okoljski cilji v alpskem prostoru in pristopi za ... · primeri za pobude za trajnostni razvoj v...

14
Okoljski cilji v alpskem prostoru in pristopi za monitoring s pomoãjo kazalcev Rezultati delovne skupine "Cilji kakovosti okolja, specifiãni za gore" pri Alpski konvenciji (M&K)

Upload: vukhanh

Post on 29-Aug-2019

216 views

Category:

Documents


0 download

TRANSCRIPT

Page 1: Okoljski cilji v alpskem prostoru in pristopi za ... · Primeri za pobude za trajnostni razvoj v Alpah in ure-sniãevanje Alpske konvencije: Lesachtal na avstrijskem Koro‰kem •

Okoljski cilji v alpskem prostoru in pristopi zamonitoring s pomoãjo kazalcevRezultati delovne skupine "Cilji kakovosti okolja, specifiãni za gore" pri Alpski konvenciji

(M&K)

Page 2: Okoljski cilji v alpskem prostoru in pristopi za ... · Primeri za pobude za trajnostni razvoj v Alpah in ure-sniãevanje Alpske konvencije: Lesachtal na avstrijskem Koro‰kem •

IzdajateljaBundesministerium für Umwelt, Naturschutz und Reaktorsicherheit (BMU), Referat Öffentlichkeitsarbeit,11055 Berlin, faks: +49 (0) 1888-305-2044, www.bmu.de, e-po‰ta: [email protected] (UBA), Zentraler Antwortdienst, Postfach 330022, 14191 Berlin, faks: +49 (0) 30-8903-2285, www.umweltbundesamt.de 1. izdaja, november 2002(c) BMU, UBA vse pravice pridrÏane

ISBN: 3-9808710-3-7

RedakcijaBosch & Partner GmbHJosephspitalstraße 7, 80331 München

Oblikovanje, grafika in stavekscreen & paper Werbeagentur GmbHBiernerstraße 32, 85354 Freising

TiskSchunk Druck- und Verlags-GmbH, SchweinfurtPapir: Classen Bioart Recycling

PrevodZdenka Hafner-âelanMa‰a Valentinãiã

Slikovno gradivoIzdajatelja se prisrãno zahvaljujeta za silke, ki so jih dali na voljo:Konstanze Schönthaler & Matthias Drösler (M&K)Manfred Scheuermann (MS)Stefan Balla (SB)MreÏa zavarovanih obmoãij v Alpah (AS)Helmut Osang (HO)Thilo Mages-Dellé (TMD)Jan-Thilo Haux (JTH)

Alpe so najveãji naravni in kulturni prostor vSrednji Evropi. V osmih drÏavah dajejo peãatkrajini in Ïivljenju alpskega prebivalstva in pri-vlaãijo s svojo fascinantno lepoto oddiha Ïeljneturiste iz celega sveta. Zaradi podnebnih innaravnih posebnosti in skrajnosti so Alpe tudiposebno obãutljiv in ogroÏen ekosistem. Okoljskiproblemi lahko tu hitro povzroãijo eksistencialnoogroÏanje rastlin, Ïivali in ãloveka.âlovek Ïe kakih 6000 let odloãilno vpliva naAlpe. V novej‰em ãasu so zlasti moderne oblikerabe kot turizem, vodna energija in tranzitni pro-met povzroãile resno preoblikovanje alpskihnaravnih in kulturnih krajin. Poleg tega na Alpe vveliki meri vpliva evropski razvoj. Alpska krajinani veã kos konkurenci evropskega trga. Gorskigozd trpi pod vplivom obseÏnega onesnaÏevanjazraka in posledic mednarodnega tranzitnega pro-meta. Zmanj‰evanje povpra‰evanja na podroãjuturizma gospodarsko slabi tiste obãine, ki so naj-bolj odvisne prav od tega vira dohodka.Znotrajalpski promet bistveno omejuje Ïivljenjskokakovost v mnogih alpskih dolinah.V teh gospodarskih in druÏbenih okvirnih pogojihtudi vraãanje k tradicionalnemu predindustrijske-mu kmetijstvu ne predstavlja poti iz krize. Bolj sopotrebni novi alternativni razvojni koncepti, kipovezujejo ekonomsko varnost s socialno praviã-nostjo in ekolo‰ko obremenljivostjo. Cilj celostne alpske politike mora biti zavarovanjeAlp za vse njihove prebivalce kot stabilen Ïivljenj-ski in gospodarski prostor v osrãju Evrope in dol-goroãno ohranjanje njihove enkratne, raznolikenaravne in kulturne krajine. Alpska konvencijatudi prispeva k temu. V njej opredeljeni cilji pove-do, koliko druÏba ceni Alpe, in predstavljajo okvirza trajnostni razvoj v alpskih drÏavah.Uresniãevanje ciljev iz Alpske konvencije in nje-nih protokolov je v interesu vseh drÏav pogodbe-nic.

Uvod

1

(M&K)

(M&K)

(M&K) (M&K)

(M&K)

(M&K)

Page 3: Okoljski cilji v alpskem prostoru in pristopi za ... · Primeri za pobude za trajnostni razvoj v Alpah in ure-sniãevanje Alpske konvencije: Lesachtal na avstrijskem Koro‰kem •

Primeri za pobude za trajnostni razvoj v Alpah in ure-

sniãevanje Alpske konvencije:

Lesachtal na avstrijskem Koro‰kem • Logarska doli-

na v Sloveniji • Hindelang na Bavarskem - narava in

kultura • Schleching na Bavarskem - obãina prihod-

nosti 2001 • Val Lumnezia v ·vici • Naravni park

Chartreuse v Franciji • Sella-Ronda brez avtomobilov

pri SOS Dolomiti v Italiji • Projekt "Öko-Bauer" -

"Eko-kmet" v Liechtensteinu • Okoljski peãat Tirolske

in JuÏne Tirolske • "Gailtaler Almkäse" - "Ziljski pla-

ninski sir" • "Käsestraße Bregenzerwald" - "Sirna

cesta Bregenzerwald" • "Kärntner Rindfleisch" -

"Koro‰ko goveje meso" • "Kärntner Holzstraße" -

"Koro‰ka lesna cesta"

kih zavarovanih obmoãij s povr‰ino nad 100 hain lastno upravno strukturo. Skupaj pokrivajo taobmoãja veã kot 15 % Alp v osmih deÏelahAlpske konvencije. Izrecni cilji "MreÏe zavarova-nih obmoãij v Alpah" so spodbujanje oz. ohra-njanje biotske raznovrstnosti v Alpah, podpiranjeuresniãevanja evropskih naravovarstvenih direk-tiv (direktiva o za‰ãiti ptic, direktiva FFH) ter ure-sniãevanje trajnostnega razvoja v Alp v smisluAlpske konvencije oz. protokola "Varstvo naravein urejanje krajine". MreÏa pripravlja skupne pro-grame dela in izmenjav na podroãju upravljanjazavarovanih obmoãij, daje pobude za raziskavein ‰tudije o zavarovanih obmoãjih v Alpah innaravovarstvenih temah zunaj zavarovanih ob-moãij in jih tudi izvaja. MreÏa zavarovanih ob-moãij v Alpah je zainteresirana za nadaljnjo pro-storsko ‰iritev omreÏja nacionalnih in ãezmejnihzavarovanih obmoãij.

Za uresniãevanje Alpske konvencije na obãinskiravni so leta 1996 na pobudo CIPRE ustanoviliOmreÏje obãin "Povezanost v Alpah", ki je odleta 1997 registrirano kot dru‰tvo. V zaãetku leta2002 je omreÏje imelo 55 ãlanov s 141 posamez-nimi obãinami iz skoraj vseh alpskih drÏav.Bistven element omreÏja so zlasti tesna komuni-kacija in izmenjava med sodelavci uprav iz vãla-njenih alpskih obãin. Znotraj teh obãin in tudi‰ir‰e je nastal nov naãin razmi‰ljanja v alpskemprostoru in zanj. Mnogi primeri kaÏejo, da je ciljeAlpske konvencije mogoãe uresniãiti in da nitreba, da ostanejo zgolj vizija. Sistematiãno uresniãevanje Alpske konvencije panapreduje le poãasi. V tem trenutku je dovoljdejavnosti nevladnih organizacij za uresniãevanjeAlpske konvencije, manjkajo pa ‰e drÏavne po-bude. Poudariti je treba le "MreÏo zavarovanihobmoãij v Alpah", za katero je leta 1994 dalapobudo Francija. Zdaj jo sestavlja nad 300 veli-

Skupna politika za Alpe - Alpska konvencija

2 3

Uresniãevanje Alpske konvencije

Devet protokolov Alpske kon-vencije:

1. Urejanje prostora in trajnostni razvoj (1994)

2. Hribovsko kmetijstvo(1994)

3. Varstvo narave in urejanjekrajine (1994)

4. Gorski gozd (1996)5. Turizem (1998)6. Varstvo tal (1998)7. Energija (1998)8. Promet (2000)9. Re‰evanje sporov (2000)

Za podroãja "Prebivalstvo inkultura", "Vodno gos-podarstvo", "Ohranjanjeãistega zraka" ter "Gospo-darjenje z odpadki" so sicernaãrtovani protokoli, niso pa‰e pripravljeni.

Îe v zaãetku 50-ih let je Mednarodna komisija zavarstvo Alp CIPRA zahtevala sprejem obseÏneãezmejne konvencije za za‰ãito Alp. Po priprav-ljalnih delih je Alpska konvencija od leta 1989 inMednarodne alpske konference v Berchtesgadnuzaãela dobivati konkretne obrise. Leta 1991 soalpske drÏave Avstrija, Francija, Italija, Liechten-stein, Nemãija, Slovenija in ·vica sprejele "Kon-vencijo o varstvu Alp", leta 1994 se jim je pri-druÏil ‰e Monako. V naslednjih letih so za ures-niãevanje krovne konvencije pripravili devet pro-tokolov, ki so jih alpske drÏave podpisale in delo-ma Ïe ratificirale.Na mednarodni ravni v tem trenutku ni nobenegaprimerljivega mednarodno pravno zavezujoãegakrovnega sporazuma, ki bi neodvisno od drÏa-vnih meja oblikoval skupno politiko za takoobseÏen naravni in kulturni prostor. Alpska kon-vencija je tudi zato nekaj povsem novega vEvropi, ker tesno povezuje gospodarstvo, kulturoin okolje v smislu trajnostnega razvoja.

Bistveni cilji Alpske konvencije so:• Za ãloveka in naravo v alpskem prostoru je

treba zagotoviti bolj‰o za‰ãito in ustvariti novokvir delovanja za trajno okolju primerno insocialno sprejemljivo gospodarjenje.

• Alpski prostor naj bi bil sposoben izpolnjevatisvoje nove funkcije gospodarskega prostora,vira pitne vode, obmoãja oddiha, pomembne-ga prometnega prostora ter prostora ekolo‰keizravnave in umika za Ïivali in rastline, ki sostopile v ospredje zaradi strukturnih spre-memb v drugi polovici 20. stoletja.

• Zmanj‰ati je treba velika gospodarska nerav-novesja med predvsem kmetijskim hribovskimobmoãjem in urbanimi ter turistiãnimi aglome-racijskimi obmoãji.

• Pospe‰evati je treba inovativne sile samoohra-nitve ter druÏbeno in politiãno odloãanje prebi-valcev v Alpah o sebi.

