Čipka za vse časeDel kulturne dediščine, ki ni le stvar preteklostiANJA PUCEROb misli na čipko se marsikdo spomnina prte, zavese in posteljnino, ki krasijomarsikatero stanovanje naših babic.Tako jo hitro povežemo s preteklostjo. Adogodki, ki smo jim bili priča v zadnjemtednu po Sloveniji, pripovedujejo dru-gačno zgodbo.Letošnji junij je bil odet v čipko, saj je

Slovenija gostila 17. svetovni čipkarskikongres in generalno skupščino Medna-rodne organizacije za klekljano in šivanočipko OIDFA. Osrednje kongresno doga-janje je potekalo med 24. in 26. junijemna Gospodarskem razstavišču v Ljublja-ni, spremljajoče dejavnosti pa tudi poštevilnih drugih krajih po Sloveniji.

Sodobne čipkeMed osrednjimi dogodki kongresa je bilČipkasti modni spektakel na Gospodar-skem razstavišču v Ljubljani. Svoje krea-cije z idrijsko čipko so ob tej priložnostipredstavili številni priznani slovenskimodni kreatorji in študenti modnegaoblikovanja Naravoslovnotehniškefakultete, Oddelka za tekstilstvo, grafikoin oblikovanje z Univerze v Ljubljani.»Skupaj s priznanimi slovenskimi mo-dnimi oblikovalci dokazujemo, da imaročno izdelana čipka svoje mesto tudi vsvetu visoke mode,« pravi župan IdrijeBojan Sever.

Občudovali smo kreacije Maje Svetlik,Boruta Šulina, Damiane B. Logar, Da-mijane Marinič Gerbec, Irme Vončina,Maje Štamol Droljc, Marite Narobe,Lidije Anzelm in Urške Guček Pagon,Mojce Celin, Petje Berginc, StankeBlatnik Blagotinšek, Tanje Zorn Grželj,Tine Koder Grajzar, Tjaše Škapin terUrše Drofenik. Študentje NTF so navdihčrpali iz življenjskih stilov različnihnajstniških idolov (glasbenikov, športni-kov, blogerjev) in tako predstavili čipkona zelo sodoben način v sproščenihkreacijah za najstnike. Po modni pisti sose sprehodile številne znane slovenskemanekenke (Iryna Osypenko Nemec,Tjaša Kokalj Jerala, Nives Orešnik ...),za to priložnost se je v čipko odela tudivoditeljica Lorella Flego.

Sodelovanje med študenti NTF inklekljaricami poteka v sklopu izobraže-valnega, raziskovalnega in razvojnegaprograma NIMIS. Ta je usmerjen vrazvoj in preoblikovanje idrijske čipkeiz tradicionalne v nekoliko sodobnejšilikovni izraz, nove oblikovne možnostiin barve, torej v sodobno čipko, umešče-

no v današnji življenjski prostor.

Slovenija, klekljarskosredišča svetaEna najpomembnejših in najodmevnej-ših dejavnosti OIDFA je prav organiza-cija svetovnega čipkarskega kongresa,ki poteka vsaki dve leti v eni od državčlanic. Kongres je izjemna priložnost zapredstavitev svetovni čipkarski javnosti,za seznanjanje z dosežki na področjučipkarstva na mednarodni ravni, zaizmenjavo znanj in izkušenj, za vzposta-vljanje in ohranjanje strokovnih, poslov-nih ter prijateljskih vezi in seveda tudiodlična poslovna priložnost. Pobudo zaorganizacijo dogodka v Sloveniji je dalidrijski župan Bojan Sever. S tem do-godkom je Slovenija med drugim dobilapriložnost, da se vpiše med najpomemb-nejša klekljarska središča sveta.

Dogajanje pred kongresom OIDFA jezaznamoval 35. Festival idrijske čipke,največji dogodek, namenjen ohranjanjurazvoju in prepoznavnosti klekljanečipke v Sloveniji. Osrednja nit festivala,ki je potekal med 17. in 19. junijem 2016je praznovanje 140-letnice neprekinje-nega delovanja Čipkarske šole Idrija.Dogajanje, razstave, delavnice in do-godki so tako posvečeni šoli, ki ževrsto let posreduje znanje in skrbiza ohranjanje in razvoj klekljaneidrijske čipke.

Poleg številnih drugihdogodkov so za udeležencekongresa organiziralivodene ture v slovenska klekljarska sre-dišča. Idrija je pripravila različen naborvodenih turističnih izletov za skupine zogledom razstav, prikazom in delavni-cami klekljanja in edinstvene Unescovedediščine živega srebra.

