Časopis občine tržič, maj 2010, številka 2 minerali …...novi sokolski dom. slovesnost ob...

Download Časopis občine Tržič, Maj 2010, številka 2 Minerali …...novi sokolski dom. Slovesnost ob odprtju doma je bila 27. februarja 1910, ko je zbranim govoril starosta Matija Marinček.Del

If you can't read please download the document

Upload: others

Post on 06-Mar-2020

0 views

Category:

Documents


0 download

TRANSCRIPT

  • Tržiški glas je redna priloga časopisa Gorenjski glas Časopis izhaja občasno www.gorenjskiglas.siOdgovorna urednica: Marija Volčjak

    INTERVJU AKTUALNO ZANIMIVOSTI ŠPORT

    Prostovoljci za zgled vsemTržiški župan Borut Sajovicje predstavil prizadevanja zasprejem večjega števila vpi-sanih otrok v vrtce. Sprego-voril je o pomenu prostovolj-stva in o aktualnih proble-mih v občini.

    Šola dobrih glasbenikovOb šestdesetletnici delaGlasbene šole Tržič se lahkopohvalijo z zavidljivimi uspe-hi učencev. Za jubilej pri-pravljajo več koncertov. Sre-di maja bo nastopil Šolskizabavni orkester.

    Ponosni na odličnešportnikeV tržiški občini ne manjkaodličnih športnikov in šport-nic. Za uspehe v lanskemletu je naslov najboljšegašportnika Tržiča že četrtoleto zapored osvojil smučarAndrej Jerman.

    stran 3 stran 4 stran 13

    Stojan Saje

    Tržič - Drugi majski konectedna poteka v Tržiču prire-ditev z najdaljšo tradicijo prinas in velikim zanimanjemzanjo. Letos bodo 8. in 9.maja že 38. Mednarodnidnevi mineralov, fosilov inokolja, ki bodo spet privabilištevilne poznavalce, zbiralcein občudovalce dragocenostiiz narave. Organizatorji izTurističnega društva Tržič,Društva prijateljev minera-lov in fosilov Slovenije terObčine Tržič so tudi tokratposkrbeli za obsežen pro-gram. Slovesnost ob odprtjurazstave bo za povabljenegoste danes ob 20. uri vDvorani tržiških olimpijcev.Tam bo v soboto in nedeljoprodajni sejem mineralov,fosilov, okrasnih in zdravil-nih kamnov ter nakita. Obstojnicah pričakujejo več kot65 razstavljavcev iz trinaj-stih držav, med katerimibodo prvič zbiralci iz Indije,Maroka in Francije. Posebnigost bo Muzej premogovniš-tva Slovenije iz Velenja, kibo predstavil Skok čez kožo,rudarski sprejem novincev.Prirodoslovni muzej Slove-nije bo v sodelovanju z Gor-

    njesavskim muzejem Jese-nice in Astronomskim druš-tvom Orion postavil naogled meteorit Jesenice zMežakle. Bogate najdbe mi-neralov in fosilov bodo pred-stavili člani Društva prijate-ljev mineralov in fosilov izraznih delov države. V stro-kovnem delu bodo sodelova-li tudi Raziskovalno geolo-ško društvo iz Ljubljane tergeološka krožka Kamenkostiz OŠ Komenda Moste in

    Bobovec iz OŠ Staneta Ža-garja Lipnica. Za obiskoval-ce bodo zanimive ustvarjal-no-izobraževalne delavnice.V eni od njih bodo učenci inmentorji iz POŠ Podljubeljprikazali kiparjenje z lojev-cem, dijaki Biotehniškegacentra Naklo bodo prvičpredstavili naravovarstveniprogram, kamnoseki izdružbe Marmor Hotavlje pabodo ročno klesali in obde-lovali kamen. Vrsta prilož-

    nosti za ustvarjanje z razni-mi naravnimi materiali boše v drugih delavnicah.Obiskovalce razstave v Tržičubodo popeljali na oglede za-nimivosti v okolici. Nepozab-no doživetje za vsakogar staogleda Dovžanove soteske vDolini in Antonovega rova vpodljubeljskem rudniku. Do-mačini bodo prvič organizira-li vodene kolesarske izlete,radi pa bodo razkazali tudiznamenitosti v mestu.

    Minerali in fosili spet v TržičuDanes zvečer bodo v Tržiču odprli 38. prireditev MINFOS. Razstava mineralov in fosilov bo na ogledv soboto in nedeljo, ob njej pa bo veliko zanimivega za obiskovalce.

    Stojan Saje

    Tržič - Konec leta 1903 je vTržiču zaživelo društvo So-kol. Dejavnost društva sopodpirali meceni. Eden ta-kih je bil inženir Karel Po-llak, ki je podaril društvuzemljišče. Na njem je bilood leta 1905 gradbišče zanovi sokolski dom.Slovesnost ob odprtju domaje bila 27. februarja 1910, koje zbranim govoril starostaMatija Marinček. Del spo-minov na nekdanje delova-nje so v brošuri Od sokol-skega društva do Športnegadruštva Tržič ob stoletniciustanovitve društva Sokol vTržiču strnili njegovi članiJanez Kališnik, Zora Konič,Draga Koren, Ivanka Ude inSlavka Meglič. K temu staAntonija Marin in Jože Klo-futar dodala opis dejavnostido leta 2003, ko so se oborodni telovadbi uveljavilidrsanje in hokej, sankanje,smučanje, rokomet, keglja-nje in plavanje. Letno kopa-lišče v Tržiču, ki ponuja edi-

    no možnost za vodno rekre-acijo doma, je še vedno v lasti Splošnega športnegadruštva Tržič. Njegova glav-na skrb pa je zadnja letausmerjena v vzdrževanje inobnovo Sokolnice."Stavba je spomeniško zašči-tena. Zato smo prosili Zavodza varstvo kulturne dedišči-ne za mnenje, kaj je trebaupoštevati pri njeni obnovi.Nujna je namreč zamenjavaoken, obnova fasade in izde-lava nove strehe. V notranjo-sti moramo zamenjati pod vtelovadnici, obnoviti sanita-rije in prepleskati vrata terograjo balkona. Do decembr-ske proslave ob stoletnici biradi vsaj delno polepšalidom. Nekaj denarja zbere-mo z najemnino za gostin-ski lokal na kopališču, del gaprispeva Občina Tržič, priča-kujemo pa tudi pomoč do-brotnikov. S skupnimi moč-mi bomo postopno obnovilidom, ki so ga zgradili Soko-li," je dejala Metka Kolevski,tajnica Splošnega športnegadruštva Tržič.

    Sokolski dom bo lepši

    OB

    ČIN

    A TR

    ŽIČ

    , TR

    G S

    VOB

    OD

    E 18

    , 429

    0 TR

    ŽIČ

    Nagradili najlepše domoveTuristično društvo Tržič jepodelilo priznanja za hiše, kiso jih lani izbrali za najlepše.Absolutna zmagovalca staSimona in Andrej Zupan sSlapa. Lastniki veseli pozor-nosti.

    Vaščani Lešpredani gasilstvu

    Prostovoljno gasilsko društvo Lešepraznuje 110-letnico delovanja. Ob jubileju je dobilo srebrni znakCivilne zaščite Slovenije. Končujejo prizidek k domu.

    stran 2

    Kipar, zvestlesu od malega

    Vinko Ribnikar iz Tržiča je obočetu spoznal rezbarjenje lesa.Izučil se je za mizarja in šelenato postal kipar. Retrospektivna razstava obnjegovi 80-letnici.

    stran 10

    tržiški glasČasopis občine Tržič, Maj 2010, številka 2

    stran 8

    Napis spominja, da je Sokolnica v Tržiču stara že sto let.

    38. MINFOS - Mednarodni dnevi mineralov, fosilov in okoljaV soboto in nedeljo, 8. in 9. maja 2010, Turistično društvoTržič, Občina Tržič in Društvo prijateljev mineralov in fosi-lov Slovenije v Dvorani tržiških olimpijcev spet gostijo lju-bitelje, poznavalce in znanja željne, ki jih družijo skrivno-sti zemlje. Letošnji MINFOS je posebej posvečen razkriva-nju lepot mineralnega sveta in pestrim fosilnim najdbamumirjene Zgornje Savinjske doline in gospodarsko zelorazgibane Šaleške doline. Posebna zanimivost 38. Minfosaje meteorit Jesenice z Mežakle!

  • 2 Tržiški glas, petek, 7. maja 2010

    Priznanja

    Stojan Saje

    Tržič - Številni vedo, da jeprim. mag. Iztok Tomazindirektor Zdravstvenegadoma Tržič. Doktor medici-ne in specialist splošne me-dicine je že vrsto let najboljaktiven zdravnik pri reševa-nju v gorah. Doma se udeležido trideset akcij GRS na leto,na odpravah v tujih gorah paob nesrečah pomaga tujcem."Mlad sem se začel ukvarja-ti z alpinizmom. Tržiški al-pinisti smo leta 1976 poma-gali gorskim reševalcem, kiso iskali zasute učence inučitelje v snežnem plazu naZelenici. To je bila huda iz-kušnja. Ker sem bil odločenza študij medicine, sem šenaprej želel pomagati. Leta1977 sem vstopil v postajoGRS Tržič. Kmalu sem po-stal gorski reševalec in reše-valec-letalec. Po letu 1983sem se kot zdravnik vključilv medicinsko delo. Pet letsem vodil komisijo za medi-cino GRS Slovenije. V njejsem skrbel za razvoj medi-cinske doktrine, opremlja-nje in strokovno usposablja-nje. Še vedno sem članzdravniške komisije pri slo-venski zvezi in zdravnik po-

    staje GRS Tržič. Med vsemizdravniki opravim največ re-ševanj, približno pol s heli-kopterjem. Blizu deset let

    sem delegat slovenskihzdravnikov v mednarodnemzdruženju gorskih reševal-nih organizacij IKAR, kjer

    sem vodja projekta pripravesmernic za helikoptersko re-ševanje v svetu. Dopolnitvein novosti redno objavljamov strokovni literaturi. Že ne-kaj let sem tudi sodelavecGorske reševalne službe Hr-vaške," je opisal Iztok To-mazin svoj prispevek pridelu in razvoju gorskega re-ševanja.Na mnogih reševanjih je do-živel več osebnih težkih pre-izkušenj. Bil je v skupinizdravnikov, ki so se soočili stragedijo med vajo gorskihreševalcev na Okrešlju. Po-zneje je med oskrbo v heli-kopterju je umrl ponesreče-ni Marko Čar, njegov sople-zalec in spremljevalec prismučanju v gorah. Zelo ga jeprizadelo, ko se je lani po-nesrečil prijatelj Filip Bence,da mu ni mogel več pomaga-ti. "Nobeno priznanje ni takanagrada, kot je rešen, dobrooskrbljen in ozdravljen po-nesrečenec. Gorski reševalcismo dan in noč v pripravlje-nosti pomagati. Zdravnikismo na razpolago tudi zadruge postaje GRS. Za trži-ško društvo GRS lahko re-čem, da je eno najbolj uspo-sobljenih v državi," je dejalIztok Tomazin.

    Zdravnik, ki pomaga v gorahDoktor Iztok Tomazin je prejel srebrni znak Civilne zaščite za delo in razvoj pri reševanju ponesrečencev v gorah. Več od priznanj mu pomenijo rešena življenja.

    Stojan Saje

    Tržič - Janez Primožič iz Ži-ganje vasi je postal leta 1984alpinist. Ugotovil je, da je vgorah sposoben več kot ple-zati. Želel je pomagati dru-gim, ki se znajdejo v nesreči.Leta 1989 je vstopil v postajoGRS Tržič, ki jo je takrat vo-dil Tone Kralj. On ga je veli-ko naučil o tehniki reševa-nja, soplezalec Filip Bencepa mu je pomagal do boljšekondicije in pripravljenostiza akcije. Hitro je sprejemalznanje in že leta 1995 opra-vil izpit za inštruktorja Gor-ske reševalne službe."Z veseljem sem se lotilvzgoje mladih reševalcev.Več kot dva mandata vodiminštruktorje GRS v Tržiču,sem pa tudi član upravnegaodbora društva. Kot diplo-mirani zdravstveni tehnikpovezujem poklicno delo zreševalnim. V društvu in naGorenjskem sodelujem priorganizaciji tečajev prve me-dicinske pomoči za reševal-ce. V komisiji za alpinizemPlaninske zveze Slovenijeskrbim kot alpinistični in-štruktor za vzgojo kandida-tov za inštruktorje. Sem tudipoklicni gorski vodnik z li-cenco. Veliko časa posve-

    čam dejavnostim v gorah,med katerimi je v ospredjureševalno delo. Desetletjesem reševalec-letalec, zatosem večkrat tudi na zelo za-htevnih akcijah. Čeprav jedelo nevarno, nihče ne po-misli, da bi ne bi šel reševat.V našem društvu vlada tova-rištvo in zaupanje. Največ jevredno prav spoznanje, dareševalci vedno pridejo po-magat v nesreči. To sem do-živel tudi sam," je povedalJanez Primožič in dodal:"Lepo je, da tudi drugi ceni-jo naše delo. Gorska reševal-na služba posredno sodelujes Civilno zaščito, zato cenimnjeno priznanje."

    Reševalec in inštruktorJanez Primožič je dobil bronasti znak Civilne zaščite za delo v GRS Tržič, helikoptersko reševanje in vzgojo mladih.

