okolje na dlani - portal...
TRANSCRIPT
![Page 1: okolje na dlani - Portal GOV.SIeionet-si.arso.gov.si/publikacije/publikacije/Datoteke/OND07/Dokumenti/pdf/OND07/OND1...in povr{ino ozemlja, na katerem `ivijo. Pove nam, kak{no je povpre~no](https://reader033.vdocuments.pub/reader033/viewer/2022041901/5e607f5a5765a742cb0d9099/html5/thumbnails/1.jpg)
Osnovne zna~ilnostiOsnovne zna~ilnosti
![Page 2: okolje na dlani - Portal GOV.SIeionet-si.arso.gov.si/publikacije/publikacije/Datoteke/OND07/Dokumenti/pdf/OND07/OND1...in povr{ino ozemlja, na katerem `ivijo. Pove nam, kak{no je povpre~no](https://reader033.vdocuments.pub/reader033/viewer/2022041901/5e607f5a5765a742cb0d9099/html5/thumbnails/2.jpg)
S lovenija je po pokrajinski raznovrstnosti izjemna, saj se prav na tem
ko{~ku srednje Evrope stikajo in prepletajo velike naravne enote –
Alpe in Dinarsko gorovje ter Panonska kotlina in Jadransko morje. Razliku-
jemo {tiri velike pokrajine, to so alpski, dinarski, panonski in sredozemski
svet. Naravnogeografska ~lenitev se opira na pokrajinske naravne sesta-
vine, predvsem povr{je, podnebje in rastje, ter na tiste dru`bene sestavine,
ki so z naravnimi mo~no povezane, na primer raba tal, razporeditev nase-
lij in kmetijske dejavnosti. Zaradi slednjih se naravne pokrajine razlikujejo
tudi po stopnji ranljivosti in ogro`enosti okolja ter vrsti okoljskih te`av,
s katerimi se ubadajo tamkaj{nji prebivalci.
V Sloveniji prevladujejo karbonatne sedimentne kamnine v njenem
zahodnem in ju`nem delu, pa tudi na osrednjem obmo~ju. Na manj{em
delu severovzhodne in severne Slovenije, predvsem Pohorja, Strojne, Koz-
jaka in Kobanskega, so magmatske in metamorfne kamnine. Obse`nej{a
skupina so {e kvartarni sedimenti v osrednji Ljubljanski kotlini, ki se raz-
{irjajo na Gorenjsko in zajemajo del severovzhodnega ozemlja dr`ave. Zaradi
kamninske in podnebne pestrosti ter razgibanega reliefa so tudi tla zelo
raznovrstna. Prevladujejo razli~ne vrste rendzin in pokarbonatnih tal ter
rankerjev in distri~nih rjavih tal. Ve~je ni`ine Ljubljanskega, Dravsko-Ptuj-
skega polja, Dolinskega in Ravenskega pokrivajo na silikatnih kamninah
distri~na rjava tla ter na karbonatnih prodih in peskih evtri~na rjava tla.
Gozdovi skupaj z grmi~evjem in zeli{~nim rastjem pokrivajo dve tret-
jini slovenskega ozemlja, kmetijske povr{ine nekaj manj kakor tretjino,
tri odstotke povr{ine pa je pozidane. Zna~ilen je preplet razli~nih kate-
gorij kmetijskih, gozdnih in drugih zemlji{~, kar zagotavlja veliko biotsko
pestrost ter predstavlja naravno in kulturno dedi{~ino, pa tudi svojevrstno
identiteto slovenskih pokrajin. Zaradi velike razgibanosti povr{ja je tudi pre-
bivalstvo razporejeno zelo neenakomerno. Gostota prebivalstva v Sloveniji
stalno nara{~a na alpskih in panonskih ravninah ter blizu velikih mest,
kjer je najve~ja, medtem ko se druga obmo~ja praznijo. Ob popisu leta 2006
je zna{ala 99 ljudi na km2, kar nas uvr{~a med srednje gosto poseljene
dr`ave.
![Page 3: okolje na dlani - Portal GOV.SIeionet-si.arso.gov.si/publikacije/publikacije/Datoteke/OND07/Dokumenti/pdf/OND07/OND1...in povr{ino ozemlja, na katerem `ivijo. Pove nam, kak{no je povpre~no](https://reader033.vdocuments.pub/reader033/viewer/2022041901/5e607f5a5765a742cb0d9099/html5/thumbnails/3.jpg)
10 Okolje na dlani
Korak naprej v ravnanju z okoljemMerilo: 1 : 900 000. Vir: Geodetska uprava Republike Slovenije, 2002.
![Page 4: okolje na dlani - Portal GOV.SIeionet-si.arso.gov.si/publikacije/publikacije/Datoteke/OND07/Dokumenti/pdf/OND07/OND1...in povr{ino ozemlja, na katerem `ivijo. Pove nam, kak{no je povpre~no](https://reader033.vdocuments.pub/reader033/viewer/2022041901/5e607f5a5765a742cb0d9099/html5/thumbnails/4.jpg)
11
Korak naprej v ravnanju z okoljem
Osnovni geografski podatkiOsnovni geografski podatki
Povr{ina 20 273 km2
Dol`ina meja• z Avstrijo: 318 km• s Hrva{ko: 670 km• z Italijo: 280 km• z Mad`arsko: 102 km
Dol`ina obale 46,6 km
Najvi{ja to~ka 2864 m, Triglav
Najni`ja to~ka –37,25 m, Jadransko morje(ob Piranski punti, rt Madona)
Povpre~na nadmorska vi{ina 556,8 m
Povpre~ni naklon 13,1°
Povr{inski vodotoki – skupna dol`ina 26 989 kmnajdalj{e reke: Sava (221 km), Drava (145 km),Kolpa (113 km), Savinja (95 km; od izvira ^rne)
Pokrajinska raznolikostSti~i{~e 4 velikih pokrajinskih enot:• Alpe,• Dinarsko gorovje,• Sredozemlje• Panonska kotlina
Kamninska sestava• sedimentne kamnine: 93 %• magmatske kamnine: 3 %• metamorfne kamnine: 4 %
