajena (Vir: osebni arhiv)


5.4 Obratovanje in vzdrževanje male čistilne naprave

Zagon male čistilne naprave mora opraviti pooblaščena oseba. Najpozneje 15 dni po

pričetku obratovanja naprave smo dolžni na sedežu lokalnega komunalnega podjetja

prijaviti malo čistilno napravo na ustreznem obrazcu. Komunalno podjetje približno med

tretjim in devetim mesecem po pričetku obratovanja naroči izvedbo prvih meritev. Na

podlagi ''Poročila o prvih meritvah za malo komunalno čistilno napravo'' se nam zniža

plačevanje okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda.

(Vodovod-kanalizacija, 2016)

Vzdrževanje male čistilne naprave ni zahtevno, vendar pa, ker naprava deluje neprestano

in, ker v njej potekajo biološki procesi, moramo spremljati njeno delovanje. Voditi

moramo obratovalni dnevnik in izvajati občasne meritve ter vizualne in zvočne kontrole.

Naša glavna skrb je, da je naprava priklopljena na električni tok, da je odzračevanje

pravilno in, da v primeru morebitnih javljanj napak na zaslonu takoj obvestimo dobavitelja.

Seveda pa moramo zagotoviti, da naprava ves čas deluje skladno s tehnično dokumentacijo

in navodili dobavitelja.

Po Uredbi o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode nam mora javno komunalno

podjetje zagotoviti prevzem blata iz malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo

manjšo od 50 PE, ter njegovo obdelavo na komunalni ali skupni čistilni napravi.

Odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode v mali komunalni čistilni napravi se šteje

za ustrezno, ko so upoštevane prepovedi in omejitve pri odvajanju in čiščenju komunalne

odpadne vode v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja in vode, ko je komunalna voda

na iztoku ustrezno očiščena (da parametri ne presežejo mejnih vrednosti) in ko z oceno

obratovanja dokažemo ustrezno čiščenje na napravi ter vodimo zapise o oddaji blata,

izrednih dogodkih in času njihovega trajanja.

(Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno

kanalizacijo, 4. – 9. člen)


6 SKLEP

V projektni nalogi smo raziskali možnosti odvajanja odpadne vode za stanovanjsko hišo v

katastrski občini Lipje. Ker objekt leži na območju kjer ni javnega kanalizacijskega

sistema in, ker na tem območju tudi ni načrtovan, smo morali predvideti odvajanje

odpadne vode v malo komunalno čistilno napravo.

V teoretičnih delih naloge je podano nekaj teorije na splošno o odpadni vodi, njenih virih

nastanka in kanalizacijskih sistemih. Na trgu obstaja več vrst malih čistilnih naprav, mi pa

smo opisali zgradbo in delovanje SBR čistilne naprave, ker smo ta tip naprave tudi sami

vgradili.

V Sloveniji obstaja precej dobaviteljev malih čistilnih naprav, ki naprave uvažajo iz tujine

ali pa imajo lasten razvoj in proizvodnjo naprav. Da smo vgradili čistilno napravo, ki

dosega naša pričakovanja, smo morali analizirati dobavitelje. Izbrana dva dobavitelja smo

po kategoričnem modelu ocenjevanja in izbiranja dobaviteljev med seboj primerjali tako,

da smo določili merila po katerih smo jih ocenili in dobili najboljšega dobavitelja. Ta

merila so bila cena, kakovost materialov, reference dobavitelja, stroški prevoza in

vgradnje, doseženi parametri na iztoku, poraba električne energije in lokacija dobavitelja.