    Janez Primožič

    Stojan Saje

    Leše - Gasilska zveza Slove-nije je že lani predlagala, najnagradijo društvo iz Leš spriznanjem Civilne zaščite.V arhivu PGD Leše je zapi-sano, da so društvo ustano-vili leta 1900, zato so načrto-vali praznovanje letos. Šelepozneje so odkrili, da drugipisni viri res omenjajo na-stajanje gasilstva v vasi leta1899. Takrat se je šest do-mačinov odločilo sestavitigasilsko desetino."Po 110 letih se v Lešah lah-ko pohvalimo, da je v gasil-skih vrstah večina krajanov.Med več kot 180 člani je ena-indvajset operativnih gasil-cev, dvajset dejavnih članic,mešana skupina dečkov indeklic ter desetina mladine.Odraslim gasilcem poveljujeValentin Lunar, ki mu po-maga pri delu z mladinopodpoveljnik Tomaž Razin-ger. Zadnja leta smo imelinajveč dela s pomočjo ob na-ravnih nesrečah. Požarov ni-mamo veliko; lani ni bilo no-benega, letos pa smo gasili letravniški požar. Gotovo pri-pomore k temu obsežno pre-ventivno delo, od pregledovdimnikov in ročnih gasilnih

    aparatov do udeležbe vašča-nov na vajah in dnevih odpr-tih vrat. Ponosni smo na tek-movalne uspehe; leta 2007smo osvojili pokal za najbolj-še društvo na tekmovanjuGasilske zveze Tržič," je de-jal Cveto Krč, predsednikPGD Leše. Pohvalil je tudiprizadevnost pri gradnji pri-zidka h gasilskem domu. Iz-tok Brlek in Igor Boštnar stavedno zraven.

    Leta 2006 so naredili izkop.Prihodnje leto so zgradiliprizidek do druge plošče,predlani je dobila stavbastreho, lani so vgradili stavb-no pohištvo in se lotili insta-lacij, letos pa po urejanjuokolice načrtujejo izdelavofasade in ureditev notranjo-sti. V pritličju bodo polegorodišča sanitarije in kuril-nica, v nadstropju pa sejnasoba, kuhinja in pisarna.

    Dovolj prostora bo tudi zakrajevno in agrarno skup-nost, ki sta priskočili na po-moč skupaj z Občino Tržičpri izvedbi okrog sto tisočevrov vredne naložbe. Pove-čani dom bi radi odprli 4. ju-lija, ko bo v Lešah gasilskaparada in slavje ob 110-letni-ci gasilstva. Začeli ga bodože 2. julija s slavnostno sejoin dan zatem z gasilsko vajoin veselico.

    Vaščani Leš predani gasilstvuProstovoljno gasilsko društvo Leše praznuje 110-letnico delovanja. Ob jubileju je dobilo srebrni znakCivilne zaščite.

    Stojan Saje

    Tržič - "Presenečen sem, dame je Ministrstvo za notra-nje zadeve predlagalo za topriznanje. Dobil sem ga žepo upokojitvi. Doma sem zJesenic, leta 1979 pa semprišel v Tržič in začel delati vpostaji nekdanje milice. Iz-šolal sem se za vodnika služ-benih psov. Z Baskom svaopravila izpite in posvetilareševanju iz snežnih plazov.Bil sem član gorske enote, kije več nalog po osamosvojit-vi. Usposabljal sem se za re-ševanje s helikopterjem inpridobil naziv policist-letalec. Ob delu v policijisem sodeloval v gorski reše-valni službi," je povedal Mat-jaž Kos po podelitvi prizna-nja Civilne zaščite, ki je prvote vrste zanj.Nagrajenec je aktiven v po-staji GRS Tržič. Vanjo se jevključil leta 1981 in čez trileta opravil izpit za gorskegareševalca. Od takrat je sode-loval na mnogih reševanjih,redno se je udeleževal uspo-sabljanj, s strokovnim zna-njem pomagal alpinistom ingornikom ter opravljal de-žurstva na raznih priredit-vah. Je član upravnega odbo-ra GRS Tržič in tudi tajnik

    društva. Zadnji mandat jeposebej aktiven v Gorski re-ševalni zvezi Slovenije, kjersodeluje pri delu Komisije zareševanje iz plazov. Kot vod-nik reševalnih psov je v po-moč članom Kinološkegadruštva Storžič pri iskanjupogrešanih oseb na težko do-stopnih krajih. "Lani sem bilna enajstih akcijah GRS Tr-žič od sedemnajstih. Najtež-je je takrat, ko ponesrečen-cem ne moremo več poma-gati. Na iskanjih smo s po-močjo psov uspešno našli ve-liko ljudi in jih rešili," je izja-vil upokojeni policist, ki pa ješe vedno dejaven gorski reše-valec in navdušen kinolog.

    Policist in reševalecMatjaž Kos iz Tržiča je prejel bronasti znak Civilnezaščite za policijsko delo s službenim psom iniskalne akcije.

    Matjaž Kos

    Cveto Krč s priznanjem CZ in pokalom za najboljše društvo v občini leta 2007

    Iztok Tomazin, zdravnik in gorski reševalec / Foto: Mirko Kunšič

  • Tržiški glas, petek, 7. maja 2010

    Intervju

    3

    Stojan Saje

    Letos se je precej povečalvpis predšolskih otrok v trži-ške vrtce. Kako bo ObčinaTržič ukrepala, saj so zmog-ljivosti vrtcev premajhne?"Sprejem otrok v tržiške vrt-ce zadnja leta raste. Več jerojstev, po drugi strani pa setudi starši pogosteje odločajoza vpis otrok v vrtce. Prvo sepozna tudi pri izplačilih, kijih občina namenja staršemob rojstvu prvega otroka. Pre-segamo številko sto petdesetna leto. Osnovni problem je,da imamo v šolskem letu2010/2011 rekorden vpis.Vrtci naj bi sprejeli več kot520 otrok. Ker za vse ni pros-tora, iščemo rešitve. Dve eno-ti za najstarejše otroke bostav OŠ Tržič, ena pa v OŠ Bis-trica. Poln bo tudi vrtec vLomu. Problem je v Križah,kjer je vpis najmlajših otrokvečji za dva oddelka, v šoli pani možnosti za to. Občinskisvet smo že seznanili z na-mero, da bi v proračunu za-gotovili dodaten denar za vrt-ce. Predlagali bomo, da obvrtcu Križe postavimo dvemodularni enoti, kjer naj bisprejeli otroke jeseni. Ta reši-tev bo začasna zaradi gradnjeprizidka k šoli."

    Občina zelo podpira deloprostovoljcev v raznih organi-zacijah. Katere naložbe bostepomagali uresničiti in kakonagrajujete posameznike?"Tržiška občina ima 16 tisočprebivalcev, ki se vključujejov številna društva. Športnihdruštev je več kot trideset,kulturnih štirinajst, gasilskihdevet, dve planinski in enogorsko reševalno, kinološkoin še vrsta drugih. Vsa druš-tva zelo prispevajo h kvalitetiživljenja v občini. Posebnostso gasilci, ki najpogosteje re-šujejo človeška življenja inpremoženje. Zato smo vese-li, da letos končujemo pove-čanje gasilskega doma v Kri-žah, za kar bo občina prispe-vala okrog sto tisoč evrov, ga-silci pa še več in obilico pros-tovoljnega dela. Poleti bokončana obnova gasilskegadoma v Lešah, kjer so doma-čini zbrali precej denarja.Občina bo letos dodala šedvajset tisoč evrov, da bo na-ložba končana ob 110-letnicidruštva. Zadnja leta smouspeli kupiti kar tri orodnavozila. V Lomu, kjer smo po-magali tudi pri obnovi doma,bodo dobili junija novo vozi-lo, vredno okrog 80 tisoč ev-rov. Tržiški gasilci bodo 15.maja slovesno predali name-nu najmodernejše tehničnoreševalno vozilo, ki je vrednoveč kot 200 tisoč evrov. Sami

    so uredili sanitarije v domuin uredili parkirišče, ki boprimerno za vaje.V štirih letih bo občina vloži-la več kot sto tisoč evrov vgradnjo nove koče na Zeleni-ci. Blizu 50 tisoč evrov smouspeli dobiti iz razpisa začezmejno sodelovanje zaopremo koče, kjer bo nastaltudi gorniški izobraževalnicenter. Skupaj s PD Tržičsmo se prijavili na razpis mi-nistrstva za gospodarstvo zaobnovo planinskih domov.Koča na Zelenici bo letos do-končana in odprta. Tudi napodročju športa gremouspešno naprej. V Lomu ježe zgrajeno igrišče ob šoli,na Ravnah pa so postavilikonstrukcijo za pokrito dvo-rano nad baliniščem. Konču-jemo tudi urejanje lastništvaza kegljišče v Tržiču. V noveprostore se je že preselil Pi-halni orkester Tržič, Društvoinvalidov pa bo prostore od-kupilo.V aprilu, ki je mesec prosto-voljstva, je občinska upravaposlala v Ljubljano predlogeza podelitev priznanj več po-sameznikom. Med njimi sopoveljnik Gasilske zveze Tr-žič Jani Žlindra, predsednicaDruštva invalidov Tržič MartaMesarek, Marija Janc iz Pod-ljubelja, ki z možem Franci-jem že več kot štirideset letskrbi za podružnico Rdečegakriža, pa umetnik Vinko Hlebš, ki je daroval društvomveliko del za prodajo na do-brodelnih prireditvah."

    Občina dalj časa rešuje teža-ve z lastništvom smučiščaZelenica in praznimi prosto-ri na mejnem prehodu Lju-belj. Kaj je novega pri tem?"Podljubelj in Ljubelj imataposebno mesto v tržiškem

    turizmu, ki se je tam začelrazvijati v šestdesetih letihprejšnjega stoletja. Žal je za-mrl zaradi zaprtja hotelaKompas in gostinskih objek-tov. Pred dvema letoma sohotel oživili najemniki, od-prli bomo kočo na Zelenici,novi lastniki pa so obnoviliobjekt TGT v Podljubelju.Za smučišče Zelenica je bis-tvenega pomena ureditevlastništva, če hočemo tamkarkoli obnoviti. Po treh le-tih tožarjenj na sodišču jeObčina Tržič postala lastnikzemljišč, žičnic, vstopno-izstopnih postaj in transfor-matorjev na Zelenici, a po-stopek še ni končan. Z Druž-bo za upravljanje z državnimpremoženjem smo se dogo-vorili, da bo občina pridobiladel dostopne ceste in parki-rišča ob hotelu. Direkcija zadržavne ceste nas je preddnevi obvestila, da bodo vdveh mesecih izbrali izvajal-ca za 350 tisoč evrov vrednoinvesticijo na Ljubelju. Nare-dili bodo nov priključek zacesto na stari prelaz Ljubelj,porušili montažne objektebivše carinarnice in policij-ske postaje ter obnovili ploš-čad s sodobno prometnoureditvijo in parkirišči."

    Po mestu in okolici je še ve-liko gradbišč zaradi obnovekomunalnih napeljav. Kakš-ne težave imajo zato prebi-valci, pa kako jih prenašajo?"Moram reči, da sem z razu-mevanjem, podporo, potrp-ljenjem in solidarnostjo ob-čank in občanov pri največjiinvesticiji v zgodovini obči-ne zadovoljen. Na njih semzato tudi ponosen. Sevedaso posamezni odseki, kjerzaradi jam v cesti, prahu,oteženih dostopov do hiš in

    težav s parkiranjem izbruh-ne kakšna iskra in nezado-voljstvo. Večina le vidi, da setrudimo za nadaljevanje inkončanje del. V številnihkrajih bomo dobili najsodob-nejšo komunalno infra-strukturo. Dela potekajo vskladu s terminskimi plani.Redno zagotavljamo tudi de-nar v občinskem proračunu.Želimo, da bi država in Evropa odobrila nekaj po-daljšanja za izkoriščanje de-narja iz obeh virov. Vseenodelamo z nezmanjšanimtempom. Aprila je začela po-skusno obratovati Centralnačistilna naprava Brezovo.Končana so dela v Podljube-lju, spodnjem delu Bistrice,v Kovorju in proti Zvirčam,okrog vodnega zbiralnikaPilarna pa je potrebna le šezunanja ureditev. Največ te-žav je na Trgu svobode v Tr-žiču, kjer delajo še zadnjehišne priključke. Del tegaprojekta, ulico Balos so žeasfaltirali. Do septembra bourejena glavna ulica do cer-kve sv. Andreja. Nato čakana ureditev še 300-metrskiodsek ceste od cerkve na-prej. Blejska ulica in naseljeZa Virjem sta sestavni delprojekta iz razpisa regij, kjernaj bi gradnje stekle to je-sen. Podobno je s projektomkanalizacije Žiganja vas, Se-benje, Snakovo, ki se bo na-daljeval tudi prihodnje leto.Pri kohezijskem projektudela pospešeno nadaljujejov Pristavi, Retnjah in na Bre-gu. Med slednjima naselje-ma bodo v dveh mesecih as-faltirali novo cesto. Po kon-čani gradnji komunalnihnapeljav bodo torej velikapridobitev tudi številne ob-novljene ceste, ki so bile žeprej zelo slabe."

    Prostovoljci za zgled vsemTržiški župan Borut Sajovic je predstavil prizadevanja za sprejem večjega števila vpisanih otrok v vrtce.Spregovoril je o pomenu prostovoljstva, ki ga zelo podpirajo. Opisal je tudi aktualne probleme v občini.

    tržiški glasTržiški glas je priloga Gorenjskega glasa

    IZDAJATELJGorenjski glas, d. o. o., Kranj, Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranj

    ODGOVORNA UREDNICAMarija Volčjak

    UREDNIKStojan Saje

    NOVINARJIMaja Bertoncelj, Ana Hartman, Stojan Saje,Vilma Stanovnik

    OBLIKOVNA ZASNOVAJernej Stritar, Tricikel

    TEHNIČNI UREDNIKGrega Flajnik

    FOTOGRAFIJAGorazd Kavčič, Stojan Saje

    VODJA OGLASNEGA TRŽENJAMateja Žvižaj

    Tržiški glas št. 2/letnik V je priloga časopisa Gorenjski glas št. 36, ki je izšla 7. maja 2010.Brezplačno so jo prejeli vsi naročniki Gorenjskega glasa in vsa gospodinjstva v občini Tržič, izšla je v nakladi 23.000 izvodov. Tisk: Druck Carinthia GmbH & CoKG, St. Veit/Glan (Št. Vid na Glini), Avstrija. Distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o., Maribor.