Raba tal (po CORINE Land Cover 2000)• grajena zemlji{~a: 2,7 %• njivska zemlji{~a in trajni nasadi: 6,5 %• pa{niki: 5,7 %• me{ana kmetijska zemlji{~a: 22,7 %• gozd: 56, 0 %• grmi~asti gozd: 2,2 %• naravni travniki in barja: 2,1 %• neporasla zemlji{~a: 1,4 %• voda in mo~virja: 0,7 %
Podnebje• zmerno celinsko v osrednji in vzhodni Sloveniji
(Ljubljana: januar –0,1 °C, julij 20,4 °C, 1368 mmpadavin; Murska Sobota: januar –1,2 °C, julij 19,7 °C,805 mm padavin)
• alpsko na severozahodu Slovenije (Rate~e:januar –3,9 °C, julij 16,1 °C, 1474 mm padavin)
• submediteransko ob obali in zaledju (Portoro`:januar 4,1 °C, julij 22,5 °C, 931,2 mm padavin)
Narava• [tevilo znanih vrst: 26 000• Zavarovana obmo~ja: 12 % povr{ja• Posebna varstvena obmo~ja (Natura 2000): 36% povr{ja• Ekolo{ko pomembna obmo~ja: 52 % povr{ja
PREBIVALSTVO[tevilo prebivalcev 2 010 377 (2006)Gostota prebivalstva 99 prebivalcev na km2 (2006)Narodnostna sestava prebivalcev
• Slovenci: 83,1 %• Srbi: 2,0 %• Hrvati: 1,8 %• Bo{njaki: 1,1 %• Drugi: 12,0 % (2002)
Narodnostne skupnosti• Italijani: 0,1 %• Mad`ari: 0,3 % (2002)
Rodnost 9,4 ‰ (2006)Smrtnost 9,1 ‰ (2006)Naravni prirastek 0,4 ‰ (2006)Starostna struktura prebivalstva
• 0–14 let: 14,0 %• 15–64 let: 70,2 %• nad 65 let: 15,7 % (2006)
[tevilo naselij 5988 (2002)
[tevilo stanovanj 777 772 (2002)
[tevilo gospodinjstev 685 023 (2002)
Povpre~no {tevilo ~lanov gospodinjstva 2,8 (2002)
GOSPODARSTVOBDP na prebivalca 15 167 EUR (2006)Delovno aktivno prebivalstvo
• zaposlene osebe: 741 586• samozaposlene osebe: 83 252• registrirane brezposelne osebe: 85 835 (2006)
Brezposelnost (po metodologiji ILO) 6,0 % (2006)Zaposleni po dejavnosti
• kmetijstvo: 5 %• industrija in gradbeni{tvo: 37 %• storitve: 57 % (2006)
Izvoz 16 757 milijonov EUR (2006)Uvoz 18 341 milijonov EUR (2006)Energetska intenzivnost
(oskrba z energijo/BDP, stalne cene leta 2000 v EUR)281 toe/mio EUR (2006)
Poraba elektri~ne energije na prebivalca6615 kWh/prebivalca (2006)
Gospodinjstva s trajnimi potro{nimi dobrinami• lastni{ko stanovanje ali hi{a: 81 %• osebni avtomobil: 80 %• pralni stroj: 96 %• pomivalni stroj: 42 %• hladilnik: 98 %• barvni televizor: 96 % (2005)
Uporaba interneta• {tevilo uporabnikov na 100 prebivalcev: 54• dele` gospodinjstev z dostopom do interneta: 54 %• dele` gospodinjstev s {irokopasovnim dostopom:
34 % (2006)
Vir: Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, Geodetska uprava Republike Slovenije, Statisti~ni urad Republike Slovenije, Urad vlade za komuniciranje, Evropska agencija za okolje.
![Page 5: okolje na dlani - Portal GOV.SIeionet-si.arso.gov.si/publikacije/publikacije/Datoteke/OND07/Dokumenti/pdf/OND07/OND1...in povr{ino ozemlja, na katerem `ivijo. Pove nam, kak{no je povpre~no](https://reader033.vdocuments.pub/reader033/viewer/2022041901/5e607f5a5765a742cb0d9099/html5/thumbnails/5.jpg)
12 Okolje na dlani
LJUBLJANA
MARIBOR
Bled
Kr{ko
Menge{
Lucija
Idrija
Litija
Bre`ice
Vrhnika
Logatec
Ko~evje
^rnomelj
Hrastnik
Postojna
Grosuplje
Radovljica
Ajdov{~ina
Slovenj Gradec
Zagorje ob Savi
Ravne na Koro{kem
Slovenska Bistrica
@iri
Ru{e
@alec
Bovec
Ormo`
La{koCerkno
Tolmin
Se`ana
Mozirje
Trebnje
Metlika
Lendava
Ribnica
[entjur
Sevnica
Ljutomer
Cerknica
@elezniki
Dravograd
Kranjska Gora
Gornja Radgona
Radlje ob Dravi
Roga{ka Slatina
^rna na Koro{kem
Slovenske Konjice
Bohinjska Bistrica
Lenart v Slovenskih goricah
Tr`i~
Ptuj
Koper
KranjCelje
Kamnik
Dom`ale
Velenje
Jesenice
Trbovlje
Novo mesto
[kofja Loka
Nova Gorica
Murska Sobota
Izola
Sava
Mura
Kolpa
Dravinja
Sava
So~a
Drava
Ledava
Reka
Savinja
Me`a
Pesnica
Vipava
Ba~a
Mirna
Kok
ra
Idrijca
Sot
la
Piv k
a
Dragonja
Krka
Sava
Gostota poselitve
od 0 do 1 preb./km 2
od 1 do 5 preb./km 2
od 5 do 10 preb./km 2
od 10 do 50 preb./km 2
od 50 do 100 preb./km 2
od 100 do 500 preb./km 2
500 preb./km2 in ve~
2. Gostota prebivalstva
Korak naprej v ravnanju z okoljem
2. Gostota prebivalstva
Merilo: 1 : 1100 000. Vir: Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2007.
![Page 6: okolje na dlani - Portal GOV.SIeionet-si.arso.gov.si/publikacije/publikacije/Datoteke/OND07/Dokumenti/pdf/OND07/OND1...in povr{ino ozemlja, na katerem `ivijo. Pove nam, kak{no je povpre~no](https://reader033.vdocuments.pub/reader033/viewer/2022041901/5e607f5a5765a742cb0d9099/html5/thumbnails/6.jpg)
Gostota prebivalstva je razmerje med {tevilom prebivalcevin povr{ino ozemlja, na katerem `ivijo. Pove nam, kak{no
je povpre~no {tevilo ljudi na povr{insko enoto, in najpogoste-je jo izra`amo s {tevilom ljudi na km2. Gostota poselitve na kartije bila izra~unana iz podatkov o prebivalcih v Centralnem regi-stru prebivalstva na celico povr{ine 100 × 100 m. Upo{tevanaje bila tudi njihova gostitev v sosednjih celicah.
