1

EKONOMSKA ŠOLA PTUJ 1960 - 2010

Šola s tradicijo,z ustvarjalnostjoinz ambicijami

Zbornik

Velike stvari naredijo ljudje, ki imajo velike misli in se nato odpravijo v svet, da uresničijo svoje sanje.

2

Izdala in založila: Šolski center Ptuj Ekonomska šola Volkmerjeva cesta 19, 2250 Ptuj Uredili: Patricija Koler prof., Vlasta Prislan prof. Uredniški odbor: mag. Branka Kampl Regvat, Samo Plošinjak prof., Vlasta Prislan prof., Vlasta Hodnik prof., Vesna Emeršič prof., Patricija Koler prof., Vida Vidovič prof.

Lektoriranje: Vida Vidovič prof., Andrejka Horvat prof. Prevajanje: Marijana Rajh prof., Aljoša Bradač prof., Andrejka Horvat prof.

Likovno oblikovanje: Vesna Emeršič prof. Računalniško oblikovanje: Patricija Koler prof. Tisk: Vejica Rado Škrjanec s.p. Ulica Lackove čete 3, Ptuj Fotografije: Arhiv šole, Langerholc Naklada: 250 izvodov Ptuj, 2010

P - Kataložni zapis o publikaciji Univerzitetna knjižnica Maribor 373.544(497.4Ptuj)(082) EKONOMSKA šola (Ptuj) Ekonomska šola Ptuj 1960-2010 : [zbornik ob 50-letnici Ekonomske šole] / [uredili Patricija Koler, Vlasta Prislan]. - Ptuj : Šolski center, Ekonomska šola, 2010 ISBN 978-961-6749-06-0 1. Gl. stv. nasl. 2. Koler, Patricija 3. Prislan, Vlasta COBISS.SI-ID 65943553

3

1960 / 2010

BESEDA RAVNATELJICE

»Šola je vedno bil najpomembnejši medij za prenašanje bogastva tradicije z generacije na generacijo. Danes to morda velja še toliko bolj kot včasih, ker je zaradi razvoja ekonomije pomen družine kot nosilca tradicije oslabljen. Nadaljevanje in zdravje človeške družbe je torej še toliko bolj odvisno od šol.« (Albert Einstein)

50. obletnica Ekonomske šole Ptuj zaokrožuje njeno preteklost, sedanjost in prihodnost!

Ekonomska šola Ptuj je zgradba s štirimi stenami, med katerimi se je pisala prihodnost številnih generacij. Profesorji in strokovni delavci naše šole kvalitetno in ustvarjalno delujemo na področju izobraževanja in šolske vzgoje, s čimer pomembno prispevamo k ugledu Ekonomske šole Ptuj v ožji in širši javnosti. Iz tega seveda izhajajo številni uspehi naših dijakov v šoli in izven nje.

Ekonomska šola Ptuj temelji na idejah, ki so oblikovale številne generacije naših dijakov: usmerjati mlade ljudi, jim nuditi kvalitetno znanje, jih voditi po poti spoznavanja pomembnosti narodne zavesti, jim privzgajati družbene in družinske vrednote, skratka jih pripravljati na življenje! Vse to seveda temelji na homogenem kolektivu, ki se prav tako nenehno izobražuje in razvija ter daje dijakom pozitiven vzgled.

Naša šola z uvajanjem prenovljenih programov in z vključevanjem v številne evropske projekte ponuja dijakom moderen način izobraževanja, sledenje naprednim evropskim tendencam razvoja mladega človeka in oblikovanja osebnosti za prihodnost. Na ta način imajo naši dijaki možnosti izraziti svoje sposobnosti, ustvarjalnost in kreativnost, želje in uspehe. Hkrati lahko s tem ustvarjalno preživljajo prosti čas, razvijajo medkulturni dialog, se neformalno izobražujejo in se kvalitetno vključujejo v sodobno evropsko družbo.

Naši dijaki so naš ponos!

mag. Branka Kampl Regvat,

ravnateljica Ekonomske šole Ptuj

4

BundesFachschule für wirtschaftliche Berufe Höhere Lehranstalt für wirtschaftliche Berufe

8480 Mureck, Süßenberger Straße 27 Tel. (03472) 2509 Fax (03472) 2509-4

administration@hlw-mureck.stsnet.at

BW

FHL

W

M U R E CK

Herzliche Glückwünsche an unsere Partnerschule in Ptuj anlässlich ihres schönen Jubiläums

Ich bedanke mich ganz herzlich für die Einladung hier einige Gedanken zum Thema Schule aus der Sicht einer Mittleren und Höheren Berufsbildenden Schule in Mureck äußern zu dürfen. Unsere besondere Lage in direkter Nachbarschaft zu Slowenien hat unser Schulgeschehen immer geprägt und hat auch zu dieser schönen Schulpartnerschaft über nunmehr mehr als 10 Jahren geführt. Wir haben auf Initiative von Frau Professorin Marjana Rajh mit der Erstellung von mittelalterlichen Zeitungen für Ptuj und Mureck gestartet, haben die Inhalte daraus auch szenisch aufgeführt, haben viele kreative Projekte in Form von zB. Schreibwerkstätten oder als Fotoprojekte durchgeführt. Die Kollegenschaft hat sich gegenseitig besucht und so manches gemeinsame Mahl hat uns über die Grenze hinweg immer mehr verbunden. Am 1. Mai 2005 feierten wir gemeinsam den Fall der EU-Grenze und damit konnten wir eine große EU-Partnerschaft mit Schulen aus Deutschland, Ungarn und der Türkei starten. Wertvolles interkulturelles Lernen für Schülerinnen und Schüler wurde so zur Selbstverständlichkeit. Unsere Schule hier in Mureck ist eine von vielen Fachschulen und Höheren Lehranstalten für wirtschaftliche Berufe in Österreich mit dem Schwerpunkt „Internationale Kommunikation in der Wirtschaft“ und „Kreatives Gestalten/MedienMarketing“. Mit allen Schulen diesseits und jenseits der Mur teilen wir die schöne Aufgabe, jungen, wissbegierigen und leistungsbereiten Menschen eine bestmögliche Bildung und Ausbildung zu vermitteln. Wir in Österreich sind sehr stolz auf unser System der Berufsbildenden Schulen für 14 - 19jährige – untergliedert in Technische, Kaufmännische, Humanberufliche und Touristische Lehranstalten – wo Schülerinnen und Schüler neben einer gefestigten Allgemeinbildung auch berufliche Qualifikationen erwerben können und mit ihrem Reife- und Diplomprüfungszeugnis Zugang zu den Universitäten haben. Richtlinien der Europäischen Union machen uns jedoch derzeit zu schaffen, weil die Forderung zu erfüllen ist, dass Bildungsabschlüsse international vergleichbar sein müssen und dies bei uns zur Zentralmatura

führte. Durch zentrale Prüfungsvorgaben fürchten wir unsere gut entwickelte Profilbildung in den einzelnen Schulen einzuengen. Wir alle hoffen, dass sich diese Befürchtungen spätestens bei der ersten Zentralmatura 2014/15 zerstreuen. Eine große Qualitätsinitiative seitens unseres Unterrichtsministeriums greift in unser pädagogisches Handeln unterstützend ein und Themen wie Transparenz der Leistungsbeurteilung, Individualisierung und kompetenzorientierter Unterricht müssen in den Unterricht gelangen. Es bedarf dazu intensiver Fortbildungen und nicht weniger Diskussionen, der Mehrwert für den einzelnen Schüler bleibt aber unbestritten. Das ist auch unser gemeinsames Ziel, müssen wir doch auf die Veränderungen in der Gesellschaft und in den jungen Köpfen rechtzeitig reagieren und wissen wir doch alle, dass die neuen Medien das Denken aller und Handeln nachhaltig revolutioniert haben. Gleichzeitig dürfen wir ethisches Denken und Handeln nicht vernachlässigen, müssen wir über den Wissenserwerb hinaus die Persönlichkeit des jungen Menschen mit in den Vordergrund stellen und diese nach bestem Wissen fördern. Kurzer historischer Abriss unserer Schulentwicklung Wir begingen im Schuljahr 2009/10 das Jubiläum /40 Jahre Fachschule und 10 Jahre Höhere Lehranstalt für wirtschaftliche Berufe und in meinem historischen Rückblick spreche ich dabei immer von einer Erfolgsgeschichte. Mit Schulanfang 1970 startete nämlich hier in Mureck die einjährige Haushaltungsschule und die zweijährige Hauswirtschaftsschule mit ca. 60 Schülerinnen und dies war ein beeindruckender Start, dem noch viele erfolgreiche Entwicklungen folgen sollten. Dies Schule eroberte sich bald viel Anerkennung und es war vor allem für die weibliche Jugend in der Region schon fast selbstverständlich nach „Mureck zu gehen“. Oft war es nur für ein Jahr vor dem Einstieg in die Lehre und später dann immer öfter drei Jahre und nun seit zehn Jahren sind es für viele fünf Jahre, die sie hier in der Schule im regulären Unterricht oder außerhalb bei Lehrausgängen, disloziertem Unterricht, Exkursionen, berufspraktischen

1960 / 2010

5

1960 / 2010

Tagen, Sprach- oder Sportprojektwochen, Projekten und Praktikumswochen verbringen. In diesem langen Zeitraum von 40 Jahren fällt der Neubau unseres Schulhauses und des Turnsaals aber auch viele Renovierungen und Instandhaltungsarbeiten ganz zu schweigen von der sorgfältigen Wartung und Pflege des Hauses, weil es uns allen immer wichtig war, dass die räumlichen Rahmenbedingungen gut sind. In den letzten Jahren wurde die Raumproblematik allerdings immer drängender, da innovativer und individualisierter Unterricht einfach mehr Platz braucht. Es hat in diesen vier Jahrzehnten einige Lehrplanreformen gegen, in der Regel alle 10 Jahre, welche uns 1993/94 die Schulautonomie brachte, die wir gerne und mit viel Engagement mit der Einführung der schulautonomen Ausbildungsschwerpunkte wahr nahmen. Gleichzeitig kam es zu einer verstärkten Öffnung nach außen und wir sprechen ab jetzt von Schulpartnern draußen in der Wirtschaft, weil die Verbindung immer stärker wird. Vor diesem Hintergrund hatte die Kollegenschaft an der Schule die Freude Generationen von jungen Menschen durch ihre Hände gehen zu lassen, ihnen Bildung und Ausbildung zu geben und persönliche Bindungen aufzubauen, die bis heute andauern, wie wir an unserem Jubiläumstag am 23. April so schön erleben durften. Wir haben ein weites Betätigungsfeld vor uns und es gibt in unserem Nachbarland Slowenien ganz sicherlich viele Parallelen. Wir konnten dies bei unseren gegenseitigen Schulbesuchen und bei der Durchführung von Projekten immer wieder sehen und es tut gut einen schönen Erfahrungsaustausch zu pflegen und so sich gegenseitig zu stützen. Im Namen unserer Schulgemeinschaft wünsche ich der Ekonomska Sola viel Erfolg bei ihren zukünftigen Vorhaben und für 2010/11 ein wunderschönes Jubiläumsfest und verbleibe mit besten Grüßen Dr. Christine Niederkorn Direktorin der HLW/BFW Mureck

Prisrčne čestitke naši partnerski šoli na Ptuju Prisrčno se zahvaljujem za povabilo, naj napišem nekaj misli na temo šola z vidika Srednje in visoke poklicne šole v Cmureku. Naš posebni položaj v neposredni bližini Slovenije je vedno dajal posebni pečat našemu šolskemu dogajanju in je pripeljal tudi do našega čudovitega šolskega partnerstva, ki traja že več kot 10 let. Začelo se je na pobudo gospe prof. Marjane Rajh, ko smo izdelali srednjeveška časopisa za Ptuj in Cmurek. Vsebine obeh časopisov smo predstavili tudi na odru. Izvedli smo še veliko kreativnih projektov v obliki delavnic kreativnega pisanja, fotografske razstave idr., pri katerih so sodelovali dijaki obeh šol. Profesorska kolektiva obeh šol sta se tudi medsebojno obiskovala, tako da nas je povezalo tudi marsikatero skupno kosilo. 1. maja 2005 smo skupaj praznovali vstop Slovenije v EU in v tistem letu smo pri skupnem projektu spoznali tudi nove partnerske šole iz Nemčije, Madžarske in Turčije. Dragoceno medkulturno učenje za učenke in učence je postalo nekaj samoumevnega. Naša šola v Cmureku je ena od mnogih strokovnih in višjih šol za gospodarske poklice v Avstriji, ki poudarja mednarodno komunikacijo v gospodarstvu in kreativno oblikovanje medijskega marketinga. Z vsemi šolami tostran in onstran Mure si delimo nalogo, da mladim, vedoželjnim ljudem posredujemo najboljšo možno izobrazbo. Mi, v Avstriji, smo zelo ponosni na naš sistem poklicnih šol za 14- do 19-letnike. Te šole so pri nas razdeljene na tehnične, trgovske, družboslovno-poklicne in turistične učne ustanove, kjer učenci pridobivajo ne le temeljno splošno izobrazbo, ampak tudi poklicne kvalifikacije. Spričevala zaključnih diplomskih izpitov pa jim omogočajo vstop na univerzo.