    GORENJSKI GLAS je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastni-no. Ustanovitelj in izdajatelj: Gorenjski glas, d.o.o., Kranj / Direktorica: Marija Volčjak / Naslov: Bleiweisova cesta 4,4000 Kranj / Tel.: 04/201 42 00, fax: 04/201 42 13, e-mail: [email protected]; mali oglasi in osmrtnice: tel.: 04/201 42 47/ Delovni čas: ponedeljek, torek, četrtek in petek od 7. do 15. ure, sreda od 7. do 16. ure, sobote, nedelje in prazniki zaprto./ Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 22.000 izvodov / Redne priloge: Moja Gorenjska, Letopis Gorenjska (enkrat letno) in devet lokalnih prilog / Tisk: Druck Carinthia GmbH & CoKG, St. Veit/Glan (Št. Vid naGlini), Avstrija / Naročnina: tel.: 04/201 42 41 / Cena izvoda: 1,50 EUR, letna naročnina: 140,40 EUR; Redni plačniki imajo 10 % popusta, polletni 20% popusta, letni 25 % popusta; v cene je vračunan DDV po stopnji 8,5 %; naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do pisnega preklica, ki velja od začetka naslednjega obračunskega obdobja /Oglasne storitve: po ceniku; oglasno trženje: tel.: 04/ 201 42 48.

    Župan Borut Sajovic: "Pred Šuštarsko nedeljo bo Trg svobode obnovljen!"

    Stojan Saje

    Tržič - Pomemben del pro-jekta "Odvajanje in čiščenjeodpadnih voda ter oskrba spitno vodo v občini Tržič",ki se je začel predlani z ob-novo vodovodov in gradnjokanalizacije, je postavitevcentralne čistilne naprave.Julija lani so stekla priprav-ljalna dela na gradbišču podnaseljem Retnje. Na Brezo-vem so mesec zatem sloves-no položili temeljni kamenza objekt, ki bo zagotovilmanj onesnaženo okolje.Pomen tega dejanja so pou-darili tedanji minister zaokolje in prostor Karl Erja-vec, generalni direktor druž-be Primorje Dušan Šinigojin tržiški župan Borut Sajo-vic. Slednji je spomnil, da jeideja o občinski čistilni na-pravi stara že več kot tri de-setletja. Sedaj jo končnouresničujejo.Od avgusta lani do marca le-tos je intenzivno potekalagradnja naprave, ki zmoreprečistiti odpadne vode za16.400 oseb na dan. Tehno-logija postopkov čiščenja inodvajanja odpadne vode jezasnovana na biološkem čiš-čenju v treh serijskih reak-torjih. Na začetku čistilne

    naprave odstranjujejo večjonesnago, nato pa še mehan-ske nečistoče, pesek in maš-čobe. Prečiščena voda, ki nebo pomenila bistvene obre-menitve za okolje, se izliva vTržiško Bistrico. Delovanjeobjekta ne bo moteče zaokolico, saj ne širi smraduali hrupa. Naprava zaenkratdeluje poskusno, za kar sodobili dovoljenje aprila. Podograditvi kanalizacije bodovanjo dotekale odpadnevode iz naselij Tržič, Slap,Bistrica pri Tržiču, Ročevni-ca, Kovor, Pristava, Loka inKriže. Prek črpališča bodospeljali na Brezovo tudi od-padne vode iz naselij Retnje,Breg ob Bistrici, Sebenje,Snakovo, Žiganja vas inZvirče. Objekt bodo priklju-čili na komunalno omrežjepo koncu poskusnega obra-tovanja, predvidoma novem-bra letos.Projektiranje, gradnja in po-skusno obratovanje čistilnenaprave bo stalo nekaj prekštiri milijone evrov. Od tegabo dobrih 60 odstotkov pri-speval Kohezijski sklad EU,25 odstotkov država, blizu 15odstotkov pa Občina Tržič.Slednja je dala denar tudi zazemljišča, novo dovozno cestoin ureditev struge Kovornika.

    Čistejše vode in okoljeObčina Tržič je zadnja na Gorenjskem dobilacentralno čistilno napravo. Aprila je začela poskusno obratovati.

    Nova tržiška čistilna naprava zaenkrat obratuje poskusno.

    Foto

    : Go

    razd

    Kav

    čič

  • 4 Tržiški glas, petek, 7. maja 2010

    Aktualno

    Stojan Saje

    Tržič - Eden od zaščitnihznakov mesta in občine Tr-žič je godba na pihala, ki sojo ustanovili leta 1927. Da-nes igra v Pihalnem orkes-tru Tržič petinpetdeset god-benikov, med katerimi je ve-lika večina mladih. Mlad jetudi predsednik, ki z velikovnemo povezuje članstvo inskrbi za napredek društva."Naš orkester je že zdavnajprerasel prostore v stavbi obtržiški tržnici. Dvorana zavaje je pretesna in zastarela,skromen je tudi klubskiprostor. Najbrž bi tam ostališe nekaj časa, če se ne bi po-javil drug problem. Nekda-njo sindikalno dvorano sovrnili lastnikom, ki bi jo radiuporabljali zase. Počakali sotoliko, da se preselimo vnove prostore. Občina Tržičje dala denar za ureditev večkot sto kvadratnih metrovvelike dvorane v prvem nad-stropju Kulturnega centra,ob kateri so sanitarije, klub-ski prostor in soba za arhiv.Sami smo zbrali večino de-narja za opremo, del pa ga jeprispevala tržiška enotaJSKD. Celotna naložba bostala okrog 70 tisoč evrov.To ni malo, rešen bo pro-

    blem prostorov za več gene-racij," je povedal Vid Meglič,predsednik tržiških godbe-nikov.Kdor je le mogel, je 16. in17. aprila skupaj s predsed-nikom sodeloval pri selitviopreme, glasbil in arhivadruštva v nove prostore.Tam so se zbrali na prvih va-jah že 19. aprila. Vaje imajoob ponedeljkih in četrtkih,pred nastopi pa še pogoste-

    je. Za njimi sta nastop naFestivalu filmske glasbe vMedvodah in prvomajskabudnica po krajih občine. VOpatiji se bodo 8. in 9. majaudeležili mednarodnega fe-stivala pihalnih orkestrovAlpe-Adria, kjer bodo polegHrvatov in Slovencev tudiItalijani, Avstrijci in Madža-ri. Veseli so, da bodo prvičodprli Tržiške poletne igre skoncertom 28. maja. V Dvo-

    rani tržiških olimpijcevbodo njihovi gostje NušaDerenda, otroci iz muzikalaMoje pesmi, moje sanje inimitator Tilen Artač. Slabmesec dni zatem se bodopridružili prijateljskemu pi-halnemu orkestru Kapelepri Čatežu na praznovanjuobletnice. Avgusta jih čakaše tridnevno gostovanje vUmagu, ki ga bodo izkoristi-li tudi za letovanje.

    Godbeniki so se preseliliSredi aprila je Pihalni orkester Tržič doživel pomembno prelomnico. Dobil je novo, večjo dvorano,klubski prostor in arhiv. Naložba bo služila tudi bodočim rodovom.

    Člani Pihalnega orkestra Tržič na prvi vaji v novi dvorani v kulturnem centru

    Lina Peharc (flavta), Lana Petrovič (klavir), Klemen Perko(saksofon), Rok Zupančič in Jan Zadnikar (harmonika) sosi priigrali priznanja na tekmovanjih. I Foto: arhiv šole

    Stojan Saje

    Tržič - Glasbeno šolo Tržičso ustanovili 1. aprila 1950.Delovati je začela v prostorihnad kinom na Cankarjevi ce-sti. Leta 1995 se je preselila vŠolsko ulico nad Ljudskouniverzo, kjer se nahaja šedanes. Po upokojitvi AndrejaPuharja ima od letos novegaravnatelja, ki vodi dvajset de-lavcev šole.

    "V šoli sem poučeval od leta1989, kot učitelj saksofonain klarineta pa sem se zapo-slil leta 2004. Sedemnajstučiteljev poučuje letos 179učencev. Individualni poukglasbe zajema večino glasbil.Iz naše šole je izšlo precejdobrih glasbenikov. Nekateriod njih se odločajo tudi zaštudij glasbe. Številni igrajov Pihalnem orkestru Tržič,ansamblu folklorne skupineKaravanke ali drugih orkes-trih. Tudi pevci v zborih sonaši učenci. Letos se lahkopohvalimo z izvrstnimi re-zultati mladih glasbenikovna tekmovanjih. Na medna-rodnem tekmovanju harmo-nikarjev v Begunjah je prejelRok Zupančič zlato prizna-nje, Jan Zadnikar pa srebr-no; njun mentor je MirkoŠlibar. Na 39. mednarod-nem tekmovanju mladih

    glasbenikov Slovenije v Vele-nju je dobila Lana Petrovičbronasto plaketo za klavirskinastop (mentorica TanjaAhačič), Lina Peharc srebr-no plaketo v kategoriji flavta(mentorica Andreja Pogač-nik), moj učenec KlemenPerko pa je osvojil zlato pla-keto in drugo nagrado v ka-tegoriji saksofon," je povedalFranci Podlipnik, ravnateljGlasbene šole Tržič.

    Letošnje praznovanje bo pri-ložnost, da internim in jav-nim nastopom dodajo večjeprireditve. Šolski zabavni or-kester bo proslavil svojo de-setletnico s koncertom 15.maja v Dvorani tržiškiholimpijcev. V njem igra večkot trideset mladih, ki jihvodi Primož Ahačič. Slav-nostni koncert ob jubilejušole bo 4. junija v Kultur-nem centru Tržič. Tam sebodo predstavili najboljšiučenci iz vseh oddelkov inkomorne skupine. V atrijuObčine Tržič bo 18. junijakoncert šolskih orkestrov -zabavnega, godalnega in or-kestra harmonik. Jeseni bo všoli še koncert bivših učen-cev, ki so uspešni glasbeniki.Ob jubileju bodo izdali tudibilten in kompaktno ploščo sposnetki nastopajočih naslavnostnem koncertu.

    Šola dobrih glasbenikovOb 60-letnici dela Glasbene šole Tržič se lahkopohvalijo z uspehi učencev. Za jubilej več koncertov, prvi sredi maja.

    Ravnatelj Franci Podlipnik je ponosen na uspehe učencevGlasbene šole Tržič.

    Ana Hartman

    Tržič - Mladoporočenci ponovem usodni 'da' lahkodahnejo v novi poročni dvo-rani v Galeriji Atrij v atrijuobčinske stavbe. "Obstoječaporočna dvorana Občine Tr-žič je bila močno zastarelain neprimerna za izpeljavoprotokolarnih dogodkov.Zaradi stopnic je bila težkodostopna za starejše in inva-lide, ni imela naravne sve-tlobe in je bolj spominjalana mrliško vežico, zato smose odločili, da novo poročnodvorano uredimo v GalerijiAtrij. Ta je bila doslej name-njena razstavam in umetno-sti, zdaj pa smo njeno vsebi-no še nadgradili, tako dabodo v njej potekale tudi po-roke," je župan Borut Sajo-vic sredi marca poudaril naodprtju nove poročne dvora-ne. Obnova Galerije Atrij jetrajala dva meseca, postaviliso predelno steno in naredi-li ločen vhod, ki ločuje pros-

    tore galerije in poročne dvo-rane od prostorov cvetličar-ne, zamenjali so še okenskeokvire in stavbno pohištvo.Vrednost del je znašala do-brih deset tisoč evrov.V dosedanji zastareli dvora-ni, ki jo bodo v prihodnjenamenili za potrebe uradaza prostor in okolje, je bilo

    lani le dvanajst porok, zatoSajovic upa, da se bo številoporok v Tržiču zahvaljujočnovi dvorani zdaj povečalo:"Nekaj porok smo že imeli.Ne pričakujemo, da se boštevilo izjemno povečalo,smo pa želeli mladoporo-čencem ponuditi prostor nazmernem nivoju, kjer sta

    možni tudi glasbena sprem-ljava in postrežba. V prejšnjidvorani ni bilo možno nemetanje riža ne odpiranješampanjca." Med pari je bilaše posebej priljubljena VilaBistrica, kjer je bilo letnoveč kot 120 porok, vendar pajo je občina v denacionaliza-cijskem postopku izgubila."Želimo si, da bi se postopkina sodišču čim prej zaključi-li, da bomo eminenten ob-jekt pridobili nazaj in da bozaživel v nekdanjem sijaju,"je še dejal Sajovic.Hkrati z novo poročno dvora-no so v Galeriji Atrij, ki joupravlja Tržiški muzej, odpr-li še razstavo steklenih stvari-tev na temo velike noči avto-rice Nuše Ravbar iz Loke priTržiču. Odprtje je z nasto-pom obogatila Komorna pev-ska skupina Ignacij Hladnik.

    Tržič ima novo poročno dvoranoNova poročna dvorana v Galeriji Atrij je pomembna pridobitev, saj je biladosedanja dvorana bolj podobna mrliški vežici, je na odprtju ugotavljal župan Borut Sajovic.