Leta 2006 je bila gostota prebivalstva v Sloveniji 99 ljudina km2. Zaradi velike razgibanosti povr{ja je prebivalstvorazporejeno neenakomerno, razlike pa se zaradi dolgotrajnegared~enja (depopulacija) ali zgo{~anja (koncentracija) {e pove-~ujejo in se ka`ejo tudi v videzu kulturne pokrajine. Najve~jezgostitve prebivalstva so v ravninskem svetu in v okolici ve~-jih mest.
V Sloveniji je okoli 6000 naselij. Prevladujejo majhna nase-lja, kar polovica jih ima manj kot 100 prebivalcev, vendar jev njih leta 2002 `ivelo samo 7 % vsega prebivalstva. Polovicajih je ̀ ivela v naseljih z manj kot 2000 prebivalci. Samo 16 naselijje imelo ve~ kot 10 000 prebivalcev, ve~ kot 100 000 prebival-cev pa le glavno mesto Ljubljana. V naseljih z manj kot 100 inve~ kot 5000 prebivalci leta 2002, torej v najmanj{ih in naj-ve~jih naseljih, se je dele` prebivalstva med popisoma 1991in 2002 zmanj{al, v srednje velikih naseljih pa zve~al. Majhnanaselja so zna~ilna za dinarske planote, dinarska podolja in alp-ska hribovja, velika pa za alpske in panonske ravnine.
V celotnem 20. stoletju se je gostota prebivalstva najboljpove~ala na alpskih ravninah, kjer se je ve~ kot potrojila, inpanonskih ravninah, kjer se je podvojila. Po drugi strani jegostota poselitve najbolj upadla na dinarskih planotah – za dobrotretjino, in na sredozemskih planotah – za dobro petino. V istemobdobju je gostota prebivalstva stalno nara{~ala na obmo~jihz nadmorsko vi{ino pod 600 m, najbolj v vi{inskem pasu pod100 m z obmorskimi mesti in vi{inskem pasu med 200 in 400 mz najve~jimi slovenskimi mesti, kjer se je podvojila. Na za~et-ku 20. stoletja sta bili podpovpre~no poseljeni dve tretjinisedanjega ozemlja Slovenije. Zaradi stalnega zgo{~anja prebi-valstva so bile sredi stoletja podpovpre~no poseljene tri ~etrtine,na koncu pa `e kar {tiri petine slovenskega ozemlja.
Hkrati z zgo{~anjem prebivalstva se je na najgosteje pose-ljenih obmo~jih stopnjeval pritisk ~lovekovih dejavnosti na raboprostora in vpliv na okolje. Rodovitna, ravna dna alpskih kotlinin dolin, panonske ravnine in obalno obmo~je so ugodna za kme-tijstvo, gradnjo prometne infrastrukture in industrijskih objektovter {irjenje naselij. Prodne ravnine kotlin so tudi pomemben inranljiv vir pitne vode za tamkaj{nje prebivalstvo, ki ga pove~iniogro`ajo izpusti odpadnih voda, namerna in nenamerna izlit-ja strupenih snovi iz prometa ter pretirana uporaba mineralnihgnojil in sredstev za varstvo rastlin v kmetijstvu. Zaradi redkeposeljenosti kra{kih obmo~ij je podzemna voda tam prete`no~ista in vse pomembnej{i vir pitne vode. (VP)
Leta 2006 je bila gostota prebivalstva
v Sloveniji 99 ljudi na km2, kar nas
uvr{~a med srednje gosto
poseljene dr`ave. Zaradi velike
razgibanosti povr{ja je prebivalstvo
razporejeno zelo neenakomerno.
Gostota prebivalstva je stalno nara{~ala
na alpskih in panonskih ravninah.
Najve~je zgostitve so v ravninskem
svetu in v okolici velikih mest.
Navezava na kazalcehttp://kazalci.arso.gov.si
• Pokrovnost in raba tal
• Nitrati v podzemni vodi
• Ostanki sredstev za varstvo rastlin
v podzemni vodi
• Kakovost pitne vode
• Kakovost zraka
13Osnovne zna~ilnosti
Korak naprej v ravnanju z okoljem
Podatki in viri:Perko, D., 1998. Prebivalstvo in naselja. V: Geografski atlas Slovenije : dr`ava v prostoru in ~asu. Ljubljana, Dr`avna zalo`ba Slovenije.Popisni atlas Slovenije 2007. Ljubljana, Zalo`ba ZRC.Rejec Brancelj, I., 1998. Pomembnej{i naravni viri. V: Geografski atlas Slovenije : dr`ava v prostoru in ~asu. Ljubljana, Dr`avna zalo`ba Slovenije.Karta: Gostota prebivalstva. Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2007
![Page 7: okolje na dlani - Portal GOV.SIeionet-si.arso.gov.si/publikacije/publikacije/Datoteke/OND07/Dokumenti/pdf/OND07/OND1...in povr{ino ozemlja, na katerem `ivijo. Pove nam, kak{no je povpre~no](https://reader033.vdocuments.pub/reader033/viewer/2022041901/5e607f5a5765a742cb0d9099/html5/thumbnails/7.jpg)
14 Okolje na dlani
LJUBLJANA
MARIBOR
Bled
Kr{ko
Menge{
Lucija
Idrija
Litija
Bre`ice
Vrhnika
Logatec
Ko~evje
^rnomelj
Hrastnik
Postojna
Grosuplje
Radovljica
Ajdov{~ina
Slovenj Gradec
Zagorje ob Savi
Ravne na Koro{kem
Slovenska Bistrica
@iri
Ru{e
@alec
Bovec
Ormož
La{koCerkno
Tolmin
Se`ana
Mozirje
Trebnje
Metlika
Lendava
Ribnica
[entjur
Sevnica
Ljutomer
Cerknica
@elezniki
Dravograd
Kranjska Gora
Gornja Radgona
Radlje ob Dravi
Roga{ka Slatina
^rna na Koro{kem
Slovenske Konjice
Bohinjska Bistrica
Lenart v Slovenskih goricah
Trži~
Ptuj
Koper
KranjCelje
Kamnik
Domžale
Velenje
Jesenice
Trbovlje
Novo mesto
[kofja Loka
Nova Gorica
Murska Sobota
Izola
Sava
Mura
Kolpa
Dravinja
Sava
So~a
Drava
Ledava
Reka
Savinja
Me`a
Pesnica
Vipava
Ba~a
Mirna
Kok
ra
Idrijca
Sot
la
Piv k
a
Dragonja
Krka
Sava
Kamninska sestava
usedline
klasti~ne kamnine
karbonatne kamnine
metamorfne kamnine
magmatske kamnine s tufi
3. Kamninska sestava
Korak naprej v ravnanju z okoljem
3. Kamninska sestava
Merilo: 1 : 1100 000. Vir: Geolo{ki zavod Slovenije, 1996, Agencija Republike Slovenije za okolje, 2007.