(M&K)

(M&K)

(M&K)

(M&K)

(M&K)

(AS)

(M&K)

Page 4: Okoljski cilji v alpskem prostoru in pristopi za ... · Primeri za pobude za trajnostni razvoj v Alpah in ure-sniãevanje Alpske konvencije: Lesachtal na avstrijskem Koro‰kem •

Alpska konferenca in Stalni odbor sta ustanoviladelovne skupine, ki naj bi skrbele za napredekpri konkretiziranju Alpske konvencije in njenegauresniãevanja. V tem trenutku obstajajo nasled-nje delovne skupine:• delovna skupina Implementacija,• delovna skupina Uresniãevanje prometnega

protokola,• delovna skupina Nevarnosti iz narave,• delovna skupina Prebivalstvo in kultura,• delovna skupina SOIA,• elovna skupina Cilji kakovosti okolja, specifiãni

za gore.Delovno skupino "Cilji kakovosti okolja, specifiãniza gore" je ustanovil Stalni odbor na svojem 14.zasedanju od 20. do 22. oktobra 1999 v Inter-laknu v skladu s sklepom V. Alpske konference16. oktobra 1998 na Bledu. Njen prvi mandat jeVI. Alpska konferenca v Luzernu 30. in 31. okto-bra 2000 podalj‰ala za ‰e en mandat. Nalogadelovne skupine je bila, da

Programm za prvo delovno obdobje 1999 do2000

"ObseÏni cilj, ki si ga je zastavila delovna skupi-na, je priprava seznama obstojeãih ciljev kakovo-sti okolja, specifiãnih za gore, in dokumentiranje,koliko te cilje pokrivajo obstojeãi cilji konvencijein protokolov. Poroãilo, ki ga je treba sestaviti, boimelo naslednje komponente:1. predlog za enotne definicije in uporabo pojmov

v okviru Alpske konvencije, ki so povezani z razpravo o ciljih kakovosti okolja (npr. cilji okoljskega delovanja, okoljski standardi, kazalci, merila za kakovost okolja),

2. pregled metod za doloãitev ciljev kakovosti okolja,

3. kratek pregled nad obstojeãimi nacionalnimi cilji kakovosti okolja.

4. analiza vrzeli za pripravo opisa nadaljnjih podroãij delovanja pri doloãitvi ciljev kakovosti okolja in njihovega uresniãevanja,

5. analiza in stali‰ãe delovne skupine s predlogi za nadaljnje postopke, zlasti za koristno uporabo ciljev kakovosti okolja pri uresniãevanju konvencije in protokolov,

6. predlogi za izvedbo regionalnih projektov za rabo ciljev kakovosti okolja s poudarkom na postopku za zasidranje ciljev."

Delovna skupina se je pri svojem delu osredo-toãila na tematski polji "gorski gozd" in "uãinikiprometa".

Programm za drugo delovno obdobje 2000 do2002:1. "PredloÏeni popis stanja in analizo Ïe obsto-

jeãih ciljev je treba postopoma izpopolniti zlastina regionalni ravni, pri tem pa morajo biti vkljuãeni ekonomski in socialni/kulturni cilji, ãe so neposredno ali posredno pomembni za obravnavo ciljev, ki se nana‰ajo na okolje.

2. Pripravi se kraj‰i pregled, ki bo vseboval oceno na podlagi naslednjih meril:a) popolnost pri oblikovanju ciljev z ozirom na

obstojeãa problemska podroãja,b) obveznost ciljev inc) pomembnost uresniãevanja in soodvisnost

med cilji kakovosti okolja ter cilji okoljskega delovanja in standardi.

3. Izdelati je treba metodolo‰ke pristope za preverjanje doseganja posameznih ciljev."

DrÏave pogodbenice so poslale naslednjepredstavnike v delovno skupino:

Avstrija:Dr. Herbert Scheiring (Bundesministerium fürUmwelt, Jugend und Familie P.A., Schwaz)Dr. Gunter Sperka (Amt der SalzburgerLandesregierung, Abteilung 16 Umweltschutz,Salzburg)Ingeborg Fiala (Bundesministerium für Land- undForstwirtschaft, Umwelt und Wasserwirtschaft,Abteilung II/3, Wien)Bernhard Schwarzl (Umweltbundesamt GmbH -Abteilung Wald, Wien)

Francija:Tahar Ou-Rabah (Ministère de l'Aménagementdu Territoire et de l`Environnement, Direction dela Nature et des Paysages, Mission internationa-le, Paris)

Italija:Dr. Elisabetta Colaiacomo (Ministero dell'Am-biente e della Tutela del Territorio, Roma,Direzione per la Protezione Internazionaledell'Ambiente)Dr. Maria Giuseppina Farrace (Agenzia per laProtezione dell'Ambiente e per i Servizi Tecnici,Roma)Dr. Mario Zambrini (Ministero dell'Ambiente edella Tutela del Territorio, Direzione V.I.A.,Roma).

Liechtenstein:Dr. Felix Näscher (Amt für Wald, Natur undLandschaft, Vaduz)Norman Nigsch (Amt für Wald, Natur undLandschaft, Vaduz)Hermann Schmuck (Amt für Wald, Natur undLandschaft, Vaduz)

Nemãija:Karlheinz Weißgerber (Bayerisches Staats-ministerium für Landesentwicklung undUmweltfragen, München)Dr. Benno Hain (Umweltbundesamt, Berlin)

Slovenija:Mag. Inga Turk (Ministrstvo za okolje, prostor inenergijo, Kabinet ministra, Ljubljana)Mateja Klinar (Ministrstvo za okolje, prostor inenergijo, Agencija RS za okolje, SluÏba za pre-soje vplivov na okolje, Ljubljana)Irena Ocvirk-Potoãnik (Ministrstvo za okolje, pro-stor in energijo, Agencija RS za okolje, SluÏba zapresoje vplivov na okolje, Ljubljana)

·vica:Andreas Stalder (Bundesamt für Umwelt, Waldund Landschaft, Abteilung Natur- undLandschaftsschutz, Bern)Nikolaus Hilty (Bundesamt für Umwelt, Wald undLandschaft, Sektion UVP und Sachplanung,Bern)

Zastopane nevladne organizacije: Dr. Wolfgang Burhenne (IUCN,Bonn/Deutschland)Paolo Degiorgi (Schweizerische Arbeitsgemein-schaft für die Berggebiete, SAB (Euromontana),Brugg/Schweiz)Michel Revaz (CIPRA International, Schaan/Liechtenstein)Dr. Roland Kals (Club Arc Alpin/Österreich)Stefan Witty (Club Arc Alpin/Deutschland) Sodelujoãi strokovnjaki:Sigrid Strich (Bundesministerium für Ernährung,Landwirtschaft und Forsten, Referat 534,Bonn/Deutschland)Prof. dr. Axel Borsdorf (Institut für Stadt- undRegionalforschung, ÖAW, Wien/Österreich)Dr. Michael Vogel (NationalparkverwaltungBerchtesgaden, Berchtesgaden/ Deutschland)Konstanze Schönthaler (Bosch & Partner GmbH,München/Deutschland)Stefan von Andrian-Werburg (Bosch & PartnerGmbH, München/Deutschland)Stefan Balla (Bosch & Partner GmbH,Herne/Deutschland)Thilo Mages-Dellé (Umweltbundesamt, Berlin/Deutschland)

Predsedstvo: Dr. Benno Hain (Umweltbundesamt, Berlin/Deutschland)

Delovna skupina "Cilji kakovosti okolja, specifiãni za gore" - naãini uresniãevanja Alpske konvencije

4 5

Mandati delovne skupine "Cilji kakovosti okolja,specifiãni za gore"

• pripravi naãelen dogovor o ciljih kakovostiokolja v alpskem prostoru,

• opi‰e sedanje stanje pri pripravi in uporabi ci-ljev kakovosti okolja, specifiãnih za gore,

• analizira njihovo uporabnost za uresniãevanjeAlpske konvencije in njenih protokolov in

• pokaÏe naãine, kako bi lahko preverili ures-niãevanje ciljev iz Alpske konvencije in njenihprotokolov.

Leta 2000 in 2002 je delovna skupina predloÏilaStalnemu odboru poroãili o rezultatih svojegadela.DrÏave pogodbenice Alpske konvencije so - zizjemo Monaka - poslale svoje predstavnike vdelovno skupino. Vabljeni so bili tudi opazovalcimdr. iz nevladnih organizacij in drugih delovnihskupin, ki jih je ustanovila Alpska konferenca.Delovna skupina je zasedala pod nem‰kim pred-sedstvom.

(M&K)

(AS)

(TMD)

(TMD) (TMD)

(TMD)(TMD)

Page 5: Okoljski cilji v alpskem prostoru in pristopi za ... · Primeri za pobude za trajnostni razvoj v Alpah in ure-sniãevanje Alpske konvencije: Lesachtal na avstrijskem Koro‰kem •

Na konferenci ZN za okolje in razvoj leta 1992 vRio de Janeiru so oblikovali vzorãni model traj-nostnega, torej trajno okolju primernega razvoja(sustainable development), ki je v nekaj letihpostal nova paradigma okoljske in razvojne politi-ke. Za razliko od dotlej prevladujoãe okoljskepolitike poudarja ta vzorãni model tesno poveza-nost ekolo‰kega, ekonomskega, socialnega inkulturnega razvoja. Alpska konvencija se je zave-zala uresniãevanju tega vzorãnega modela.Trajnostni razvoj upo‰teva ob gospodarskih indruÏbenih vidikih tudi pomanjkanje naravnih virovin meje obremenljivosti okolja (carrying capacity).Cilji kakovosti okolja in cilji okoljskega delo-vanja lahko pokaÏejo ta dolgoroãna ekolo‰kapomanjkanja. Sprião tega je diskusija o vzorã-nem modelu trajnostnega razvoja moãno zazna-movala razpravo o ciljih kakovosti okolja.S pomoãjo ciljev kakovosti okolja lahko osredo-toãimo druÏbeno razpravo na doloãene teme,izrazimo pomen, ki ga druÏba pripisuje doloãe-nim podroãjem, ter jasno prikaÏemo okoljepolitiã-na naãela in razvoj, ki se nam zdi potreben zaprihodnost. Cilji kakovosti okolja ponazarjajo, daje ekonomske in socialne cilje mogoãe zasledo-vati le znotraj okvira, ki ga zastavljajo mejeekolo‰ke obremenljivosti.