Ravnateljica šole BFW/HLW Cmurek, Avstrija, dr. Christine Niederkorn

6

Smernice Evropske unije in njene zahteve, ki jih moramo izpolniti, da bi bila zaključena izobrazba mednarodno primerljiva, bodo pri nas pripeljale do poenotene centralne mature. Bojimo pa se, da bomo s poenotenimi izpitnimi nalogami naš zelo dober profil izobraževanja zožili. Vsi upamo, da se bodo ti naši strahovi razpršili najpozneje pri prvi poenoteni centralni maturi 2014/2015. Ministrstvo za šolstvo podpira naše pedagoško delo in vzpodbuja uvajanje transparentnosti, presoje uspešnosti, individualizacije in vzpodbuja pouk, usmerjen h kompetencam. Za to je potrebno intenzivno nadaljnje izobraževanje in veliko diskutiranja, nesporna pa ostaja dodana vrednost za posameznega učenca. To je tudi naš skupni cilj, pravočasno pa moramo reagirati na spremembe v družbi in v mladih glavah, vsi vemo, da so novi mediji vnesli trajno revolucijo v mišljenje in ravnanje ljudi. Sočasno pa ne smemo zapostavljati etičnega mišljenja in ravnanja, s pridobivanjem znanja moramo postaviti osebnost mladega človeka v ospredje in jo po najboljših močeh razvijati. Kratki zgodovinski oris naše šole V šolskem letu 2009/10 smo praznovali 40. obletnico Strokovne šole in 10. obletnico Višje šole za gospodarske poklice. V zgodovinskem pregledu naše šole bom predstavila razvoj šole kot zgodbo o uspehu. V začetku šolskega leta 1970 smo v Cmureku začeli izvajati program enoletne gospodinjske šole in dveletne gospodarske šole s približno 60 učenkami in to je bil kar lep začetek, ki mu je sledil še mnogo uspešnejši nadaljnji razvoj. Šola si je kmalu pridobila ugled in predvsem za mlado žensko populacijo je bilo samoumevno, da »gre v Cmurek«. Prej je izobraževanje trajalo le eno leto pred vstopom v uk, pozneje pa se je ta čas izobraževanja podaljšal na tri leta in zdaj že deseto leto na pet let. Učenci se izobražujejo pri rednem pouku ali v uku, kot

vajenci, pri dislociranem pouku, na ekskurzijah, na dnevih poklicne prakse, na jezikovnih in športnih projektnih tednih, na projektih in tednih praktičnega usposabljanja. V tem dolgem obdobju štiridestih let smo ne le dogradili šolsko poslopje in telovadnico, ampak opravili tudi prenovo in vzdrževalna dela, da ne omenjam nenehnega vzdrževanja poslopja, kajti vedno nam je bilo pomembno, da so prostorski pogoji na naši šoli dobri. V zadnjih letih je prostorska problematika vedno večja, kajti inovativni pouk, usmerjen k individualnosti, zahteva vedno več prostora. V teh štirih desetletjih je bilo kar nekaj šolskih prenov, praviloma na vsakih deset let. Reforma iz leta 1993/94 nam je prinesla šolsko avtonomijo, ki jo prizadevno uresničujemo z uvajanjem avtonomnih poudarkov v izobraževanju. Sočasno je prišlo do večjega odpiranja navzven, tako da sedaj govorimo o zunanjih šolskih partnerjih v gospodarstvu in te povezave so vse močnejše. Profesorski zbor na šoli ima tako vse možnosti, da mladim generacijam, ki gredo skozi njihove roke, omogoči, da si pridobijo dobro izobrazbo ter da se med njimi gradijo osebne vezi, ki trajajo še danes, kot smo to lahko doživeli na praznovanju naše 40. obletnice 23. aprila letos. Naše področje delovanja je zelo široko in v naši sosednji državi Sloveniji je gotovo podobno. To lahko vedno znova spoznavamo ob naših medsebojnimih srečanjih in ko izvajamo projekte; to je dobro za vse nas, tako pridobivamo in izmenjujemo izkušnje in se medsebojno podpiramo. V imenu naše šole želim Ekonomski šoli veliko uspehov pri bodočih načrtih in čudovito praznovanje obletnice v šolskem letu 2010/11. S prijaznimi pozdravi dr. Christine Niederkorn, direktorica šole HLW/BFW Cmurek, Avstrija

(Prevedla Marjana Rajh, prof.)

1960 / 2010

7

V Salpaus Further Education smo želeli razširiti svojo mrežo mednarodnih partnerskih šol. Slovenija je predstavljala eno najbolj zanimivih držav. Z dvema kolegicama smo se poleti 2004 dogovorile za obisk Slovenije z namenom najti partnerske šole, ki bi sodelovale v projektih izmenjave dijakov v okviru programov Leonardo da Vinci in Comenius. Naš prvi obisk Ptuja je bil zelo uspešen. Na Šolskem centru Ptuj, Ekonomski šoli, smo našli ljudi, s katerimi smo takoj začeli sodelovati. Marca 2006 smo izpeljali naš prvi projekt, ki se je ukvarjal z zelo pomembno temo za evropske šole in države. Eden od ciljev našega projekta izmenjave dijakov je bil spodbujanje podjetniških kompetenc med dijaki z naslovom USTANOVITEV EVROPSKEGA UČNEGA PODJETJA – SODELOVANJE MLADIH SLOVENSKIH IN FINSKIH PODJETNIKOV. To pomembno temo smo razvijali v našem sodelovanju od leta 2006. In nadaljevali bomo z razvijanjem učnih in izobraževalnih procesov na naših šolah, tako da bomo našim dijakom in učiteljem zagotavljali možnosti, da se srečujejo in sodelujejo v mednarodnih projektih. Zahvaljujemo se vam za dobro sodelovanje. V imenu Salpaus Further Education čestitam Ekonomski šoli Ptuj ob njenem 50. jubileju in ji želim uspešno prihodnost. Salpaus Further Education, Finska Pia Hemmilä Education Manager Business Administration and Business IT

(Prevedel Aljoša Bradač, prof.)

We started in summer 2004! In Salpaus Further Education we were interested in expanding our network of international partner schools. As a country Slovenia was one of the most interesting. Me and two of my colleagues arranged a visit to Slovenia in summer 2004 in order to find partners for student exchange programmes Leonardo da Vinci and Comenius. Our first visit to Ptuj was very successful. In Solski center Ptuj, Ekonomska Sola we found people with whom the co-operation started right away. Our first project realised in March 2006 with a very important theme for the schools and countries in Europe. One of the aims of our student exchange project was to encourage entrepreneurship among our students and the title of project was “ESTABLISHING A EUROPEAN PRACTICE FIRM – COOPERATION OF YOUNG SLOVENIAN AND FINNISH ENTREPRENEURS “. We have continued with this important theme in our co-operation since the year 2006. And we will continue to develop the education and learning processes in our schools in providing the students and teachers opportunities to work together in international projects. We want to thank you for the good partnership. On behalf of Salpaus Further Education I congratulate Solski center Ptuj, Ekonomska sola on the 50th anniversary and wish successful future for you. Salpaus Further Education, Finland Pia Hemmilä Education Manager Business Administration and Business IT

Pia Hemmilä je pedagoški vodja Oddelka za poslovno administracijo in poslovno informacijsko tehnologijo na Salpaus Further Education. Od leta 2004 je gonilna sila mednarodnih projektov in izmenjav z Ekonomsko šolo Ptuj in dobra prijateljica. Salpaus Further Education je največji izobraževalni konzorcij v lahtijski regiji, kjer se izobražuje približno 8000 dijakov in študentov in ki ima okoli 750 zaposlenih. Je eden najpomembnejših mednarodnih partnerjev Šolskega centra Ptuj. (op. Aljoša Bradač)

Začeli smo poleti 2004! 1960 / 2010

Pia Hemmilä Education Manager

Business Administration and Business IT

8

brinu i koje uvažavaju društvene potrebe mladih ljudi – naših učenika u smislu realizacije kontakata i suradnje te međusobnog upoznavanja kroz zajednički rad i druženje. Ovakvi oblici rada pokazali su se jako uspješni, produktivni i jako dobro prihvaćeni od strane učenika. Mladi ljudi – naši učenici, svjesni obrazovnih, odgojnih, socijalnih, gospodarskih, političkih i kulturoloških obilježja naše zajedničke suradnje, pokazali su da su spremni preuzeti neposrednu odgovornost za provedbu projekata i projektnih aktivnosti. Samo s njim i uz njih, uspjeli smo! Zbog toga, svi smo ponosni; svima koji su sudjelovali u realizaciji dosadašnjih projekata, a posebno onima koji će sudjelovati u našim slijedećim zajedničkim projektima i druženjima posvećujemo ovo „pismo“. Dugogodišnja poslovna, partnerska i prijateljska suradnja naših škola realizirana je kroz slijedeće projekte: „Po čemu će nas prepoznati Europa“ realiziran tijekom 2001./2002. godine. Cilj projekta bio je upoznavanje nacionalnih vrednota zemalja – partnera: legende, priče, narodne pjesme i plesovi, nacionalni parkovi i sl. 2. „Slobodno vrijeme učenika i tolerancija“ realiziran tijekom 2003./2004. godine. Cilj projekta bio je analiza i praćenje slobodnog vremena učenika koje, iako je neobvezni dio učenikovog vremena, također treba pratiti i usmjeravati prema osobnoj dobrobiti učenika, ali i šire društvene zajednice, afirmirajući toleranciju kao najveću razinu civilizacijskog ponašanja (snošljivost) povezanu s prihvaćanjem i uvažavanjem razlika kako bi se prevladali bilo koji oblici diskriminatorskih ponašanja. 3. „Obitelj i obiteljske vrijednosti“ realiziran tijekom školske godine

Prvotna namjera našeg pisma bila je dati pregled zajedničke, dugogodišnje, Projektne suradnje naših škola, odnosno Ekonomske škole iz Zagreba i Ekonomske škole iz Ptuja o čemu ćemo, naravno, i napisati, ali smatrali smo potrebnim, i željeli smo, odmah na početku istaknuti prevladavajuću misao kojom smo se vodili tijekom zajedničke suradnje – prijateljstvo. Prijatelji sretnih ljudi imaju veće izglede da i sami budu sretni, a što su bliže jedni drugima, to su i sretniji. Početak zajedničke suradnje, obilježen je željom za uspješnom i trajnijom suradnjom, kako naših učenika, tako i naših nastavnika. Suradnja je nastavljena, na obostrano zadovoljstvo i razvilo se prijateljstvo. Međutim, svjesni da prijateljstvo nije automatizirani proces koji se ad hoc usvaja, dugogodišnjom suradnjom i zajedničkim radom mi smo ga stvorili i, što je još i važnije, održali. To je, zapravo, tema, namjera i cilj svih naših uspješno realiziranih projekata. I upravo zbog toga, svi naši projekti bili su uspješno realizirani uz poštivanje visokih profesionalnih i stručnih standarda. Jer svako je prijateljstvo zbog nekog dobra, ili uopće ili prema onomu tko ga osjeća, a po nekakvoj sličnosti. 1

Da smo na pravom putu i da je naša suradnja uspješna dodatno je potvrđeno uključivanjem još jedne škole/partnera u naše, već postojeće, projektne aktivnosti, a to je Ekonomska škola iz Sarajeva. Naša zajednička suradnja potvrdila je da je povijest školovanja i obrazovanja obilježena prijateljstvom, kako na mikro tako i na makro razini. Suradnja i prijateljstvo omogućuju stvaranje novih vrijednosti, usvajanje novih znanja, toleranciju i razumijevanje, oblikujući nove, kvalitetnije obrasce razvoja za sve. Rad naših učenika, rad nastavnika, suradnja i podrška menadžmenta škole rezultirao je uspješnom realizacijom projekata te međunarodnim priznatim certifikatima koji će, zasigurno, pomoći u povećanju konkurentske prednosti naših škola na tržištu obrazovnih usluga, a našim učenicima značajnu kompetitivnu prednost. Našim projektnim angažmanom pokazali smo lokalnoj, ali i široj društvenoj zajednici, da smo proaktivne i odgovorne obrazovne institucije koje se

Suradnja Prve ekonomske škole iz Zagreba i Ekonomske škole iz Ptuja ili „Pismo (o) prijateljima“

Ravnatelj šole: mr. sc. Slavko Trupeljak, prof.

1960 / 2010

9

2006./2007. i 2007./2008. Projekt je prijavljen na natječaj ACES-a (Academy of Central European School), a 18. siječnja 2007. godine i prihvaćen te sufinanciran od strane iste organizacije. Cilj ovog projekta bio je analiza i komparacija obiteljskih vrijednosti unutar Europske unije. 4. „Europski dani jezika“ je projekt koji je organizirala Ekonomska škola Ptuj 2008. godine, a koji su se uključili i naši učenici i nastavnici. 5. „Tradicionalni ples i glazba kao moderna interkulturalna poveznica u Europi“ realiziran tijekom školske godine 2008./2009., također u okviru ACES-a. Cilj projekta bio je povezivanje učenika i nastavnika s područja Europe; razvoj dijaloga i suradnje, veća mobilnost s ciljem promicanja obrazovnih, ali i kulturnih i umjetničkih sadržaja. „Europe's Future Colours Green in ACES“ realiziran tijekom školske godine 2009./2010. u okviru projektnih aktivnosti ACES-a. Cilj projekta bio je promicanje ekološke svijesti i održivog razvoja na prostorima Europske unije te poticanje mladih na ekološko promišljanje i ponašanje. Srdačno Vaša, Prva ekonomska škola, Zagreb Voditeljica projektnih aktivnosti: dr. sc. Olivera Jurković Majić Ravnatelj Škole: mr. sc. Slavko Trupeljak, prof.

