18 maribor@vecer.com MARIBOR sreda,1.februarja2012

ANKETA Dvom o natannosti delilnikov

JANJA DOMINC

Od 1. oktobra lani je v vseh vesta-novanjskih hiah, prikljuenih na skupni ogrevalni sistem, obvezen ob-raun strokov ogrevanja po dejanski porabi. Ob tem pa vgradnja delilni-kov strokov za toploto sama po sebi e ne zagotavlja zmanjanja porabe

energije. Lastniki lahko izbirajo med mesenim, vemesenim in letnim oditavanjem delilnikov in obrau-nom strokov. Prednost mesenega oditavanja je predvsem v sprotnem plaevanju strokov, slabost so viji stroki oditavanja. In kaj o natan-nosti delilnikov, strokih energije in morebitnem vejem varevanju z energijo poreejo mimoidoi na ma-riborski ulicah?Tamara Premzl, tudentka iz Miklava: "Stroki porabe energije so danes ne-normalni, sploh glede na stanje, v ka-terem smo se znali v Sloveniji. Cene kurilnega olja, ki ga uporabljamo mi, so se prav tako nenormalno zvia-le. Ne preostane nam drugega, kot da varujemo na razline naine. Sama varujem tako, da sproti izklapljam

raunalnik in druge elektrine apara-te. Sicer pa slubam, ki oditavajo de-lilnike, ne zaupam. Ti ne pokaejo niti identifikacijske kartice, da so dejansko kompetentni za to. Imajo pa tudi mo-nopol, kar je slabo za nas odjemalce."Franci Recek, upokojenec iz Maribora: "Pri nas kurimo na olje in lahko reem, da so se cene v primerjavi s prejnjimi leti zelo zviale. Vsekakor drava pri teh podraitvah na veliko slui. Trudi-mo se, da kurimo minimalno, saj smo 1000 litrov olja porabili v zelo krat-kem asu. Kar pa se tie natannosti delilnikov strokov toplote, menim, da niso zelo natanni. Herka na primer porabi res minimalno, plaa pa veliko. Tukaj nekaj ne more biti v redu."Joe Oko, tudent iz Dravograda: "Sam osebno ne gledam na to, koliko ener-

gije porabim. Niti posebej ne varu-jem. Kurimo pa na drva in posledino nismo kot mnogi drugi tako zelo ob-utili vianja cen goriv. Ti novi delil-niki, ki so jih pred kratkim uvedli, po mojem mnenju niso dovolj natanni. Sluba si e neko vsoto vzame zase in zato konni stroki niso najbolj realni."Polonca tefanac, upokojenka iz Ma-ribora: "Cena elektrine energije je seveda obutno vija vsako leto. Tega ne moremo spregledati. Treba bo malo ve varevati in na ta nain prihraniti kak evro. Tole z merilniki pa se mi zdi nekoliko udna zadeva. Soba mojega sina je na primer najmanj obreme-njena, merilnik pa je pokazal ravno nasprotno. Toda drava se je odloi-la, da merilnike potrebujemo, sedaj se moramo pa prilagoditi in navadi-

ti. Zavedam se, da se napake dogajajo, saj ni ni nezmotljivo. Pri odjemalcih je zato odgovornost, da na te nepravil-nosti opozorijo."Edvin Fric, upokojenec iz Bistrice ob Dravi: "Pri nas kurimo na kurilno olje in zaradi visokih cen tudi varujemo. Glede na to, da so se cene zviale e za priblino 30 odstotkov, je varevanje skorajda nujno. To storimo tako, da zveer in ponoi centralno kurjavo ugasnemo, ko nas ni doma, pa nastavi-mo na nijo temperaturo. Ko smo na-zadnje preverili koliino porabljenega olja, smo videli, da se takno ravnanje izplaa. Imamo tudi dobro izolaci-jo in nova okna, kar tudi pripomore k nianju strokov. Sicer pa ivimo v hii, tako da ne potrebujemo delilni-kov strokov toplote."

Vpraani so skeptini glede tega, ali za ogrevanje in pripravo tople vode dejansko plaajo toliko, kolikor porabijo; kljub temu pa so motivirani k im manji porabi

Tamara Premzl Franci Recek Joe Oko Polonca tefanac Edvin Fric (Marko Vanovek)

"Inpektorji se ne zganejo"

IGOR SELAN

Novembrski in decembrski rauni za ogrevanje so stanovalce bloka Pru-nikova 42/52 res poteno ogreli. Ker kljub tevilnim pritobam posamezni-kov, da so ti rauni nenavadno visoki, v Energetiki niso odreagirali, so se stanovalci organizirali in z enotni-mi obrazci raune skupinsko zavrni-li. "Po naih podatkih je na Energetiko prilo ve kot 50 obrazcev in morala se je odzvati," razlaga predstavnik sta-novalcev Peter Cokan in dodaja, da je preplailo znaalo kar 11.900 evrov.