Cilji kakovosti okolja in cilji okoljskega delovanjaso postali obvezen element ‰tevilnih orodij okolj-ske politike.Vzorãni modeli ter cilji kakovosti okolja in ciljiokoljskega delovanja naj bi ob ekonomskih insocialnih ciljih bili obvezni elementi naãrtov, stra-tegij in programov. Poleg deskriptivnih, evidenti-rajoãih in opisnih komponent so cilji tudi merilaza ocenjevanje znotraj procesov naãrtovanja.Kak‰en pomen se pa ciljem kakovosti okoljadejansko pripisuje v procesu naãrtovanja, je vglavnem odvisno od veljavne paradigme naãrto-vanja. Oblikovanje ciljev kakovosti okolja in dolo-ãanje ukrepov bosta igrala neko vlogo le, ãebodo naãrti kot pozitivni razvojni koncepti priprav-ljeni srednje- in dolgoroãno in ne bodo namenjenile hipnemu kriznemu managementu.Presoja vplivov na okolje (PVO) in strate‰kaokoljska presoja (SOP) sta kot orodji okoljskepreventive namenjeni ugotavljanju, opisovanju inocenjevanju posledic naãrtovanih dejavnosti zaãloveka in okolje. Za proces ocenjevanja, ki ga jetreba izvesti v okviru PVO, in odloãanje o projek-tu oz. naãrtu v nadaljevanju potrebujejo pristojniorgani ustrezna merila za ocenjevanje. Zakonskeureditve tu pogostokrat ne nudijo zadostne kon-kretne pomoãi. Zaradi te vrzeli se je porodilazahteva po oblikovanju ciljev kakovosti okolja instandardov kakovosti okolja. Lahko sluÏijo oceni,ali in koliko lahko ocenjevane dejavnosti povz-roãijo bistveno ali trajnostno odstopanje od sed-anjega stanja in od opredeljenega Ïelenega stan-ja. Cilji kakovosti okolja in standardi kakovostiokolja, oblikovani po enotnem metodolo‰kem pri-stopu, lahko prispevajo k standardizaciji PVO inSOP v drÏavah pogodbenicah Alpske konvencije.Cilji kakovosti okolja in cilji okoljskega delovanja

Cilji kakovosti okolja in cilji okoljskega delovanja - izraz druÏbenega pomena in orientacija za politiãno delovanje

Pomen ciljev kakovosti okolja in ciljev okoljskega delovanja za orodja okoljske politike

6 7

Protokol "Urejanje prostora in trajnostni razvoj"predvideva pripravo naãrtov in/ali programov zaurejanje prostora in trajnostni razvoj. V njih naj bipredvideli ukrepe za zagotavljanje preskrbe z dob-rinami in storitvami, potrebnimi za druÏbeni, kultur-ni in gospodarski razvoj. V podeÏelskih prostorih bimorali naãrti in programi zagotavljati primernepovr‰ine za kmetijstvo, pa‰ni‰tvo in gozdarstvo terzavarovati ekolo‰ko in kulturno posebno dragoce-na podroãja. V naselitvenem prostoru gre mdr. za

primerno in varãno razmejitev obmoãij poselitve,omejevanje gradnje zasebnih poãitni‰kih hi‰ inohranjanje znaãilnih oblik naselij. Za podroãje pro-meta morajo naãrti in programi predvideti ukrepeza izbolj‰anje regionalnega in nadregionalnega ure-janja infrastrukture ter za spodbujanje ekolo‰kosprejemljivih in javnih prometnih sredstev. Te ciljenaj bi uresniãili s pomoãjo vzvodov finanãne inekonomske politike

so lahko pomembna orientacija za doloãanjeokoljskih ciljev v obratih. Zato so pomembni tudipri vzpostavljanju in uresniãevanju sistemov zaokoljski management v skladu z uredbo ES ookoljskem pregledu. V skladu s 3. ãlenom teuredbe mora podjetje "na podlagi rezultatovokoljskega pregleda v obratu na najvi‰ji primerniravni managementa doloãiti cilje, ki so usmerjeniv kontinuirano izbolj‰evanje varstva okolja, ineventualno tako spremeniti okoljski program, daje te cilje na lokaciji mogoãe doseãi". Pri vpra‰anju primernega plaãila za storitve vjavnem interesu, ki jih opravljata predvsemkmetijstvo in gozdarstvo, se ‰e vedno zastavljaproblem razmejitve teh neplaãanih ekolo‰kih insocialnih storitev od plaãanih proizvodnih stori-tev. Da bi druÏba bila pripravljena plaãevati testoritve, bi morali imeti jasne kriterije za plaãila innadzor. V ta namen se vedno znova priporoãapriprava pozitivnih seznamov, ki bi po eni stranivsebovali cilje, ki jih je treba doseãi, po drugistrani pa navajali storitve, za katere bi bilo trebaplaãevati nadomestila. Oblikovanje regionalnihciljev kakovosti okolja in standardov kakovostiokolja ima v tem kontekstu velik pomen.

Protokol "Urejanje prostora in trajnostni razvoj"

Vzorãni modeli so splo‰ne ter dolgoroãno perspektivno obliko-vane ciljne predstave in strategije za okoljsko politiko. Imajo‰iroko strokovno in druÏbeno podporo, sprejeti pa bi morali bitina najvi‰ji ravni odloãanja. Vzorãni modeli so lahko oblikovanitudi normativno.Primer:vzroãni model "trajnostnega razvoja" je po zakljuãku konferenceo okolju in razvoju v Rio de Janeiru leta 1992 postal nova para-digma mednarodne okoljske in razvojne politike, zaznamoval paje tudi razpravo o izvajanju Alpske konvencije.

Cilji kakovosti okolja so cilji, ki opisujejo Ïeleno stanje v okolju,pri ãemer upo‰tevajo ekosistemske povezave. Doloãajo stvarno,prostorsko in ãasovno doloãne kakovosti varovanih dobrin, ki jihpo potrebi lahko aktualiziramo.Primer:cilj kakovosti okolja o varstvu podnebja, ki je opredeljen na med-narodni ravni, se glasi: "Stabiliziranje koncentracije toplogrednihplinov v atmosferi na taki ravni, ki prepreãuje motnje v podneb-nem sistemu".

Standardi kakovosti okolja so konkretna merila za ocenjevan-je doseganja ciljev kakovosti okolja. Za doloãene parametredoloãajo Ïelene rezultate, postopek merjenja ali okvirne pogoje.Primer: rasti‰ãu primerna porazdelitev drevesnih vrst v skladu z rezultatirastlinsko-sociolo‰kega kartiranja ter kartiranja rasti‰ã.

Cilji okoljskega delovanja opisujejo potrebne ukrepe za prilag-ajanje trenutnega stanja Ïelenemu stanju.Primer: za uresniãevanje cilja kakovosti okolja za stabiliziranje podnebjase uporablja cilj okoljskega delovanja za "zmanj‰anje emisijCO2 v industrijskih drÏavah za 80 % do leta 2050".

Definicije delovne skupine "Cilji kakovosti okolja, speci-fiãni za gore", ki jih je VI. Alpska konferenca proglasila za obvezujoãe:

(M&K)

(AS)

(M&K)

(M&K)

(M&K)

(M&K)

(JTH)

(M&K)

(M&K)

Page 6: Okoljski cilji v alpskem prostoru in pristopi za ... · Primeri za pobude za trajnostni razvoj v Alpah in ure-sniãevanje Alpske konvencije: Lesachtal na avstrijskem Koro‰kem •

Poleg vi‰jih ciljev iz krovne konvencije lahko najdemo v protokolih "Varstvo tal", "Varstvo narave inurejanje krajine", "Urejanje prostora in trajnostni razvoj", "Hribovsko kmetijstvo", "Gorski gozd","Turizem", "Promet" in "Energija" skupno 286 posameznih ciljev.

V glavnem gre za ekonomske, socialne in eko-lo‰ke cilje delovanja. Ti so razliãno konkretni.Tako nekateri cilji delovanja dajejo le splo‰na priporoãila glede delovanja.

na primer:

garancija zadostne osnovne preskrbe (protokol"Promet", 3. ãlen),

razvoj prometa v okvirnih pogojih trajnosti ( protokol"Promet", 1. in 3. ãlen),

poveãevanje uspe‰nosti in uãinkovitosti prometnihsistemov (protokol "Promet", 1. ãlen),

zmanj‰evanje obremenitev okolja, ki so energetskegaizvora, z optimiranjem energetskih storitev za konãne-ga porabnika (protokol "Energija", 2. ãlen),

Drugi so moãno usmerjeni v ukrepe.

na primer:

renaturiranje in rekultiviranje opu‰ãenih ali razvredno-tenih tal (zlasti smuãi‰ã, rudni‰kih jalovi‰ã, odlagali‰ãodpadkov, obmoãij plazenja) (protokol "Varstvo tal", 7.ãlen),

prepoved odvzema in trgovanja za doloãene Ïivalskein rastlinske vrste (protokol "Varstvo narave in ureja-nje krajine", 15. ãlen),

uporaba naravnih postopkov za pomlajevanje gozdov(protokol "Gorski gozd", 1. ãlen, "Varstvo tal", 13.ãlen),

priporoãeno spodbujanje ponovnega obratovanjaopu‰ãenih hidroelektrarn namesto novogradenj (protokol "Energija", 7. ãlen).

Socialni ciljina primer:ohranjanje regionalnih identitet in kulturnih po-sebnosti (protokol "Urejanje prostora in trajnostnirazvoj", 1. in 3. ãlen)zagotavljanje solidarnosti med teritorialnimi skup-nostmi (protokol "Urejanje prostora in trajnostnirazvoj", 2. ãlen)uãinkovito zastopanje interesov prebivalstva (protokol "Urejanje prostora in trajnostni razvoj",4. ãlen)

Ekolo‰ki ciljina primer:omejevanje vnosa ‰kodljivih snovi v okolje namero, ki bo prepreãila negativne vplive naekolo‰ke strukture in naravne cikluse (protokol"Promet", 3. ãlen) zagotavljanje ekolo‰ke funkcionalnosti vodotokovin celovitosti krajin (protokol "Energija", 7. ãlen) trajna ohrantitev naravnih in sonaravnih tipov bio-topov v zadostnem obsegu ter v primerni funk-cionalni prostorski porazdelitvi (protokol "Varstvonarave in urejanje krajine", 13. ãlen)

8 9

Cilji kakovosti okolja in cilji okoljskega delovanja v Alpski konvenciji in njenih protokolih - vodila za trajnostni razvoj v alpskih drÏavah V Alpski konvenciji in njenih protokolih so - v skladu z vzorãnim modelom trajnosti - zasidrani ekonomski, socialni in ekolo‰ki cilji.

Protokol "Hribovsko kmetijstvo" predvideva spod-bujanje ekolo‰ko sprejemljive kmetijske rabe, kiupo‰teva krajevne pogoje in znaãilnosti obmoãja.Tradicionalne elemente kulturne krajine in gospo-darjenje z njo je treba trajno ohraniti ali ponovnovzpostaviti. V ta namen je treba podpirati proizvod-njo tipiãnih kmetijskih izdelkov. Treba je ustvaritiugodne pogoje trÏenja, s katerimi bi se poveãalaprodaja v kraju samem kot tudi konkurenãnost nanacionalnih in mednarodnih trgih, med drugim tudiz regionalnimi znamkami s kontroliranim poreklomin garancijo kakovosti. Osrednji cilj protokola jeizbolj‰anje Ïivljenjskih in delovnih pogojev v kme-tijstvu v alpskem prostoru.

8 9

Ekonomski ciljina primer:pospe‰evanje gospodarskega razvoja ob hkratnemuravnoteÏenem demografskem razvoju v alpskemprostoru (protokol "Urejanje prostora in trajnostnirazvoj", 1. ãlen)zagotavljanje delovnih mest konkurenãno sposobnihobratov in podjetij v posameznih gospodarskih sek-torjih (protokol "Promet", 3. ãlen)

Cilji trajnostina primer:trajnostni razvoj Ïivljenjskega in gospodarskega prostora kot osnova za Ïivljenje v alpskem prostoruÏiveãega prebivalstva (protokol "Promet", 1. ãlen)zagotavljanje ekolo‰ko sprejemljivega turizma kot prispevek k trajnostnemu razvoju regije (protokol"Turizem", 1. in 3. ãlen)trajnostno zavarovanje uãinkovitosti tal, zlasti ekolo‰kih funkcij tal kot bistven sestavni del naravnega rav-novesja (protokol "Varstvo tal", 1. ãlen) negovalno, sonaravno in trajnostno gospodarjenje z gorskim gozdom (protokol "Gorski gozd", 1. ãlen)

Primeri za vi‰je cilje krovne konvencije, za katere niposebnega protokola:

1. vi‰ji cilj "Prebivalstvo in kultura": spo‰tovanje,ohranjanje in podpiranje kulturne in druÏbenesamobitnosti avtohtonega prebivalstva ter zagotav-ljanje njegove Ïivljenjske osnove, ‰e posebno pose-litve in gospodarskega razvoja, ki sta znosna oko-lju, ter pospe‰evanje medsebojnega razumevanjain partnerskega vedenja med alpskim in zunajalpsk-im prebivalstvom