![Page 8: okolje na dlani - Portal GOV.SIeionet-si.arso.gov.si/publikacije/publikacije/Datoteke/OND07/Dokumenti/pdf/OND07/OND1...in povr{ino ozemlja, na katerem `ivijo. Pove nam, kak{no je povpre~no](https://reader033.vdocuments.pub/reader033/viewer/2022041901/5e607f5a5765a742cb0d9099/html5/thumbnails/8.jpg)
Prikazana litolo{ka karta Slovenije je zelo poenostavljenalitostratigrafska karta, ki je nastala na podlagi litolo{-
ko-stratigrafskih zna~ilnosti kamnin v posameznih predelihSlovenije. Osnovna litostratigrafska karta zajema skoraj 120 raz-li~nih litolo{kih enot, ki so tu zdru`ene v pet tipi~nih kamninskihskupin. Najve~ji del so karbonatne sedimentne kamnine – v sko-raj celotnem zahodnem in ju`nem, pa tudi ve~jem delu osrednjeSlovenije. Med karbonatnimi kamninami so ponekod v jugo-zahodni in osrednji Sloveniji pogosti fli{i in podobne klasti~nesedimentne kamnine. Severovzhodno, vzhodno in manj{e delejugovzhodne Slovenije gradijo oligocenski, miocenski in plio-censki postorogenetski sedimenti. Za manj{i del severovzhodnein severne Slovenije, predvsem Pohorja, Strojne, Kozjaka inKobanskega, so zna~ilne magmatske in metamorfne kamnine, kise od sedimentnih razlikujejo po nastanku, pa tudi po kemi~-nih in fizikalnih lastnostih. Kot zadnjo skupino omenimo {ekvartarne sedimente v osrednji Ljubljanski kotlini, ki se raz{ir-jajo na Gorenjsko in zajemajo del severovzhodne Slovenije.Seveda ti sedimenti gradijo tudi {tevilne manj{e kotline in polja.Sestavljajo jih prete`no prod, pesek in glina ter so najmanj odpor-ni za razli~ne obremenitve.
Raznovrstnost kamnin je posledica njihovega nastankav geolo{ki preteklosti. Najstarej{e so metamorfne. Gnajsi, blest-niki, amfiboli, eklogiti, marmorji, skrilavci itd. so nastali izsedimentnih in magmatskih kamnin. Po starosti sledijo mag-matske in nekatere sedimentne kamnine, ki so stare pribli`no400 milijonov let. Slovensko ozemlje je prete`no iz mlaj{ih kam-nin, med karbonatnimi prevladujejo apnenci in dolomiti (ve~jidel Slovenije, predvsem alpski in dinarski prostor). V karbonat-nih kamninah so nastala vsa ~udesa kra{kega sveta.
Kamninska sestava vpliva tudi na rastlinstvo in `ivalstvo,zato sta v Sloveniji zelo pestri. Vpliva pa tudi na nastanek inposledice naravnih nesre~, saj pri nas nastajajo {tevilne poplave,plazovi in podori zaradi razli~nih kamninskih enot, kombina-cije manj ugodnih in neodpornih kamnin. Tudi vpliv potresovna povr{ini je zaradi razli~nih seizmogeolo{kih zna~ilnosti kam-nin lahko zelo razli~en. V slabo sprijetih kamninah, mehkih,ponekod prepojenih z vodo, bodo u~inki potresa pri enaki mo~ilahko za stopnjo ali dve ve~ji kakor v trdni, v seizmogeolo{kemsmislu dobri kamnini. (RV, PZ)
V Sloveniji je najve~ karbonatnih
sedimentnih kamnin. Razprostirajo
se po celotnem njenem zahodnem
in ju`nem delu, pa tudi v ve~jem delu
osrednjega obmo~ja. Manj{i del severo-
vzhodne in severne Slovenije, predvsem
Pohorja, Strojne, Kozjaka in Kobanskega,
gradijo magmatske in metamorfne
kamnine. Obse`nej{a skupina so {e
kvartarni sedimenti v osrednji Ljubljanski
kotlini, ki se raz{irjajo na Gorenjsko
in zajemajo del severovzhodnega
ozemlja dr`ave. Kamninska sestava tal
vpliva tudi na rastlinstvo in `ivalstvo,
zato sta v Sloveniji zelo pestri.
Navezava na kazalcehttp://kazalci.arso.gov.si
• Ocenjena {koda po elementarnih
nesre~ah
• Varovana obmo~ja narave
• Raba vode
15Osnovne zna~ilnosti
Korak naprej v ravnanju z okoljem
Podatki in viri:Vidrih, R., Zupan~i~, P., Agencija Republike Slovenije za okolje, 2007.Karta: Litostratigrafska karta Slovenije. 1996, Str. 13. Geolo{ki informacijski sistem, Geolo{ki zavod Slovenije.
(Dopolnitve in generalizacija: Vidrih, R., Zupan~i~, P., Agencija Republike Slovenije za okolje, 2007).