Napako povzroila nestrokovna sanacija toplotne postajePo predhodnem opozorilu podjetja HEME, s katerim so stanovalci prav zaradi visokih raunov sklenili po-godbo o pregledih toplotne postaje, so tudi v Energetiki ugotovili, da se je napaka dejansko zgodila, in sicer zaradi nestrokovne sanacije dela to-plotne postaje, pri kateri je podjetje, ki je izvajalo sanacijo, tipalo kalorimetra na obraunskem merilniku namestilo na napano pozicijo. "V tem primeru ni lo za napako Energetike ali izvajal-ca obrauna, Kommunia, saj so za sa-nacijo postaje odgovorni lastniki, torej stanovalci sami, ki so pa najeli najce-

nejega ponudnika. Mi smo potem izvedli temeljito analizo raunov iz prejnjih let za ta in druge podobne objekte in na njeni osnovi izraunali, za koliko so stanovalci preplaali ogre-vanje in za toliko jim bomo zmanja-li prihodnji raun. Dogovorili smo se namre, da izstavljene raune plaajo takne, kot so, nekateri so jih namre e plaali, mi pa bomo vsem januarske raune ustrezno zmanjali in korekci-jo vsakemu planiku tudi prikazali na raunu," je povedal Mitja Dolinek iz Energetike. Ker so teavo s tipalom od-pravili ele sredi januarja, bodo enako korekcijo upotevali tudi pri januar-skem raunu. Stanovalcev pa niso raz-burili samo omenjeni rauni, ampak tudi dejstvo, da trgovini v bloku doslej sploh niso zaraunavali ogrevanja, ampak so njeno porabo zaraunavali kar njim. "Prej so se poslovni prosto-ri obraunavali posebej, ko pa je prilo do spremembe, je trgovina iz sistema izpadla. Na sreo je stanje tevca v tr-govini znano, zato bomo lahko zdaj dele, ki so ga stanovalci plaali za ogrevanje trgovine, upotevali in nji-hove raune ustrezno zniali. Lastniki trgovine, ki bodo zdaj zaeli prejemati raune, bodo, dokler ne pokrijejo dolga do stanovalcev, pa plaevali ve," po-jasnjuje Veronika Fajfar iz Kommunia.

Stanus podatke vnaal kar ronoNa teave pa opozarjata tudi Vesna Dalz s Ceste proletarskih brigad 64 in Mile Vojvodi iz Gorike 11, kjer obra-un porabljene toplote izvaja Stanus.

Pri slednjem so prepriani, da v Voj-vodievem primeru, ta je decembra za ogrevanje 20 kvadratnih metrov veli-kega stanovanja prejel raun za skoraj 70 evrov, napake niso naredili: "Nje-govo porabo kaejo oditki tevcev na radiatorjih. Na monter je naknadno ugotovil, da je imel termostatske ven-tile nastavljene na maksimum, zato je tudi poraba tako velika." A Vojvodi odgovarja, da tevci pri njem in neka-terih drugih strankah v bloku teje-jo porabo tudi, ko so radiatorji zaprti, zato meni, da bi morala primer nujno raziskati e inpekcija. Na slednjo se je obrnila tudi Dalzova, v primeru katere pa Stanus napako priznava. "Napaka je nastala zaradi ronega vnosa po-datkov, zaradi esar smo program za obraun popravili tako, da se sedaj oditki prenaajo direktno in ne ve rono. Napako smo delno porauna-li februarja 2011, potem pa e aprila, oktobra, novembra in decembra, ko je bilo preplailo dokonno poraunano," pojasnjuje Tjaa Lukei iz Stanusa. A Dalzova o poraunu slii prvi. "Od Stanusa sem sredi decembra dobila le dopis, da si lahko na internetu ogle-dam porabo. e naredite napako, se morate stranki opraviiti, narediti ob-raun, v katerem natanno prikaete, kje je prilo do napake in kako jo boste popravili. Ni od tega nisem dobila, pa niti inpektorji se ne zganejo, eprav sem se na inpektorat za energetiko obrnila vekrat. Upam, da bodo vsaj zdaj opravili svoje delo, ne nazadnje jih za to plaujemo," pravi Dalzova.