    Odprtje nove poročne dvorane v Galeriji Atrij I Foto: Matic Zorman

  • Tržiški glas, petek, 7. maja 2010

    Ljudje, oglasi

    5

    Stojan Saje

    Tržič - V veži Tržiškega mu-zeja je od sredine aprila le-tos plošča, ki spominja nazaslužnega moža za to usta-novo. Odkrili naj bi jo želani, ko je minilo sto let odrojstva prvega ravnateljamuzeja. Kot je dejala direk-torica Melanija Primožič, biprof. Jože Rakovec razumel,zakaj so to storili z zamudo.Muzej lokalnega pomena seje vedno ubadal s pomanj-kanjem denarja, pa tudi da-nes se. Plošča je le simbolič-na zahvala za vse, kar je za-pustil Tržiču.Jože Rakovec se je rodil 4.marca 1909 kot šesti otrok vuradniški družini v Ljublja-ni. Po diplomi biologije naFilozofski fakulteti je pet letpoučeval v Novem mestu, poopravljenem profesorskemizpitu pa je služboval v Ljub-ljani. Leta 1945 je prišel v Tr-žič. Delal je v nižji gimnazijiin po reformi v OŠ HerojaBračiča do jeseni 1973. Polegtega je sodeloval pri izobra-

    ževanju vajencev, delavcevin oficirjev. Postal je sodela-vec tedanje Ljudske prosvetein Ljudske univerze. Aktivenje bil v kulturnih organizaci-jah, sodeloval v dramski sek-ciji in bil med pobudniki Tr-žiških poletnih iger. Bil jeurednik Tržiškega vestnika vletih 1952 - 1959. Od začetkaje pomagal pri vodenju Turi-stičnega društva in sodelovalv muzejski sekciji, ki se jepreoblikovala v Muzejskodruštvo. Kot njegov drugipredsednik si je prizadevalza ustanovitev Tržiškegamuzeja. To je končno uspeloleta 1964, ko je postal vršilecdolžnosti ravnatelja. Skrbelje za urejanje stalnih zbirk,organizacijo likovnih razstavin ureditev Kurnikove hiše vmuzej. Oživel je tradiciji do-mačinov, kot sta gregorjevoin Šuštarska nedelja, bil paje tudi organizator prvihmednarodnih razstav mine-ralov v Tržiču.Med aprilsko slovesnostjoso v muzeju pripravili pri-ložnostno razstavo in pro-

    jekcijo družinskih fotogra-fij. Slednjo so popestrileflavtistke Andreja Pogačnik,Maruša Žlindra in Ana Me-glič. Spominsko ploščo jeodkril tržiški župan BorutSajovic. Pridružili so se mu

    tudi direktorica muzeja indružinski člani - Žala Rako-vec Bitenc, prof. dr. Jože Ra-kovec in Marjetka Rakovec.Sin Jože se je zahvalil mu-zealcem in mestu Tržič zaizkazano pozornost očetu.

    Spomin na začetnika muzejaProfesor Jože Rakovec, prvi ravnatelj muzeja v Tržiču, ni pozabljen med domačini. Odkrili so spominskoploščo ob obletnici njegovega rojstva.

    Tržič

    Praznovali petletnicoV Centru za socialno delo Tržič že pet let deluje Mladinskicenter, v katerem s pomočjo Občine Tržič uresničujejo pre-ventivni program za mlade. Kot sta povedali Maja Kurnik inTanja Alič, vsak dan prihaja k njim več kot deset osnovno-šolcev. Tam imajo učno pomoč za različne predmete, prostičas pa preživljajo ob raznovrstnih dejavnostih. Organizirajotudi pogovore in delavnice za starše, kjer so v ospredju pro-blemi pri odraščanju in vzgoji otrok. Direktorica CSD TržičLjupka Cahunek je pohvalila otroke, ki so pripravili zabavniprogram ob praznovanju. Zahvalila se je mamam, ki so spe-kle pecivo, obenem pa zaželela, da bi drugič prišlo več star-šev. Zbranim so se tudi tokrat pridružili člani Lions kluba Tr-žič. Predsednik Gregor Šivic je presenetil otroke z donacijo82 kavbojk. Podarila jih je Jelka Romih iz družbe Romatex.Prostovoljcem in mladini je čestital za rojstni dan centra tržiški župan Borut Sajovic, zvesta sodelavka Draga Korenpa jim je pomagala rezati praznično torto (na sliki). S. S.

    Melanija Primožič, Jože Rakovec, Janez Šter, Marjetka Rakovec,Žala Rakovec Bitenc in Borut Sajovic (od leve) na slovesnostiv tržiškem muzeju

    ww

    w.g

    oren

    jskig

    las.s

    i

    Naj vas prijazno povabimo k naročilu. Tel.: 04/201 42 41 ali e-pošta: [email protected].

    Z veseljem pričakujemo vaš odziv!

    Privoščite si nekaj trenutkovin v miru preberite Gorenjski glas, ki za vas izhaja vsak torek in petek.

  • 6 Tržiški glas, petek, 7. maja 2010

    Društva

    Stojan Saje

    Tržič - Leta 1976 so ustano-vili Kinološko društvo Tržič,ki je najprej delovalo v Kri-žah. Štiri leta zatem so odtam preselili društveno bru-narico v Ročevnico. Ob njejso uredili vadišče, kjer soprirejali tečaje za vzgojolastnikov psov in druge de-javnosti. Pred šestimi leti soostali brez prostora, ker sovrnili zemljišče nekdanje-mu lastniku. Za društvo, kise je preimenovalo v Kinolo-ško društvo Storžič, je bilato velika ovira za nadaljnjedelovanje."Nekaj let smo gostovali vkampu v Podljubelju. Vod-niki reševalnih psov se pre-nesli ovire za vadbo v Naklo,kjer so trenirali z domačini.Predlani smo sklenili z Ob-čino Tržič pogodbo o naje-mu zemljišča pod zaselkomČegeljše za dvajset let. Lan-sko pomlad smo se lotili sekanja grmovja, izravnalismo teren in zasejali travo.Novo vadišče je bilo naredza jesenski tečaj in izpite.Letos urejamo še boljši do-stop, zato izdelujemo mostčez Mošenik. Prostor medpotokom in glavno cesto zaLjubelj je odmaknjen od naselja. Nekatere vseenomoti pasji lajež. Upam, dase bodo kmalu sprijaznili zdejavnostjo, ki je koristna zaskupno bivanje ljudi in živa-li," je dejal Miran Tišler,predsednik društva.Vodja strokovne komisijeDarko Turk je povedal, da jeosnovna dejavnost društvavzgoja in šolanje lastnikovpsov. Od marca letos obis-

    kuje malo šolo pet lastnikovpsov, ki jih poučuje inštruk-tor Tišler. Marko Gril vodiosnovni tečaj, kjer sedemudeležencev spoznava osno-ve vodljivosti psa v urbanemokolju. Ta tečaj bodo konča-li junija z izpiti. Kot je pri-znala Slavi Pogačnik iz Trži-ča, je veliko izvedela v lanskimali šoli in na letošnjemosnovnem tečaju. Tali jenjen prvi pes, zato se ji zditako šolanje koristno. TudiPeter Slivnik je potrdil, dabi svojo mešanko Lučko tež-ko sam navadil poslušnostiin discipline.Društvo z blizu petdeset čla-ni ima reševalno enoto, vkateri je deset izkušenih ki-nologov. Darko vodi gorenj-sko skupino za iskanje po-grešanih oseb, ki je imelalani 17 akcij. Vili Švab, Robi

    Jančič in Tomaž Meglič so-delujejo v državni mobilnienoti reševalnih psov. Pred-sednik Tišler, Matjaž Kos inDušan Hrnčič so aktivni

    tudi v društvu GRS Tržič,kjer z reševalnimi psi poma-gajo ob raznih akcijah v vi-sokogorju in na težje do-stopnem terenu.

    Kinologi na novem vadiščuČlani Kinološkega društva Storžič so lani uredili prostor za novo vadišče. Tam potekata tečaja šolanjavodnikov psov.

    Stojan Saje

    Tržič - Ob koncu aprila sevsako leto zberejo na ob-čnem zboru člani Društvaprijateljev mineralov in fosi-lov Slovenije s sedežem vTržiču. Tudi letos so se dr-žali te tradicije, ki jo izkori-stijo za druženje in izobra-ževanje. Tokrat jim je DavoPreisinger iz Kranja prika-zal kratek film o opušče-nem rudniku Sitarjevec priLitiji. Kot predsednik druš-tva je zbranim poročal o lan-skem delu.Članstvo društva se je usta-lilo pri številki 220. Zaradineplačane članarine so jihsicer nekaj črtali, lani pa sopridobili štirinajst novih.Pripravili so več predavanjin okroglo mizo z zanimivotematiko, a je bil obisk skro-

    men. Stalnica v njihovi de-javnosti so obiski sejmov vBologni, Veroni in Münch-nu. Nekateri člani sami obis-kujejo še druge sejme vFranciji in na Češkem. So-delovali so pri organizaciji37. prireditve MINFOS v

    Tržiču in se udeležili sej-mov v Ljubljani. Posamez-niki so prirejali samostojnerazstave in se pridružili naveč skupnih razstavah. Naj-bolj so ponosni na Društve-ne novice. Aprila je izšla 42.številka glasila, v katerem so

    rdeča nit prispevki o Šaleškidolini in okolici. Avtorji sogeološki strokovnjaki in lju-biteljski zbiralci. Za ureja-nje skrbi Matija Križnar, kipripravlja tudi spletno strandruštva. Tokrat sta bila de-ležna pozornosti dr. Dragi-ca Turnšek iz Ljubljane inPavel A. Florjančič iz ŠkofjeLoke, ki sta prejela priznanjiza strokovno pomoč in dol-goletno delo v društvu.Na letošnjem zboru v Trži-ču so opravili volitve orga-nov društva. Novi predsed-nik je postal Pavel Razlož-nik iz Kopačnice. Kot je de-jal upokojeni vodja montažv Marmor Hotavlje, je prejokrog desetletje deloval vdruštvu le kot član. Še daljje zbiral minerale in fosileza lastno zbirko. Skoraj vsa-ko leto je prihajal na razsta-vo v Tržič. Sedaj ima veččasa in je pripravljen voditidruštvo ob pomoči drugih.Zahvalil se je svojemu pred-hodniku, ki je že dolgo dušanapredka v društvu. Skupajsi bodo prizadevali ohranitidoseženo raven.

    Društvo s člani od vsepovsodDruštvo prijateljev mineralov in fosilov Slovenije ima sedež v Tržiču, članstvopa iz vse države. Novi predsednik je Pavel Razložnik iz Kopačnice.

    Stojan Saje

    Tržič - Decembra lani je mi-nilo deset let, kar je požarpopolnoma uničil planinskidom na Zelenici. Člani Pla-ninskega društva Tržič sonaslednje leto odstraniliostanke stavbe in naredilibetonsko ploščo. Nato sodela nekaj časa obstala, kerje bilo denarja od izplačanezavarovalnine premalo zaobnovo.

    "Leta 2002 sem prevzelgradbeni odbor. Najprej jebilo treba odstraniti navla-ko in očistiti okolico. Žalnas je bila pri tem malo. Vprvi skupini so bili z menojMarjan Štamcar, AlbertZupan, Peter Rožič, ViliPlaninc in še kdo ob večjihdelih. V zidani stavbi smouredili sanitarije in obnovi-li stavbno pohištvo teropremo, da je bil moženobisk. Nato smo se lotiligradnje prizidka. Lesenastavba je bila prvo leto šebrez oken in vrat. Sreča jebila, da so naredili pot z lju-beljske strani, po kateri jebil transport materiala kraj-ši. Lani smo začeli urejatinotranjost, ki je dobilaelektrično napeljavo, delnoobnovljen vodovod, kuhi-njo in sobo za oskrbnika. V

    gostinskem prostoru smoizdelali izolacijo in estrih,izolirali prizidek in preple-skali zunanjost doma. Pritem smo najbolj aktivni tr-žiški upokojenci, ki smovajeni dela. Letos načrtuje-mo končanje stavbe, kjerbo 60 sedežev in okrog 40ležišč. Če bo šlo vse po sre-či, bo dom vseljiv do sep-tembra," je povedal JožeŠtucin, ki je član PD Tržičže vrsto let.

    Spomnil se je, da je dalaprvi denar za obnovo kočeFundacija za šport. Nekajdenarja je ob matičnem društvu prispevala Planin-ska zveza Slovenije. Izkaza-li so se nekateri donatorji,najbolj baronica ElizabetaBorn. Novo stavbo so lahkokupili šele, ko se je v obnovovključila Občina Tržič. Novidom bo več kot običajna pla-ninska postojanka; tam bopredavalnica za gorniško izo-braževanje. Večji obisk boterjal ureditev dodatnih vod-nih zajetij, obnovo vodnegazbiralnika in posodobitevčiščenja odpadnih voda. Se-daj je oskrbnica doma Cvet-ka Šmid, žena upravljavcasmučišča Zelenica, s kate-rim dobro sodelujejo. Gledena izkušnje si želijo, da bi tanaveza delovala še naprej.

    Prostovoljci, vajeni delaPlaninsko društvo Tržič vztrajno obnavlja domna Zelenici. Kot je povedal Jože Štucin, bo sprejelgoste do septembra.

    Jože Štucin, predsednik gradbenega odbora za obnovodoma na Zelenici

    Pozimi je dom dajal zavetje smučarjem. Do jeseni bo sprejeltudi planince.

    Darko Turk, Miran Tišler, Matjaž Kos in Marko Gril (od leve)

    Inštruktor med prikazom veščin na osnovnem tečaju za lastnike psov

    Dosedanji predsednik Davo Preisinger (levo) je predal vodenjedruštva Pavlu Razložniku iz Kopačnice.