ČIPKAsteveziŽivahno je bilo tudi v Slovenskem etno-grafskem muzeju, kjer je bilo odprtjerazstave ČIPKAste vezi. Ta ponuja izborčipk iz različnih slovenskih muzejevin s čipkami okrašenih predmetov, kidokumentirajo pretekle vrednosti inpomene čipkastega. Sodobna čipka paje predstavljena z gradivom številnihsodelujočih institucij, društev, projek-

tov in posameznikov, ki so dejavnopovezani s čipkami. Tako je razstava

na eni strani pripoved o razsežnostihdediščine preteklega, obenem patudi oblika evidentiranja dedišči-

ne, ki nastaja.Pomen in oblikovanje čipkese namreč skozi zgodovino

spreminjata. Sprva so bilečipke namenjene cer-kvenim in posvetnimvladarjem ter peščicibogatih meščanov. V

posvetni rabi je bila name-njena oblačilom posebnega

pomena (obrobe,naborki, vstavki) inreprezentančnimstanovanjskim ko-

som. Z izumom strojnih čipk se je rabarazširila tudi med druge sloje prebival-stva. V današnjem času pa klekljanačipka kot dediščinska kategorija dobivavedno večji pomen v reprezentanč-nih protokolarnih darilih, stenskemokrasju, pojavlja se kot nakit, novoletniokraski ipd. »Postaja del lokalnoidenti-tetnih prireditev, razstav, mednarodnihprojektov,« pravi kustosinja za oblačilnokulturo in tekstil dr. Janja Žagar, avtoricarazstave. »V preteklosti so bile kleklja-rice brezimne, avtorske čipke so ena odznačilnosti sodobnega časa,« še dodajaavtorica. »Avtorska čipka je vsaka tista,katere avtor vzorca in avtor izdelave staznana - to je ena od značilnosti zadnjihlet in takšne so sodobne tendence. Zna-čilnost našega časa pač je, da se vsakastvar avtorizira, torej se to dogaja tudi ssodobnimi čipkastimi tvorbami, posebejče so izdelki unikatni.«

Dvojnost čipkev SlovenijiČipka je doslej edina, ki je na seznamužive kulturne dediščine vpisana kardvakrat. Tako razlikujemo klekljaneidrijske in klekljane slovenske čipke. Zazaščito prvih so že pred leti poskrbeliv Idriji, nekoliko kasneje pa so zaščitiliše čipke, ki jih izdelujejo klekljarice izŽirov, Železnikov in s Prevalj na Koro-škem. »Razlika med obema ni v tehnikiali izdelavi, temveč se kaže kot posledicazgodovinskega razvoja krajev oziromaregij,« pravi Janja Žagar.

Klekljanje čipk ima na Slovenskemdolgo tradicijo, ki se je z izobraževanjemin prenašanjem iz roda v rod ohranila dodanes. Zaradi velikega števila posa-meznikov, društev in šol, ki formalnoin neformalno ohranjajo dediščinoklekljanja, je bil leta 2016 za obe enoti,Klekljane idrijske čipke in Klekljaneslovenske čipke, sprejet odlok o razgla-O

bjav

e so

nam

enje

ne in

tern

i upo

rabi

v s

klad

u z

odlo

čbam

i ZAS

P in

se

brez

sog

lasj

a im

etni

ka p

ravi

c ne

sm

ejo

pros

to ra

zmno

ževa

ti in

dis

tribu

irati!

Delo 08.07.2016 PetekDržava: Slovenija

Doseg: 141.000

Stran: 17

Površina: 1.238 cm2 1 / 3

sitvi klekljanja čipk za živo mojstrovinodržavnega pomena. Na željo slovenskihklekljaric je v pripravi nominacija enoteKlekljanje čipk v Sloveniji za Unescovreprezentativni seznam nesnovne kul-turne dediščine človeštva, pravi dr. NenaŽidov, kustosinja za družbeno kulturoSlovenskega etnološkega muzeja.

Čipka si torej aktivno utira pot v naščas, se modernizira in preoblikuje, ni večle stvar preteklosti, dnevne sobe našihbabic ali muzejev, ampak tudi okrasjesodobnega časa in na novo nastajajočadediščina. •

V današnjem času klekljanačipka kot dediščinska

kategorija dobiva vedno večjipomen v reprezentančnih

protokolarnih darilih,stenskem okrasju, pojavlja

se kot nakit, novoletniokraski ... postaja dellokalnoidentitetnihprireditev, razstav,

mednarodnih projektov.

1 111P'' pilili HHB^^^^M^^^^^^^^^^^^^^Mra__%»MB ISi Kili ™>< ■ iWWwmmimm^^^K^BM i,^^^H^HHI

vt^H I L^iilmiPI^Ilipl^H 1 i___________P^SSSEC3^^^^B

lifHnilliiS

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Delo 08.07.2016

PetekDržava: Slovenija

Doseg: 141.000

Stran: 17

Površina: 1.238 cm2 2 / 3

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Delo 08.07.2016

PetekDržava: Slovenija

Doseg: 141.000

Stran: 17

Površina: 1.238 cm2 3 / 3