2. vi‰ji cilj "Ohranjanje ãistega zraka": drastiãnozmanj‰anje emisij ‰kodljivih snovi in obremenitev znjimi v alpskem prostoru ter njihovega vna‰anja odzunaj do mere, ki ni ‰kodljiva za ljudi, Ïivali in rastli-ne

4. vi‰ji cilj "Vodno gospodarstvo": ohranjanje aliobnova zdravih vodnih sistemov, ‰e posebno zohranjanjem ãistoãe vodovja, sonaravno gradnjohidroelektrarn in s takim izkori‰ãanjem vodne ener-gije, ki v enaki meri upo‰teva interese avtohtonegaprebivalstva in ohranjanja okolja

V skladu z definicijo delovne skupine je mogoãele 36 ciljev uvrstiti med cilje kakovosti okolja.Cilje kakovosti okolja so oblikovali predvsemtakrat, ko so za vi‰je cilje v zvezi z varovanimidobrinami krovne konvencije pripravljali posebneprotokole. To velja za protokola "Varstvo narave"in "Gorski gozd" ter za protokol "Varstvo naravein urejanje krajine"

na primer:

ohranitev in podpiranje tipiãne raznovrstnost tal in kra-jev, znaãilnih za alpski prostor (protokol "Varstvo tal",1. ãlen),

trajna ohranitev naravnih in sonaravnih tipov biotopovv zadostnem obsegu ter v primerni funkcionalni pro-storski porazdelitvi (protokol "Varstvo narave in ure-janje krajine", 13. ãlen),

ohranjanje in ponovno vzpostavljanje ekolo‰kega rav-noteÏja in biolo‰ke raznovrstnosti alpskih regij (proto-kol "Urejanje prostora in trajnostni razvoj", 3. ãlen),

zmanj‰evanje obremenitve zraka s ‰kodljivimi snovmido mere, ki ni ‰kodljiva za gozdne ekosisteme. To veljatudi za obremenitve zraka s ‰kodljivimi snovmi, ki pri-hajajo ãez meje (protokol "Gorski gozd", 2. ãlen),

omejitev vnosa ‰kodljivih snovi v okolje na mero, ki boprepreãila negativne vplive na ekolo‰ke strukture innaravne cikluse (protokol "Promet", 3. ãlen),

ohranitev vodnih reÏimov v vodoza‰ãitnih obmoãjih zapitno vodo, zavarovanih naravovarstvenih in njihovihtamponskih, varovanih in mirnih obmoãjih kot tudi vnaravno in krajinsko ohranjenih obmoãjih (protokol"Energija", 7. ãlen).

Sistemi ciljev so nepopolni zlasti pri varovanihdobrinah kakovost zraka in voda, za kateri nima-mo posebnih tematskih protokolov.

(M&K)

(M&K)

(M&K)

(M&K)

Protokol "Hribovsko kmetijstvo"

Page 7: Okoljski cilji v alpskem prostoru in pristopi za ... · Primeri za pobude za trajnostni razvoj v Alpah in ure-sniãevanje Alpske konvencije: Lesachtal na avstrijskem Koro‰kem •

Driving Forces

Zaradi vse veãje kompleksnosti in globalnostiokoljskih problemov zahtevata uãinkovita za‰ãitain trajnostni razvoj alpskega prostora integrativnekoncepte varovanja in razvoja. Okoljski politiki,usmerjeni predvsem na okoljske medije in sek-torje, je doslej zato le na delnih podroãjih uspelodolgoroãno re‰iti pomembne krajevne okoljske insocialne probleme ter zadostiti gospodarskimpotrebam v Alpah. "Integrativno" pomeni v tej povezavi upo‰tevanjerazliãnih sektorjev in komponent sistema ãlovek-okolje (na primer prometa, kmetijstva, energije)ter razliãnih okoljskih medijev kot tudi varovanih

dobrin (na primer Ïivali, rastlin, ãlovekovegazdravja), ki jih lahko prizadenejo spremembe.Integrativni pristopi predvidevajo poleg tega tudiãezmejno usklajevanje politiãnih ukrepov, kar jeurejeno v pogodbenih doloãilih Alpske konvenci-je.Integrativen opis stanja okolja in okoljske politikedopolnjuje tako medijsko kot sektorsko usmerje-ne naãine obravnavanja s sistematiãnim zaje-manjem in z upo‰tevanjem vzroãno-poslediãnihpovezav, v sklopu katerih potekajo okoljske spre-membe. ·ele ko postane jasno, kaj so vzrokiokoljskih sprememb in kak‰ne so njihove moÏne

Cilj protokola "Varstvo narave in urejanje krajine"je v skladu z urejanjem prostora ohranjati in razvi-jati naravne in sonaravne Ïivljenjske prostore divjihÏivalskih in rastlinskih vrst ter drugih strukturnihelementov naravne in kulturne krajine. K uresniãe-vanju tega cilja naj bi prispevali redni posnetkistanja, ki so namenjeni opisu aktualne situacije napodroãju varstva narave in urejanja krajine terizdelava konceptov, programov ali naãrtov. Rabe,ki zadevajo prostor, morajo biti naravi in krajini pri-merne. To pomeni, da je pri posegih v naravo inkrajino potrebno zagotoviti opu‰ãanje posegov, kiniso nujni, in nujne posege izravnati z ukrepi varst-va narave in nege krajine. Sprejeti je treba ukrepeza ohranjanje in ponovno vzpostavitev naravnih insonaravnih strukturnih krajinskih elementov, bioto-pov, ekosistemov in tradicionalnih kulturnih krajin.Ohranjati in razvijati je treba sistem zavarovanihobmoãij.

Sistem ciljev Alpske konvencije - Razmi‰ljanje in delovanje v vzroãno-poslediãnih povezavah

10 11

Vzroãno-poslediãni dejavniki so bili za vse protokole hkrati zbrani po skupinah za 125 tematskih in cilj-nih polj. K tem tematskim in ciljnim poljem so bili nato uvr‰ãeni cilji Alpske konvencije.

Na primer:Tematsko in ciljno polje: Gojitev gozdov in gojitvene spremembe - Strokovna praksa vgozdarstvuKategorija: drivers

Ustrezni vzroãno-poslediãni dejavniki:• Oblike gospodarjenja z gozdovi (npr. odpiranje gozda in vraãanje v prej‰nje stanje)

• Izvajanje dobre strokovne prakse v gozdarstvu

• Ohranjanje tradicionalnih ekstenzivnih gozdarskih praks na povr‰inah, ki so posebnega strokovnega naravovarstvenega interesa

• Uresniãevanje gozdarstva v opredeljenih gozdovih, ki varujejo tla, prilagojeno namenom za‰ãite

Uvrstitev ciljev Alpske konvencije in njenih protokolov:

Sistematiziranje delnih ciljev Alpske konvencije prina‰a naslednji rezultat:

Velika tematska ‰irinaAlpska konvencija pokriva s svojimi protokoli naãelno veliko tematsko ‰irino in obravnava ‰tevilneposamezne teme pod naslovom trajnostni razvoj v Alpah. Tak‰no tematsko ‰irino je nenazadnjemoÏno doseãi tudi zato, ker so ‰tevilni cilji v Alpski konvenciji zelo splo‰no formulirani.

Toda tematske vrzeliTematski poudarki Alpske konvencije so na tematskih poljih, v zvezi s katerimi so bili izdelani specifiãniprotokoli. Znotraj posameznih protokolov so poleg tega doloãeni cilji za krossekcijsko usmerjena te-matska polja kot so prostorsko urejanje, raziskave in sistematsko opazovanje, prebivalstvo in kulturater mednarodno sodelovanje.V nasprotju s tem so sorazmerno manj‰e pozornosti deleÏna osrednja tematska podroãja, ki so osred-njega pomena za varstvo okolja v Alpah, vendar jih ne najdemo v nobenem protokolu. To so: prebi-valstvo in kultura, prostorsko naãrtovanje, ohranjanje ãistega zraka, vodno gospodarstvo, gospodarje-nje z odpadki.

Predvsem cilji delovanjaSistem ciljev ima - ob upo‰tevanju sistematike DPSIR - oãiten poudarek na podroãjih pressure in res-ponse. Temu ustrezno gre pri prevladujoãem ‰tevilu ciljev Konvencije za cilje delovanja, to je formula-cije ciljev, usmerjenih v ukrepe. Cilji in standardi, ki se nana‰ajo na kakovost in so uvr‰ãeni v kategorijistate in impact, so v primerjavi s tem slab‰e zastopani. To pomeni, da je v Alpski konvenciji najti lemalo predstav o tem, katere kakovosti okoljskih in druÏbenih sistemov v Alpah naj bi se ohranile ali najbi bile razvite v prihodnosti.

Tla §§ HZ Uveljavljanje rasti‰ãem ustrezne rabe tal BS, ãlen 12Tla §§ HZ Uporaba tlom ne‰kodljivih proizvodnih postopkov v BW, ãlen 7

kmetijstvu in gozdarstvu BS, ãlen 12Eko- §§ HZ Varstvo in urejanje krajine s prilagojeno kmetijsko in gozdarsko rabo BL, ãlen 1sistemi- §§ HZ Pospe‰evanje sonaravnega gospodarjenja z gozdovi kot dodatnega BL, ãlen 13

vira dohodka na kmetijah ter kot dopolnilna dejavnost zaposlenih v kmetijstvuTla §§ HZ Negovalno gospodarjenje z gozdovi in gospodarjenje z gozdovi, BW, ãlen 7Gozd ki varuje tla in gozdne sestojeGozd §§ HZ Negovalno, sonaravno in trajnostno gospodarjenje z gorskimi gozdovi BW, ãlen 1Tla §§ HZ Prepreãevanje erozije in zbitosti tal z ne‰kodljivimi naãini seãnje in BW, ãlen 1

spravila lesa

Varovana § Standardi kakovosti, cilji kakovosti ali cilji delovanja Virdobrina

"Varstvo narave in urejanje krajine"

posledice, lahko okoljska politika sprejme uãinko-vite protiukrepe ali pospe‰evalne strategije zapodporo Ïelenemu razvoju. Ob upo‰tevanju teh zahtev je delovna skupina"Cilji kakovosti okolja, specifiãni za gore" razvilaposeben sistemski model. Za posamezne proto-kole Alpske konvencije so bili ob upo‰tevanjuaktualnega stanja znanja sestavljeni in medseboj povezani relevantni vzroãni in poslediãnidejavniki. Na osnovi te predstavitve je bilo mo-Ïno preveriti, ali je s cilji, zapisanimi v Alpski kon-venciji, vsakokratno problemsko podroãje obdela-no skoraj v celoti, to je z doloãenimi vzroki inrelevantnimi uãinki. Na osnovi tega modela jebila nadalje moÏna sistematizirana raziskavanacionalnih in regionalnih ciljev.Sistemski model upo‰teva strukturo pristopaDPSIR (driving forces - pressure - state - impact- response), na katerem temelji sistem kazalcevEvropske komisije in Evropske okoljske agencije(EEA). Sistemski model predstavlja seveda mo-ãno poenostavljen miselni model, ki ne more pri-kazati resniãnosti v vsej njeni kompleksnosti.