![Page 9: okolje na dlani - Portal GOV.SIeionet-si.arso.gov.si/publikacije/publikacije/Datoteke/OND07/Dokumenti/pdf/OND07/OND1...in povr{ino ozemlja, na katerem `ivijo. Pove nam, kak{no je povpre~no](https://reader033.vdocuments.pub/reader033/viewer/2022041901/5e607f5a5765a742cb0d9099/html5/thumbnails/9.jpg)
16 Okolje na dlani
LJUBLJANA
MARIBOR
Bled
Kr{ko
Menge{
Lucija
Idrija
Litija
Brežice
Vrhnika
Logatec
Ko~evje
^rnomelj
Hrastnik
Postojna
Grosuplje
Radovljica
Ajdov{~ina
Slovenj Gradec
Zagorje ob Savi
Ravne na Koro{kem
Slovenska Bistrica
@iri
Ru{e
@alec
Bovec
Ormož
La{koCerkno
Tolmin
Sežana
Mozirje
Trebnje
Metlika
Lendava
Ribnica
[entjur
Sevnica
Ljutomer
Cerknica
@elezniki
Dravograd
Kranjska Gora
Gornja Radgona
Radlje ob Dravi
Roga{ka Slatina
^rna na Koro{kem
Slovenske Konjice
Bohinjska Bistrica
Lenart v Slovenskih goricah
Trži~
Ptuj
Koper
KranjCelje
Kamnik
Domžale
Velenje
Jesenice
Trbovlje
Novo mesto
[kofja Loka
Nova Gorica
Murska Sobota
Izola
Sava
Mura
Kolpa
Dravinja
Sava
So~a
Drava
Ledava
Reka
Savinja
Me`a
Pesnica
Vipava
Ba~a
Mirna
Kok
ra
Idrijca
Sot
la
Piv k
a
Dragonja
Krka
Sava
Prevladujo~i tip tal
vodna povr{ina, pozidano,deponija
izprana tla
rjava pokarbonatna tla
distri~na rjava tla
mineralno organska tla
obre~na tla
glej
{otna tla
psevdoglej
ranker
regosol
rendzina
rigolana tla
kameni{~a
velika variabilnost talnih tipov
evtri~na rjava tla
karbonatna tla
4. Tla
Korak naprej v ravnanju z okoljem
4. Tla
Merilo: 1 : 1100 000. Vir: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, 2001, Kmetijski in{titut Slovenije, 2007.
![Page 10: okolje na dlani - Portal GOV.SIeionet-si.arso.gov.si/publikacije/publikacije/Datoteke/OND07/Dokumenti/pdf/OND07/OND1...in povr{ino ozemlja, na katerem `ivijo. Pove nam, kak{no je povpre~no](https://reader033.vdocuments.pub/reader033/viewer/2022041901/5e607f5a5765a742cb0d9099/html5/thumbnails/10.jpg)
Na obmo~ju Slovenije je na majhnem prostoru predvsemzaradi kamninske in podnebne pestrosti ter razgibanega
reliefa veliko vrst tal. Njihove lastnosti in pestra sestava ter nji-hovo prepletanje so vzrok za krajinsko identiteto Slovenije. Telastnosti med drugim usmerjajo rabo tal, vplivajo na kakovostpodzemnih voda, so vzrok biotski pestrosti in dolo~ajo sposob-nost pokrajine za pridelavo biomase.
Razvr{~anje oziroma klasifikacija tal je razdelitev talnih tipovv skupine glede na izbrana merila. Slovenska nacionalna klasi-fikacija upo{teva na~elo nastanka tal in izhaja iz ruske pedolo{ke{ole, ki temelji na razvoju tal. Osnovne enote so talni tipi oziromatalne sistematske enote.
Razprostranjenost razli~nih vrst tal v pokrajini prikazuje pedo-lo{ka karta. Karta tal najve~jega merila, ki pokriva celotnoSlovenijo, je Pedolo{ka karta 1 : 25 000 (PK25). Izdelana je bilaza oceno tal kot naravnega vira na ravni dr`ave. Kartografskeenote te karte so smiselno zdru`ene glede na prevladujo~ tal-ni tip, glede na hierarhi~no ume{~enost in glede na povr{inokartografske enote. Tako poenostavljena pedolo{ka karta ustre-za merilu in kartografski lo~ljivosti izrisa v manj{em merilu. Ima15 glavnih skupin talnih tipov in me{ano kartografsko enoto,v kateri zaradi izrazito pestre sestave prevladujo~ega tipa nimogo~e dolo~iti. V posebno kartografsko enoto so uvr{~ena vod-na in pozidana obmo~ja ter deponije.
Najpogostej{a talna tipa v Sloveniji sta sprsteninasta in prh-ninasta rendzina na apnencu in dolomitu, pokrivata pa skoraj16 % povr{ine. Rendzine prevladujejo predvsem v gorovju inhribovju alpskega in predalpskega sveta ter na kra{kem svetu
dinarskega pogorja na apnencih in dolomitih, kjer se prepleta-jo z rjavimi pokarbonatnimi tlemi. Na nekarbonatnih kamninahhribovitega in gorskega sveta, to je na Pohorju, Smrekovcu,Posavskem in [kofjelo{ko-@irovskemu hribovju ter nekarbonat-nem fli{u Brkinov, so se razvila distri~na rjava tla. Ta so ve~jekislosti in z manj hranilnih snovi. Naslednja skupina pogostej{ihtipov tal so evtri~na rjava tla, ki jih odlikuje ve~ja rodovitnost.Pokrivajo karbonatna fli{na sredozemska in laporna panonskagri~evja in hribovja ter gri~evja mehkih karbonatnih kam-nin. Evtri~na rjava tla v prepletu z rendzinami pokrivajo tudiprodne zasipe ter re~ne vr{aje in ledeni{ke morene apneno-do-lomitnega izvora. Na nekarbonatnem produ in pesku, npr. naDravskem polju ter na nekarbonatnih kamninah na strmih nagi-bih so se razvili rankerji, za katere je zna~ilna plitvost in ve~jakislost. Neposredno ob rekah na pe{~eno-prodnatih nanosih alimeljasto-glinastih nanosih so pe{~ena ali meljasto-ilovnataobre~na tla. Na slabo prepustni glini in ilovici, kjer zastaja voda,so oglejena tla. Na Ljubljanskem barju so se zaradi zna~ilnihgeomorfolo{kih razmer razvila organska – {otna tla. Zaradiantropogenih vplivov v zgodovini (rezanje {ote za kurivo inobdelava tal) so se razvila v mineralno-organska tla razli~nihglobin. Kisla in zelo kisla izprana tla so nastala v zelo starihprodnih nanosih Gorenjske in predvsem na izprani preperiniapnencev in dolomitov Bele krajine, kjer dajejo identitetobelokranjskim steljnikom. Med tla na za~etni stopnji razvojauvr{~amo kameni{~a (litosole), ki se razvijajo na trdnih inregosole na mehkej{ih kamninah, oboji na strmih pobo~jih alislemenih visokogorij. (BV)
Na obmo~ju Slovenije je na majhnem
prostoru predvsem zaradi kamninske
in podnebne pestrosti ter razgibanega
reliefa veliko vrst tal. Zaradi reliefa
in velikega dele`a karbonatnih kamnin
prevladujejo razli~ne vrste rendzin
in pokarbonatnih tal. Rankerji in
distri~na rjava tla so najpogostej{a
na nekarbonatnih kamninah. Ve~je
ni`ine pokrivajo distri~na na silikatnem
ter evtri~na rjava tla na karbonatnem
produ in pesku.