Prvoten namen našega pisma je bil podati pregled skupnega, dolgoletnega projektnega sodelovanje naših šol. Ob tem želimo izpostaviti vodilno misel našega medsebojnega sodelovanja – prijateljstvo. Prijatelji srečnih ljudi imajo večje možnosti, da bodo tudi sami srečni, in čim bližje so drug drugemu, tem bolj so srečni.

Začetek sodelovanja je bil obeležen z željo po uspešnem in trajnem sodelovanju naših dijakov in profesorjev. Sodelovanje se je v obojestransko zadovoljstvo razvilo v prijateljstvo. Toda zavedali smo se, da ustvarjanje prijateljstva ni hiter in avtomatičen proces, zato smo ga ustvarjali z dolgoletnim sodelovanjem in skupnim delom. Še pomembneje pa je, da smo prijateljstvo obdržali. Prav to je tema, namen in cilj vseh naših uspešno realiziranih projektov. Pri tem smo upoštevali visoke profesionalne in strokovne standarde. Vsako prijateljstvo je zaradi nečesa dobro, nasplošno ali za tistega, ki ga občuti po neki podobnosti. (Aristotel, Nikomahova etika) Da smo na pravi poti in da je naše sodelovanje uspešno, je potrdila še Ekonomska šola iz Sarajeva, ki se je vključila v naše projekte. Naše skupno sodelovanje je potrdilo, da je zgodovina izobraževanja zaznamovana s prijateljstvom, tako na mikro kot na makro ravni. Sodelovanje in prijateljstvo omogočata ustvarjanje novih vrednosti, usvajanje novih znanj, strpnost in razumevanje, kar oblikuje nove, kvalitetnejše poti razvoja za vse nas. Delo naših dijakov in profesorjev ter sodelovanje in podpora vodilnih delavcev šol je omogočilo uspešno realizacijo projektov in pridobitev mednarodnih certifikatov, ki bodo zagotovo pripomogli k povečevanju konkurenčne prednosti naših šol na tržišču izobraževalnih uslug, našim dijakom pa dali tekmovalno prednost. Z našimi projekti smo pokazali lokalni in tudi širši družbeni skupnosti, da smo aktivne in odgovorne izobraževalne ustanove, ki skrbijo in upoštevajo družbene potrebe mladih ljudi, naših dijakov v smislu medsebojnih stikov in sodelovanja v času skupnega dela in druženja. Takšne oblike dela so se pokazale kot zelo uspešne,

Sodelovanje Prve ekonomske šole iz Zagreba in Ekonomske šole iz Ptuja ali »Pismo prijateljem«

1960 / 2010

10

produktivne in dijaki so jih zelo dobro sprejeli. Naši dijaki, ki se zavedajo izobraževalnih, vzgojnih, socialnih, gospodarskih, političnih in kulturnih vrednot, so pokazali, da so pripravljeni sprejeti odgovornost za izvedbo projektov in projektnih aktivnosti. Le z njimi in ob njih smo uspeli! Zaradi tega smo vsi ponosni. Vsem, ki so sodelovali pri dosedanjih projektih, posebno pa tistim, ki bodo sodelovali v naših prihodnjih projektih in medsebojnih druženjih, posvečamo to »Pismo«. Dolgoletno poslovno, partnersko in prijateljsko sodelovanje naših šol je uresničeno v naslednjih projektih: Po čem nas bo prepoznala Evropa Projekt je bil realiziran v šolskem letu 2001/2002. Cilj projekta je bil spoznavanje narodnih vrednot držav – partnerk; legende, zgodbe, narodne pesmi in plesi, narodni parki ipd. Prosti čas dijakov in strpnost Projekt je bil realiziran v šolskem letu 2003/2004. Cilj projekta je bila analiza in spremljanje prostega časa dijakov, ki ga je prav tako potrebno spremljati in usmerjati v korist dijakov in tudi družbene skupnosti. Poseben poudarek je bil na strpnosti kot najvišji ravni civilizacijskega vedenja, z namenom, da bi s sprejemanjem in upoštevanjem drugačnosti premagali različne oblike nestrpnosti. Družina in družinske vrednote Projekt je bil realiziran v šolskih letih 2006/2007 in 2007/2008. Projekt je bil prijavljen na natečaj ACES (Academy of Central European School) in 18. januarja 2007 tudi sprejet in sofinanciran s strani ACES-a. Cilj tega projekta je bila analiza in primerjava družinskih vrednot v Evropski uniji. Evropski dnevi jezikov je projekt, ki ga je leta 2008 organizirala Ekonomska šola Ptuj; vanj so se vključili tudi naši dijaki in profesorji.

Tradicionalni ples in glasba kot moderni medkulturni povezovalki Evrope Projekt je bil realiziran v šolskem letu 2008/2009 v okviru programa ACES. Cilji projekta so bili povezovanje evropskih dijakov in profesorjev, razvoj dialoga in sodelovanja, večja mobilnost s ciljem spodbujanja izobraževalnih, kulturnih in umetniških vsebin. Europe´s Future Colours Green in ACES Projekt je bil realiziran v šolskem letu 2009/2010 v okviru projektnih aktivnosti ACES-a. Cilj projekta je bil spodbujanje ekološke zavesti in trajnostnega razvoja na prostoru Evropske unije in spodbujanje mladih k ekološkemu razmišljanju in vedenju. Prisrčno vaša, Prva ekonomska šola Zagreb Voditeljica projektnih aktivnosti: dr. sc. Olivera Jurković Majić Ravnatelj: mr. sc. Slavko Trupeljak, prof.

(Prevedla Andrejka Horvat, prof.)

1960 / 2010

11

„Jeziki so kot objemi"1 – ali kako mednarodno delujemo na naši šoli Le kaj bi bili ljudje brez jezika in kako bi bilo na svetu brez raznolikosti jezikov? Čeprav nam ravno raznoterost le-teh velikokrat pri medsebojnem sporazumevanju povzroča nemalo težav! Lahko pa jo sprejemamo tudi drugače, kot je rekel nemški politik Hans-Gert-Pöttering v Evropskem parlamentu leta 2008: „V procesu združevanja evropskih narodov raznolikost jezikov ni več prepreka ampak vse bolj postaja priložnost.“ To priložnost – in ne samo eno – smo na najlepši možni način izkusili profesorji in dijaki Ekonomske šole Ptuj v času čudovitega trinajstletnega sodelovanja s šolo Bundesfachschule für wirtschaftliche Berufe / Höhere Lehranstalt für wirtschaftliche Berufe iz avstrijskega Cmureka. Kratek pregled sodelovanja EŠ s partnersko šolo HLW/BFW, Cmurek Prvi stik z ravnateljico šole dr. Christino Niederkorn sem vzpostavila v začetku šolskega leta 1997/98, bila je zelo prisrčna, odprta in polna idej, tako da se je sodelovanje začelo takoj. Skupaj smo se odzvali na evropski razpis Evropa ustvarja šolo in res ustvarili enkratna imaginarna srednjeveška časopisa obeh šol Murecker Bürger-Blatt in Ptujer Allgemeine, ki smo ju v dramatizirani obliki predstavili v Minoritskem samostanu na Ptuju. Poleg Slovenije in Avstrije je v projektu sodelovalo še 14 evropskih držav. Projekt je bil predstavljen pred evropskimi šolskimi ministri v Baden-Badnu in nagrajen s štiridnevnim bivanjem dijakov in mentorjev na Dunaju v oktobru 1998. Avstrijske dijake je vodil kolega Hans Glück.

V šolskem letu 2001/2002 sta obe šoli skupaj s Slovaško izpeljali projekt Voda, ki se je odvijal v Hartenbergu, v neokrnjeni naravi, ob ribniku, kjer so dijaki treh dežel tri dni muzicirali, ustvarjali glasbo, poezijo in še veliko drugega na temo Voda. Leto dni pozneje 2002/03 so dijaki obeh šol naredili razstavo umetniških fotografij z naslovom Pomladno prebujanje. Našim dijakom je bil mentor svetovno znani mojster fotografije Stojan Kerbler, Avstrijce pa so vodile kolegice Annemarie Krainer, Ulli Ficzko in Sonja Zöchling. V letu 2003/04 je dijake EŠ avstrijska kolegica Sonja Zöchling povabila na okraševanje mostu čez Muro, ki povezuje Slovenijo in Avstrijo. Skupne delavnice je poimenovala Pravljični most. 1. maja 2004 – ob vstopu Slovenije v EU – so Avstrijci dijake in profesorje naše šole povabili na veliko praznovanje tega dogodka; počastili so ga s petjem, plesom in delavnicami, ki so potekale ob meji vzdolž reke Mure. 2005/06 je EŠ Ptuj z Nemčijo, Turčijo, Avstrijo in Madžarsko sodelovala v EU Comenius projektu Video-art project of colours. Marca 2007 smo na EŠ organizirali športno tekmovanje med Slovenijo, Avstrijo, Hrvaško in Finsko v nogometu – športni duh se je povezal s tujezičnim! Naslednje leto 2008 smo kot gosti sodelovali na 1. nogometnem prvenstvu Štajerske, kjer smo dosegli lep uspeh. Evropski dan jezikov – priložnost sodelovanja med partnerskimi šolami Svet Evrope je 6. decembra 2001 v Strassburgu razglasil 26. september za evropski dan jezikov. Namen praznovanja EDJ je opozoriti na jezikovno raznolikost evropskih dežel in

Trinajst uspešnih let šolskega partnerstva s šolo HLW/BFW Cmurek v Avstriji

1 Moto Evropskega dneva jezikov 2008

1960 / 2010

12

vzpodbuditi učenje tujih jezikov. Na ta dan se po Evropi odvija na stotine prireditev. Septembra 2007 smo na EŠ organizirali praznovanje evropskega dneva jezikov in povabili poleg šole HLW/BFW Cmurek tudi Prvo ekonomsko školo Zagreb. Organizirali smo delavnice slovenskega jezika za naše goste in z njihovo pomočjo oblikovali skupine za delavnice hrvaškega, nemškega in francoskega jezika, ki so jih vodile profesorice: Mirela Pal, Marlies Breuss, Iris Arch, Christine Rauch, Elisabeth Thorer in profesor Aljoša Bradač. Delavnice slovenskega jezika so vodile profesorice EŠ: Manja Fras, Barbara Bezjak, Vesna Godicelj, Andrejka Horvat, Simona Brlek, Vida Vidovič, Danica Kmetec, Milica Selinšek, Silvija Javornik in Marijana Rajh. V plenarnem delu srečanja so referate na temo Pomen tujega jezika v srednjih strokovnih šolah imele profesorice iz treh sodelujočih šol: • Johanna Bauer Wandaller: International Communication in Economics - a key course element in our school (HLW/BFW, Cmurek, Avstrija), • Zdenka Katalinić-Car: Bedeutung der Fremdsprachen in den Berufsschulen (Prva ekonomska škola Zagreb), • Marjana Rajh: Muss man talentiert sein, um eine Fremdsprache lernen zu können? (Ekonomska šola Ptuj)

V avli Šolskega centra je sočasno potekala predstavitev učnih podjetij vseh udeleženih šol, ki sta jo vodili profesorici Sonja Šaše in Patricija Koler.

V okviru Evropskega dneva jezikov 2008 sta se odvijali dve večji dejavnosti: Septembra 2008 je mag. Marlies Breuss za 22 dijakinj EŠ v Cmureku pripravila projektno srečanje z naslovom Querfeldein. Projekt je bil prijavljen na spletni strani ÖSZ Österreichisches Sprachen-kompetenz-zentrum

(www.sprachen.ac.at/ets/). Vsebina srečanja je bila: razvijati pri dijakih umetnost fotografiranja in pripovedovanja s sliko, kreativno pisanje in navezovanje stikov med mladimi. Nato smo v začetku oktobra 2008 na naši šoli pripravili Mednarodno tekmovanje v znanju tujega jezika kot jezika stroke. K sodelovanju smo povabili partnerski šoli iz Cmureka in Zagreba. V angleškem in nemškem jeziku kot jeziku stroke je tekmovalo 25 dijakov in dijakinj z vseh treh šol. V času tekmovanja je potekala okrogla miza, kjer so direktor ŠC Branko Kumer, univ. dipl. inž., mag. Branka Kampl Regvat, dr. Christine Niederkorn in mr. sc. Slavko Trupeljak, profesorji tujih jezikov ter strokovnih predmetov diskutirali na temo: povezovanje strokovnih predmetov s tujim jezikom v srednjih strokovnih šolah. Pri izvedbi Mednarodnega tekmovanja v znanju tujega jezika kot jezika stroke so sodelovale profesorice Barbara Bezjak, Sonja Šaše in Vida Vidovič ter aktiva angleškega in nemškega jezika. Glavni namen srečanja partnerskih šol je bil opozoriti na pomembnost povezanosti tujih jezikov s strokovnimi predmeti v srednjih strokovnih šolah tako pri nas kot tudi na partnerskih šolah v Avstriji in Hrvaški ter učitelje vzpodbuditi k večji inovativnosti in delovanju na tem področju. Slavnostna razglasitev rezultatov in podelitev priznanj in nagrad je potekala – v skladu s praznovanjem evropskega dneva jezikov – v vseh treh jezikih sodelujočih: slovenskem, hrvaškem in nemškem. S partnersko šolo iz Cmureka sta nas v začetku povezali radovednost in čar drugačnosti, sedaj pa nas veže in zavezuje iskreno prijateljstvo, predanost skupnemu delu in želja ponuditi dijakom možnost pogledati čez ograjo v svet, pa četudi le k sosedu!

Marjana Rajh, prof.