Gonilne sile inaktivnosti, ki vpli-vajo na okolje

Na primer: • Zagotavljanje pris

pevkov za kritje gozdarskih in kmetijskih obratov

• Ohranjanje tradicij in pravic gozdarske rabe v Alpah

Na primer: • Izguba deÏelnokulturnih

(neprofitnih) storitev gorskega gozda: za‰ãita tal (za‰ãita naselij, obdelane zemlje in prometnih poti pred erozijo, plazenjem hudourni‰kimi nanosi, padanjem kamenja in sproÏitvami plazov)

Na primer: • Struktura gozda v obdelova

nem sestoju• Spremembe strukture sestoja

v sestojih, ki so jih po‰kodovale imisije in divjad

Na primer: • Izkori‰ãanje/ krãen

je sestojev gozda s posebno varovalno funkcijo zaradi gradbenih/ infrastrukturnih ukrepov

• Negovalni posegi v kostanjevih gozdovih

Ukrepi za vplivanje na okoljski sistem ter socioekonomski in sociokulturni sistem(md drugim pravni insturmenti, finanãni instrumenti, oblikovanje zavesti)

Na primer:• Ukrepi za plaãilo storitev, opravljenih v gozdarstvu v javnem interesu• Podpora za nego tradicionalne, okolju prijazne rabe in trÏenje gozdarskih proizvodov

Response

Pressure

Vplivi na okoljskisitem, ki iz teganeposredno izhajajo

State Impact

Spremembe okoljskegasistema, v odvisnosti odnosilne kapacitete in obre-menljivosti ekosistemov

Poslediãni uãinki naokoljski sistem tersocioekonomski insociokulturni sistem

(M&K) (M&K) (M&K) (M&K)

(M&K) (M&K)

(AS)

(AS)

(AS)

Sistemski model

Protokol

BS = varstvo tal • BW = gorski gozd • BL = hribovsko kmetijstvo • HZ = Cilj delovanja

Page 8: Okoljski cilji v alpskem prostoru in pristopi za ... · Primeri za pobude za trajnostni razvoj v Alpah in ure-sniãevanje Alpske konvencije: Lesachtal na avstrijskem Koro‰kem •

Uresniãevanje ciljev iz Alpske konvencije in nje-nih protokolov v drÏavah pogodbenicah je odvis-no predvsem od tega, ali so na nacionalni, regio-nalni ali lokalni ravni zakoreninjeni ustrezni inkonkretizirajoãi cilji v zakonih, podzakonskih pra-vilnikih, naãrtih ali programih.Mandat delovne skupine "Cilji kakovosti okolja,specifiãni za gore" je obsegal sistematiãno zbi-ranje nacionalnih in regionalnih ciljev v drÏavahpogodbenicah, ki so povezani s cilji Alpske kon-vencije in vplivajo na razvoj alpskega prostora.Raziskava ciljev je bila opravljena po isti siste-matiki tematskih in ciljnih polj kot tudi pripravapregleda ciljev Alpske konvencije in njihovouvr‰ãanje v skupine. V mandatu je bilo zbranih2060 mednarodnih in nacionalnih ciljev iz Nem-ãije, Avstrije, ·vice, Italije, Francije in Slovenije.Zaradi ‰irokega spektra tem v Alpski konvencijiin protokolih in velikega obsega tematskih in cilj-nih polj raziskava ciljev v drÏavah pogodbenicahni mogla biti popolna. Zlasti na regionalni inlokalni ravni so raziskavo izvedli le za en znaãi-len primer.Poudarek raziskave ciljev je bil na ravni zakon-skih ureditev, upravnih predpisov in priporoãil ternaãrtov. Kot tudi v Alpski konvenciji so na‰lipredvsem splo‰ne cilje delovanja. Ciljev kakovo-sti okolja ali standardov kakovosti okolja je bist-veno manj. Tudi glede porazdelitve zbranih ciljevna posamezne kategorije DPSIR kaÏejo nacio-nalne raziskave ciljev in Alpska konvencija innjeni protokoli primerljivo sliko. Veãino ciljev lahkouvrstimo v tematska in ciljna polja na podroãjudriving forces in responses. Ravni pressure,state in impact pa imata razmeroma malo ciljev.Raziskava ciljev je pokazala, da imajo alpskedrÏave za cilje Alpske konvencije pravilomaustrezne cilje. To velja zlasti na ravni splo‰nih ciljev. Za uãinkovito uresniãevanje pa so v po-

Delovna skupina "Cilji kakovosti okolja, specifiãniza gore" je pripravila podatkovno bazo, s kateronaj bi bila na splo‰no dostopna mnoÏica obsto-jeãih nacionalnih in mednarodnih ciljev in ustrez-nih kazalcev. Podatkovna baza naj bi imela nas-lednje vsebine:• cilji Alpske konvencije in njenih protokolov,• cilji nacionalne raziskave ciljev, ki se navezuje

na ciljna polja Alpske konvencije in njenih pro-tokolov,

• kazalci in predlogi za kazalce obstojeãih siste-mov kazalcev,

• katalog predlogov za kazalce za monitoringokoljskih ciljev v alpskem prostoru.

moã ‰e cilji in standardi kakovosti okolja, ki kon-kretizirajo splo‰ne zakonske ali naãrtovalskecilje. Ugotavljanje vrzeli v nacionalnih sistemihciljev bi lahko povedalo nekaj o stopnji uresniãe-vanja Alpske konvencije v posameznih drÏavah.Pri uporabi pa se pojavlja problem, da mnoÏicazakonskih in naãrtovalskih ciljev z deloma zelorazliãno tematsko usmeritvijo skriva velik poten-cial konfliktnih ciljev. Katerim ciljem se bo v po-sameznem primeru dala prednost, Alpska kon-vencija ne doloãa, nacionalni cilji pa le redko kdajin tako je vse prepu‰ãeno presoji od primera doprimera.Preiskani nacionalni, regionalni in lokalni cilji senana‰ajo na tematska in problemska polja, ki sopomembna za alpski prostor. V tem oziru so cilji"specifiãni za Alpe". ·tevilna tematska polja mednjimi pa so pomembna tudi zunaj Alp npr. obre-menitev zaradi prometa ali izguba tal zaradi pozi-dave. Praviloma so zbrani cilji formulirani tako nasplo‰no, da jih je mogoãe uporabljati tako zunajkot tudi znotraj Alp - neodvisno od vpra‰anja, alije treba za Alpe opredeliti druge meje obremenlji-vosti. âe so v ciljih doloãene konkretne mejnevrednosti - kar velja le za majhno ‰tevilo zbranihciljev - praviloma ne gre za mejne vrednosti, spe-cifiãne za Alpe. Raziskava ciljev v alpskih drÏavah je pokazala,da so nacionalni sistemi ciljev zelo kompleksni inle slabo pregledni. Pregled nad mnoÏico obsto-jeãih ciljev je mogoã le ob podpori podatkovnebaze.

Cilj protokola "Gorski gozd" je ohranitev bistvenihfunkcij varovanja in rabe gorskega gozda in za topredvideva pripravo naãrtovalskih podlag, potreb-nih v ta namen. Zavarovanje gorskih gozdov z va-rovalno funkcijo naj bi imelo prednost pred vsemidrugimi funkcijami. Vse drÏave pogodbenice naj biuresniãevale negovalno, sonaravno in trajnostnohribovsko kmetijstvo. V tistih gorskih gozdovih,kjer prevladuje funkcija rabe in kjer to zahtevajorazmere regionalnega gospodarstva, naj bi spodbu-jali hribovsko kmetijstvo kot vir dela in dohodkadomaãega prebivalstva. DrÏave pogodbenice so sev protokolu "Gorski gozd" obvezale, da bodo v za-dostnem ‰tevilu in zadostni velikosti opredeljevalirezervate naravnega gozda in da bodo zagotovilepotrebna orodja za financiranje ukrepov spodbu-janja in finanãnih nadomestil.

Nacionalni in mednarodni cilji kakovosti in cilji delovanja - podpora pri uresniãevanju Alpske konvencije

12 13

Protokol "Gorski gozd"Podatkovna baza naj bi omogoãila naãrtno te-matsko iskanje obstojeãih ciljev, ki so pomembniza uresniãevanje Alpske konvencije in njenih pro-tokolov.S postopnim aÏuriranjem in dopolnjevanjem po-datkovne baze in dodajanjem nacionalnih in re-gionalnih ciljev drÏav pogodbenic bi lahko ustva-rili smiselno orodje, s katerim bi v konkretnih pri-merih (npr. PVO, SOP, priprava regionalnih alilokalnih naãrtov ali konceptov za cilje) ob upo‰te-vanju ustreznih nacionalnih ali regionalnih ciljev v konãni fazi uveljavljali cilje Alpske konvencije. Podatkovna baza naj bi bila dosegljiva prekointerneta.

(M&K)

Page 9: Okoljski cilji v alpskem prostoru in pristopi za ... · Primeri za pobude za trajnostni razvoj v Alpah in ure-sniãevanje Alpske konvencije: Lesachtal na avstrijskem Koro‰kem •

Pogoj za uresniãevanje Alpske konvencije in nje-nih protokolov je formulacija in doloãitev kazalcevs pomoãjo katerih je mogoãe preveriti doseganjeciljev Konvencije. Na temelju kazalcev je mogoãeanalizirati aktualno situacijo v pogodbenicah inopisati prostorske in ãasovne spremembe eko-nomskih, socialnih in ekolo‰kih pogojev v alpskihdrÏavah. Kazalci prav tako omogoãajo primerjavorazvoja v posameznih alpskih drÏavah. Kazalciso lahko osnova za medsebojno usklajeno poro-ãanje o razvoju v alpskem prostoru ter uresniãe-vanju Alpske konvencije.V razpravi o kazalcih je moãno prisoten razvojmednarodnih sistemov kazalcev Organizacije zaekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD), Komi-sije ZN za trajnostni razvoj (CSD) in Evropskeokoljske agencije (EEA). Razvojem teh treh orga-nizacij je skupno, da so - mi‰ljeno v vzroãno-pos-lediãnih verigah - kazalci kategorizirani kot kazal-ci pritiskov (pressure), kazalci stanja (state) inkazalci odzivov (response). Ta sistematika je bila v omenjenih sistemih kaz-alcev deleÏna sicer razliãno diferencirane obrav-nave, vendar se njen naãelni pristop v vseh sis-temih ponavlja. Najmoãneje je bil diferenciransistem EEA, ki je tristopenjski naãin klasificiranjaOECD (pressure, state, response = PSR) in CSD(driving force, state, response = DSR) izgradila vpetstopenjski pristop DPSIR (driving forces, pres-sure, state, impact, response). Tak‰no strukturi-ranje sistemov kazalcev je spremljala zavest, daje praktiãna relevanca kazalcev za okoljsko politi-ko podana samo takrat, ko je mogoãe sprejetiugotovitve o relevantnih vzrokih in povzroãiteljihsprememb v okolju.

Izbira primernih kazalcev je vedno rezultat proce-sa tehtanja med sporoãilnostjo, financiranjem,politiãnim pomenom, ki se jim pripisuje, in zahte-vami glede njihove strokovno-vsebinske izpove-dne moãi. Kazalci so v prvi vrsti orodja politike indela z javnostmi. Ne morejo nadomestiti podrob-nega zbiranja podatkov in dolgoroãnega znanst-venega opazovanja razvojnih procesov.Opazavanje okolja in kazalci so v tem smislu ve-dno tesno povezani drug z drugim: po eni stranije mogoãe s kazalci delati le, ãe so na voljo tudipodatki za izraãum kazalcev in ãe so ti podatkitudi primerni (in imajo npr. ustrezno ãasovno inprostorsko razseÏnost), po drugi strani pa lahkodoloãajo obstojeãi sistemi kazalcev, pri katerih jemogoã konsenz, usmeritev in vsebine programovopazovanja okolja in zbiranja statistiãnih podat-kov.