Ko smo izbrali dobavitelja, smo pred nakupom morali še določiti kapaciteto naprave glede

na število prebivalcev objekta, položaj krmilne enote, vrsto pokrova, lokacijo vgradnje ter

preveriti ali naprava zagotavlja ustrezne učinke čiščenja. Sama vgradnja čistilne naprave ni

zahtevna, vendar pa kakor tudi za vsako novogradnjo je bilo potrebno upoštevati

prostorske akte, ki določajo urbanistične pogoje za umestitev objekta v prostor. Kupili smo

malo čistilno napravo z 2 – 5 PE, ki ima volumen 3780l. Gradbeno podjetje je z mini

bagrom izkopalo gradbeno jamo, ki je bila 20 cm globlja in približno 50 cm širša in daljša

kot so dimenzije čistilne naprave. Spremljali smo celoten potek vgradnje čistilne naprave,

od izkopa gradbene jame do priključitve naprave na objekt in ga tudi slikovno prikazali.


Vsekakor mislim, da se bo z uredbo, ki dokončno prepoveduje uporabo pretočnih greznic,

močno zmanjšal vpliv na okolje. Pretočne greznice predstavljajo velik problem, ker niso

povsem vodotesne in zato nevarne snovi iz njih uhajajo podtalnico. Z izgradnjo male

čistilne naprave dosežemo, da odpadno vodo očistimo organskih snovi in kontrolirano

odvajamo očiščeno vodo v površinske vodotoke ali razpršeno v tla in tako zmanjšamo

obremenjenost in onesnaženost okolja.


7 VIRI IN LITERATURA

Atlas okolja, 2013. Agencija RS za okolje. Dostopno na:

<http://gis.arso.gov.si/atlasokolja/profile.aspx?id=Atlas_Okolja_AXL@Arso>

[29.5.2016]

Biološke čistilne naprave ProSigmaPlus. Dostopno na: <http://www.cistilne-

naprave.si/> [29.5.2016]

Biološke čistilne naprave Zagožen 2016. Dostopno na: <http://www.cistilne-naprave-

zagozen.si/si/> [25.8.2016]

Cukjati, N 2015, Odvajanje in čiščenje odpadne vode, Interno gradivo za višješolski

študijski program, Višja strokovna šola, Velenje

Husić, M 2015, Odvajanje ni čiščenje odpadnih vod, Visoka šola za gradbeno

inženirstvo Kranj, učno gradivo, Ljubljana

Male komunalne čistilne naprave 2013, Agencija Sora. Dostopno na:

<http://www.horjul.si/razno/predstavitev_mkcn_sora.pdf> [25.8.2016]

Male komunalne čistilne naprave, 2016. Komunalno podjetje Velenje. Dostopno na:

<http://www.kp-velenje.si/> [28.5.2916]

Male komunalne čistilne naprave, 2016. Vodovod – kanalizacija. Dostopno na:

<http://www.vo-ka-celje.si/male-cistilne-naprave> [29.8.2016]

Nacionalni program varstva okolja, Uradni list RS, št. 83/99 in 41/04 – ZVO-1

Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje planske celote 01: Krajevna

skupnost Vinska Gora, dostopno na: <http://www.velenje.si/o-velenju/urejanje-

prostora/prostorski-akti> [3.6.2016]

Operativni program odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih vod (novelacija za

obdobje od leta 2005 do leta 2017)

Osnutek izjave o skladnosti, 2013. Komunalno podjetje Velenje. Dostopno na:

<http://www.kp-velenje.si.si/> [30.5.2016]

http://gis.arso.gov.si/atlasokolja/profile.aspx?id=Atlas_Okolja_AXL@Arso

http://www.cistilne-naprave.si/

http://www.cistilne-naprave.si/

http://www.cistilne-naprave-zagozen.si/si/

http://www.cistilne-naprave-zagozen.si/si/

http://www.horjul.si/razno/predstavitev_mkcn_sora.pdf

http://www.kp-velenje.si/

http://www.vo-ka-celje.si/male-cistilne-naprave



http://www.velenje.si/o-velenju/urejanje-prostora/prostorski-akti

http://www.velenje.si/o-velenju/urejanje-prostora/prostorski-akti

http://www.kp-velenje.si.si/


Oznaka CE, 2016. Tvoja Evropa. Dostopno na:

<http://europa.eu/youreurope/business/product/ce-mark/index_sl.htm> [18.6.2016]

Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih voda, Uradni list

RS, št. 94/14 in 98/15

Roš, M 2015, Sodobni postopki čiščenja odpadnih vod, Zelena Slovenija, Celje

Slokan, I 2013, Odvajanje in čiščenje odpadne vode, Višja strokovna šola Erudio,

Ljubljana

Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno

kanalizacijo, Uradni list RS, št. 64/12, 64/14 in 98/15

Uredba o klasifikaciji vrst objektov in objektih državnega pomena, Uradni list RS,

št. 109/11

Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode, Uradni list RS, št. 98/15

Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje, Uradni list RS,

št. 18/13, 24/13 in 26/13

Vgradnja in zagon čistilne naprave. Skupina ROTO. Dostopno na:

<http://www.roto.si/si> [18.6.2016]

Zakon o gospodarskih javnih službah, Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO,

127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN in 57/11 – ORZGJS40

Zakon o varstvu okolja, Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 –

ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 –

ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15 in 102/15

Završnik, B 2004, Izbiranje in ocenjevanje dobaviteljev. Ljubljana: GV Izobraževanje

http://europa.eu/youreurope/business/product/ce-mark/index_sl.htm

http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV12112







http://www.roto.si/si

http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO272


8 PRILOGE

8.1 Seznam slik

Slika 2.1: Stanovanjska hiša (Vir: Osebni arhiv) .................................................................. 2

Slika 3.1: Področja aglomeracije (zeleno) in lokacija stanovanjske hiše (rdeč kvadrat) (Vir:

Atlas okolja) .......................................................................................................................... 7

Slika 3.2: Sestavni deli čistilne naprave: 1 – prvi prekat (primarni usedalnik), 2 – sekvenčni

biološki reaktor (SBR), 3 – mehanski plovni ventil, 4 – sesalna cev, 5 – cevni

prezračevalnik (aerator), 6 – izravnalna posoda (vzorčna posoda), 7 – odvodna cev za čisto

vodo (Vir: spletna stran podjetja Zagožen d.o.o.) ................................................................. 9

Slika 4.1: Proces izbiranja dobavitelja ................................................................................ 11

Slika 5.1: Osnutek izjave o skladnosti za biološko čistilno napravo (Vir: http://www.kp-

velenje.si/) ........................................................................................................................... 17

Slika 5.2: Gradbena jama (Vir: osebni arhiv) ...................................................................... 21

Slika 5.3: Nasipavanje posteljice (Vir: osebni arhiv) .......................................................... 22

Slika 5.4: Nameščena čistilna naprava (Vir: osebni arhiv) ................................................. 23

Slika 5.5: Zasipavanje in polnjenje z vodo (Vir: osebni arhiv) ........................................... 24

Slika 5.6: Vtok (desno) in iztok (levo) (Vir: osebni arhiv) ................................................. 25

Slika 5.7: Čistilna naprava je vgrajena (Vir: osebni arhiv) ................................................. 25

8.2 Seznam tabel

Tabela 1: Ocenjevanje dveh dobaviteljev po kategoričnem modelu ................................... 14


8.3 Naslov študenta

Sabina Melanšek

Črnova 39

3320 Velenje

e-mail: [email protected]

8.4 Kratek življenjepis

Rojena: 7.1.1992, Slovenj Gradec, Slovenija

Šolanje: 1998 – 2002 Podružnična osnovna šola Vinska Gora

2002 – 2006 Osnovna šola Gorica Velenje

2006 – 2010 Gimnazija Velenje

2010 – 2016 Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo

Maribor

mailto:[email protected]

odvajanje in ČiŠČenje komunalne odpadne vode iz ... · konstrukcijsko je zasnovan kot klasični...

Documents