Navezava na kazalcehttp://kazalci.arso.gov.si
• Pokrovnost in raba zemlji{~
• Kmetijska obmo~ja visoke naravne
vrednosti
17Osnovne zna~ilnosti
Korak naprej v ravnanju z okoljem
Podatki in viri:Stritar, A., 1990. Krajina, krajinski sistem. Ljubljana, Partizanska knjiga.Stritar, A., 1991. Kompendij. Ljubljana, Biotehni{ka fakulteta, Oddelek za agronomijo.Stritar, A., 1997. Raba in varstvo tal v Sloveniji. Ljubljana, Biotehni{ka fakulteta, Oddelek za agronomijo.Karta: Digitalna pedolo{ka karta Slovenije. 2001. 1 : 25 000. Ljubljana, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Vr{~aj, B., Prus, T., Soil map of Europe 1 : 1M (JRC, ESB), Obmo~je Slovenije, 1998. (Dopolnitve in generalizacija: Vr{~aj, B., Kmetijski in{titut Slovenije, 2007).
![Page 11: okolje na dlani - Portal GOV.SIeionet-si.arso.gov.si/publikacije/publikacije/Datoteke/OND07/Dokumenti/pdf/OND07/OND1...in povr{ino ozemlja, na katerem `ivijo. Pove nam, kak{no je povpre~no](https://reader033.vdocuments.pub/reader033/viewer/2022041901/5e607f5a5765a742cb0d9099/html5/thumbnails/11.jpg)
18 Okolje na dlani
LJUBLJANA
MARIBOR
Bled
Kr{ko
Menge{
Lucija
Idrija
Litija
Bre`ice
Vrhnika
Logatec
Ko~evje
^rnomelj
Hrastnik
Postojna
Grosuplje
Radovljica
Ajdov{~ina
Slovenj Gradec
Zagorje ob Savi
Ravne na Koro{kem
Slovenska Bistrica
@iri
Ru{e
@alec
Bovec
Ormo`
La{koCerkno
Tolmin
Se`ana
Mozirje
Trebnje
Metlika
Lendava
Ribnica
[entjur
Sevnica
Ljutomer
Cerknica
@elezniki
Dravograd
Kranjska Gora
Gornja Radgona
Radlje ob Dravi
Roga{ka Slatina
^rna na Koro{kem
Slovenske Konjice
Bohinjska Bistrica
Lenart v Slovenskih goricah
Tr`i~
Ptuj
Koper
KranjCelje
Kamnik
Dom`ale
Velenje
Jesenice
Trbovlje
Novo mesto
[kofja Loka
Nova Gorica
Murska Sobota
Izola
Sava
Mura
Kolpa
Dravinja
Sava
So~a
Drava
Ledava
Reka
Savinja
Me`a
Pesnica
Vipava
Ba~a
Mirna
Kok
ra
Idrijca
Sot
la
Piv k
a
Dragonja
Krka
Sava
Pokrovnost povr{ja leta 2000
gozdovi
grmovje in/ali zeli{~norastlinstvo
umetno ozelenjene nekmetijske povr{ine
neporasle povr{ine
pa{niki
me{ane kmetijske povr{ine
njivske povr{ine
trajni nasadi
urbane povr{ine
industrijske, trgovinske in prometne povr{ine
rudniki, odlagali{~a in gradbi{~a
celinske vode
celinska mo~virja
obalna mo~virja
morje
5. Pokrovnost povr{ja
Korak naprej v ravnanju z okoljem
5. Pokrovnost povr{ja
Merilo: 1 :1100000. Vir: Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, Geodetska uprava Republike Slovenije, Evropska agencija za okolje, 2003.
![Page 12: okolje na dlani - Portal GOV.SIeionet-si.arso.gov.si/publikacije/publikacije/Datoteke/OND07/Dokumenti/pdf/OND07/OND1...in povr{ino ozemlja, na katerem `ivijo. Pove nam, kak{no je povpre~no](https://reader033.vdocuments.pub/reader033/viewer/2022041901/5e607f5a5765a742cb0d9099/html5/thumbnails/12.jpg)
Karta prikazuje pokrovnost povr{ja po metodologiji CORINELand Cover, zdru`eno na drugi ravni natan~nosti, to je
15 razli~nih kategorij. Ve~ od polovice ozemlja pokrivajo goz-dovi (56 %), skupaj z grmovjem in zeli{~nim rastlinstvom celonad 60 % povr{ja. Najve~je strnjene povr{ine gozda so v dinar-skem svetu ju`ne in jugovzhodne Slovenije ter v alpskem svetuseverne in zahodne Slovenije. Kmetijske povr{ine se raztezajona 35 % ozemlja, prevladujejo predvsem na severovzhodu. ZaSlovenijo je zna~ilna kategorija me{anih kmetijskih zemlji{~(22% ozemlja), kamor sodijo zemlji{~a drobnoposestni{ke sesta-ve in kmetijske povr{ine z ve~jimi obmo~ji naravnega rastlinstva.Ta preplet razli~nih kategorij kmetijskih, gozdnih in drugihzemlji{~ zagotavlja ve~jo biotsko pestrost, predstavlja narav-no in kulturno dedi{~ino ter daje svojevrstno identiteto na{impokrajinam. Za Slovenijo je zna~ilna razpr{ena urbanizacija,metodologija CORINE Land Cover zaznava 793 urbanih obmo-~ij razli~nih tipov (2,7% ozemlja). Urbana obmo~ja so predvsemna dnu kotlin, najobse`nej{e je obmo~je v Ljubljanski kotlini,ki se skoraj nepretrgoma nadaljuje na Kranjsko-Sor{ko polje.
Na Slovenskem so zadnje spremembe zaznane pri pove~anjunesklenjenih urbanih obmo~ij in obmo~ij, namenjenih industri-ji in cestnim omre`jem. Najpomembnej{a gonilna sila obse`-nej{ih sprememb iz gozdnatih in kmetijskih povr{in v grajeneje bila gradnja prometnega omre`ja. CORINE Land Cover jeod 1995 do 2000 zaznal skoraj 500 ha novih cest, ki so nastalepo nacionalnem programu avtocestne gradnje. Kljub razmeromavisoki gospodarski rasti je bilo zaznano le manj{e pove~anjeurbanih stanovanjskih in trgovskih obmo~ij. Zmanj{evanje {te-vila ~lanov v gospodinjstvih in tako pove~ano povpra{evanjepo stanovanjski povr{ini na osebo je pojav, ki je v ve~ini evrop-skih dr`av zaznan z znatnim pove~evanjem povr{in za stanova-
nja. V na{i dr`avi je bil tak razvoj zajezen z ukrepi prostorskegana~rtovanja, ki so uveljavljali gradnjo prete`no znotraj urbanihobmo~ij. Razpr{ena poselitev v Sloveniji, kjer polovica prebi-valstva `ivi v manj{ih naseljih z manj kakor 2000 prebivalci,pa lahko pomeni veliko manj{ih sprememb, ki jih z metodologijoCORINE Land Cover {e ni zaznati.