Tudi tevci na radiatorjih niso zagotovilo, da bodo rauni dejansko v skladu z vao porabo. (Marko Vanovek)

Visoki rauni za ogrevanje razburjajo tevilne stanovalce vestanovanjskih blokov

Zelena lu za "Toplakov" znak

JASMINA CEHNAR

Po munih debatah o tem, kateri logo-tip bi najbolje reprezentiral Univerzo v Mariboru (UM), je senat veraj rektorju Danijelu Rebolju dal zeleno lu za iz-delavo nove celostne grafine podobe, ki bo temeljila na starem znaku iz asov bivega rektorja Ludvika Topla-ka. Senatorji in akademska skupnost so bili namre, kot smo e poroali, proti grafini podobi mlade avtorice Kaje Kopitar, ki jo je na javnem nate-aju decembra lani izbrala strokovna komisija. Akademska skupnost je nato preko anketnega vpraalnika rektorju dala vedeti, da je najbolj navezana na stari grb, ilustracijo proelja univerzi-tetne zgradbe, ki pa jo je prav tako e treba posodobiti. Rebolj je veraj po-jasnil, da bodo k prenovi "Toplako-vega" znaka povabili tri oblikovalce - Kopitarjevo, avtorja ilustracije Mitjo Brezovka in lana prej omenjene ko-misije Vojka Pogaarja, sicer drugo-uvrenega kandidata na razpisu za nov logotip univerze izpred dveh let. Prvi mo univerze je poudaril tudi, da za prenovo ne bo porabljenih ve kot 10.880 evrov. "Ne verjamem, da je to ves stroek, kajti lanice bodo morale zamenjati zastave, spletne strani," je pomislek izrazil Andrej Predin, dekan Fakultete za energetiko. Rebolj je od-

govoril, da bo zastave vsekakor treba poasi zamenjati, saj da so dotrajane, prenova spletnih strani pa je tudi med prioritetnimi narti. "Preprian sem, da se bo investicija na koncu povrni-la," je rektor e razlagal senatorjem in dejal, da bo menjava informativnih tabel, zastav in podobnega postopna.

ustvena razprava pa se je razvila pri odloanju o izvolitvi Martina Pa-vlovia s Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede v naziv izrednega profesorja. Habilitacijska komisija, ki pred odloanjem v senatu poda stro-kovno oceno o izpolnjevanju pogojev kandidata za doloen naziv, je namre soglasje k izvolitvi Pavlovia odrekla. Kljub temu mu je senat potrebno so-glasje podal. "Potem pa predlagam, da ukinemo habilitacijsko komisijo," je bil razburjen eljko Knez, dekan Fakulte-te za kemijo in kemijsko tehnologijo, ki je sejo protestno zapustil. Rebolj je dejal, da podpora senata ni sporna, saj je bila habilitacijska komisija v tem pri-meru zelo neodloena - veina lanov komisije se je pri glasovanju vzdra-la, zato kandidat ni dobil zadostne podpore. Rektor je zato predlagal, da v bodoe razmislijo o uvedbi mono-sti, da se glasuje le "za" ali "proti", brez monosti "vzdran". Senatorji so e sprejeli sklep, s katerim so izrazili ne-strinjanje s tenjami nove vlade, da po-droji znanosti in tehnologije umesti v dve razlini ministrstvi. "To bi bistve-no oteilo in celo onemogoilo izvaja-nje nacionalnega programa visokega olstva in Raziskovalne in inovacijske strategije Slovenije," je stalie UM po-dobno mnenju Rektorske konference.

Mariborska univerza je proti tenjam nove vlade, ki eli ukiniti samostojno visokoolsko ministrstvo

Drutvo popotnikov Vagant vabi jutri, v etrtek, ob 19. uri, na potopisno pre-davanje Klemna Kotnika o Juni Ameriki, kjer je potoval 51 dni, teden dni ka-sneje, 9. februarja, pa vabijo ob isti uri na predavanje Zorana Furmana o zadnji himalajski kraljevini - Butanu. V etrtek, 16. februarja, bo ob 19. uri sledilo e predavanje Alenke Debenjak o Turiji. Vsa predavanja bodo v kletni dvorani Zavarovalnice Maribor, v Cankarjevi ulici 3. V sredo, 15. januarja, vabijo ob 19. uri e v Vagantovo razstavie v Jurievi 8, kjer bo otvoritev fotografske raz-stave Sonno okno avtorice tefi Praprotnik. Obenem vabijo v soboto, 5. febru-arja, e na humanitarni pohod za druino iz Kamnice, ki se je zaradi bolezni in finannega poloaja znala v veliki stiski. Vagantovi pohodniki, ki jih bo vodil Miro Breg, se naj zberejo ob 9.30 pred cerkvijo v Kamnici. (aka)

Vagantova februarska predavanja in sobotni pohod

Inkont - Humanitarna organizacija Maribor vabi na predavanje, ki bo v ponede-ljek, 6. februarja, ob 18. uri v predavalnici Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor (6. nadstropje), Vonjakova 2-4. Tema predavanja bo Tumor mehurja. Predaval bo asist. Marius Rebek, dr. med., urolog iz Univerzitetnega klinine-ga centra Maribor. (mbk)

Predavanje drutva Inkont Maribor