1960 / 2010

13

EDJ 2008 — v prvi vrsti v sredini od leve: dr. Christina Niederkorn, mag. Branka Kampl Regvat, mr. sc. Slavko Trupeljak, prof. Mirela Pal

EDJ 2008 — dijakinje EŠ in HLW/BFW na skupni delavnici kreativnega pisanja v Cmureku

EDJ — skupinska fotografija pred šolo v Cmureku, dijaki s profesoricama Marlies Breuss in Manjo Fras

1960 / 2010

14

1960 / 2010

15

Iz naše kronike

1960 (MCMLX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek. Zaradi vsesplošnega osamosvajanja afriških držav izpod kolonialne oblasti je postalo leto znano kot »leto Afrike«. Tudi nekateri drugi dogodki v tem letu so bili povezani z Afriko. Začela se je gradnja Asuanskega jezu v Egiptu, tudi Nobelov nagrajenec za mir za leto 1960 je bil Afričan, učitelj in politik Albert John Luthuli.

Svetovna populacija v letu 1960 je štela 3.021.475.000 prebivalcev, rodila sta se Bono, pevec skupine U2 in argentinski nogometaš Maradona, umrla pa znana Nobelova nagrajenca za književnost, francoski pisatelj Albert Camus in ruski pisatelj in pesnik Boris Leonidovič Pasternak.

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

1960 / 2010

16

Predzgodovina Že v 19. stoletju so z gospodarskim in tehničnim napredkom nastale potrebe po izobraženih in strokovno usposobljenih kadrih. Ker je bila trgovina ena od pomembnih dejavnosti na Ptuju, je ptujsko trgovsko združenje leta 1891 ustanovilo šolo za prodajalce. Pouk je potekal v nemškem jeziku, čeprav je večina učencev prihajala iz slovenskih družin. Na ta način je tudi šola ponemčevala slovensko prebivalstvo (slovenski jezik so uporabljali kot poučevalni jezik tedaj samo v osnovnih šolah). Seveda je potekal v nemščini pouk tedaj tudi v elitni ptujski gimnaziji, ki je bila ustanovljena že leta 1868. Po 1. svetovni vojni je Ptuj ohranil tako gimnazijo kot šolo za prodajalce, pouk pa je odslej potekal v slovenskem jeziku. Tako je bilo v času stare Jugoslavije (1918–1941). Po 2. svetovni vojni se je šolski sistem začel hitreje posodabljati in dograjevati. 15. 12. 1945 je začela z delom šola za vajence trgovskih podjetij (trgovska šola). Zaradi sorazmerno nizkega vpisa in pomanjkanja ustreznih prostorov je šola do leta 1954 gostovala v učilnicah ptujske gimnazije. Istega leta pa se Gospodarska šola za vajence trgovskih podjetij preselila v stavbo mestne osnovne šole na Raičevi ulici, kjer je tudi že delovala vajenska šola za razne stroke. Mestna osnovna šola se je tedaj preselila v Mladiko, v nekdanjo dekliško šolo, ki je bila ob koncu vojne v bombnem napadu porušena. Šola je po vojni večkrat menjala svoj naziv: – leta 1949 se je preimenovala v Šolo za učence v gospodarstvu trgovinske stroke, – leta 1954 v Vajensko šolo za trgovinsko stroko in – leta 1961 v Šolski center za blagovni promet (takrat je šola začela poučevati štiriletne programe v ekonomski in administrativni stroki).

Ustanovitev Srednje ekonomske šole pred petdesetimi leti Obstoječa trgovska šola ni mogla zapolniti vrzeli na komercialnem področju in v administraciji, predvsem v državni upravi. Hitro rastoče gospodarstvo na ptujskem območju je potrebovalo ustrezno izobražene kadre. Zato je na ptujski gimnaziji v sodelovanju z mariborsko ekonomsko srednjo šolo pričel v šolskem letu 1959/60 delovati oddelek za odrasle.

ZGODOVINSKI PREGLED RAZVOJA EKONOMSKE ŠOLE PTUJ ob njeni 50-letnici

Srednja ekonomska šola na Raičevi

1960 / 2010

17

7. 7. 1960 je Okrajni ljudski odbor Maribor sprejel sklep o ustanovitvi Ekonomske srednje šole Ptuj. Šola je bila namenjena izobraževanju kadrov za potrebe gospodarstva in uprave v občinah Ptuj in Ormož. Do septembra 1961 je šola delovala v okviru gimnazije (na Prešernovi 31), zato jo je tudi vodil njen ravnatelj prof. Rudolf Čeh. V šolskem letu 1960/61 je bilo vpisanih 76 dijakinj prvega letnika administrativne šole in 64 dijakov ekonomske šole (1. letnik redni vpis, 2. letnik so prešolali iz Maribora) ter 75 odraslih slušateljev. Kot samostojni zavod je začela šola delovati s preselitvijo v prostore nekdanje Vajenske šole za trgovinsko stroko v Raičevi ulici 2, kjer je pouk potekal v petih učilnicah in telovadnici. Ob ustanovitvi so bili redno zaposleni le trije profesorji: Lojze Fink je poučeval slovenščino, Zora Lenart gospodarske predmete in Justina Vrabl stenografijo in strojepisje. Kar 11 učiteljev, večina iz gimnazije in ptujskih osnovnih šol, je zaradi pomanjkanja strokovnih kadrov na šoli dopolnjevalo svojo učno obveznost honorarno (kot gostje). Že v naslednjem

šolskem letu se je kadrovska zasedba močno izboljšala. Zdaj je na šoli poučevalo že 11 redno zaposlenih učiteljev in 7 honorarno zaposlenih. Od 1961 do 1977 je šolo vodil ravnatelj Jože Stropnik. O nujnosti ustanovitvi take šole za ptujsko in ormoško gospodarstvo govori tudi podatek, da se je v šolskem letu 1961/62 v njej izobraževalo kar 154 odraslih slušateljev. Dva oddelka sta delovala v Ptuju, dva v Ormožu in eden v Središču ob Dravi. Leta 1962 je pričel z delom tudi oddelek za odrasle v administrativni šoli za uslužbenke državne uprave in drugih javnih služb. Od 48 prijavljenih slušateljic jih je 30 že na začetku prenehalo z izobraževanjem predvsem zaradi pomanjkljive predizobrazbe. Dijaki so 4-letno izobraževanje na ekonomski šoli in 2-letno na administrativni šoli zaključili z uspešno opravljenim zaključnim izpitom. Junija 1962 so zaključni izpit opravljale prve dijakinje na administrativni šoli, in to iz naslednjih predmetov: slovenski jezik(pisno in ustno), stenografija in strojepisje (pisno). Že v prvih letih se je šola ubadala s pomanjkanjem učilnic in drugih primernih prostorov za nemoteno vzgojno-izobraževalno delo. Posebna tehnična komisija je s sodelovanjem prosvetnih organov ugotovila, da je najprimernejša rešitev nadzidava že obstoječe, leta 1900 zgrajene stavbe, v kateri je delovala šola. Sklep je marca 1961 odobrila tudi občinska skupščina, dela pa je prevzelo gradbeno podjetje Drava Ptuj. Šola je na ta način pridobila 7 novih učilnic, 3 upravne prostore, 3 kabinete, mladinsko sobo, tri funkcionalne prostore za telovadnico (oblačilnico s kopalnico, prostor za orodje in sanitarije) ter manjši prostor za kolesa. Novo pridobljene prostore so slovesno odprli 8. 2. 1963, ob slovenskem kulturnem prazniku, ko se je šola poimenovala po Jožefu Lacku, dejansko pa je bila šola prenovljena že do začetka septembra 1962 in je pouk potekal že v obnovljeni stavbi. Učiteljski zbor 1962

1960 / 2010

18

1. 9. 1963 se je Ekonomski srednji šoli Jožefa Lacka kot tretja pedagoška enota priključila še Vajenska šola za trgovinsko stroko (tudi formalno, dejansko pa sta obe šoli delovali v isti stavbi že nekaj časa). Priključitev sta predlagala šolska odbora obeh šol, potrdila pa jo je Skupščina občine Ptuj. Združitev obeh šol je bila smiselna zaradi racionalizacije poslovanja (isti učitelji, ista zgradba oz. šolski prostori, skupno računovodstvo in ostali delavci šole). Po združitvi je tako nastal največji Srednješolski zavod na Ptuju s 476 učenci in s 16 oddelki. Ekonomska srednja šola v Ptuju je tedaj združevala tri različne strokovne šole: – Ekonomsko srednjo šolo (štiriletni program), – Administrativno šolo (dveletni program) in – Trgovsko šolo (triletni program od šolskega leta 1963/64, prej dveletni program). Učenci trgovske šole so štiri mesece letno obiskovali teoretični pouk, ostali čas so pridobivali praktična znanja (in so bili še vedno vajenci). Na tem področju je bilo še veliko nepravilnosti. Učenci so bili ponekod le fizični delavci, ki so morali opravljati vsa pomožna dela, za njihovo strokovno izobraževanje je ostalo le malo časa. V šolskem letu 1964/65 so prvič uvedli praktični pouk učencev trgovske stroke na njihovih delovnih mestih po določenem programu. Izvajanje praktičnega pouka je nadzoroval svetovalec, ki je med šolskim letom obiskal vse trgovine, kjer so se usposabljali učenci. Hkrati je šola za poslovodje trgovin organizirala seminarje. Učenci so morali vsako leto pred izpitno komisijo v trgovini opravljati tudi izpit iz praktičnega znanja. Leta 1962 je prva generacija trgovcev že uspešno zaključila triletno šolanje. Pred dokončnim slovesom od šole je bilo potrebno opraviti še pisni in ustni zaključni izpit iz slovenskega jezika in zagovarjati seminarsko nalogo iz blagoznanstva. Zanimanje mladih ptujske in ormoške občine za trgovski

poklic je takrat iz leta v leta naraščalo, tako da je šola vpisovala redno po tri oddelke prvega letnika (okrog 90 učencev). Najtežje obdobje za Ekonomsko šolo je bilo nedvomno leta 1968. Zaradi neurejenega materialnega stanja v šolstvu in tedanje gospodarske krize je Sekretariat za prosveto in kulturo SRS predlagal vrsto ukrepov za racionalizacijo na področju vzgoje in izobraževanja. Med drugim je predvidel tudi ukinitev Ekonomske šole na Ptuju. Družbenopolitične organizacije Skupščine občine Ptuj in še posebej vodstvo šole so ostro nastopili proti nameravani odločitvi. Vodstvo šole je izvedlo anketo med dijaki, ki je pokazala, da kar 80 % staršev ne bi zmoglo materialnih stroškov za šolanje otrok v Mariboru ali v drugih še bolj oddaljenih krajih. Anketa je tudi pokazala, da je okrog 50 % dijakov vozačev, oddaljenih od šole od 5 do 30 km, ki za pot v šolo in domov porabijo od dve do štiri ure dnevnega časa. Nameravana ukinititev šole bi tako prizadela predvsem otroke iz družin z nižjimi dohodki. Delovna skupnost Ekonomske srednje šole je tudi poslala vsem osnovnim šolam na ptujskem in ormoškem področju dopis, v katerem jih je želela seznaniti z razlogi, ki narekujejo ohranitev šole, hkrati pa med osnovnošolci zbrati predhodne podatke o vpisu v ta ptujski srednješolski zavod. Končno je prevladal razum, politika je popustila in do ukinitve šole ni prišlo. Ptuj je obdržal Ekonomsko srednjo šolo z vsemi tremi usmeritvami (ekonomsko, administrativno in trgovsko). Leta 1970 je Ekonomska srednja šola praznovala svojo 10. obletnico. S svojim obiskom je takrat šolo počastil dr. Miroslav Bračič, član Izvršnega sveta SRS. Desetletni razvoj zavoda je orisal ravnatelj Jože Stropnik, kulturni spored je izvajala dramska skupina šole pod vodstvom režiserja ptujskega gledališča Petra Malca. Najzaslužnejšim profesorjem so podelili priznanja, akademijo je pripravila in vodila Marija Svetelšek, prof. slovenskega jezika. V prvih desetih letih je