Protokol "Turizem" predvideva zagotavljanje kako-vostne in diverzificirane oblike turistiãne ponudbe,ki krepi konkurenãno sposobnost sonaravnega tu-rizma v alpskem prostoru. Pri vzdrÏevanju in izg-radnji turistiãne infrastrukture naj bi se ‰e posebejupo‰tevalo ekolo‰ke zahteve. Pogodbenice se za-vezujejo, da bodo spodbujale po moÏnosti samotak‰ne projekte, ki varujejo krajino in so sprejemlji-vi za okolje. Pogoj za izdajo novih koncesij je de-montaÏa in odstranitev nerabljenih naprav ter rena-turiranje povr‰in, ki niso veã v uporabi. Poleg tega

Kazalci - Nivelirno orodje okoljske politike in merila za uresniãevanje Alpske konvencije

Definicije delovne skupine "Ciljikakovosti okolja, specifiãni zagore", ki jih je VI. Alpska konferen-ca proglasila za obvezujoãe:

Kazalci so v skladu z definicijo delov-ne skupine "Cilji kakovosti okolja, spe-cifiãni za gore", merjene, izraãunane,opazovane ali izvedene kvantitativnemerilne postavke, ki kot deli sistemovkazalcev v reprezentativni obliki omo-goãajo empiriãne ugotovitve opoloÏaju stvarnega stanja ali kom-pleksnega sistema. Pogosto pri temloãimo med kazalci pritiskov, kazalcistanja in kazalci odzivov.

Primer: "Hitrost spreminjanja globalne tempe-rature zraka" velja kot kazalec stanja,"letni ekvivalenti ogljikovega dioksidaemisije toplogrednih plinov v posa-meznih drÏavah" kot kazalec pritiskovin "gibanje davkov na energijo" kotkazalec odzivov.

Sistem kazalcev mora biti vpomoã pri komunikaciji pro-blemov alpskega prostora inÏelenega napredka v razvoju v smislu Alpske konvencije.

Sistem kazalcev mora bitispecifiãen za Alpe. Topomeni, da je razvoje in pro-bleme alpskega prostora pot-rebno predstaviti na diferen-ciran naãin.

Specifiãni izhodi‰ãni pogoji in teÏi‰ãa v Alpah kot tudi stanje podatkov in vsakokratne obveznostiporoãanja alpskih drÏav zahtevajo individualno oblikovanje sistema kazalcev. Enostavno prevze-manje Ïe razvitih nacionalnih ali mednarodnih sistemov kazalcev ni moÏno. S podporo sistemakazalcev, specifiãnega za Alpe, naj bi bilo moÏno, v skladu z veliko heterogenostjo znotrajAlpskega loka, predstaviti diferencirano podobo razvojev v posameznih alpskih regijah ter njihovomedsebojno primerjavo. Predvsem za alpske drÏave z majhnim deleÏem povr‰in v alpskih predelih (kot so Nemãija, Fran-cija in Italija) je zato potrebno ustvariti specifiãen sistem kazalcev in na njegovi osnovi vzpostavitiporoãanje, specifiãno za Alpe.

Kazalci izpolnjujejo bistvene komunikacijske naloge. To pomeni, da so namenjeni posredovanjukompleksnih ali vsaj teÏko preglednih vsebin in razvoja. Za Alpe specifiãen sistem kazalcev naj biAlpski konvenciji sluÏil predvsem za dokumentiranje in publiciranje napredkov pri uresniãevanjuAlpske konvencije in za informiranje javnosti.Poleg tega je na ta naãin moÏno doseãi sprejemljivost in podporo za potrebne ukrepe.

Vrednosti kazalcev je potrebnointerpretirati v njihovi vzroãno-poslediãni povezavi.

Sistemi kazalcev (in poroãila o okolju) so predvsem takrat politiãno relevantni, ko je spremenjenevrednosti kazalcev moÏno interpretirati v vzroãno-poslediãni povezavi. To pomeni, da naj bi sistemkazalcev vseboval kazalce, ki so primerni tako za opis vzrokov kot tudi posledic (okoljskih) spre-memb. Vseh pet kategorij DPSIR naj bi bilo predstavljenih s pomoãjo ustreznega izbora kazalcev.

Kazalci morajo biti podprti s podatki, ki jih je treba pomoÏnosti pridobivati na naãin,usklajen med alpskimi drÏa-vami.

Uporabnost podatkov je v bistveni meri doloãena z razpoloÏljivostjo in kakovostjo podatkov, po-trebnih za doloãanje dejanskih vrednosti kazalcev. Za primerjavo razvoja v posameznih pogodbeni-cah na temelju skupnega sistema kazalcev, so potrebne primerljive podatkovne osnove. Zaradiinternacionalnosti, velikega ‰tevila institucij, ki pridobivajo podatke v posameznih drÏavah, ter raz-liãnih ciljev, metod in ritma zbiranja podatkov za potrebe opazovalnih programov kot tudi statistiã-nega zbiranja podatkov je izdelava primerljivih vrednosti kazalcev zelo zahtevna naloga. Za zagotavljanje verodostojnega sistema kazalcev je treba nenazadnje definirati tudi izoblikovanostvrednosti kazalcev. To pomeni, da je treba razviti konkretne zakonske predpise za zbiranje, obde-lavo in ovrednotenje podatkov.Tak‰na diferenciacija je bila doslej moÏna samo za majhno ‰tevilosistemov kazalcev, ki so trenutno predmet razprave.

Za nadaljnji razvoj sistema ka-zalcev naj bo formuliranje indoloãanje kazalcev razumljivo.

V Alpski konvenciji in protokolih imamo veliko ‰tevilo splo‰nih, delno pa tudi zelo specialno zastav-ljenih ciljev. S sistemom kazalcev, ki hkrati zahteva tudi praktiãnost, vseh teh ciljev nenazadnje nemoremo preverjati. Zahteva po razumljivosti zadeva torej tako doloãanje vsebinskih poudarkov kon-cepta kazalcev kot tudi konkretno selekcijo kazalcev za izbrane glavne teme. Sistem kazalcev bi bilo treba prilagoditi spremenjenim okvirnim pogojem in sprejetim dogovorom.

Zahteve v zvezi s sistemom kazalcev za Alpe

naj bi bila v skladu z ekolo‰kimi merili doloãenatudi obmoãja miru, na katerih bi se odpovedaliurejanju prostora v turistiãne namene. Predvsemv zavarovanih obmoãjih je potrebno usmerjati‰portne aktivnosti na prostem. Sodelovanje medturistiãnim gospodarstvom, kmetijstvom in obrt-jo naj bi bilo med drugim okrepljeno s ciljem zagotavljanja novih delovnih mest s pomoãjougodnih kombinacij ustvarjanja prihodka.

14 15

Protokol "Turizem"

(HO)

JTH

(M&K)

(M&K)

Page 10: Okoljski cilji v alpskem prostoru in pristopi za ... · Primeri za pobude za trajnostni razvoj v Alpah in ure-sniãevanje Alpske konvencije: Lesachtal na avstrijskem Koro‰kem •

Kljub potrebi po posebnem in za Alpe specifiã-nem sistemu kazalcev, njegove izdelave za Alpene moremo loãiti od razvoja nacionalnih in med-narodnih sistemov kazalcev. Opravljene so bileÏe bistvene predpriprave v zvezi z vpra‰anjemizpovedne moãi, izvedljivosti v praksi in delnotudi razpoloÏljivosti podatkov.Aktivnosti za razvoj sistema kazalcev so zeloraznovrstne. Tako na mednarodni in nacionalnikot tudi na regionalni in lokalni ravni trenutnopotekata razprava o skupinah kazalcev in njihovapriprava. Specifiãni cilji teh sistemov se lahko vpodrobnostih med seboj jasno razlikujejo. Takoje na primer Ministrska konferenca za varstvogozdov v Evropi leta 1998 v Lizboni sprejela nizkazalcev, ki naj bi omogoãil merjenje napredkovtrajnostnega gospodarjenja z gozdovi. Kazalci v"Transport and Environment ReportingMechanism" (TERM) Evropske okoljske agencijepa so v usmerjeni na okoljske uãinke prometa.Poleg tega so dela dosegla razliãno stopnjo kon-kretizacije in uresniãevanja. ·tevilni razvoji seravnajo po metodiãnem okviru, predpisanem zmednarodnimi sistemi kazalcev, ki so jih izdelaliOECD, CSD ali Evropska agencija za okolje. Vsisistemi kazalcev so poleg tega sooãeni s proble-mom, da ni na voljo nobenih aktualnih, primerlji-vih okoljskih podatkov ali da jih je zelo malo.Zato so realizaciji sistemov pogosto postavljenemeje.

Sistem kazalcev Leto razvoja ·tevilo kazalcev

NemãijaUmweltbarometer Deutschland 2001 6Nationale Nachhaltigkeitsstrategie 2002 21Umweltindikatorensystem Bayern 2002 24(Bayerisches Landesamt für Umwelt-schutz)FrancijaAménagement du territoire et en- 2000 70vironnement - Politiques et Indicateurs(Institut français de l'environnement)ItalijaEnvironmental Performance Review 2001 47(OECD, Ministero dell'ambiente e della Tutela del TerritorioVerso l'annuario dei dati ambientali - 2001 96Primo popolamento degli indicatori SINAnet (L'Agenzia Nazionale per la Protezione dell'ambiente (ANPA))AvstrijaDie Österreichische Strategie zur 2002 48Nachhaltigen Entwicklung (Bundes-regierung ÖsterreichÖkoeffizient wirtschaften (Umwelt- 1999 30ministerium Österreich·vicaMonitoring der nachhaltigen Ent- 2002 164wicklung (MONET) (Bundesämter für Raumentwicklung, Umwelt, Wald und Landschaft sowie Statistik)Kantonale Richtplanung und nach- 2001 24haltige Entwicklung (Bundesamt für Raumentwicklung SchweizBiodiversitätsmonitoring (Bundesamt 1999 32für Umwelt, Wald und Landschaft Schweiz)

S protokolom "Varstvo tal" se pogodbenice zavezu-jejo za naãelno varãno in skrbno ravnanje kot tudiracionalno rabo tal in tlom primerno izkori‰ãanjerudnega bogastva. Uporabnost tal in moÏnost rabetal v razliãne namene ter njihova razpoloÏljivost zabodoãe generacije morajo biti trajno zagotovljene.Za varstvo alpskih tal je potrebna krajevnim razme-ram prilagojena raba v kmetijske, pa‰ni‰ke in goz-darske namene. ·kodljive posledice turistiãnih aktivnosti na alpskih tleh je treba prepreãiti in tla,

Nacionalni in mednarodni sistemi kazalcev - Uporaba kazalcev v alpskem prostoru

prizadeta zaradi intenzivne rabe v turistiãne na-mene, ponovno stabilizirati. Izrecen cilj je doloãi-tev in obdelava obmoãij, ki so ‰e posebej ogro-Ïena zaradi erozije. Pri doloãanju zavarovanihobmoãij je potrebno vkljuãiti tudi za‰ãite vrednetalne in skalne oblike. Tla v mokri‰ãih in moã-virjih je treba ohraniti.

16 17

Protokol "Varstvo tal"

Za vzpostavitev za Alpe specifiãnega sistemakazalcev so - poleg mednarodnih razvojev -pomembni predvsem sistemi, ki v alpskih drÏa-vah Ïe obstajajo ali so ‰ele v razvoju.Poleg tega potekajo tudi aktivnosti za izgradnjoSistema za opazovanje in informiranje o Alpah(SOIA). Za dela je pristojna delovna skupina"Opazovanje Alp SOIA", ki deluje po naloguAlpske konference. Doslej je bil izdelan predlogizbora kazalcev za podroãja socioekonomije tergozda, narave in vode. Dela, ki so bila opravljenav okviru delovne skupine "Cilji kakovosti okolja,specifiãni za gore", so upo‰tevala tekoãe aktivno-sti in rezultate te delovne skupine.