  • Tržiški glas, petek, 7. maja 2010

    Mladi

    7

    Kristina Kavčič

    Krovni organizator letošnjerazstave je bil Vzgojno var-stveni zavod Tržič, tako daje pozdravna beseda pripa-dla ravnateljici mag. NatašiDurjava, ki je bila vesela resmnožičnega obiska in seve-da rezultatov sodelovanja tr-žiških vrtcev in šol. Odprtjarazstave so se udeležili tudiravnatelji vseh treh tržiškihosnovnih šol, predvsem pastarši in stari starši mladihustvarjalcev. Župan občineTržič Borut Sajovic pa je bilzadovoljen, da so razstaveorganizacij in društev zaži-vele pod okriljem Kulturne-ga centra Tržič. Izvrstenkulturni program so pripra-vili otroci vrtca Križe podmentorstvom Milene Host-nik, obiskovalci so tako lah-ko uživali v petju ob sprem-ljavi harmonike ter prisrč-nih recitacijah pesmi, seve-da v povezavi s temo razsta-ve, našo Zemljo. Še sprehod po razstavi. Podmentorstvom Braneta Pova-leja, Petre Smolej, DragiceŠtalc in strokovnih delavkVVZ Tržič so nastali likovniizdelki, ki vsak zase in nasvoj način pripovedujejozgodbo o planetu, na kate-

    rem živimo in zanj tako alidrugače skrbimo. Že takojna začetku nas nagovori na-pis "Človek, kaj si danes do-brega naredil za našo prelju-bo zemljo?". Na Osnovni šoliTržič so z veliko domišljijeustvarjali masivne hranilni-ke iz gline v obliki bodisi bar-vitih živali bodisi čisto do-mišljijskih bitij. Na Osnovni

    šoli Križe so opazovali nara-vo in predvsem kozolce terjih upodobili na svojih ris-bah, pravih umetninah,učenci Osnovne šole Bistricapa so se posvetili recikliranjuin ustvarjanju zabavnih po-sod za ločeno zbiranje, kilahko nevsiljivo spodbujajoločevanje odpadkov, ustvar-jali pa so tudi s plastičnimi

    zamaški. Otroci tržiških vrt-cev so ustvarjali z materiali,ki so jih našli v naravi, npr. zlubjem, plodovi in semeni, izodpadne embalaže in škatlicpa so nastali tudi mali kužki,rožice in drevesa. S to razsta-vo so organizatorji zagotovospomnili vse obiskovalce naskrb za okolje, in sicer naigriv in privlačen način.

    Razstava Naša Zemlja - naš domPredprostor Kulturnega centra Tržič se je znova pokazal v novi luči, tokrat z razstavo Naša Zemlja -naš dom. Skupno razstavo likovnih del otrok Vzgojno varstvenega zavoda Tržič in učencev Osnovnihšol Tržič, Križe in Bistrica so odprli 12. aprila in je bila na ogled še prvi teden v maju.

    Boris Kuburič

    Na letošnjem preglednemsrečanju otroških in mla-dinskih pevskih zborov sose občinstvu predstavili:otroški pevski zbor Podruž-nične osnovne šole Lom, kiga vodi Janja Meglič, otro-ški pevski zbor Podružnič-ne osnovne šole Podljubelj,

    ki ga vodi Urška Frelih Meglič, otroška pevska zbo-ra Podružnične osnovnešole Kovor in Osnovne šoleBistrica ter mladinski pev-ski zbor Osnovne šole Bi-strica, ki jih vodi MarjetaČimžar, otroški in mladin-ski pevski zbor Osnovnešole Tržič, ki ju vodi MatejaUšeničnik, otroški in mla-

    dinski pevski zbor Osnovnešole Križe, ki ju vodi An-drej Strmecki, ter gostje:pevci otroškega in mladin-skega pevskega zbora izOsnovne šole Matije Čopaiz Kranja, ki ju vodi Alja Pe-šak. Večina zborov se jepredstavila s po štirimiskladbami, po končani pri-reditvi pa so se zborovod-

    je o izvedenem programu pogovorile s strokovnimspremljevalcem letošnjihgorenjskih otroških in mla-dinskih pevskih srečanj,Karlijem Leskovcem izDomžal. Program je zanekdotami svetovno zna-nih glasbenikov povezovaldomači igralec in modera-tor David Ahačič.

    Spomladanski koncertVsakoletni tradicionalni Spomladanski koncert je tudi letos ob pomoči OŠ Križe organizirala Območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Tržič v večnamenskem prostoru Osnovne šole Križe v sredo, 14. aprila 2010, ob 18. uri.

    Foto

    : Žan

    Do

    lin

    ar

    Nejc Perko

    Slovenska sekcija omenjeneorganizacije je v sodelova-nju z Zvezo bibliotekarskihdruštev Slovenije tudi letospodelila nagrado Moja naj-ljubša knjiga po izboru mla-dih bralcev, letos že trinaj-stič. Ta naziv je pripadelzbirki Pozor, pravljice Pri-moža Suhodolčana, z ilus-tracijami Uroša Hrovata. Žedrugič zapored! Nagrado zanajljubšo prevedeno knjigopa so mladi bralci prisodiliSomraku, sagi StephenieMeyer, ki sta jo v slovenšči-no prevedli Nina Medved inUrška Willewaldt. Tudi trži-ški knjižničarji lahko potrdi-mo priljubljenost omenje-nih knjig. V počastitev tegadneva smo v Knjižnico dr.Toneta Pretnarja povabilimladinsko pisateljico Tatja-no Kokalj. Obiskala nas je 8.aprila v času ure pravljic.Tako kot bralce pritegnejonjene knjige, nas je priteg-

    nila tudi ona sama. Poveda-la nam je tri pravljice iz svo-jega obsežnega repertoarja.Svojo interpretacijo je po-pestrila z lutkami. Otroci sojo pozorno poslušali, ko pase je z njimi pogovarjala, sohitro sodelovali. Zanimivoje bilo slišati, kako različnodojemajo zgodbo in kakorazlične stvari jih pritegne-jo. Tatjana Kokalj sicer pišezgodbice za najmlajše, ki izhajajo v obliki slikanic, inza osnovnošolsko mladino,mirno pa jo lahko berejotudi starejši. Še več. Zgodbev sebi nosijo nek nauk, spo-ročilo. Le-to je med vrstica-mi nevsiljivo posredovanobralcu. Tako so otroci na uripravljic kar sami ugotovili,da strahu sploh ni. Njeni junaki preživljajo dneve indoživljajo zanimive dogo-divščine skupaj s prijatelji, večinoma v naravi. Vzemi-mo torej v roke knjige Tatja-ne Kokalj in jih posredujmonašim otrokom.

    Mednarodni dan knjigza otrokeMednarodna zveza za mladinsko književnost(IBBY) je leta 1967 2. april razglasila za mednarodnidan knjig za otroke. Hkrati je to tudi rojstni dandanskega pravljičarja Hansa C. Andersena.

    Mateja Dolžan

    Prvotno idejo-kolesarskopot po nekdanji železniškitrasi "Tržičana" so učencipreoblikovali in nastala jenova kolesarska pot, "Trži-čanka", ki povezuje naseljana območju občin Tržič inNaklo in poteka po obstoje-čih lokalnih cestah. Učenciso se projekta lotili celostno,z analizo obstoječega stanja,anketiranjem krajanov, na-tančnim popisom in foto-grafiranjem zanimivosti obpoti ter oblikovanjem logoti-pa. Na "Tržičanko" so nave-zali še druge ideje za kole-sarjenje v okolici. Projekt so 30. marca predstavili vKranju na festivalu, ki gaorganizira Turistična zvezaSlovenije. S projektom so

    17. aprila v Kranju doseglitudi 1. mesto na 10. regij-skem tekmovanju mladihraziskovalcev Gorenjske na področju ekonomije in turizma in se tako uvrstilina državno tekmovanje, kibo 21. maja v Prek-murju.TPIC Tržič in TIC Naklo staob finančni podpori ObčineTržič in Občine Naklo ko-nec aprila izdala zemljevidkolesarskih poti Tržič-Naklo. Opise poti sta prispe-vali osnovni šoli Križe inNaklo. Tako glavna kolesar-ska pot "Tržičanka" kot do-datnih 17 zanimivih predlo-gov za kolesarjenje med Tr-žičem in Naklim so opisanina hrbtni strani zemljevida,ki so brezplačno na voljo vomenjenih turistično infor-macijskih centrih.

    Projekt Kolesarska pot"Tržičanka"Učenci OŠ Križe so konec marca z mentoricamaKatjo Konjar in Betko Potočnik na 24. festivaluTurizmu pomaga lastna glava v Kranju predstaviliprojekt "Če ne s 'Tržičanom', pa s kolesom".

  • 8 Tržiški glas, petek, 7. maja 2010

    Zanimivosti

    Stojan Saje

    Tržič - Lani je Turistično dru-štvo Tržič petič sodelovalo vprojektu Moja dežela - lepa ingostoljubna, v katerem izbi-rajo najlepše hiše. To delo jeopravila komisija, v kateri sobili Judita Belhar, Majda Mi-hovec in Boris Horvat. Prvaje razglasila zmagovalce, pri-znanja pa jim dala predsed-nica Marjana Zupan.Absolutna zmagovalca izborasta postala Simona in AndrejZupan, ki živita na Slapu 15 vTržiču. Komisija jima je pri-sodila prvo nagrado za naj-lepšo hišo zunaj mestnih invaških jeder. "To je prvo pri-znanje Turističnega društva.Delava zase, a nagrada vse-eno dobro dene. Z Andrejemsva adaptirala staro hišo, kjerživim od rojstva. Tudi prizi-dek je v istem stilu. Garaža indrvarnica sta lesena, da se zli-vata z okolico. Sinova Tine inMiha sta naredila izkop zavodnjak, jaz skrbim za cvetje,mama Štefka za zelenjavo,mož pa ureja zelenico, ki jo jenagradila revija Gaia. Dela navrtu, kjer so tudi grmovnicein sadno drevje, je veliko. Na-črtujeva še zasaditev parcelenad hišo z značilnimi dreve-si," je povedala Simona, ki seje ob možu veselila nagradnevožnje z avtom.

    Priznanje za prvo mesto v istikategoriji je dobila tudi Stan-ka Bohinc, ki prebiva v hišiPod slemenom 16 v Križah."Okrog hiše, kjer smo 24 let,je velik vrt. Dovolj je prostoraza zelenico, okrasno grmičev-je, večji cvetlični gredi, zele-njavni vrt in lopo s trto. Bal-konska korita krasijo bršlin-ke, na gredah pa imam najra-je vrtnice. Lani sem se prvičvključila v ocenjevanje hiš.Nagrada bo spodbuda za na-prej, zato sem hvaležna dru-štvu zanjo," je dejala nagra-jenka. Za najlepši obnovljenobjekt je komisija izbrala hišov Lešah 10, ki sta jo vzornouredila Lidija Primožič inFranci Papler. Po priznanjenista mogla priti, zato so jimaga izročili pozneje. Posebnopriznanje za urejene vrtove vmestnem jedru sta si prislu-žili Olga Strojin in MarušaZaplotnik s Trga svobode 5 vTržiču. Slednja je zaupala: "IzKranja sem se vrnila v rodnomesto, kjer štiri leta živim vobnovljeni Mallyjevi hiši. Žalso bili pri obnovi površni,zato sva hoteli s sosedo v pri-tličju lepo urediti vsaj okolico.Ona je zaslužna, da je tampravi park in veliko cvetja pobalkonih. Sama sem v ogra-jen vrt nasadila bambus innizke pokrivne rastline, kicvetijo od pomladi do jeseni."

    Nagradili najlepše domoveTuristično društvo Tržič je podelilo priznanja za hiše, ki so jih lani izbrali za najlepše. Lastniki veselipozornosti.

    Damjana Škantar

    Tudi letos so se nam pri-družili mladi z mentorji izBiotehniškega centra Na-klo in poleg semen, sadikin ostalega programa ponu-dili tudi mlevske izdelke inpecivo iz šolske proizvod-nje, svetovali pri nakupu inprikazali pa so tudi zani-miv vrtni aranžma dijakaBC Naklo, ki je dosegel 5.

    mesto v tekmovanju bodo-čih vrtnarjev in cvetličarjevna sejmu Flora. Za dobro razpoloženje je s pomladnimi napevi po-skrbel glasbenik Vid Me-glič, dogodek je popestrilaustvarjalna delavnica, saj sootroci izdelovali vrtnice izkrep papirja in risali. Veseli nas, da postaja Cve-tlična tržnica vedno bolj ob-iskana, saj s svojim progra-

    mom pomembno prispevak oživljanju mestnega jedra. Želeli bi si sicer privabiti ševeč ponudnikov s sadikamiin cvetjem, a žal med doma-čimi podjetji in podjetniki,ki bi lahko sodelovali, kljubposebnemu povabilu, nibilo posebnega zanimanja.Vabilu za sodelovanje se jeprijazno odzvalo podjetjeStruc Tokos, d. o. o., in do-mači rokodelci.

    Še posebej smo zato veselivseh, ki so svojo ponudboprišli predstavit iz Ljublja-ne, Kamnika, Dobrunj, Pol-hovega Gradca in celo izLjutomera.V imenu organizatorjev TDTržič in Občine Tržič sevsem sodelujočim, imeno-vanim in neimenovanim,zahvaljujemo za sodelo-vanje in pomoč pri uspešniizvedbi prireditve.