Kot kakovostno pokrajino lahko v okviru naravnih danostiSlovenije poudarimo `e omenjeno pestro prepletanje gozdnihin kmetijskih zemlji{~. Drobljenje kmetijskih zemlji{~ z eko-nomskega vidika kmetijske pridelave sicer ni za`eleno, z vidikakulturne krajine pa ravno pestrost krajinskih vzorcev in pre-pletanje razli~nih rab zagotavlja kakovostno pokrajino. V opa-zovanem obdobju so se med kmetijskimi zemlji{~i pove~alepovr{ine pa{nikov, medtem ko so se nenamakane njivske povr-{ine, kmetijske povr{ine drobnoposestne sestave in kategorijaprete`no kmetijskih povr{in z ve~jimi obmo~ji naravnega rast-linstva rahlo zmanj{ale.
Gozdovi so z 58%, kar vklju~uje tudi grmi~aste gozdove, pre-vladujo~a kategorija pokrovnosti v Sloveniji, a niso razporejenienakomerno. Najve~ja sklenjena obmo~ja gozda pokrivajodinarsko-kra{ke planote ju`ne in jugozahodne Slovenije terpobo~ja Alp na severu in zahodu. Vse od sedemdesetih let prej{-njega stoletja je pogozdovanje prepoznano kot glavni razlogsprememb v pokrovnosti pri nas. Pri~akovano je nadaljevanjein celo pospe{enost tega procesa, predvsem zaradi selektivne-ga opu{~anja in zara{~anja kmetijskih zemlji{~ s prehodom naprete`no tr`no usmerjeno kmetijstvo. Zaznane spremembev gozdu vklju~ujejo predvsem poseke zaradi gozdarjenja, ve~i-noma v listnatih gozdovih, ter manj zaradi pove~anja gradbi{~in prometnih omre`ij – avtocest. (UK)
Gozdovi skupaj z grmi~evjem
in zeli{~nim rastjem pokrivajo nad 60 %
ozemlja Slovenije, pozidane povr{ine
prete`no razpr{ene urbanizacije tri
odstotke, drugo so kmetijske povr{ine.
Za na{o dr`avo je zna~ilen preplet
razli~nih kategorij kmetijskih, gozdnih
in drugih zemlji{~, kar zagotavlja veliko
biotsko pestrost ter predstavlja naravno
in kulturno dedi{~ino, pa tudi svojevrstno
identiteto slovenskih pokrajin.
Navezava na kazalcehttp://kazalci.arso.gov.si
• Pokrovnost in raba zemlji{~
• Varovana obmo~ja narave
• Po{kodovanost gozdov in osutost
dreves
• Kmetijska obmo~ja visoke naravne
vrednosti
• Povr{ina gozda
• Sprememba rabe zemlji{~
• Specializacija in diverzifikacija
kmetijstva
• Intezivnost kmetijstva
19Osnovne zna~ilnosti
Korak naprej v ravnanju z okoljem
Podatki in viri:Kova~, M., 2005. Uporabnost baze o pokrovnosti tal CLC2000 – Slovenija. Ekspertiza. Karta: CORINE Land Cover 2000. 2003. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, Geodetska uprava Republike Slovenije, Evropska
agencija za okolje.
![Page 13: okolje na dlani - Portal GOV.SIeionet-si.arso.gov.si/publikacije/publikacije/Datoteke/OND07/Dokumenti/pdf/OND07/OND1...in povr{ino ozemlja, na katerem `ivijo. Pove nam, kak{no je povpre~no](https://reader033.vdocuments.pub/reader033/viewer/2022041901/5e607f5a5765a742cb0d9099/html5/thumbnails/13.jpg)
20 Okolje na dlani
LJUBLJANA
MARIBOR
Bled
Kr{ko
Menge{
Lucija
Idrija
Litija
Bre`ice
Vrhnika
Logatec
Ko~evje
^rnomelj
Hrastnik
Postojna
Grosuplje
Radovljica
Ajdov{~ina
Slovenj Gradec
Zagorje ob Savi
Ravne na Koro{kem
Slovenska Bistrica
@iri
Ru{e
@alec
Bovec
Ormo`
La{koCerkno
Tolmin
Se`ana
Mozirje
Trebnje
Metlika
Lendava
Ribnica
[entjur
Sevnica
Ljutomer
Cerknica
@elezniki
Dravograd
Kranjska Gora
Gornja Radgona
Radlje ob Dravi
Roga{ka Slatina
^rna na Koro{kem
Slovenske Konjice
Bohinjska Bistrica
Lenart v Slovenskih goricah
Tr`i~
Ptuj
Koper
KranjCelje
Kamnik
Dom`ale
Velenje
Jesenice
Trbovlje
Novo mesto
[kofja Loka
Nova Gorica
Murska Sobota
Izola
Sava
Mura
Kolpa
Dravinja
Sava
So~a
Drava
Ledava
Reka
Savinja
Me`a
Pesnica
Vipava
Ba~a
Mirna
Kok
ra
Idrijca
Sotl
a
Piv k
a
Dragonja
Krka
Sava
Tipi pokrajin
alpske ravnine
alpska hribovja
alpska gorovja
dinarska podolja in ravniki
dinarske planote
panonske ravnine
panonska gri~evja
sredozemske planote
sredozemska gri~evja
Sredozemske pokrajine
Panonske pokrajine
Dinarske pokrajine
Alpske pokrajine
6. Naravne pokrajine
Korak naprej v ravnanju z okoljem
6. Naravne pokrajine
Merilo: 1 : 1100 000. Vir: Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 1995.