Sistemi kazalcev v alpskih drÏavah- Primeri -

Mednarodno pomembni sistemi kazalcev- Primeri -

Sistem kazalcev Leto razvoja ·tevilo kazalcev

Indicators for Sustainable Develop- 2001 58ment (Commission on Sustainable Development)10 Key Indicators (OECD) 2001 10Environmental Indicators for Sustai- 2001 34nable Development (OECD)Okoljski signali 2001 85(Evropska agencija za okolje)

(M&K)

(M&K)

(M&K)

(M&K)

(M&K)

Page 11: Okoljski cilji v alpskem prostoru in pristopi za ... · Primeri za pobude za trajnostni razvoj v Alpah in ure-sniãevanje Alpske konvencije: Lesachtal na avstrijskem Koro‰kem •

Iz Alpske konvencije in njenih protokolov izhajajo poudarki pri formulaciji ciljev. Topomeni, da se doloãena tematska podroãja in ciljna polja ponavljajo v veã protoko-lih. âe naj bi bil sistem kazalcev v pomoã pri preverjanju uresniãevanja Alpskekonvencije, se morajo ti poudarki odraÏati tudi v ustreznem izboru kazalcev.S pregledom vseh delnih ciljev okvirne konvencije in protokolov ter njihovegatematskega grupiranja po tematskih in ciljnih poljih je bilo poudarke mogoãe ra-zumljivo pripraviti in sistem kazalcev osredotoãiti na grupirane teme. Podkrepitev ciljev Alpske konvencije z nacionalnimi in regionalnimi cilji je polegnjihove funkcije merila za uresniãevanje Alpske konvencije pomembna tudi zatematsko usmeritev sistema kazalcev. Predvsem cilji Alpske konvencije, ki soizraÏeni tudi v nacionalnih in regionalnih ciljnih sistemih, bi bili zanimivi za prever-janje njihovega uresniãevanja. Po eni strani je priãakovati, da bodo pogodbeniceza kazalce, ki se ukvarjajo s temi temami in ciljnimi polji, lahko zagotovile ustreznesklope podatkov, ali si vsaj prizadevale za pripravo podatkov. Po drugi strani papridobi sistem kazalcev na privlaãnosti za pogodbenice, ãe poroãilo, ki temelji natak‰nem sistemu, pokaÏe velike preseke z obstojeãimi nacionalnimi sistemi kazal-cev ali ga je mogoãe uporabiti za druge obveznosti poroãanja deÏel.

Sistem kazalcev sluÏi predvsem za posredovanjenapredkov pri uresniãevanju Alpske konvencije inprikaz obstojeãih vrzeli pri uresniãevanju. Z dobro komunikacijo je povezana zahteva, da‰tevilo posameznih kazalcev znotraj samegasistema kazalcev ni previsoko. Po drugi strani patudi preozek izbor kazalcev ne bi smel povzroãitinestrokovnih poenostavitev, ki bi imele spet zaposledico napaãne interpretacije.

V skladu s protokolom "Energija" je treba spodbu-jati varãevanje z energijo, okolju prijazno raboenergije in njeno racionalno rabo. Potrebno jespodbujati obnovljive vire energije in jih prednost-no uporabljati. Pri rabi vodne energije morajo bitizagotovljeni ekolo‰ka sposobnost delovanja teko-ãih voda in nedotaknjenost krajin. Pri obratovanjuobstojeãih postrojenj, predvsem ãe temeljijo nauporabi fosilnih goriv, je treba uporabljati najbolj‰e

Sistemi kazalcev Alpske konvencije - Orodje za preverjanjeuresniãevanja Alpske konvencijeVsebinski poudarki Struktura

razpoloÏljive tehnike. Tudi transport in distribuci-ja energije bi morala biti racionalizirana in opti-mirana. Za doseganje teh ciljev se pogodbenicezavezujejo za razvoj in zagotovitev ustreznih pravnih in finanãnih orodij.

18 19

Sistem kazalcev moraodraÏati vsebinske pou-darke Alpske konvencije.

Sistem kazalcev moraomogoãiti trditve o ures-niãevanju vsakega posa-meznega protokola.

Definicije:Posamezni kazalci so merje-ne oz. izraãunane kvantitativ-ne merilne postavke, ki kotdeli sistemov kazalcev vreprezentativni obliki omo-goãajo empiriãne ugotovitve o nekem pokazatelju.Kljuãni kazalci ali vodilnikazalci (headline indica-tors) so kazalci, ki so bilimed raznimi alternativamiizbrani kot reprezentativni zadoloãeno tematsko polje inimajo za to temo vodilnofunkcijo. Tako lahko na pri-mer kazalec "priãakovanaÏivljenjska doba" vkljuãimokot ustrezen kljuãni kazalecza bistveno bolj kompleksenindikandum "ãlovekovo zdra-vje". Kljuãni kazalci niso ve-dno agregirani kazalci, tem-veã so bili zaradi svoje velikesporoãilnosti zavestno izbraniiz veãjega niza kazalcev.

Protokol "Energija"

Poleg splo‰nih zahtev, ki jih mora izpolnjevati sistem kazalcev za Alpe je obupo‰tevanju Alpske konvencije potrebno izpolniti tudi naslednje pogoje:

Sistem kazalcev mora zagotavljati osnovo za diferencirano poroãanje o stanju ure-sniãevanja posameznih protokolov Alpske konvencije. To pomeni, da bi moralsistem za vsak protokol predvideti po moÏnosti identiãno ‰tevilo kazalcev za pre-verjanje delnih ciljev posameznega protokola.

S tega stali‰ãa se kot re‰itev ponuja hierarhiãnisistem. Sestavljen je iz diferenciranih posameznihkazalcev za preverjanje delnih ciljev protokolov in izmajhnega ‰tevila kljuãnih (headline) kazalcev, kidajejo splo‰en pregled nad bistvenimi razvoji v alp-skem prostoru.

Vi‰ji cilji okvirne konvencjie:

• Prebivalstvo in kultura • Turizem in prosti ãas• Ohranjanje ãistega zraka • Promet• Varstvo tal • Energija• Vodno gospodarstvo • Gospodarjenje z odpadki• Vartsvo narave in urejanje • Urejanje prostora

krajine • Raziskave in sistematiãna• Gorski gozd opazovanja• Hribovsko kmetijstvo • Mednarodno sodelovanje

pribl. 10 podrobnih kazalcev + pribl. 10 dodatnih kazalcev za vi‰je cilje, za katere protokoli niso bili izdelani

Vodilni (headline) kazal-ci ali agregirani kazalciza izajanje Alpske kon-vencije (pribl. 20 kazal-cev)

Prodrobni kazalci za izvajanje posameznih protokolov (pribl. 80-100 kazalcev)

Protokol:Varstvo tal

(1)

D: 2 kazalcaP: 2 kazalcaS: 2 kazalcaI: 2 kazalcaR: 2 kazalca

Protokol:Varstvo narave

(2)

D: 2 kazalcaP: 2 kazalcaS: 2 kazalcaI: 2 kazalcaR: 2 kazalca

Protokol:Gorski gozd

(3)

D: 2 kazalcaP: 2 kazalcaS: 2 kazalcaI: 2 kazalcaR: 2 kazalca

Protokol:Hribovskokmetijstvo

(4)

...

Protokol:Turizem

(5)

...

Protokol:Promet

(6)

...

Protokol:Energija

(7)

...

Protokol:Urejanje

prostora in trajnostni razvoj

(8)

...

pribl. 10 kazalcev

(MS)

(M&K)

Page 12: Okoljski cilji v alpskem prostoru in pristopi za ... · Primeri za pobude za trajnostni razvoj v Alpah in ure-sniãevanje Alpske konvencije: Lesachtal na avstrijskem Koro‰kem •

Kazalci - primeri

20 21

Pogodbenice se zavezujejo k trajnostni prometnipolitiki, ki

• prispeva z med seboj usklajeno prometno politi-ko pogodbenic, ki zaobsega vse nosilce prometa,k trajnostnemu razvoju Ïivljenjskega in gospo-darskega prostora kot osnove za Ïivljenje v alps-kem prostoru Ïive ega prebivalstva;

• zagotavlja znotrajalpski in ãezalpski promet spoveãanjem uspe‰nosti in uãinkovitosti promet-nih sistemov in s spodbujanjem okolju in viromprijaznih nosilcev prometa ob ekonomsko spre-jemljivih stro‰kih.

Pogodbenice se zavezujejo, da bodo razvijalepodroãje prometa z upo‰tevanjem naãela preventi-ve, prepreãevanja in povzroãitelja.Pogodbenice se odpovedujejo gradnji novih cestvi‰jega reda za ãezalpski promet.Gradnja cest vi‰jega reda za znotrajalpski prometje v skladu s prometnim protokolom moÏna samo‰e pod posebnimi pogoji.Cilj je postopna uvedba sistemov pristojbin, speci-fiãnih za posamezne zvrsti prometa, ki bi dovolje-vali, da se praviãno krijejo realni stro‰ki.

Protokol "Promet"

(M&K)

(M&K)

(MS)

(MS)

Sistem kazalcev moraomogoãati trditve o ures-niãevanju posameznihprotokolov.

Sistem kazalcev najpokaÏe vsebinske poudar-ke Alpske konvencije.

Vrednosti kazalcev je tre-ba interpretirati v vzroãno-poslediãni povezavi. Vsehpet kategorij DPSIR naj bibilo predstavljenih s po-moãjo ustreznega izborakazalcev.

Urejanje prostora in trajnostni razvojHribovsko kmetijstvo

Varstvo narave in urejanje krajineGorski gozdTurizemVarstvo talEnergijaPromet

med drugimObstoj prometne infrastrukture

Emisije v zrakIzguba ali naãrtna ohranitev Ïivljenjskih prostorovIzguba ali ohranitev kulturnih vrednotIzgradnja finanãnih spodbud kmetij-skih obratov in trajnostnih oblikgospodarjenja

Driving Forces

Pressures

State

Impacts

Responses

npr.

npr.

npr.npr.npr.npr.npr.npr.

npr.

npr.npr.

npr.

npr.

npr.

npr.

npr.

npr.

npr.

• Struktura prebivalstva v alpskem prostoru

• Pomen kombiniranih oblik ustvarjanja prihodka za zaposlitveno strukturov kmetijstvu

• Povr‰ine zavarovanih obmoãij• Pomladitvene povr‰ine z umetnim oz. naravnim pomlajevanjem• Projekti za uresniãevanje trajnostnega turizma• Uporaba konzervativnih postopkov obdelave tal v kmetijstvu• Emisije ‰kodljivih snovi v zrak iz postrojenj za proizvodnjo energije• Tonski kilometer v ãezalpskem prometu

• Gostota Ïelezni‰kega omreÏja, namenjenega potni‰kemu in tovornemu prometu

• Emisije ‰kodljivih snovi iz prometa• ·irjenje naravnih / sonaravnih biotopov

• Spomeni‰ko za‰ãitene in registrirane zgradbe in objekti znotraj in izven naselij

• Sredstva za pospe‰evanje kmetijstva, katerih dodelitev je vezana na kriterije za‰ãite okolja ali narave, ter deleÏ povr‰in, ki so deleÏne spod-bud, v primerjavi z vsemi kmetijskimi povr‰inami

• Kmetijski obrati (certificirani), ki gospodarijo po ekolo‰kih kriterijih• Oskrba malih obãin z javnim primestnim prometom• Proizvodnja obnovljive elektriãne energije v alpskem prostoru• Emisija ‰kodljivih snovi v zrak iz prometa• Naselitvene in prometne povr‰ine• Poraba energije / Uporaba energije• Povr‰ina, kjer so preseÏene kritiãne obremenitve (celotna kislina /

du‰ik - evtrofikacija)• Nerazkosana obmoãja z malo prometa• ·irjenje naravnih / sonaravnih biotopov• Kakovost vode velikih virov / podtalnice• Vrste z rdeãega seznama• Prebivalstvo, prizadeto zaradi vplivov hrupa• Stro‰ki za spodbujanje trÏenja domaãih (alpskih) proizvodov

(npr. trÏenje imidÏa, subvencije)• Obseg povr‰in za ukrepe renaturacije in rekultivacije• Sredstva za kritje stro‰kov raziskav iz drÏavnih ali deÏelnih proraãunov

za podroãja okolje, kmetijstvo, gozdarstvo, prostorsko urejanje v Alpah

Page 13: Okoljski cilji v alpskem prostoru in pristopi za ... · Primeri za pobude za trajnostni razvoj v Alpah in ure-sniãevanje Alpske konvencije: Lesachtal na avstrijskem Koro‰kem •

Perspektive

22 23

ustanoviti, in jih razvijati naprej in sicer v skla-du z zahtevami moÏnih uporabnikov.Dopolnjevanje in aÏuriranje nacionalnih in re-gionalnih zbirk podatkov lahko v bodoãe po-godbenice izvajajo samostojno. To orodje bibilo lahko koristno za celostno alpsko politiko.Pomemben pogoj za to je, da poskrbi Stalnisekretariat s sredstvi, ki so mu za to na voljo,da bodo aktualni podatki v celoti na voljo vvseh alpskih jezikih.