    Damjana Škantar

    Pred nami so meseci, ki nasbodo razveseljevali s pogledina barvito cvetje, ki bo cve-telo in dišalo na oknih, bal-konih in v okolici skrbnourejenih domov! Zato najtrud skrbnih lastnikov, kiimajo lepe hiše in urejenookolico, ne ostane neopa-žen. Namenimo jim vso po-zornost!!! Letos bomo v TD Tržič žešestič izbirali in ocenjevalimed hišami v starem jedruna vasi ali v mestu, med hi-šami zunaj mestnih in va-ških jeder, med starejšimihišami, obnovljenimi zupoštevanjem gorenjskekulturne dediščine in arhi-tekture hišami, podelili pabomo posebna priznanja zacelostno podobo ali samodel objekta in okolice, ki bonavdušil s svojim videzom

    in izvirno ureditvijo. Komi-sija TD Tržič, ki jo sestavlja-jo Judita Belhar, Majda Mi-hovec in Boris Horvat, bozelo pozorna na celotno ure-jenost hiš in njihove okoli-ce. Upoštevala se bo usklaje-nost cvetličnih zasaditev,dodatne točke bo lastnik pri-dobil v primeru, da za vzgo-jo cvetja in sadik skrbi samin da ima v zasaditvah cvet-je in sadna drevesa s po-udarkom na avtohtonostioz. na domačih sortah, toč-ke bodo podeljene tudi zazanimive postavitve skalnja-kov, lepi urejeni ribniki, utez uporabo naravnih materi-alov. Vaše predloge bomozbirali do 10. avgusta 2010 vpisarni Turističnega društvaTržič. Za več informacij inpogojev sodelovanja pokli-čite po tel.: 04/59 24 730 ali nam pišite na e-naslov: [email protected].

    Napovedujemo izbornaj hiše 2010

    Hiša Simone in Andreja Zupana iz Slapa pri Tržiču, absolutnazmagovalka v izboru Naj hiša 2009, arhiv lastnika

    Aleš Rutar

    Gasilci Prostovoljnega gasil-skega društva Kovor smo vprvi vrsti seveda aktivni nagasilskem področju, polegtega pa ohranjamo tradicijopravih gasilskih veselic ko-nec poletja, dobro pa se jeprijela tudi ideja o tabor-nem ognju na predvečer 1.maja. Na letošnjem sreča-nju je za veselo vzdušje skr-bela Vaška godba, obisko-valci pa so dodobra napolni-li plesišče. Ogenj sta okrog21. ure skupaj prižgala pred-sednik Krajevne skupnosti

    Kovor Janez Šter in pred-stavnik upravnega odboragasilskega društva TonePraprotnik, zbrano družbopa je nagovoril tudi županObčine Tržič Borut Sajovic.Več kot 300 obiskovalcev jeob tabornem ognju uživalodo polnoči in še dlje, vseka-kor pa so bili veseli tudi 200brezplačnih klobas, ki jih jeob tej priložnosti prispevalaKrajevna skupnost Kovor.Večer v dobrem razpolože-nju še prehitro minil, razšlipa smo se z željo, da se čezeno leto spet srečamo ob ta-bornem ognju.

    Srečanje ob tabornem ognju

    Po Sloveniji so 30. aprila zagoreli kresovi, prigasilskem domu v Kovorju pa je zagorel taborniogenj, ki je razveselil ne le krajane Kovorja,temveč tudi mnoge obiskovalce iz okoliških vasi.

    Stanka Bohinc iz Križev (levo) ter Andrej in Simona Zupans Slapa v Tržiču

    Maruša Zaplotnik iz Mallyjeve hiše (levo) in predsednicaMarjana Zupan

    Kresovanje na Polani nad KrižamiKresovanje na Polani se je začelo ob 19. uri. Ob 21. uri smozakurili zagotovo največji in najlepši kres na Gorenjskem.Kres je bil tudi letos zgrajen v piramido in je meril v višino15 metrov. V njem je bilo okrog 35 kubičnih metrov drv. Zahrano, pijačo in glasbo so poskrbeli kriški gasilke in gasil-ci. Na kresovanju pa so se obiskovalci lahko pomerili vruskem kegljanju za jagenjčka. Uroš Bodlaj

    Na stojnici Biotehniškega centra Naklo sta Tina Žavbi in Alisa Bolević predstavili vrtni aranžma Tilna Sokliča.

    Sandi Jurša je pripeljal okrasno balkonsko cvetje iz daljnihBranoslavcev pri Ljutomeru.

    Živahno na cvetlični tržniciNa soboto, 10. aprila, so na stojnicah v Atriju Občine Tržič številni obiskovalci cvetlične tržnice izbirali med ponudbo gojenih alpskih trajnic, balkonskega cvetja, čebelarskih izdelkov, orodja za vrtičkarje, zeliščnimi mazili in dekorativnimi izdelki za dom in vrt.

    Foto

    : Sto

    jan

    Saj

    e

  • Tržiški glas, petek, 7. maja 2010

    Zanimivosti

    9

    Radi na motorju

    Dušan in Veronika Bodlaj, Križe: "Motorist semšest let. Vsako leto prevozim do 15 tisoč kilome-trov. Obvezno potujem z ženo; najraje imava potipo Balkanu. Na motorju je gibanje svobodnejše,pristnejši je stik s cesto, več je adrenalina."

    Anton Leban, Retnje: "Za motor sem se navdušilv mladosti. Od leta 1966, ko sem naredil izpit,sem zamenjal več motorjev in prevozil ogromnokilometrov. Doslej je šlo vse po sreči. Včasih semi pridruži tudi žena Ljubica; oba uživava."

    Janja Budič, Kovor: "Že dolgo sem motoristka zdušo in srcem. Rada potujem po svetu v skupiniali sama. Sem tudi ljubiteljica starih motorjev,tekmovalka in aktivna članica AMD Tržič. Sle-dim cilju, da je varnost prva na dveh kolesih."

    Tomaž Ahačič, Podljubelj: "Tri leta imam motor.Za menoj je daljša tura po bivši Jugoslaviji, letospa gremo po Evropi. Na krajših turah me sprem-lja žena Marjeta. Kot učitelj vožnje za izpit B ka-tegorije dajem velik poudarek varnosti." S. S.

    Stojan Saje

    Križe - Nedelja po veliki nočini bila najbolj primerna zavožnjo z motorjem. Kljubmrazu se je v Križe pripeljalamnožica motoristov iz Slove-nije in avstrijske Koroške, kiso se udeležili Tretjega veli-konočnega moto zbora."V Križah je precej vaščanov,ki smo navdušeni privržencivožnje z motorjem. Pred tre-mi leti smo se odločili, daorganiziramo prvi zbor moto-ristov. Zaradi slabega vreme-na smo ga morali prestaviti,zato se je v Križah zbralo le

    okrog 120 udeležencev. Lanise je udeležba že povečala naokrog tristo. Tudi letos priča-kujemo pred barom Košutavsaj toliko obiskovalcev," jepovedal glavni organizatorBojan Mertelj. Dodal je, dajim pri organizaciji in izvedbiprireditve zavzeto pomagajočlani Prostovoljnega gasilske-ga društva Križe. Tokrat sopovabili v goste tudi Pihalniorkester občine Šenčur, ki mudirigira Vladimir Brlek, tudizaprisežen motorist. Za bla-goslov motorjev in voznikovje poskrbel kriški župnik IvoKožuh. Kot je dejal, so njihovi

    motorji dragi, a še bolj drago-cena so življenja tistih, ki sevozijo na njih. Zato jih je pri-poročil varstvu sv. Krištofa,zavetnika voznikov. Gostomje izrekel dobrodošlico tržiškižupan Borut Sajovic, ki jim jezaželel lepo vožnjo po okolici.Zatem so se motoristi vrnili vKriže, kjer sta jih čakala pogo-stitev in druženje."Tržič je mesto moto-športa,zato je prav, da se tu zbirajomotoristi. Nekaj se mora do-gajati zanje v tržiški občini.Sam sem prvič pripeljal nablagoslov motor NSU iz leta1957, ki je bolj za prireditve.

    Tekmujem z drugim, ki imaprikolico," je dejal MiroHrast, znani tekmovalec izKrižev. Iz Kranjske Gore seje pripeljal z mamo Sanjopetletni Žan Pintar. Kar ža-rel je na malem motorčku,ki ga je za zbor posodil prija-telj Boštjan Aljančič iz Re-tenj. Zdravko Urbanc iz Go-rič se je odločil za prvi bla-goslov svojega motorja naštirih kolesih, ker naj bi toprinašalo srečo. Enako stamenila Miha in Mateja izLjubljane. Slednja ima triko-lesni motor, ki je izstopalmed drugimi.

    Motorji so jim v veseljeMotoristi iz raznih krajev so se pripeljali na 3. velikonočni moto zbor v Križah. Blagoslov motorjev,vožnja in druženje.

    Stojan Saje

    Pristava - Študent 4. letnikageografije na Filozofski fa-kulteti v Ljubljani DraganVučenović iz Pristave je bilodličen dijak. Profesorji soga navdušili za geografijo,kar študira z vnemo. Pa neleto! Dve leti je podpredsed-nik Društva mladih geogra-fov Slovenije. Lani je bil

    eden štirih organizatorjev13. mladinskega geografsko-raziskovalnega tabora v Pod-ljubelju."Skoraj leto dni smo se pri-pravljali na tabor, ki se ga jemed 29. junijem in 7. juli-jem 2009 udeležilo 33 štu-dentov geografije. V prvemdelu smo spoznali občinoTržič na strokovnih ekskur-zijah. Z geomorfološkimi

    značilnostmi nas je seznani-la geografinja dr. IrenaMrak iz Tržiča, ki nam jebila največ v pomoč. Profe-sor iz Kovorja dr. MarijanM. Klemenčič je predstavildružbeno geografsko podo-bo, gozdar Martin Šetinc go-spodarjenje z gozdom in ob-močje Natura 2000, dr. Ma-tevž Novak pa geološko pre-teklost Dovžanove soteske.

    Drugi del je potekal v šestihraziskovalnih delavnicah, kiso bile namenjene kabinet-nemu in terenskemu delu.Že prej smo se z vodstvomobčine dogovorili, kakšneraziskave so za Tržič korist-ne," je povedal Dragan Vu-čenović o taboru."Približno pol leta je nasta-jal zbornik Občina Tržič -Izzivi napredka v objemuKaravank in Kamniških Alp.Pred nedavnim ga je izdaloDruštvo mladih geografovSlovenije v nakladi 220 izvo-dov. Štirje smo opravili re-cenzije gradiva, uredila pasva ga z Barbaro Černič.Zbornik ima 144 strani, kjertekste dopolnjujejo fotogra-fije, karte in grafi. Z objavoprispevkov udeležencev inrezultatov raziskovalnegadela je občina Tržič pridobi-la geografsko monografijo scelotnim pregledom območ-ja. Ob predstavitvi proble-mov opisuje možne rešitvein razvoj. Posebej so obdela-ne za Naturo 2000, Dovža-novo sotesko, planine podKošuto, smučišče Zelenica,poselitev naselij in preobli-kovanje industrije," je pojas-nil sogovornik, ki ga zani-majo raziskave v fizični geo-grafiji.

    Mladi geografi o občini TržičMladinski geografsko-raziskovalni tabor v Podljubelju je dal od lani viden rezultat. Izšel je zbornik o občini Tržič, ki ga predstavlja Dragan Vučenović iz Pristave.

    Velikonočni zbor motoristov v Križah privablja številne udeležence.

    Motorji na ploščadi ob šoli so bili paša za oči za odrasle in otroke.

  • 10 Tržiški glas, petek, 7. maja 2010

    Kultura

    PRODAMO/ ODDAMO POSLOVNI PROSTOR

    V poslovni stavbi Trgovskega centra Spar Tržič, ob Cesti Ste Marie aux Mines, je družba IMOS, d. d., zemljiškoknjižni lastnikposlovnega prostora, primernega za skladiščno dejavnost.

    Prostor je zagrajen z mrežo in zajema skupno 849,30 m2. Letnikstavbe je 2006. Prostor ima možnost lastnega dostopa po klančini, speljani na levi strani ob stavbi trgovskega centra Spar.Prostoru pripada dodatno še 9 parkirnih mest na parkirišču predobjektom trgovskega centa Spar. Cena: prodaja 330 EUR/m2 oz. najem 245 EUR/mesec.

    Več informacij na www.imos.si, prodajna služba IMOS, d. d., 01/47-33-359 ali 040/829-749

    Boris Kuburič

    Križe - Območna izpostavaJavnega sklada RS za kultur-ne dejavnosti Tržič je bilaorganizator 2. Tržiškega gle-dališkega maratona, ki so gapoimenovali po dolgoletnemtržiškem ljubiteljskem igral-cu in režiserju Dolfetu Ander-letu (1909-1982). Od četrtka,

    8. aprila, pa do nedelje, 11.aprila 2010, vsakič ob 19. uri,so se na odru Kulturnegadoma v Križah zvrstile gleda-liške predstave, ki so nastale vsezoni 2009/ 2010. V četr-tek, 8. aprila 2010, so se s ko-medijo Marjana Marinca Po-ročil se bom s svojo ženo v režiji Ane Peharc predstavi-li člani Kulturnega društvaLom.

    V petek, 9. aprila 2010, so sena odrskih deskah kriškegakulturnega doma predstaviličlani KUD Podljubelj s pred-stavo Matjaža Zupančiča Raz-red v režiji Irene Udovč. So-botni večer, 10. aprila 2010, jebil rezerviran za komedijo

    Gorana Gluvića Videoklub vizvedbi skupine Smeh priMladinskem gledališču Tržičv režiji Borisa Kuburiča termonokomedijo Tanje AhačičObleka naredi človeka v pro-dukciji KD Kruh Križe ter v re-žiji Marinke Kenk Tomazin.Zadnji dan maratona, v nede-ljo, 11. aprila 2010, pa so se nadomačem odru predstavili čla-

    ni KD Kruh Križe in ponovilikomedijo Stepana LobozerevaKako se znebiti tujca v režijiMarinke Kenk Tomazin. Ob osrednjem programu ma-ratona pa bodo na sporedu šenekatere spremljajoče pred-stave: v torek, 6. aprila 2010,in ponedeljek, 12. aprila2010, bodo za učence OŠ Kri-že oz. OŠ Bistrica člani skupi-ne Smeh ponovno odigrali

    predstavo Videoklub, v petek,9. aprila, ob 9., 10. in 11. uripa bodo za najmlajše učenceOŠ Križe in Vrtca Križe članiotroške gledališke skupinePOŠ Lom pod Storžičem priKD Zali rovt Tržič odigralimuzikal Miškin dežnik.