1960 / 2010

19

Ekonomska srednja šola izšolala skoraj 500 ekonomskih tehnikov, 400 administratork in 600 trgovinskih prodajalcev. Šola se je do tedaj kadrovsko okrepila s strokovno usposobljenimi profesorji (več kot polovica kadra je imela visokošolsko izobrazbo). 14 učilnic je bilo premalo za samo enoizmenski pouk, zato je pouk potekal tedaj v dveh izmenah. Višji letniki so imeli praviloma pouk dopoldne, nižji pa popoldne. Urnike je odlično usklajeval Stane Tomšič, učitelj matematike. Šola je bogatila tudi svoj knjižnični fond in skrbela za nakup opreme in učnih pripomočkov. Za potrebe blagoznanstva, kemije in biologije je šola opremila tudi posebno učilnico oz. laboratorij. V njem je bilo okoli 20 mikroskopov in bogata zbirka preparatov, kemikalij, diapozitivov in drugih pripomočkov. Dijakinje administrativne šole so bile še posebej vesele vsakega novega, seveda sodobnejšega, pisalnega stroja. Posebej dejavno je bilo šolsko športno društvo, ki je organiziralo šolska tekmovanja, njihovi člani pa so se uspešno udeležovali občinskih, republiških in tudi državnih tekmovanj. Na šoli je že od šolskega leta 1963/64 deloval planinski krožek, ki ga je vodil profesor Jože Čič, ki je organiziral številne planinske izlete. 26. 2. 1970 je Skupščina občine Ptuj sprejela sklep o preimenovaju Ekonomske srednje šole Jožeta Lacka v Šolski center za gospodarstvo in upravo Jožeta Lacka z naslednjimi pedagoškimi enotami: – Ekonomska srednja šola, – Administrativna šola, – Šola za prodajalce, – Poslovodska šola(za odrasle ) in – Komercialna šola(za odrasle). Na šoli se je takrat izobraževalo 446 rednih dijakov in 51 odraslih slušateljev. Slednji so se izobraževali ob delu. V šolskem letu 1971/72 so v vseh programih prešli na petdnevni delovni teden. Ker je imela šola vse potrebne

pogoje, strokovno usposobljene učitelje, ustrezne prostore, učna sredstva in opremo, je 30. 3. 1972 SO Ptuj sprejela odločitev o ustanovitvi štiriletne upravno-administrativne šole. Ta je predvsem dekletom omogočila ustrezno izobrazbo in zaposlitev. V prvem letu so vpisali 38 dijakinj, nato pa vsako leto do 1980 po en oddelek (okrog 35 dijakinj). Vse ptujske srednje šole in dijaški dom so 27. 11. 1974 podpisale sporazum o združitvi v SOZD Srednješolski center Ptuj in leta 1977 se je začela gradnja novega šolskega centra. Sredstva za gradnjo so prispevali občani ptujske občine, ki so se novembra 1977 na občinskem referendumu odločili za samoprispevek. Posamezne šole so tedaj delovale kot pedagoške enote in so bile v odločanju povsem samostojne, imele so svoje pedagoške vodje oz. ravnatelje. PE Ekonomsko šolo je vodil ravnatelj Jože Stropnik do začetka septembra 1977, po njegovi odstavitvi pa Avgust Kokol, univ. dipl. oec. Od septembra 1977 do 25. 5. 1978 je PE Administrativno šolo vodil prof. Marjan Gojkovič, PE Poklicno šolo za prodajalce pa prof. Franc Kovačič. 25. 5. 1978 so se zaposleni na referendumu odločili za združitev vseh treh pedagoških enot v TOZD Gospodarsko-upravna šola Jože Lacko, njen ravnatelj pa je postal Avgust Kokol. Gradnja novega centra je uspešno potekala in decembra 1979 so se dijaki in profesorji vseh ptujskih srednjih šol vselili v nove prostore. Materialni pogoji so se v novozgrajenem objektu bistveno izboljšali. Razen splošnih in specializiranih učilnic so vse šole uporabljale moderni AV-studio, medioteko in knjižnico. Edina težava je bila organizacija pouka telesne vzgoje, ki je potekala v različnih športnih objektih, s katerimi je razpolagalo mesto Ptuj. Tako se je dogajalo do decembra 1985, ko je bila dograjena nova športna dvorana za potrebe celotnega

1960 / 2010

20

Šolskega centra Ptuj (dvorana Center). Tudi ta dvorana je bila zgrajena s samoprispevkom občanov, uporabljali pa je niso samo dijaki naših šol, ampak tudi

različni športni klubi za treninge in tekme ter različne ustanove in društva za javne kulturne prireditve. Osemdeseta leta so temeljito spremenila koncept srednjega izobraževanja v slovenskem prostoru. V šolskem letu 1981/82 se je začela šolska reforma, ki je uvedla usmerjeno izobraževanje. Usmerjeno izobraževanje je zahtevalo širšo splošno izobrazbo in vsak program na srednji stopnji je moral absolventu nuditi vsaj minimalno poklicno izobrazbo, ki mu je omogočala zaposlitev. Reforma je odpravila spričevala in uvedla indekse, odpravila pa je tudi maturo oz. zaključni izpit. Z uvajanjem usmerjenega izobraževanja je v TOZD Gospodarsko-upravna šola do konca šolskega leta 1983/84 hkrati potekalo izobraževanje po starih in novih programih. V šolskem letu 1981-82 je šolanje zaključila tudi zadnja generacija (31 učenk) poklicne administrativne šole (dveletni program). Po zakonu o usmerjenem izobraževanju je bilo za učence prvih letnikov predpisano proizvodno delo, v višjih letnikih pa

delovna praksa, ki so jo učenci opravili v posameznih delovnih organizacijah ptujske in ormoške občine. V času od 1981 do 1988 je deloval Srednješolski center Ptuj kot enovita delovna organizacija, ki ga je najprej vodila ravnateljica Matilda Hlupič, prof., nato pa Meta Puklavec, dipl. ing. kem. Leta 1985 sta se združila TOZD Gimnazija splošne in pedagoške smeri Dušan Kveder in TOZD Gospodarsko-upravna šola Jože Lacko v TOZD Srednja družboslovna, ekonomska in naravoslovno matematična šola Jože Lacko. Za ravnatelja je bil imenovan mag. Avgust Kokol, za pomočnico ravnatelja pa Jožica Korpar, prof. Decembra 1988 so bili ukinjeni TOZD-i. Srednješolski center postane spet enovita delovna organizacija s štirimi pedagoškimi enotami oz. šolami: - Ekonomska šola, - Gimnazija, - Kmetijska in Elektro šola in - Strojna in metalurška šola. Dom učencev, ki je bil do tedaj TOZD, se je odcepil in postal samostojna delovna organizacija. Vodstvo Ekonomske šole Ptuj je ponovno prevzel Avgust Kokol, univ. dipl. oec., in to funkcijo je opravljal do 1. 3. 1993. Ravnateljstvo je nato prevzela Vlasta Prislan, prof., do 30. 6. 1993, nato pa Branka Kampl Regvat, univ. dipl. oec., ki vodi šolo še danes. Za njeni pomočnici sta bili imenovani Vlasta Hodnik, prof., in Mija Vaupotič Gregorinčič, prof. Konec osemdesetih let se je že pokazalo, da usmerjeno izobraževanje ni najboljša rešitev za slovensko srednje šolstvo, zato pride do prenove vzgojno-izobraževalnih programov. Prenovljeni programi so v šolskem letu 1991/92 uvedli obvezne izbirne vsebine (OIV), po katerih obvezni del določi šola, v okviru proste izbire pa lahko učenci izbirajo predmete iz kataloga OIV ali po predlogu šole. Ena od novosti v

1960 / 2010

21

organizaciji vzgojno-izobraževalnega procesa v slovenskih srednjih šolah je bilo uvajanje treh ocenjevalnih obdobij. Temu projektu se je v šolskem letu 1990/91 pridružila tudi Ekonomska šola Ptuj, katere cilj je bil razbremeniti dijake, odpraviti kampanjsko učenje in ocenjevanje znanja ter dvigniti učni uspeh. V devetdesetih letih je vpis v Ekonomsko šolo spet začel naraščati, saj sta šolo v šolskem letu 1990/91 obiskovala 802 učenca, v šolskem letu 1993/94 pa že 1043 učencev in končno v šolskem letu 2001/02 1350 učencev. Vpis se je povečal zaradi novega programa podjetniško poslovanje, ki ga je šola pridobila v šolskem letu 1993/94, in ekonomske gimnazije, ki smo jo pridobili leta 1998. Z ukinitvijo usmerjenega izobraževanja so se v naše srednje šole spet vrnili zaključni izpiti in matura. Ekonomska šola danes deluje kot organizacijska enota v okviru javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Šolski center Ptuj, ki ga je 28. 3. 1996 ustanovila vlada Republike Slovenije. Od 1. 7. 1996 opravlja funkcijo direktorja zavoda Branko Kumer, dipl. ing. V ŠC Ptuj so vključene kot organizacijske enote: Ekonomska šola, Strojna šola, Elektro šola in Biotehniška šola. Kot posebna enota so tudi Skupne službe, ki jo sestavljajo direktor, računovodstvo, AV-studio in medioteka, knjižnica ter hišniki in čistilke. Vse štiri šole so v svojem delovanju avtonomne. Ekonomska šola Ptuj je veliko pridobila z uvajanjem programa ekonomske gimnazije leta 1998. Dijaki te šole zaključijo štiriletno izobraževanje s splošno maturo. Matura obsega predmete skupnega in izbirnega dela. Predmeti skupnega dela so slovenščina, matematika in tuji jezik, predmete izbirnega dela (2) pa si učenci izberejo sami do začetka tretjega letnika. Šola potem organizira kvalitetne priprave, ki potekajo v tretjem in četrtem letniku. Maturitetni izpiti potekajo pisno in ustno (slovenščina, matematika in tuji jezik) oz. samo pisno (izbirni predmeti). Po opravljeni maturi lahko dijaki nadaljujejo šolanje na univerzi oz. na katerikoli

visokošolski ustanovi. Večina jih nadaljuje na ekonomski, filozofski in pedagoški fakulteti. Zelo smo ponosni na naše zlate maturante. Največ naših dijakov pa se še vedno izobražuje v štiriletnem programu ekonomski tehnik. Po ponovni uvedbi mature leta 1995 je prva generacija absolventov te šole opravljalo maturo, v naslednjih pa so lahko izbirali med zaključnim izpitom in maturo. Od šolskega leta 2001/02 opravljajo dijaki, ki končajo 4. letnik v programu ekonomski tehnik, poklicno maturo. Na Ekonomski šoli smo začeli v šolskem letu 1993/94 izvajati program podjetniško poslovanje. Po treh letih šolanja dijaki opravijo zaključni izpit in pridobijo poklic poslovni tajnik. Poslovni tajniki se lahko zaposlijo ali pa nadaljujejo šolanje v programu 3+2 za poslovnega tehnika. Na koncu študija morajo uspešno opraviti poklicno maturo. V času od šol. leta 2003/04 do 2008/2009 smo na naši šoli izobraževali v novem programu administrator. Po treh letih šolanja in opravljenih zaključnih izpitih se dijaki lahko zaposlijo ali nadaljujejo izobraževanje v programu ekonomski tehnik – poklicno tehniško izobraževanje (PTI), ki traja še dve leti. Na koncu tudi ti dijaki zaključijo s poklicno maturo in dosežejo srednjo strokovno izobrazbo. Lahko se vpišejo na visokošolski študij. Dolgoletno izobraževanje v programu upravno-administrativni tehnik smo zaključili leta 2003. Vsebine tega programa lahko dijaki izbirajo v programu ekonomski tehnik in v programu PTI. Poleg rednih izobraževalnih programov, ki jih je nudila Ekonomska šola Ptuj svojim dijakom, jim je ponujala in omogočala vsa leta tudi številne izvenšolske dejavnosti. Veliko dijakov se je vključevalo v različne krožke, ki so delovali na šoli, in tako popestrilo svoje življenje na šoli. Zlasti uspešno so delovali planinski krožek, dramska skupina in prometni krožek, delovali pa so tudi fotografski, literarni, orientacijski in OZN krožek. Zelo smo ponosni na vse tiste naše dijake in dijakinje, ki so

1960 / 2010

22

bili vključeni v razna društva in klube, in teh je bilo v vseh obdobjih veliko, ki so na ravni Ptuja in tudi širše dosegali uspehe in tako promovirali našo šolo in naš kraj, ki so ju predstavljali. Ponosni smo na številne kulturnike in športnike, ki so bili v času svoje uspešne kariere tudi naši učenci. Nenazadnje so tudi mnogi naši učitelji in profesorji pomembno zaznamovali kulturno, politično, gospodarsko, športno itd. življenje v našem mestu. Pred petdesetimi leti je Ekonomska šola Ptuj začela svoje delo s tremi učitelji in 140 učenci, v času svojega največjega razcveta (2000–2004) je premogla čez 80 profesorjev in 1350 dijakov in dijakinj, danes pa smo pristali pri 60 profesorjih in 730 dijakih. V teh letih se je šola soočala s težnjami po ukinitvi in s svojim velikim razcvetom, ko je bila daleč največja šola v ptujski regiji , šla je skozi turbulentne čase različnih reform, postajala je vedno boljša, upam, saj je vse uspešno prestala in opravljala svoje žlahtno poslanstvo v našem starem mestu in regiji. Skozi njena vrata je odhajalo na tisoče diplomantov oz. maturantov vseh omenjenih smeri in programov v življenje in v številne poklice ali pa v nadaljnje izobraževanje na visokih in višjih šolah. Upravičeno smo lahko ponosni na svoje delo.

Ravnatelji:

Rudolf Čeh (1960-1961) Jože Stropnik (1961-1977) mag. Avgust Kokol (1977-1993) Vlasta Prislan (1993) mag. Branka Kampl Regvat (1993 ...)