E DS je pri svojem delu pripravila ‰tevilne doku-mente, tabele in informacije, ki bi jih morali nauãinkovit naãin dati na voljo tudi za druge rabev prihodnosti, takoj ko bodo na voljo v vseh‰tirih jezikih Alpske konvencije. Zato priporo-ãa, da se rezultati postavijo tudi v internet. Tonalogo bi lahko do ustanovitve sekretariatasprva prevzela Nemãija.

F DrÏave pozivamo, da izvajajo regionalne pro-jekte za oblikovanje in uresniãevanje okoljskihciljev in kazalcev, da bi na ta naãin pospe‰e-vali uresniãevanje ciljev Alpske konvencije.

S podpisom "Konvencije o varstvu Alp" so sepogodbenice obvezale, da bodo sprejele ukrepeza trajnostni razvoj alpskega prostora. Îe s pod-pisom krovne konvencije je treba v skladu s 3.ãlenom uvesti korake za usklajevanje in sodelo-vanje pri raziskavah in opazovanju. âetrti odsta-vek 4. ãlena predpisuje "tekoãe obve‰ãanje jav-nosti o rezultatih raziskav in opazovanj ter spre-jetih ukrepih".Cilj delovne skupine "Cilji kakovosti okolja, speci-fiãni za gore" je bil s svojim delom o ciljih kako-vosti okolja in kazalcih pokazati naãine za ures-niãevanje Alpske konvencije. Strukturirana zbirkaciljev v drÏavah pogodbenicah potrjuje, da ures-niãevanje ciljev Alpske konvencije podpirajo ‰te-vilni nacionalni in regionalni cilji kakovosti indelovanja. Z osnutkom za usklajen sistem kazal-cev za celotne Alpe se je bilo mogoãe pribliÏativsealpskemu poroãanju o napredku pri trajnost-nem razvoju alpskega prostora.

Strate‰ka priporoãila:A Uresniãevanje in uporabo ciljev Alpske kon-

vencije in protokolov bi ob upo‰tevanju naãelasubsidiarnosti morali pospe‰evati na primerninacionalni ravni. Eventualno bo treba obsto-jeãe cilje v ta namen kvantificirati in prilagoditispecifiãno za Alpe. Rezultati dela DS lahkouãinkovito podprejo te procese. Za alpski pro-ces bi bilo koristno, ãe bi v tem smislu rednoizmenjevali pozitivne primere in delili izku‰nje.

Operativna priporoãila:A Nacionalne in regionalne raziskave bi bilo

treba dopolniti in analizirati za celoten alpskiprostor. Zaradi pomanjkanja ãasa je to DSlahko le nepopolno opravila in tako to ostajabodoãa naloga za neko delovno skupino.

B Izbrati in uskladiti je treba kazalce za alpskiprostor, pripraviti postopek za njihovo obliko-vanje in jih doloãiti kot osnovo za skupnoporoãanje. Kazalci, ki jih je predlagalo pred-sedstvo, so lahko izhodi‰ãe, pri ãemer je po-trebna uskladitev z delom DS SOIA in bi biloto delo treba poveriti neki delovni skupini.

C Na podlagi metodolo‰kega dela DS bi bilotreba pripraviti pilotno poroãilo o kakovostiokolja v Alpah. To naj bi v veliki meri strnilo in uporabilo obstojeãe koliãine podatkov ineksemplariãno prikazalo, kako je mogoãedokumentirati uresniãevanje ciljev krovne konvencije in protokolov. To delo bi moralipoveriti neki delovni skupini.

D Pripravljene strukture podatkovne baze zakazalce in cilje v alpskem prostoru bi moralprevzeti Stalni sekretariat, ki bi ga bilo treba

B DrÏave so pozvane, naj poskrbijo za dopolnit-ve zlasti na tistih tematskih podroãjih, ki sosicer pomembna za obravnavo relevantnihvzroãno-poslediãnih odnosov, jih pa ne pokri-vajo v zadostni meri ne protokoli ne drugi na-cionalni in regionalni cilji, ki obstajajo v drÏa-vah.

C Sprião svojega zanimanja za oblikovanjeskupne alpske politike bi morale drÏave doloãi-ti enotna okoljska merila za ocenjevanje poli-tiãnih procesov in vzvodov (npr. PVO in SOP).

D Model, uporabljen za zbiranje informacij onacionalnih ciljih kakovosti okolja, in podatki,ki so jih dale na voljo drÏave pogodbenice, bilahko bili koristna podlaga za preverjanje ures-niãevanja ciljev Alpske konvencije, tako na pri-mer za vsebinsko plat rednih poroãil o ures-niãevanju, ki naj bi jih pripravljale drÏave po-godbenice.

E Metodologijo kazalcev, ki jo priporoãa DS, in v obliki predloga strokovnjakov pripravljeni prvikatalog kazalcev, ki se nana‰ata na vzroãno-poslediãne odnose, bi bilo treba uporabiti pripripravi vsealpskega sistema kazalcev.

(AS)

(M&K)

(M&K) (M&K)

Page 14: Okoljski cilji v alpskem prostoru in pristopi za ... · Primeri za pobude za trajnostni razvoj v Alpah in ure-sniãevanje Alpske konvencije: Lesachtal na avstrijskem Koro‰kem •

24 25

www.alpenkonvention.org

Kontakti v drÏavah pogodbenicah:

Avstrija:Amt der Salzburger LandesregierungAbteilung 16 Umweltschutzgospod dr. Gunter SperkaMichael Pacher-Straße 365010 SalzburgTelefon +43 (0) 662 8042 5000Telefaks: +43 (0) 662 8042 4167E-po‰ta: [email protected]

Bundesministerium für Land- und Forstwirtschaft, Umwelt undWasserwirtschaftAbteilung II/3gospa Ingeborg Fiala Stubenbastei 51010 WienTelefon +43 (0) 1 51522 2545Telefaks: +43 (0) 1 5131679 1067E-po‰ta: [email protected] Ministrstvo za okolje: www.bmlfuw.gv.at

Umweltbundesamt GmbHAbteilung Waldgospod Bernhard SchwarzlSpittelauer Lände 51090 WienTelefon: +43 (0) 664 611 90 51+43 (0)1 31304 3720Telefaks: +43 (0)1 31304 3700E-po‰ta: [email protected]://www.ubavie.gv.at

Francija:Ministère de l'Aménagement du Territoire et de l`EnvironnementDirection de la Nature et des Paysagesgospod Tahar Ou-Rabah20, Avenue de Ségur75302 Paris 07 SPTelefon +33 (0) 1 42 19 20 90 Telefaks: +33 (0) 1 42 19 19 06E-po‰ta: [email protected] za okolje: www.environnement.gouv.fr

Italija:Ministero dell'ambiente e della Tutela del TerritorioGospa dr. Elisabetta Colaiacomo Via C. Colombo 4400147 RomaTelefon +39 06 5722 81 56

+39 06 5722 81 07Telefaks: +39 06 5722 81 72E-po‰ta: [email protected] za okolje: www.minambiente.it

Agenzia per la Protezione dell'Ambiente e per i Servizi Tecnicigospa Maria Giuseppina Farrace Via V. Brancati 4800144 RomaTelefon +39 06 5007 2249Telefaks: +39 06 5007 2048E-po‰ta: [email protected]

Liechtenstein:Amt für Wald, Natur und Landschaftgospod Hermann SchmuckSt. Florinsgasse 39490 VaduzTelefon +423 (0) 236 6419 Telefaks: +423 (0) 236 6419E-po‰ta: [email protected]

Nemãija:UmweltbundesamtFachgebiet II 1.1 Grundsatzfragen der Ökologiegospod dr. Benno HainBismarckplatz 114193 BerlinTelefon +49 (0) 30 8903 2169Telefaks: +49 (0) 30 8903 2285E-po‰ta: [email protected]://www.umweltbundesamt.de

Bayerisches Staatsministerium für Landesentwicklung undUmweltfragengospod Karlheinz WeißgerberRosenkavalierplatz 281925 MünchenTelefon +49 (0) 89 9214 3305Telefaks: +49 (0) 89 9214 3612E-po‰ta: [email protected]://www.bayern.de/stmluhttp://www.umweltministerium.bayern.de

Ministrstvo za okolje: www.bmu.de

Slovenija:Ministrstvo za okolje, prostor in energijoAgencija RS za okoljeSluÏba za presoje vplivov na okoljegospa Irena Ocvirk-Potoãnik Vojkova 1b1000 LjubljanaTelefon +386 (0)1 478 4541Telefaks: +386 (0)1 478 4051E-po‰ta: [email protected] za okolje: www.sigov.si

·vica:Bundesamt für Umwelt, Wald und LandschaftAbteilung Natur- und Landschaftsschutzgospod Andreas Stalder3003 Bern

Telefon 0041 (0) 31 322 9375Telefaks: 0041 (0) 31 324 7579E-po‰ta: [email protected] http://www.umwelt-schweiz.ch

Bundesamt für Raumentwicklunggospa Maria Senn3003 BernTelefon: 0041 (0) 31 322 3382Telefaks: 0041 (0) 31 324 7579E-po‰ta: [email protected]://www.are.admin.ch

Mednarodne organizacije in nevladne organizacije:AEM: http://www.styrax.com/demons/AEM Alpe Adria - Delovna skupnost Alpe-Jadran (Vzhodne Alpe):www.alpeadria.org Arge Alp - Delovna skupnost alpskih deÏel (Centralne Alpe):www.argealp.at CIPRA - Mednarodna komisija za varstvo Alp: www.cipra.org Citt? di delle Alpi - Comunit? di Lavoro: www.cittalpi.net/ Club Arc Alpin (npr. www.alpenverein.de)COTRAO - Delovna skupnost Zahodnih Alp: www.unil.ch/cotrao Euromontana: www.euromontana.org ISCAR - WIKO - Comité scientifique international Recherche alpine:www.alpinestudies.unibe.ch/wiko.html IUCN: www.iucn.org/UNO/UNEP-ROE: www.unep.ch/roe/

Organizacije blizu Alpski konvenciji:MreÏa zavarovanih obmoãij v Alpah: http://alparc.ujf-grenoble.fr/1024-index.phtml Via Alpina: http://www.via-alpina.com

Projekti v smislu Alpske konvencije:Espace Mont-Blanc: www.espace-mont-blanc.com/ OmreÏje obãin - Povezanost v Alpah: www.alpenallianz.org MreÏa zavarovanih obmoãij v Alpah: www.alparc.org

Kontakti in povezave

(MS)