    Drugi Tržiški gledališki maraton

    Tržič

    Koncert učiteljskih zborovOrganizatorji vabijo ljubitelje lepega petja na 12. Mednarod-ni koncert učiteljskih pevskih zborov Učiteljeva pesem 2010.Prireditev bo 14. maja ob 19.30 v Dvorani tržiških olimpij-cev. Na koncertu bodo nastopili Vokalno instrumentalnaskupina Zali rovt OŠ Tržič, Moška klapa MALI GRAD - Kam-nik, Ženska klapa Volosko - Opatija, Ženski pevski zbor Kul-turnega društva Bistrica pri Tržiču, Učiteljski ženski pevskizbor MAVRICA - Jesenice, Učiteljski ženski pevski zbor OŠNaklo, Učiteljski ženski pevski zbor OŠ Šenčur, Pevski zborKoledva Glasbene šole Radovljica, Učiteljski ženski pevskizbor OŠ Dob in Skupina Akord - Italija. Povezovalci koncer-ta bodo člani Vokalno instrumentalne skupine Zali rovt zgosti. Slavnostni govornik bo Borut Sajovic, župan ObčineTržič in poslanec Državnega zbora RS. Koncert bodo omo-gočili: JSKD RS, JSKD - OI Tržič, Občina Tržič, OŠ Tržič, OŠNaklo, OŠ Šenčur in OŠ Dob. M. Č.

    Člani KD Kruh Križe med predstavo Kako se znebiti tujca

    Komedija Poročil se bom s svojo ženo KUD-a Lom

    Stojan Saje

    Aprila letos ste praznovali80-letnico rojstva. Kako sespominjate svoje mladosti vTržiču, časa šolanja in študi-ja kiparstva?"Rojen sem bil 4. aprila 1930,v znamenju ovna. Šele sedajvem, da je bil to moj zaščitnik.Nič kolikokrat sem bil v nevar-nostih, iz katerih me je rešil.Če mi ne bi pomagal, tudi nebi bilo letošnje razstave inpraznovanja. Kako smo praz-novali? Skromno, to je bilzame običajen dan. Malo smose veselili s svojci; z ženo Ma-rijo, sinom Markom, hčerkoMojco, dvema vnukoma invnukinjo. Vsi živimo na Virjuv Tržiču. Izhajam iz skromnetržiške družine. Oče je bil čev-ljar v Peku, mama pa je skrbe-la za gospodinjstvo, majhnokmetijo in tri otroke. Ob menista bili sestri Marija in Silva.Meni so dali prva znanja učite-lji v šoli pod gradom. Natosem se šel učit k Primožiču zamizarja, kjer sem za izpit na-redil mizo. Potlej so me lesprejeli v šolo za umetno obrtv Ljubljani, kjer sem se učilrezbarstva pri prof. Pengovuin modeliranja pri prof. Drem-lju. Leta 1952 sem se vpisal vkiparski oddelek Akademijeza likovno umetnost. Med štu-dijem pri prof. Karlu Putrihusem kar trdo delal. Sodelovalsem pri postavitvi spomenikana sv. Urhu in pri kiparskihdelih na skupščinski stavbi."

    Po diplomi na akademiji ste seleta 1958 zaposlili kot profesorlikovne vzgoje v tržiški osnov-ni šoli, kjer ste delali do upo-kojitve. Kaj je bilo vaše vodilopri delu z mladimi?"Ni mi kazalo drugega. Za ki-parje ni bilo naročil in zasluž-ka. Učiti sem začel v osnovnišoli heroja Grajzerja. Po trehletih smo se preselili v šolo naZalem rovtu. Ko sem odšel vpokoj, so to šolo podrli. Vnuki-nja se je takrat šalila, da sozame naredili šolo, kjer semdelal do svojega šestdesetega

    leta. Kako sem delal z učenci?Predvsem sem jim pustil svo-bodo. Vsak je moral pokazatikaj svojega. Čeprav to ni prina-šalo nagrad, je spodbujalo raz-nolikost pri ustvarjanju. V vsa-kem razredu je bil tudi kakšennadarjen učenec. Eden od njihje Branko Povalej, ki uči v trži-ški šoli. Poučevanje v šoli semjemal kot službo; sprva boljnavdušeno, z leti pa je bilo vsetežje. Na nagajivce sem biltudi hud."

    Ob pedagoškem in drugemdelu ni zamrla vaša umetni-ška žilica. Največ kiparskihdel je nastalo v lesu. Zakajvam je ta material najljubši?"Rad sem imel tudi arhitek-

    turo. Sam sem zasnoval ingradil hišo v letih 1959 in1960. Kazen je bila, da semse izučil za mizarja. Vse vhiši sem moral nareditisam. Mislil sem, saj je še časza umetnost. Nikoli nisemimel niti pravega ateljeja,bolj mizarsko delavnico. Jazsem od malega zasvojen zlesom. Oče Jože je leta 1935začel izdelovati figure za jas-lice. Pri njem sem prvič rez-ljal palčke in druge podobe.Na akademiji me je zamika-lo oblikovanje živali. Radsem imel čaplje, konje indruge živali, kar ni imelocene. Od realnih figur semprešel na abstraktne forme,na ustvarjanje tako imenova-

    nih plastnic iz afriškega lesa.Pozneje me je zamikalo obli-kovanje ženskih glav in torzovv oblastih lesnih kladah. Vlesu sem izdelal portretaznamenitih Tržičanov Vojte-ha Kurnika in Antona Vov-ka, župnika Zakrajška inmanj znanih oseb. Oblikovalsem več verskih znamenj indrugih znamenitosti; mostčez Tržiško Bistrico krasi sv.Mihael v bronu, pri gasil-skem domu je sv. Florijan izhrasta, na glavnem trgu je'firbec' okno in simbol čev-ljarjev, v Podljubelju pa bro-nasti zmaj v skali. Po naroči-lu sem izdeloval grbe in raz-na priznanja. Že vrsto let de-lam priznanja za junake Kri-ške gore; letos sem jih nare-dil okrog 180. Še vedno radprimem za kiparsko orodje.Sedaj izdelujem smučarjaza darilo in relief za oltar vpodružnični cerkvi pri Pred-dvoru."

    Leta 1960 ste imeli prvo sa-mostojno razstavo v Mestnemmuzeju v Kranju. Kje vse sterazstavljali pozneje in kakovas sprejemajo domačini?"Od prve razstave v Kranjupred pol stoletja so minila šti-ri leta do prve razstave v Trži-ču in Ljubljani. Leta 1975sem spet razstavljal v Kranjuin Ljubljani ter v Murski So-boti. Naslednje leto so se zvr-stile samostojne razstave v Tr-žiču, Ljubljani in Rogaški Sla-tini. Leta 1977 sem gostoval vLjubljani, Murski Soboti, Ra-dencih in Lendavi. V trži-škem paviljonu NOB semspet razstavljal leta 1980.Čez dvanajst let sem se vrnilv Kranj, Tržič in Ljubljano.Doma sem imel razstavo šeleta 1994 in 2005, v Kranjuleta 1995 in leta 2006 v Št.Jakobu na avstrijskem Koro-škem. V Tržiču sem vednorad razstavljal, a za svojo 80-letnico nisem imel te želje.Celo upiral sem se, a so v Tr-žiškem muzeju vztrajali. Jepa lepo, da niso pozabili namoje delo in moj jubilej."

    Kipar, zvest lesu od malegaVinko Ribnikar iz Tržiča je ob očetu spoznal rezbarjenje lesa. Izučil se je za mizarja in šele nato postal kipar. Kaj je ustvaril, prikazuje retrospektivna razstava ob 80-letnici njegovega rojstva v Tržiškem muzeju.

    V Pollakovem salonu Tržiškega muzeja je od 23. aprila do 26. junija na ogled retrospektivnarazstava ob 80-letnici kiparja Vinka Ribnikarja.Tam so razstavili triindvajset del iz različnih obdobij umetnikovega ustvarjanja, štiri Ribnikarjeve umetnine pa krasijo avlo. Razstavoje odprl tržiški župan Borut Sajovic, o avtorju jespregovoril kustos Aljaž Pogačnik, zbrane pa jepozdravila direktorica Melanija Primožič. Slovesnost je obogatil s pesmijo kvintet bratovZupan. Slavljenec je bil deležen številnih čestitk,za kar se je vsem zahvalil.

    Foto

    : Sla

    vko

    Bo

    hin

    cFo

    to: A

    na

    Peh

    arc

    Ribnikarjevo delo je predstavil kustos Tržiškega muzejaAljaž Pogačnik.

  • Tržiški glas, petek, 7. maja 2010

    Kultura, oglasi

    11

    Kristina Kavčič

    Na večer premiere omenje-ne komedije, 20. marca, je vpodljubeljski dvorani 20 mi-nut pred začetkom zevalapraznina. Škoda, smo simislili. Dva tedna pred pre-miero praktično ni minil večerbrez vaj, ki so nam prinašaletoliko smeha in zadovoljstva,hkrati pa tudi trdega dela. Inzdaj je bilo v dvorani šest lju-di. Potem pa sedem, osem,

    deset, dvajset ... ob sedmihpa se jih je nabralo več kot150! Torej se podljubeljskoobčinstvo tudi nam ni izne-verilo. Čudovito je bilo doži-veti prvi naval smeha v dvora-ni, ki se je le še stopnjeval inpostavil naš trud na pravomesto. Kaj pomeni na oderpostaviti izvrstno napisanosituacijsko komedijo, se namv resnici ni niti sanjalo. Pribranju smo se resnično zaba-vali, na odru pa se je začelopravo delo. V vlogo Luka je

    skočil Miha Lindav, njegove-ga iznajdljivega prijatelja Ža-reta je poosebil Bojan Rejc,zapeljivka Kristina je postalaRebeka Peharc, njen možMaks je našel šofersko dušov Andreju Ahačiču, Lukovastarša pa sta postala Mičo

    Dragičevič in Kristina Kavčič.Brez šepetalke Andreje Me-glič in Urha Dragičeviča, kije skrbel za luči in zaveso,tudi ne bi šlo. Ker pa mednami ni režiserja, je kot men-tor na pomoč na koncu pri-skočil Igor Likar in z njegovi-mi napotki je komedija dobi-la prave obrise. Za kaj torejgre? Že v naslovu komedijaobljublja bolj ali manj nena-merno zmedo z oblačili, ki seskozi situacije in preplete

    stopnjuje do skorajšnje poro-ke, ki pa je pravzaprav čistologična. Očka v sinovem sta-novanju naleti na - po njego-vem mnenju - mično gospo-dično. Še dobro, saj je žemislil, da je sin "dvocevka",ko je našel tisto fotografijo zgolim črncem s sinovega po-tovanja! Lahko si le mislite,kako se stvari zapletejo. Lju-bitelji komedij so se zbralitudi na ponovitvi, ki je bila23. aprila v Kulturnem cen-tru Tržič. Odličen odziv, po-

    zitivna energija in spet tistisrčni smeh so dokazali, dakomedije v Tržiču padejo naplodna tla, kar je tudi namzagotovo dalo še večjo moti-vacijo. Seveda pa vsi skupajpovabljeni na katero od pri-hodnjih ponovitev.

    Igralska skupina”3. vrsta, 5. sedež”Kulturno umetniško društvo Podljubelj je z letom 2010 dobilo še eno odraslo igralskoskupino, ki nosi ime "3. vrsta, 5. sedež". Prviodrski izziv novoustanovljene skupine je postala situacijska komedija odličnega Vinka Möderndorferja Transvestitska svatba.

    Bojan Rejc, Rebeka Peharc in Miha Lindav v vlogah Žarke,Kristine in Luka I Foto: Ana Peharc

    Zadovoljni igralci po predstavi so bili veseli bučnegaaplavza. I Foto: Ana Peharc

    Stojan Saje

    Tržič - Mladinsko gledališčeTržič, ki ima petintridesetlet-no tradicijo, je vedno imelo vsvojih vrstah odlične humori-ste. Leta 1984 so ustanovilihumoristično skupino Smeh,ki navdušuje občinstvo z last-nimi skeči in satiro iz doma-čega okolja. Že nekaj let upri-zarja tudi enodejanke drugihavtorjev."Letos smo pripravili predsta-vitev komedije Videoklub, kijo je napisal slovenski pesnik,pisatelj in dramatik GoranGluvić. Delo izpred četrt sto-letja je še danes aktualno, sajosvetljuje našo zasvojenost zvizualnimi mediji. Končnoimamo v Tržiču imenitno ig-ralsko ekipo, s katero smo vtreh mesecih postavili naoder nevsakdanjo predstavo.V njej nastopajo Marina Bo-hinc (gledalka 3), Jana Kus(gledalka 2) in Marja Bohinec(gledalka 1), Janez Kikel (gle-dalec 3) in David Ahačič (gle-dalec 1) v filmskem klubu.Smešna zgodba, ki je dožive-la premiero 5. aprila v Lešahin ponovitev isti dan na Brez-jah pri Tržiču, je povsod nav-dušila gledalce. Igrali smo joše na gledališkem maratonuDolfeta Anderleta v Križah in

    v vseh treh tržiških osnovnihšolah. V Tržiču je na vrstiosma ponovitev. Maja načrtu-jemo gostovanja izven doma-če občine," je povedal BorisKuburič, ki je tudi tokrat po-skrbel za režijo.Preprosta scena - plakati zastare filmske uspešnice v oza-dju in pet stolov v ospredju -občinstvu razkriva prizorišče.Zvočna podlaga iz filma Casa-blanca daje vedeti, kaj se botam dogajalo. Ampak, ne pov-sem! V filmski klub pridejo

    drug za drugim gledalka 3,gledalka 2, gledalec 3 in gle-dalka 1. Manjka le še gledalec1, ki zaradi zamude prvičzmoti sosede. Ko mu ne pu-stijo prižgati cigarete, grize inščiplje nohte, glasno kašlja inprotestira, ker se noče nihčepogovarjati. Nato ugotavlja, dane vidi podnapisov. Zamanišče očala, se spet znaša nadsosedi, da ga mučijo z gleda-njem. Takrat prekipi gledalki2, ki pretepe gledalca 1 in ganažene iz dvorane. Potem

    sami razpravljajo, ali je bilo toprav ali ne. Toda gledalec 1 sejim spet pridruži, tokrat s ste-klenico piva. Vstaneta še dvegledalki in gledalec; vrnejo ses hrano. Med prigrizkom jimgledalec 1 vsiljuje svojo žalost-no življenjsko zgodbo, ob ka-teri dočakajo konec filma. Intakrat se vse razplete! Vsi sočlani iste družine - hči in sin,mama, babica in ded. Slednjinapove, da bo jutri on motilprogram, zato naj se občin-stvo pripravi.