Tajnice:

Nada Zorko Truda Gajzer Ruža Maurič Vesna Čurin Katica Cvetko Lidija Hajdinjak Silvija Kolarič Marija Polanec

Za njene uspehe v teh letih so zaslužni:

Pomočnici ravnateljice:

Vlasta Hodnik (1993 ...) Mija Vaupotič Gregorinčič (1994-2007)

Pedagoška služba:

Metka Čabrijan Irena Toš Koren Tina Vrhovšek Andrej Turk Inga Kac Korunič Nataša Hrga Simona Bojnec Mateja Prša Vesna Krebs

1960 / 2010

23

Aleksandra Adam Franc Bezjak Franc Alič Janez Bezjak Ivo Arhar Alojz Bolta Jelka Avguštin Marija Bolta Vladimir Ban Anica Bombek Mateja Belšak Marina Božič Jože Bratina Robert Ivanuša Evelin Brglez Stanislav Jeremic Silva Brodnjak Valerija Jerman Tina Brodnjak Terezija Kekec Truda Burjan Alenka Ketiš Valentina Cafuta Zora Kiker Vera Cafuta Valerija Kirbiš Evgen Cafuta Frida Klančnik Ljudmila Cenčič Katica Kmetec Klavdija Cerovšek Vladimir Knez

Milan Cimerman Jožica Kobold Slavko Cimerman Robert Kociper Jožica Čarman Jelka Kokol Plošinjak Anton Čeh Elvira Kodela Berdič Koraljka Čeh Ivana Kolar Rudolf Čeh Mišo Koltak Jože Čič Jože Korban Aleksander Čuš Metka Korošec Viktorija Dabič Milan Korže Jožica Dešman Selina Kosec Stanislava Djorovič Jelka Kostanjšek Janez Drevenšek Franc Kovačič Emilija Erlih Mesojedec Peter Kovačič Andrej Fekonja Darja Krajnc Angelca Fideršek Branko Krajnčič Lojze Fink Hedvika Kreutz Tatjana Frangež Terezija Kuhar

Albert Fras Marija Kuri Truda Gajzer Mojca Kvar Marija Gabor Janez Lah Andreja Gabrijan Zlatka Lampret Alojz Gojčič Uroš Langerholc Jožica Gojkovič Zora Lenart Marjan Gojkovič Marjan Lenartič Elizabeta Golob Veronika Leskovar Andrej Gorše Hinko Levičnik Renata Horvat Aleksandra Lorbek Franc Hribernik Anton Lorger Brigita Hrženjak Albin Lugarič Nataša Ilijevec Viktor Makovec Anton Ilec Paulina Majnik Marjan Irgl Marija Marinšek Marija Ivanuš Jože Maučec st. Mirjana Ivanuša Jože Maučec ml.

Matija Maučec Darko Stropnik Franc Maurič Jože Stropnik Ruža Maurič Aleksandra Štromajer Edita Mazera Marija Svetelšek Doroteja Minko Lidija Šalamun Marija Murat Silva Šarc Stanislav Napast Franc Šegula Bojan Novak Peter Šimenko Bernarda Novosel Tatjana Širec Bojan Orovič Nataša Šmuc Slavko Orovič Elizabeta Šoštarič Marjan Ostroško Zlatko Špoljar Božidar Pajenk Franja Štrakl Arnold Paulinič Drago Šuligoj Vladimir Paveo Ljubica Šuligoj Tatjana Pečnik Jovo Tarbuk Feliks Peklar Brigita Terševec

Marija Pešec Franc Tetičkovič Franc Petrovič Aleš Tihec Marija Planinc Franc Tomanič Helena Podgoršek Stane Tomšič David Polenšak Simona Trčak Irena Posavec Vinko Trplan Adolf Praprotnik Erika Turin Marjan Pravdič Branko Turkuš Breda Pregelj Marija Vedernjak Milojka Prelesnik Iris Vičar Novak Janez Pucko Primož Vidovič Gorazd Rajher Jože Vivod Karel Rajniš Franc Voda Zdenka Rakuša Dobrinka Voršič Ivan Rau Justina Vrabl Maja Razboršek Hermina Vukasovič Natalija G. Resnik Brigita M. Zajc

Rudolf Ringbauer Roman Zavec Darinka Rojko Bogdana Zorko Marjeta Runovec Drago Zupančič Damjan Samojlenko Jasmina Zupanič Nevenka Simonič Simona Zupanič Vida Slavinec Dolores Ženko Franc Sorčnik Zlatko Žerak Herbert Sorec Stanko Žitnik Milojka Srebotnik Maks Žmauc Alenka Strnad Lidija Žnidarič Marija Šabeder Ljuba Kodela Darja Dresler Mirjana šeruga Viktor Tancer Matjaž Zelenik Nada Trop Veronika Legner Mojca Patekar Damjan Samojlenko Bogdan Atanaskovič Zoltan Sep Danilo Zupanič Majda Karo

Janez Janžekovič, prof.

1960 / 2010

Učitelji:

24

1960 / 2010

25

Šola danes

Preteklo petletno obdobje si bomo zagotovo najbolj zapomnili po dveh spremembah, ki sta zaznamovali naš šolski prostor. Prva je bila pridobitev programa aranžerski tehnik, ki smo si ga že dolgo želeli in smo ga bili zelo veseli. Druga sprememba, ki smo jo sprejeli z dosti manj navdušenja, je bila prenova v vseh programih poklicnega in strokovnega izobraževanja, saj je potekala prehitro in premalo pripravljena. Sedaj prenovo uvajamo še v gimnazijskem programu.

»Vzgoja, ki temelji zgolj na zahtevah in nasvetih, ne pa na vzgledih, je slaba vzgoja.«

JAN AMOS KOMENSKY

1960 / 2010

26

V šolskem letu 2010/2011 izobražujemo 574 dijakov. Od tega 184 dijakov po neprenovljenih in 390 dijakov po prenovljenih programih. V šolskem letu 2008/2009 smo pričeli izvajati naslednje prenovljene programe: ekonomski tehnik, aranžerski tehnik in ekonomski tehnik PTI ter program trgovec. Prenovljeni programi poudarjajo stroko in so zasnovani modularno. Dijaki preko medpredmetnega povezovanja osvajajo in lažje povezujejo znanja in vedenja stroke s splošnoizobraževalnimi predmeti ter imajo več praktičnega usposabljanja tako v šoli kot v podjetjih. V gimnazijskem programu, ki je splošnoizobraževalni, dijaki pridobivajo znanje po še neprenovljenem programu. Program omogoča dijakom nadaljevanje izobraževanja na vseh usmeritvah univerzitetnega študija. Spodbuja njihovo ustvarjalnost ter razvija znanja, sposobnosti in druge osebnostne lastnosti, potrebne za kasnejši uspeh v poklicu in življenju. Dijakom ponuja tudi možnost pridobivanja temeljnih ekonomskih znanj, organizacijsko-vodstvene sposobnosti ter spretnosti komuniciranja in javnega nastopanja. Izobraževanje se zaključi s splošno maturo, ki obsega obvezni del: pisni in ustni izpit iz slovenskega jezika, matematike in tujega jezika ter izbirni del: dva predmeta po izbiri dijaka glede na interes in potrebe študija. V program je pisanih 133 dijakov v šestih oddelkih: 1. aG, 2. aG, 3. aG, 3. bG, 4. aG in 4. bG. V programu ekonomski tehnik, ki je program srednjega strokovnega izobraževanja, izobražujemo po starem programu le še 51 dijakov v dveh oddelkih zaključnega letnika. Po prenovljenem programu izobražujemo176 dijakov v po dveh oddelkih 1., 2. in 3. letnika. Izobraževanje

se zaključi s poklicno maturo, ki obsega obvezni del: pisni in ustni izpit iz slovenščine, pisni in ustni izpit s področja gospodarstva ter izbirni del: pisni in ustni izpit iz tujega jezika ali matematike, izdelek oz. storitev in zagovor. Prenovljeni program dijakom omogoča, da svoje teoretično znanje nadgrajujejo v učnem podjetju, ki je model pravega podjetja po metodi »learning by doing«. Z usposabljanjem za prepoznavanje temeljnih ekonomskih pojavov ter kritičnim vrednotenjem posledic različnih ekonomskih odločitev, samostojnim načrtovanjem projektov, poznavanjem področja finančnih trgov, davkov, plačilnega prometa, poznavanjem področja knjigovodskih storitev, slovenskih in mednarodnih računovodskih standardov, uporabo pravil upravnega postopka, prodajo bančnih storitev fizičnim osebam, poznavanjem področja zavarovalnih storitev je ekonomski tehnik zaposljiv v prodaji, nabavi, komerciali, računovodstvu, menedžmentu … S programom aranžerski tehnik, ki je program srednjega strokovnega izobraževanja, smo pričeli v šolskem letu 2008/2009. Imamo po en oddelek od prvega do tretjega letnika. Vanj je vpisanih 80 dijakov. Dijaki program označujejo kot zelo zanimiv, poseben, drugačen, zabaven. Namenjen je tistim, ki radi oblikujejo z barvami, s papirjem, z lesom, z blagom, s plastiko, z računalnikom in s fotografsko kamero. Izobraževanje se zaključi s poklicno maturo, ki obsega obvezni del: pisni in ustni izpit iz slovenščine, pisni in ustni izpit iz oblikovanja in aranžerstva ter izbirni del: pisni in ustni izpit iz tujega jezika ali matematike, izdelek oz. storitev in zagovor. Dijaki se usposobijo za učinkovito sodelovanje z marketinško službo za pospeševanje prodaje pri načrtovanju propagandnih akcij, z mediji, tiskarnami, fotostudii. Aranžerski tehniki se lahko zaposlujejo v oglaševalskih agencijah, turizmu, na razstaviščih, v trgovinah …

PIŠE SE ŠOLSKO LETO 2010/11 1960 / 2010

27

V obeh programih dijaki po štirih letih izobraževanja pridobijo 240 kreditnih točk (KT). V srednjem poklicnem izobraževanju je na naši šoli program trgovec. V prvem, drugem in tretjem letniku je 86 dijakov. V času izobraževanja dijaki pridobivajo znanja iz trgovinskega poslovanja, estetskega urejanja prodajnega prostora, znanja na področju svetovanja kupcem, spoznavajo psihologijo prodaje, predpise v trgovinskem poslovanju, razvijajo podjetniško miselnost in sposobnost komuniciranja. Izobraževanje se zaključi z zaključnim izpitom, ki obsega pisni in ustni izpit iz slovenskega jezika in zaključno delo. Dijaki po treh letih izobraževanja pridobijo 180 KT. Poklic prodajalca ima prihodnost, saj rast in uspešnost trgovine v Sloveniji omogočata visoko možnost zaposlitve v različnih prodajalnah. Na trgu delovne sile primanjkujejo, saj iz dneva v dan rastejo nova nakupovalna središča. V programu poklicno-tehniškega izobraževanja – ekonomski tehnik lahko nadaljujejo izobraževanje trgovci po uspešno končanem zaključnem izpitu. V prvem in drugem letniku je 48 dijakov. Pridobivajo znanja za poklic ekonomskega tehnika ter zaključijo šolanje s poklicno maturo kot štiriletni program ekonomski tehnik. Dijaki po dveh letih izobraževanja pridobijo 120 KT. Zaposlijo se lahko v različnih podjetjih, povsod, kjer je prisoten kapitalski trg. Poklic omogoča široko področje izbora delovnih mest v različnih finančnih ustanovah (banke, borze, zavarovalnice), v državni upravi … Izvajamo tudi izobraževanje občanov za pridobitev ali dokončanje srednjega in poklicnega izobraževanja. V tem šolskem letu je 55 zaposlenih delavcev pod vodstvom ravnateljice mag. Branke Kampl Regvat, ki uspešno vodi šolo že od leta 1993.

Zaposleni so: svetovalni delavki Ingrid Kac Korunič in Vesna Krebs, tajnici Katica Cvetko in Marija Polanec, organizatorka praktičnega usposabljanja z delom Dušanka Tarbuk, pomočnica ravnateljice Vlasta Hodnik ter 49 v spodnjem seznamu navedenih profesorjev:

1. Valerija AMBROŽ 2. Miranda ANDRIČ EMERŠIČ 3. Leonida ARSIČ 4. Marjetka Metka BABUSEK MEDIC 5. Barbara BEZJAK 6. Aljoša BRADAČ 7. Simona BRLEK 8. Vesna EMERŠIČ 9. Manja FRAS 10. Vesna GODICELJ 11. Anita GOLOB 12. Andrejka HORVAT 13. Miran HORVAT 14. Mitja JABLOČNIK 15. Janez JANŽEKOVIČ 16. Silvija JAVORNIK 17. Dušan KLAJDERIČ 18. Danica KMETEC

19. Zdenko KOLARIČ 20. Patricija KOLER 21. Klavdija KREMPL 22. Nataša KUHAR 23. Dušan MAJCENOVIČ 24. Marjeta MALEK 25. Marija MIR MILOŠIČ 26. Vojko MISLEJ 27. Evald MLINARIČ 28. Sonja MLINARIČ 29. Drago MUSIČ 30. Samo PLOŠINJAK 31. Blanka POTRČ 32. Vlasta PRISLAN 33. Jakob RAJH 34. Marijana RAJH 35. Milica SELINŠEK 36. Ivan ŠANTAROVIČ

37. Sonja ŠAŠE 38. mag. Melita ŠEMRL 39. Janja ŠTERBAL VINDIŠ 40. Olga ŠUMAK 41. Vesna TOMŠE 42. mag. Vesna TRANČAR 43. Danica VAUPOTIČ 44. Marija VAUPOTIČ GREGORINČIČ 45. Vida VIDOVIČ 46. Vesna VIDOVIČ 47. Karolina VUČINA 48. Breda VUSER 49. Marija KEKEC, volonterska učiteljica pripravnica

Poučujemo, vzgajamo in spremljamo novosti na vseh področjih izobra-ževanja. Novosti poskušamo vtkati tako v pedagoški proces kot v obšolske dejavnosti. Naše profesionalno znanje, življenjske vrednote, pozitivno energijo in ekološko osveščenost prenašamo na mlade generacije in jih s tem pripravljamo na njihov bodoči poklic in življenje.