![Page 14: okolje na dlani - Portal GOV.SIeionet-si.arso.gov.si/publikacije/publikacije/Datoteke/OND07/Dokumenti/pdf/OND07/OND1...in povr{ino ozemlja, na katerem `ivijo. Pove nam, kak{no je povpre~no](https://reader033.vdocuments.pub/reader033/viewer/2022041901/5e607f5a5765a742cb0d9099/html5/thumbnails/14.jpg)
Slovenija je po pokrajinski raznovrstnosti izjemna, saj se pravna tem ko{~ku srednje Evrope stikajo in prepletajo velike narav-
ne enote, Alpe in Dinarsko gorovje ter Panonska kotlina inJadransko morje. To se ka`e v ~lenitvi Slovenije na pokrajine gle-de na naravne zna~ilnosti. Razlikujemo {tiri velike pokrajine: alpski,dinarski, panonski in sredozemski svet. Ta naravnogeografska ~le-nitev se opira na njihove naravne sestavine, predvsem povr{je,podnebje in rastje, ter na tiste dru`bene sestavine, ki so z narav-nimi mo~no povezane, na primer raba tal, razporeditev naselijin kmetijske dejavnosti. Zaradi teh sestavin se naravne pokraji-ne razlikujejo tudi po stopnji ranljivosti in ogro`enosti okolja tervrsti okoljskih te`av s katerimi se soo~ajo tamkaj{nji prebivalci.
Na severu Slovenije le`i alpski svet. Mogo~no alpsko viso-kogorje iz apnencev in dolomitov je raz~lenjeno z globokimi,ledeni{ko preoblikovanimi dolinami in je prete`no neposeljeno.Na jugu in vzhodu se nadaljuje v nekoliko ni`je, a prav tako raz~le-njeno alpsko hribovje, poraslo z gozdom in posejano s samotnimikmetijami in vasmi. Vmes se vrivajo alpske kotline z ravninamiin terasami, ki so jih z nasutim prodom in peskom sooblikovalereke. Prodna dna alpskih kotlin so izjemno pomemben in izda-ten, a zaradi goste poselitve, intenzivnega kmetijstva, obse`negaprometa in {tevilnih drugih dejavnosti tudi zelo ranljiv vodo-nosnik. Zimski temperaturni obrat, ki je zna~ilen za alpske kotlinein doline, {e ote`uje re{evanje te`av s kakovostjo zraka, ki joimajo naselja z industrijskimi in energetskimi obrati.
Na skrajnem zahodu se alpski svet stika s sredozemskimv neposredni bli`ini Tr`a{kega zaliva. Povpre~na temperaturanajhladnej{ega meseca se tu ne spusti pod ledi{~e. Sredozem-ske nizke kra{ke planote zaznamuje burja, sredozemska fli{nabrda pa povr{insko re~no omre`je, ki ga na zakraselih planotahni. Ob slovenski morski obali so se mo~no zgostili prebivals-tvo, promet in druge dejavnosti. Tri obalna mesta – Koper, Izola
in Piran so ohranila svoja zgodovinska mestna jedra. Iz vasi,ki le`ijo na slemenih gri~evij v zaledju, pa se prebivalstvo {evedno odseljuje. Plitvo slovensko morje je ekolo{ko zelo ob~ut-ljivo in hitro reagira na onesna`enje, na primer na prevelik dotokhranljivih snovi s sladko vodo sredozemskih rek in nepre~i{~e-ne komunalne odpadne vode. Malo padavin v poletnih mesecih,ko poteka tudi glavna turisti~na sezona, narekuje ~imbolj var~-no porabo pitne vode in skrb za ustrezno kakovost kopalnih voda.
Proti vzhodu sredozemski svet prehaja v dinarskega z visoki-mi dinarskimi planotami, dinarskimi podolji in ravniki. Dinarskisvet, posebno obse`ne dinarske planote, ima zaradi zakraselo-sti malo povr{inskih vodotokov in razvit podzemni svet kra{kihjam z izjemno bogato biotsko raznovrstnostjo in zalogami vode,pokrit pa je z obse`nimi gozdovi. Zaradi redke poseljenosti kra{-kih obmo~ij je podzemna voda prete`no ~ista in vse pomembnej{ivir pitne vode. Primeri trajnega onesna`enja kra{kih izvirov, kiso bili posledica nepremi{ljenega odlaganja nevarnih snoviv zaledju, pa nas opominjajo na njihovo izjemno ranljivost.
Na vzhodu Slovenije je panonski svet, gosto poseljeno inintenzivno obdelano obmo~je. Po panonskih ravninah po~asiin vijugasto te~ejo velike reke Mura, Drava in na jugu Krka. Obnjih so rodovitna polja in poplavni gozdovi. Tu so se razviledolge obcestne vasi, medtem ko je po slemenih panonskih gri-~evij iz laporja, peska in ilovice poselitev razpotegnjena inrazlo`ena. Predvsem ju`na pobo~ja nizkih gri~evij so primernaza vinogradni{tvo. Kmetijstvo je pomembna dru`bena sestavi-na te pokrajine, mo~no odvisna od naravnih dejavnikov, zatoje potrebno prilagajanje podnebnim spremembam, ki se tudi tu`e ka`ejo s su{o in izjemnimi vremenskimi dogodki. Ponekodslab{a kakovost pitne vode, ki jo ~rpajo iz podtalnice ali povr-{inskih virov, opozarja na potrebo po trajnostnem razvojukmetijstva in drugih dejavnosti. (UK)
Slovenija je po pokrajinski raznovrstnosti
izjemna, saj se prav na tem ko{~ku
srednje Evrope stikajo in prepletajo
velike naravne enote, Alpe in Dinarsko
gorovje ter Panonska kotlina in Jadransko
morje. To vpliva na na~in ~lenitve
Slovenije na pokrajine glede na naravne
zna~ilnosti. Razlikujemo {tiri velike
pokrajine, to so alpski, dinarski,
panonski in sredozemski svet.
Navezava na kazalcehttp://kazalci.arso.gov.si
• Kmetijska obmo~ja visoke naravne
vrednosti
• Pokrovnost in raba zemlji{~
• Varovana obmo~ja narave
• Velikost populacij izbranih vrst ptic
• Podzemeljska biotska raznovrstnost
• Dol`ina letne rastne dobe
• Letna re~na bilanca
• Razvoj in razporeditev turizma
• Obisk naravnih znamenitosti
• Kakovost zraka
• Nitrati v podzemni vodi
• Ostanki sredstev za varstvo rastlin
v podzemni vodi
21Osnovne zna~ilnosti
Korak naprej v ravnanju z okoljem
Podatki in viri:Perko, D., 1998. Pokrajine. V: Geografski atlas Slovenije : dr`ava v prostoru in ~asu. Ljubljana, Dr`avna zalo`ba Slovenije.Perko, D., et al., 1998. Slovenija. Pokrajine in ljudje. Ljubljana, Zalo`ba Mladinska knjiga.Karta: Naravnogeografska regionalizacija in tipizacija. Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 1995.