    Humoristi z novopredstavoČlani gledališke skupine Smeh se predstavljajo s komedijo Videoklub, ki jo je režiral Boris Kuburič. Po premieri v Lešah so imeli osem ponovitev, zadnjo na tržiškem odru.

    Jana Kus, David Ahačič, Janez Kikel, Marja Bohinjec in Marina Bohinc (od leve) v komediji Videoklub

  • 12 Tržiški glas, petek, 7. maja 2010

    Šport

    Ema Zajc

    Z dobro igro in uigranim ti-mom so fantje nizali uspehe inzmage tudi v drugem delu (po-raz so utrpeli samo v ŠkofjiLoki in Litiji) ter si tako pribori-li v naslednji sezoni 2010/2011igranje v 1.A SLO ligi. Vodjamoške ekipe Jure Mejač je v se-zoni dal možnost igranja tudimladim in perspektivnim keg-ljačem: tako sta igrala mladin-ca Domen in Anže Haler, ka-det Blaž Čerin in Jernej Kopač.V drugem delu sezone se jeekipi pridružil še kegljaški ve-teran Dušan Eržen, kar je daloekipi večjo samozavest. Takobo sedaj KK Ljubelj Tržič imelkar dve ekipi v 1.A državni ligi:moško in žensko, ki se je v 1.ASLO ligo uvrstila že lani. Žu-pan Borut Sajovic in BiserkaDrinovec iz ŠZT sta jima ob tejpriložnosti čestitala in izročilaposebno plaketo za ta odličnidosežek. KZS pa je prispevalalep pokal. Da pa je sezona v KKLjubelj Tržič res bila uspešna,kažejo tudi rezultati mladihkegljačev. Tako so mladinci vsestavi: Anže Haler, Blaž Če-rin, Anže Bajželj (oba še kade-ta) in Luka Sivec, osvojili odlič-no drugo mesto na državnemprvenstvu mladinci ekipno,kjer so morali v štirih nastopih:v Cerknici, Kranju, Postojni inTržiču, pokazati svoje znanje.Premagali so jih samo favorizi-

    rani mladinci iz kranjskegaTriglava. Za 29 kegljev pa sopremagali tretjeuvrščene mla-dince z Jesenic. V ekipi sta bilaodlična oba kadeta Blaž Čerin,ki je imel četrti najboljši rezul-tat od vseh nastopajočih, inAnže Bajželj, ki je dopolnil ko-maj štirinajst let. Prav tako jeekipa mlajših mladincev - ka-detov v sestavi: Blaž Čerin,Anže Bajželj, Luka Mihelič in

    Urša Mejač, tudi osvojila odlič-no drugo mesto na državnemprvenstvu, ki je potekalo vCerknici in Novi Gorici. Tuditu sta bila odlična Blaž Čerin, zdrugim najboljšim rezulta-tom, in Anže Bajželj. Prvo me-sto so izgubili proti ekipi Prote-us, vendar samo za tri keglje.Tretjeuvrščeno ekipo iz Adriepa so premagali za celih 110kegljev. Vsi ti dobri rezultati pa

    so pripomogli, da so se kar štir-je naši mladi kegljači uvrstili vpriprave za državno reprezen-tanco do U-23 (Blaž Čerin,Anže Haler in Urša Mejač), doU-18 (Blaž Čerin in Urša Me-jač) in do U-14 (Anže Bajželj),ki bo nastopila letos v maju nasvetovnem prvenstvu na Reki.Želimo jim veliko uspehov, do-brih rezultatov pa tudi malosreče.

    Kegljači Ljubelja prvakiMoška ekipa KK Ljubelj Tržič je v sezoni 2009/2010 igrala v 1.B SLO ligi in v 18 krogih izgubila samodvakrat. Že kot jesenski prvaki so brez poraza zmagali v vseh desetih tekmah, kar se še ni zgodilo v zgodovini kluba, in je to že kazalo, da so fantje na dobri poti, da zmagajo v 1.B SLO ligi.

    Anton Meglič

    Letošnjega tekmovanja se jeudeležilo skoraj petdesettekmovalcev, ki so nastopiliv šestih moških in štirihženskih starostnih skupi-nah. Tekmovalec z najbolj-šim rezultatom je osvojilprehodni pokal in letos je bilto član Modrega dirkačaZdene Grdič. Prvi trije pokategorijah so dobili meda-lje, zmagovalci kategorij papokale. Absolutno pet naj-boljših moških in pa tri naj-boljše ženske pa so dobili šeposebna priznanja. Vsi na-stopajoči pa so dobili tudipraktične nagrade. V ženskih kategorijah sonajboljše rezultate po kate-gorijah dosegle; Helena Ga-brc in Milena Dolčič, obeDU Tržič, ter Jelka Škaper,Čadovlje, v kategoriji nad 50let, v kategoriji od 40 do 50let sta bili najboljši MojcaZupan, ŠD Jelendol, in Ani-ta Kostevc, Puškarstvo Špen-dal. Martina Šmitek, ŠD

    Lom, Irena Golmajer, SakPodljubelj in Katja Šmitekso bile najuspešnejše v kate-goriji do 40 let, Barbara Ro-žič, Sak Podljubelj, AndrejaŠmitek in Asja Šmitek, obeŠD Lom, pa v kategoriji mla-

    dink. Med moškimi so senajbolj izkazali; v kategorijinad 70 let Franci Knific,Drago Uzar in Pavel Sajo-vec, vsi DU Tržič, od 60 do70 let Blaž Klemenc, PavelPogačnik in Anton Škufca,prav tako vsi DU Tržič. Prvatri mesta med moškimi vkategoriji od 50 do 60 let sozasedli Henrik Perko, Bio-mag, Jože Romšak, DU Tr-žič, in Anton Meglič, Modridirkač, Zdene Grdič, Modridirkač, Jože Tišler, ŠD Lom,in Marjan Mohorč, Modridirkač, pa v kategoriji od 40do 50 let. Med moškimi od20 do 40 let sta bila najbolj-ša Grega Gašperlin, ŠD Je-lendol, in Davor Perne, Kon-takt P, med mladinci pa stase najbolj izkazala Žan inUrh Dragičevič, oba SakPodljubelj. Vsi udeleženci so bili nav-dušeni nad samo organiza-cijo tekmovanja. Organiza-tor ŠD Lom se vsem spon-zorjem zahvaljuje za prispe-vane nagrade.

    V 1. B SLO ligi so kegljači Ljubelja zasluženo osvojili prvo mesto in se veselijo vstopa v 1.A SLO ligo: Od leve proti desni stojijo: Domen Haler, Janez Čerin, Jernej Kopač, Dušan Eržen, Filip Praprotnik, Biserka Drinovec iz ŠZT, Bojan Černe, Ema Zajc - predsednik kluba, Ivan Kuharič, Štefan Jesenšek in najboljši igralec Jure Mejač; čepijo: župan BorutSajovic, Jože Klofutar in še kadet Blaž Čerin. I Foto: arhiv KK Ljubelj Tržič

    Memorial Andreja Šmitka Športno društvo Lom pod Storžičem je 10. aprila organiziralo drugi memorial Andreja Šmitka v streljanju z zračno puško.

    Tekmovanje v namiznem tenisu

    Namiznoteniški klub Križein Športna zveza Tržič staorganizirala 23. aprila odpr-to občinsko tekmovanje vnamiznem tenisu v telovad-nici OŠ Križe. Tam je nasto-pilo več kot 30 igralcev inigralk; najmlajši je bil star 8let, najstarejši pa več kot 60let. Rezultati: mlajši igralciin igralke do 10 let - 1. me-sto Klemen Vrankar, 2. me-sto Mitja Kodorovič, 3. me-sto Blaž Seifert; mlajši igral-ci in igralke do 15 let: 1. me-sto Sabina Dobrin, 2. mestoJan Oman, 3. mesto DejanUlčnik; igralci od 15 do 50let: 1. mesto Nejc Legat, 2.mesto Haris Bapič, 3. me-sto Emil Steiner; igralci nad50 let: 1. mesto Miro Nadi-šar, 2. mesto Boris Polaj-nar, 3. mesto Janez Muzik;dekleta in ženske od 31 letdalje: 1. mesto Milena Dol-čič, 2. mesto Mojca Zupan,3. mesto Katja Vrankar. Do-bitnikom medalj čestitamo.V svoje vrste vabimo ljubi-telje namiznega tenisa, šeposebej otroke. Vpišejo selahko ob ponedeljkih in sre-dah od 17. ure do 18.30 vDvorani tržiških olimpijcevin ob petkih od 16.30 do18.30 v OŠ Križe. M. D.

    Ema Zajc

    Na kegljišču v Tržiču je bilveliki Mednarodni turnir vkegljanju za leto 2010. To jebil že devetnajsti veliki tur-nir po vrsti in prvi KodrovMemorial. Lani je umrl dol-goletni predsednik kegljaške-ga kluba Ljubelj - Drago Ko-der. Bil je "alfa in omega" vkegljaškem klubu v letih1953 - 1990, zato so se keglja-či odločili, da veliki turnir po-teka tudi v njegov spomin.Nastopilo je več kot tristo tek-movalcev in tekmovalk izSlovenije, Avstrije, Hrvaške,Bosne in Hercegovine, Srbijein Makedonije. Na turnirju jenastopila tudi moška mladin-ska reprezentanca SLO, ki boletos nastopala na svetovnemprvenstvu v kategoriji U-23na Reki/Hrvaška. Med njimise nahajata tudi dva naša Tr-žičana - Blaž Čerin v katego-riji U-23 in Anže Bajželj v ka-tegoriji U-14.Podiranje kegljev je bilouspešno in na visoki ravni,kar je publika nagradila z do-brim navijanjem. Med člani je zmagal bivšisvetovni prvak in domačinBoris Benedik z najboljšimrezultatom turnirja - 648 po-drtih kegljev, takoj za njim jebil Mark Bortek iz Mokronogz 643 podrtimi keglji in tret-

    je mesto je zasedel Dušan Er-žen z 638 podrtimi keglji.Med ženskami je zmagalaDoris Wuring, ki bo letosprestopila iz avstrijskega klu-ba v KK Ljubelj Tržič. Podr-la je 596 kegljev. Drugo me-sto je s 589 podrtimi kegljizasedla naša mlada Tržičan-ka Urša Mejač - še kadetinja,ki se še bori za vstop v držav-no reprezentanco SLO do U-23. Tretje mesto pa MajdaVerbole iz Korotana in to s588 podrtimi keglji.Pri rekreativkah je zasluženoslavila domačinka Marija Ko-pač, ki je podrla 553 kegljev,druga je bila tudi domačinkaVera Ovsenek z rezultatom523 podrtih kegljev in tretjaAngelca Rupnik z Jesenic, kipa je podrla 511 kegljev.Pri rekreativcih pa je bilozelo napeto in izenačeno. Iz-kazal pa se je z dobrim re-zultatom, 580 podrtih keg-ljev, domačin Matjaž Ribič,drugi je bil Ivan Serec izHrastnika z 578 podrtih keg-ljev in tretji Stane Bučar izKrke z 576 podrtimi keglji.Na zaključku Mednarodne-ga Turnirja Tržič 2010 in 1.Kodrovega memoriala, pa jezasluženim posameznikomin posameznicam v katego-riji tekmovalcev in rekreativ-cev podelila nagrade in pri-znanja hčerka Draga Kodra.

    Mednarodni kegljaški turnir

    Stojijo od leve proti desni: Rudi Nunar (5.m-rekreativci),Marija Kopač (1.m-rekreativke), Vera Ovsenek (2.m-rekreativke), hčerka pokojnega Draga Kodra, MatjažRibič (1.m-rekreativci); klečita: bivši svetovni prvak BorisBenedik (1.m-tekmovalci) in Štefan Jesenšek (4.m-tekmovalci)

    Tržič

    Praznična tekmovanjaKegljaški klub LJUBELJ Tržič je izvedel 27. aprila tekmovanjeza "Dan upora in 1. maj". Nastopilo je 28 tekmovalcev intekmovalk iz Tržiča, ki so dosegli dobre rezultate. Med mo-škimi je slavil zmago Jože Klofutar s 606 podrtimi keglji,drugi je bil veteran Jože Košir s 565 podrtimi keglji, tretji paje bil Lado Sedej s 562 podrtimi keglji. Med ženskami je pre-jela zlato kolajno Francka Li