Vlasta Hodnik, prof.,

pomočnica ravnateljice

1960 / 2010

28

Učiteljski zbor 2010/2011

1960 / 2010

29

Razmišljanje svetovalne delavke Zjutraj, preden se odpravim v šolo, razmišljam. Petdeseta obletnica šole, to je res častitljiv jubilej za šolo, zaposlene, dijake in bivše dijake. Kaj vse se je že zgodilo v teh letih. Če bi stene lahko pripovedovale, bi povedale veliko zgodb. V ŠC Ptuj, na Ekonomski šoli, sem zaposlena kot svetovalna delavka od leta 1994. Svoje delo rada opravljam in menim, da sem si izbrala pravi poklic, kar mi je v veliko zadovoljstvo. Ko sem se zaposlila na Ekonomski šoli, je bilo zaposlenih okrog 90 profesorjev in vpisanih 1400 dijakov. V šestnajstih letih se je število profesorjev na naši šoli zmanjševalo. Nekateri so se zaposlili drugje, nekaj se jih je upokojilo, nekaterih pa na žalost ni več med nami. Tudi število vpisanih dijakov se je v zadnjih letih precej zmanjšalo, predvsem zaradi številčno manjših generacij in zaradi prenasičenosti delovnega trga s profilom ekonomista. Menim, da za vsakim dobrim in uspešnim podjetjem stoji dober in uspešen menedžer, ki se trudi in poskrbi za svoje delavce, za njihovo delo, plačilo in tržišče. Kot svetovalna delavka sem imela kar nekaj prijetnih sodelavk, ki se jih rada spominjam. Z mano so v preteklih letih sodelovale Nataša Hrga Ličina, Mateja Prša, Simona Bojnec, Polona Toplak, Nataša Šuen in Vesna Krebs. Večina jih je zaposlenih v šolstvu, ena na Centru za socialno delo Ptuj. V šolstvu se dogajajo nenehne spremembe, tako v sistemu šolanja, pri vsebini pravilnikov in vsebinskih prenovah, kar občutimo delavci šole, dijaki in starši. Ob vseh novostih in spremembah nas nenehno vodi moto, da šolo približamo dijakom in jo naredimo življenjsko. V šoli imamo vse več dijakov s posebnimi potrebami. V letošnjem šolskem letu jih imamo kar sedemnajst. Vsi se dobro počutijo in so uspešni, kar je rezultat njihove volje do dela, prizadevnosti in vzpodbud staršev. Velika zahvala gre

tudi profesorjem, ki svoje delo skrbno in odgovorno opravljajo. V šolskem letu 2008/2009 in 2009/2010 se načrtno ukvarjamo z nadarjenimi dijaki, ki jih šola ponuja veliko dejavnosti, s katerimi lahko razvijajo svoje potenciale. Vsa leta skrbimo za permanentno izobraževanje profesorskega zbora, aktivno se udeležujemo seminarjev, spremljamo literaturo in izsledke na psihološko-pedagoškem področju. Gostili smo že veliko priznanih in cenjenih predavateljev: g. Hermana Vernika, g. Franceta Prosnika, go. Vesno Vuk Godina, g. Heliodorja Cvetka, go. Zdenko Zalokar Divjak, g. Bogdana Polajnerja, g. Viljema Ščuko, go. Anko Zavasnik, g. Zdravka Zupančiča in druge. Vsako tako predavanje nas je osebno obogatilo in pripomoglo, da nismo pregoreli v svojem poklicu, ki ga imamo radi. Naše delo je zelo odgovorno, saj delamo z mladimi in zavedamo se, da se vsak dan soočamo z novimi izzivi, za kar je potrebno veliko energije in truda. Pri svojem delu si prizadevam, da bi bila šola prijazna dijakom, z njimi razvijam pristne odnose ter vzpodbujam poštenost in odgovornost do dela. Dijakom želim pomagati, jih usmerjati, da bodo sposobni razmišljati o sebi, jih naučiti, da morajo sami poskrbeti za samouresničevanje. V največje zadovoljstvo mi je, ko jih srečam izven šole, nekatere že z otroki, redno ali honorarno zaposlene in se spomnimo časov, ko so bili dijaki naše šole. Vsi imajo lepe spomine na šolske dni, ki so jih preživeli na Ekonomski šoli. Zadovoljna sem, da uresničujejo svoje življenjske sanje. Naj končam z mislimi diplomiranega pravnika gospoda dr. Mira Cerarja, predavatelja na Pravni fakulteti v Ljubljani, ki je pri vzgoji svojih otrok oblikoval naslednje življenjsko vodilo: »Videz je pomemben, pamet je pomembnejša, srce je najpomembnejše«.

Ingrid Kac Korunič, prof., svetovalna delavka

1960 / 2010

30

Skrb za nadarjene in »narodov blagor«

V šolskem letu 2010/11 bomo na naši šoli zaključili s poskusnim uvajanjem nacionalnega projekta Uvajanje koncepta vzgojno-izobraževalnega dela z nadarjenimi dijaki v srednjem izobraževanju. Vanj smo se vključili pred tremi leti, ko smo z izvedbenim načrtom uspešno kandidirali na javni razpis Zavoda republike Slovenije za šolstvo. Pri svojem vzgojno-izobraževalnem delu v razredu in izven njega smo se srečevali z izjemnimi posamezniki, zato smo se že dalj časa zavedali posebnega pomena dela z njimi in možnosti, ki jih kot učitelji v srednji šoli za to delo imamo. Ne moremo zanikati dejstva, da smo se ob izvajanju zastavljenih nalog in ciljev v tem projektu soočali s številnimi lastnimi predsodki o nadarjenih in se naučili marsičesa novega. Naše najpomembnejše spoznanje je, da nadarjenosti ali potencialov zanjo ne ocenjujemo na osnovi ocen ali šolskega uspeha, temveč jih poskušamo »iskati s srcem«, ne le videti z očmi. Bolj odgovorno se trudimo zagotavljati ustrezne pogoje za razvoj potencialov, ki jih nadarjeni imajo, hkrati pa se tudi veliko bolj zavedamo, kako dragocen je vsak izmed njih, zlasti za tako majhen narod, kot je naš. Posebno pozornost usmerjamo v odkrivanje (evidentiranje in identificiranje) nadarjenih na kulturnem, umetniškem, raziskovalnem, športnem, posebej pa na področju ekonomije, trgovine, trženja in podjetništva. Prav ta področja predstavljajo tiste gospodarske panoge, ki so za celotno slovensko družbo izjemno pomembne in prav te so nam omogočile, da lahko danes naša šola praznuje tako visok jubilej. Zato dela z nadarjenimi ne bomo in ne moremo več

zanemariti. Ostalo bo prioriteta vseh zaposlenih, saj naše poklicno poslanstvo omogoča in nas hkrati zavezuje, da nadarjenim dijakom s strokovnim in profesionalnim delom v razredu in izven njega omogočamo celostni osebnostni razvoj in tako konstruktivno prispevamo ne samo k njihovemu, temveč tudi k lastnemu profesionalnemu razvoju in k razvoju slovenske družbe kot celote.

Vesna Tomše, prof., koordinatorica projektne skupine za nadarjene

»Ne učimo se za šolo, ampak za življenje.«

(Seneka ml.)

1960 / 2010

31

Sodelovanje šole z delodajalci

Sabina Puklavec — 1. mesto na državnem tekmovanju v tehniki prodaje Ljubljana, 15. 3. 2010

Praktično usposabljanje z delom je del učnega procesa, ki ga izvajajo delodajaci. Dijaki Ekonomske šole, ki se izobražujejo za poklic ekonomskega tehnika, aranžerskega tehnika in prodajalca, opravljajo praktično usposabljaje pri lokalnih delodajalcih. Nosilci izobraževanja so delodajalci in šola - torej gre za tesno sodelovanje šole in širšega družbenega okolja. Že vrsto let naša šola uspešno in dobro sodeluje s socialnimi partnerji, ki našim dijakom omogočajo praktično izobraževanje. Lahko rečemo, da redno sodelujemo. Z delodajalci oblikujemo in prilagajamo programe izobraževanja v skladu s potrebami in znanji, ki jih potrebuje gospodarstvo. Sodelovanje delodajalcev in šole omogoča vpogled v potrebe po novih delovnih mestih. Ko so dijaki na praktičnem usposabljanju, pa lahko delodajalci spoznavajo svoje bodoče kadre. V času praktičnega usposabljanja dijaki povezujejo teoretična znanja s prakso, začutijo pripadnost delodajalcu in gradijo svojo samozavest. Spoznajo, kako pomembno je nenehno strokovno izobraževanje, odnos do ljudi, komunikacija in sodelovanje s sodelavci. To je priložnost, da spoznajo poklic in ugotovijo, če so se odločili za pravo poklicno pot. Na praksi organizator praktičnega usposabljanja spremlja in obišče dijake. Pri delodajalcih jih vodi in usmerja mentor. Na obisku se pogovorimo o delu dijakov, napredku, o morebitnih težavah, če je potrebno, se povežemo s starši. Ko pridejo dijaki s praktičnega usposabljanja, so polni bogatih izkušenj in vtisov. V delovnih okoljih so lepo sprejeti in se dobro počutijo. Dijaki spoznajo dosti novega in svoje znanje lahko povezujejo z delom. Želijo si več prakse. Veliko naših dijakov so že zaposlili delodajalci, pri katerih so bili na praksi.

Primer zelo uspešnega sodelovanja trgovskih podjetij in šole je državno tekmovanje v tehniki prodaje. Dijaki – prodajalci –so v tretjem letniku na praksi štiri mesece. V tem času jih mentorji pripravljajo na tekmovanje. Na tekmovanjih naši prodajalci vedno posegajo po najvišjih mestih. Osnovni namen povezovanja delodajalcev in šole je, da bi usposobili mlade za njihovo poklicno pot. Vsi si želimo, da se mladi razvijejo v odgovorne in zadovoljne osebnosti.

Duška Tarbuk, organizatorica PUD-a

1960 / 2010

32

Rešitve, razvite po letu 1996, so bile ustrezne za programe poklicnega in strokovnega izobraževanja zgolj za prehodno obdobje, niso pa zadoščale v razmerah, ki jih je Sloveniji prineslo članstvo v Evropski uniji. Na razvoj poklicnega in strokovnega izobraževanja namreč v veliki meri vpliva filozofija vseživljenjskega učenja in prilagajanje gospodarskim razmeram v pogojih globalizacije. Vse to zahteva razvijanje ključnih in poklicnih kompetenc s pomočjo ustreznih modernejših izobraževalnih programov, ki bodo zagotavljali primerljivost in enakovrednost standardov v doseženi poklicni izobrazbi z razvitimi evropskimi državami. Zastavljeni cilji prenove so zahtevali velik miselni premik pri vseh udeležencih ter številne formalne spremembe. S prenovo se je povečala avtonomija šole in učiteljev, posledično pa tudi odgovornost za poklicno oziroma strokovno usposobljenost dijakov, ko ti zaključijo izobraževanje. Razvoj poklicnega in strokovnega izobraževanja je s širjenjem avtonomije učitelja in šole prinesel s seboj potrebo po novih znanjih, ki jih mora imeti pedagoški kader. Izstopa potreba po obvladovanju načrtovanja izobraževalnega procesa, nova vloga učitelja v razredu, sodelovalno učenje, timske oblike dela ter druge sodobne oblike poučevanja, ki zagotavljajo razvoj poklicnih in ključnih kompetenc. Pomembna novost, ki zelo spreminja delo šole in učiteljev, je odprti del izobraževalnih programov, ki mu kratko pravimo odprti kurikul in je novost v poklicnem in strokovnem izobraževanju. Šoli omogoča sooblikovanje dela izobraževalnega programa in prilagajanje potrebam okolja, obenem pa nalaga tudi veliko odgovornost za poklicno in

strokovno usposobljenost dijakov. Z odpiranjem kurikula se šola lažje odziva na specifične potrebe okolja ter krepi svojo razvojno vlogo. Dijakom nudi ustreznejšo usposobljenost, ki jim omogoča, da s svojim znanjem, spretnostmi in kompetencami postanejo konkurenčnejši na trgu dela. Poudarek prenove programov je na povezovanju splošnega in strokovnega znanja, ki temelji na sodobnih oblikah poučevanja. Najpogostejša oblika izvedbe je projektni dan ali teden z interdisciplinarno zastavljenimi cilji, ki se uresničujejo z mentorskim vodenjem učiteljev različnih predmetov. Zelo zaželjena oblika je tudi timsko načrtovanje, pri katerem dva ali več učiteljev skupaj načrtuje učni proces, ki mu sledi timsko poučevanje. Obe obliki sta že dokaj dobro uveljavljeni v vseh naših programih in sta zelo priljubljeni pri dijakih, saj jim omogočata, da zase izberejo aktivnosti in področja, ki so jim blizu in se lahko v njih izkažejo. Pomembna novost prenove je tudi t. i. portfolio, to je zbirka dokumentov, ki dokazujejo posameznikovo formalno in neformalno pridobljeno znanje ter z delom pridobljene kompetence, ki se lahko vrednotijo v postopku potrjevanja poklicne kvalifikacije, lahko pa tudi pri nadaljnjem izobraževanju. Portfolio si naši dijaki kreirajo z mapo učnih dosežkov, v katero odlagajo vso dokumentacijo, ki potrjuje njihove aktivnosti v šoli in izven nje, dosežke na tekmovanjih in letna spričevala. Sicer pa se priznavanje učnih izidov posameznika, pridobljenih v formalnem izobraževanju ali z neformalnim učenjem, potrjuje s kreditnim sistemom, ki ga je prav tako prinesla prenova. Uspešno zaključeno izobraževanje posameznega

Prenova v programih poklicnega in strokovnega izobraževanja 1960 / 2010

33

izobraževalnega programa se potrdi z izdajo spričevala Europass, ki vsebuje vsa pridobljena znanja, spretnosti in kompetence posameznika in v katerega se vpišejo delovna področja, v katerih se imetnik spričevala lahko zaposli. Naša prva generacija »prenovljencev«, ki jo je prenova ujela sredi izobraževanja (ekonomski tehnik PTI), je v preteklem šolskem letu že prejela spričevala Evropass, letos ga bo prejela generacija trgovcev in naslednje šolsko leto še prva generacija ekonomskih tehnikov. S tem bomo ognjeni krst prenove prestali v vseh programih poklicnega in strokovnega izobraževanja, evalvacija rezultatov pa bo pokazala, ali so se pričakovanja prenove uresničila in ali nas morda čaka še prenova prenove.

Vlasta Prislan, prof., vodja PUZ ET

Utrinki delovnega vzdušja, ki ga je rodilo medpredmetno povezovanje v okviru projektnega tedna »Naše gospodarsko okolje«.

1960 / 2010

Dijaki radi povezujejo strokovno znanje s tujim jezikom

34

V prenovljenem programu ekonomskega tehnika dijaki ustanovijo učna podjetja, v katerih se zaposlijo in poslujejo. Učno podjetje ustanovijo v 2. letniku, poslujejo eno poslovno leto, v 3. letniku pa zaključijo s poslovanjem. V podjetju dijaki poslujejo pod vodstvom mentorjev profesorjev. Poslovanje učnih podjetij pa nadzoruje Centrala učnih podjetij Slovenije, ki se nahaja v Celju.

Učna podjetja

UČNO PODJETJE SUPER PLANET

Kot vsi dijaki programa ekonomski tehnik smo si tudi mi ustvarili svoje učno podjetje. Ime Super planet smo izbrali, ker je naš trgovski center kot en velik planet, v katerem najdeš vse. Ukvarjamo se s prodajo nakita, ličil, parfumov, razne tehnologije, lahko pa vam ozdravimo tudi zlomljeno srce ali pa si privoščite uživanje v naši čokoladnici. Vsak dijak je izbral sebi zanimivo temo, v katero smo se pošteno poglobili. Naredili smo si tudi poslovni načrt, v katerem smo opisali, s katero dejavnostjo se ukvarjamo, kakšne izdelke bomo prodajali, opisali smo organizacijsko obliko družbe, prostor, nabavo, načrt zaposlovanja. Ker vemo, da so kupci tisti, ki jih moramo zadovoljiti, smo jim pripravili kratko anketo, v kateri smo jih povprašali, kaj si mislijo o naši lokaciji, kaj pričakujejo od trgovskega centra, kaj želijo in česa ne. Naredili smo tudi SWOT analizo za naš Super planet, v kateri smo ugotavljali naše prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti. Za naš trgovski center smo izdelali tudi vizitko in logotip, narisali pa smo tudi tloris podjetja. Razdelili smo se v oddelke, tako da se počutimo, kot da poslujemo s pravim denarjem, pravimi dokumenti in se učimo prevzemati odgovornost. Čeprav vsi zelo uživamo smo spoznali, da ustvariti podjetje pomeni narediti velik korak.

Barbara Beranič, 3. aE

UČNO PODJETJE MARSILEA

Tako kot za vse dijake, je bila tudi naša naloga, da ustanovimo učno podjetje. Vsak si je izbral dejavnost, s katero se bo podjetje ukvarjalo. Temu je sledil poslovni načrt, v katerega smo zajeli vse podrobnosti o podjetju. Ime podjetja smo izbrali skupaj, tako da je vsak dal svoj predlog in zmagal je seveda najboljši. Pri pouku smo oblikovali tudi logotip trgovskega centra in logotip podjetja. Razdelili smo se v oddelke, da smo dobili občutek, kako poteka delo v praksi. S tem pa smo spoznali, da ljudje, ki so zaposleni na tem področju, nimajo lahkega dela. V našem učnem podjetju se nahaja devet lokalov:

• Turistična agencija Palma • Lepotni studio Zvezda • Trgovina s konjeniško opremo Podkvica • Foto studio Zemljič • Papirnica Ostržek • Trgovina s športno opremo M&A • Varstvo otrok Hiša zabave • Vse za vrt in dom Vrtiček • Trgovina z malimi živalmi Kakadu

Na ustanovitev trgovskega centra ima velik vpliv lokacija, saj je od tega odvisna tudi prodaja v naših trgovinicah. V trgovskem centru so trgovine z zelo različnim sortimentom prodaje, tako da lahko vsak najde kaj zase.

Ana Vrbančič in Monika Dončec, 3. aE

1960 / 2010

35

Predstavitev učnih podjetij na plakatih

UP Super planet in UP Marsilea, dijaki 2. aE razreda (2009/10) UP Mars in UP Prodajna galerija, dijaki 2. bE razreda (2009/10)

1960 / 2010

Predstavitev učnih podjetij na plakatih

36

UP MARS

Smo učno podjetje Mars, ki delamo s srcem za Vas. Ustanovitelji smo dijaki druge skupine 3. bE oddelka. Razvijali se bomo kot stabilen in zanesljiv poslovni nakupovalni center. Z znanjem, izkušnjami, opremo in kakovostjo svojih storitev želimo postati boljši od večine konkurentov. V podjetju boste zasledili številne trgovine in storitve. V poslovalnici S torbico v modo Vas z veseljem pričakujeta lastnici Karmen Kaučič in Ines Petrijan, ki Vas bosta razvajali s čudovitimi torbicami. Saška Šegula in Vanja Mesarec sta pravi tiskarki za majice zato, Vas pričakujeta v poslovalnici Zvezdica. Želite biti modno usklajeni? Za to poskrbita Monika Ritonja ter Tamara Polanec, saj v trgovini T&M vedno najdete kaj zase. Gotovo Vas bodo očarali različni modni trendi. Če pa želite imeti najlepše nohte, se oglasite v studiu Mavrični svet, kjer vas nestrpno pričakujeta Sabina Vogrinec in Katja Toplak, da Vas navdihneta s čudovito poslikavo nohtov. Si želite nepozabnih počitnic, potovanj? Monika Janžekovič in Patricija Lorbek Vas vabita v Napačno smer, da Vam zagotovita nepozabna doživetja, kamorkoli si zaželite iti. V trgovino Pravi zadetek Vas vabita Andreja Medved ter Sabina Petek, da boste vedno športno opremljeni in pripravljeni na novo zmago. Če hodiš v šolo in potrebuješ potrebščine, za to poskrbi prikupna Maja Kuharič v svoji trgovini Šolarček. Vse, ki radi ribarite, Andrej Rimele vabi v Trnek, kjer najdete vse, da ujamete ribice. Ko pa bi si radi odpočili in kaj pojedli ter ob prijetni družbi kaj popili, se oglasite v Okrepčevalnici Tommy, ki jo vodi naš direktor Tomi Gomilšek. Monika Janžekovič, 3. bE

UP PRODAJNA GALERIJA

V šolskem letu 2009/2010 smo dijaki ustanovili Učno podjetje Prodajna galerija, d.o.o., ki je začelo uradno poslovati 17. 3. 2010. Prodajna galerija je nakupovalni center, kjer lahko najdete vse, kar si vaše srce zaželi. Naš center ima 8 trgovin: parfumerijo, frizerski salon, varstvo otrok, varstvo živali, prodajamo in servisiramo računalniško opremo, prodajamo računalniške igre in modne dodatke. Vsako podjetje je dolžno izdelati svoj poslovni načrt, izbrati logotip in slogan podjetja. Registrirali smo se pri podjetju CUPS Celje. Smo odlična ekipa, ki si prizadeva ponuditi najboljše. Naš cilj je čim bolj zadovoljiti stranke z našo ponudbo, hkrati pa izboljševati poslovanje našega podjetja. Naša direktorica je Franziska Šegula, ki smo jo izbrali zaradi njene komunikativnosti. V tem šolskem letu se bomo udeležili Celjskega sejma učnih podjetij v Celju, kjer bomo naše poslovalnice predstavili dijakom slovenskih in tujih srednjih šol.

Lidija Kokol in Julija Toplak, 3. bE

1960 / 2010

37

Ni vsakdo rojen ustvarjalec. Nekateri smo bolj spretni pri ročnih delih in znamo bolj uporabiti svojo domišljijo, spet drugi znajo gospodariti in nalagati denar, tretji pa imajo kakšne druge veščine in spretnosti. V šolskem letu 2008/2009 smo na naši šoli začeli izvajati nov prenovljeni program aranžerski tehnik. To je program, namenjen dijakom, ki imajo ustvarjalno fantazijo, likovno-estetski čut, smisel za oblikovanje, dekoriranje, ustvarjanje, ročne spretnosti, prostorsko predstavo in smisel za podjetništvo. Prenovljeni program je aktualen, ker komunicira z okoljem in skuša zadovoljiti potrebe trga. Oblikovan je v povezavi z gospodarstvom. Znanje, ki ga pridobivajo naši dijaki, jim bo omogočalo zaposlitev v raznih oglaševalskih agencijah, medijskih hišah, oblikovalskih studiih in grafičnih podjetjih. Lahko bodo urejali izložbe, aranžirali prostore, sejemske razstavne prostore, pripravljali scene za razne prireditve, postavljali razstave, organizirali predstavitve, oblikovali celostne podobe in logotipe. Lahko bodo ustanovili svoje podjetje in počeli tisto, kar sami želijo. Lahko pa bodo po opravljeni poklicni maturi nadaljevali šolanje v višješolskih študijskih programih in visokošolskih strokovnih študijskih programih. Z uspešno opravljenim izpitom iz enega od maturitetnih predmetov lahko nadaljujejo študij v nekaterih univerzitetnih študijskih programih in prenovljenih višješolskih, visokošolskih in univerzitetnih programih v skladu z načeli Bolonjske deklaracije. V letošnjem šolskem letu 2010/2011 se izobražuje že tretja generacija bodočih aranžerjev. Dijaki se izobražujejo na različne načine. Pouk ni zgolj teoretično naravnan, temveč tudi praktično, saj v okviru pouka potekajo vaje, individualno

projektno delo oziroma projektno delo v skupinah, kar je za osebnostni razvoj posameznika izjemnega pomena. Praktično usposabljanje v delovnem procesu v podjetjih traja štiri tedne in omogoča doseganje ciljev, ki jih šola ne more uresničiti, so pa pomembni pri razvijanju poklicnih kompetenc. Svoja obzorja si dijaki širijo na strokovnih ekskurzijah doma in v tujini, na razstavah in na različnih sejemskih in drugih prireditvah. Povezujemo se in sodelujemo z našim podjetniškim in trgovinskim okoljem in načrtujemo aranžiranje in dekoriranje prodajaln, izložbenih in drugih prostorov. In kaj se je v teh letih dogajalo na aranžerskem področju? Naj naštejem nekaj najbolj odmevnih dogodkov: V šolskem letu 2008/2009 je Center RS za poklicno izobraževanje v sodelovanju z Ministrstvom RS za šolstvo in

Biti aranžer

Aranžerstvo je zanimiv, pester in ustvarjalen poklic.

1960 / 2010

38

šport, Krko Novo mesto in Centrom za poslovno usposabljanje izpeljal natečaj za izbor najbolj izvirne mape učnih dosežkov in najboljšo promocijo mape. Natečaj je potekal v okviru evropskega leta inovativnosti in ustvarjalnosti. Najizvirnejše mape so tudi nagradili in nagrajene so bile tri dijakinje 1. letnika aranžerskega tehnika: Eva Matjašič je dosegla 2. mesto, Vanja Cizerl in Veronika Pintar pa sta dobili pohvali. 8. oktobra 2009 je v prostorih Šolskega centra Ptuj potekal zaposlitveni sejem Bazar priložnosti. Drugi letnik aranžerskega tehnika je za predstavitev tega programa uredil sejemski prostor kot stojnico, na kateri so promovirali Čebelarstvo Pislak. S tem so prikazali celostno podobo podjetja in tako predstavili delo bodočih aranžerjev. DOSS (Dijaška oglaševalska scena Slovenije) 2010 je državno tekmovanje z mednarodno udeležbo in je namenjeno mladim v osnovnih in srednjih šolah, ki pod vodstvom učitelja

mentorja načrtujejo in izdelajo oglasno sporočilo. Dijakinja 1. letnika Renata Kralj je bila s plakatom z naslovom So-delovanje: Prisluhni uvrščena v ožji izbor. Strokovne ekskurzije: Prvi letniki obiščejo Ljubljano in si v Narodni galeriji ogledajo stalno zbirko slovenske umetnosti in priložnostno razstavo, spoznajo ljubljanske znamenitosti in obiščejo BTC. Drugi letniki obiščejo predbožični Dunaj, si ogledajo mestne znamenitosti in doživijo praznično vzdušje. Sodelovali smo na 50. jubilejnem kurentovanju na Ptuju. Dijaki 2. letnika so v vzdušju tradicionalnih pustnih šem in običajev uredili in dekorirali dve izložbi v Murkovi ulici. Prostore Ekonomske šole krasijo številne likovne razstave. Prijetno vzdušje ustvarijo sezonske in priložnostne dekoracije. V avli EŠ pa so aranžirani izložbeni prostori.

Vesna Emeršič, prof.

Pustna izložba v Murkovi ulici. Zaposlitveni sejem Bazar priložnosti

1960 / 2010

39

nekaj novega, nekaj, česar ne vidimo vsak dan. V naši izložbi smo imeli fotografije, na katerih so bili pustni liki, tako da smo poudarili tudi naše čudovite maske, ki se povezujejo s tradicijo. V drugem letniku smo dobili čisto svoje izložbe v šoli, naša naloga pa je bila, da smo sami okrasili izložbe na zahtevano nalogo. Prva nekoliko zahtevnejša naloga je bila, da v izložbo postavimo knjigo in jo uredimo na temo izložba v spomladanskem vzdušju. Z našimi umetninami smo navdušili ne le sebe, ampak tudi vse, ki so si izložbe pogledali pobližje. Najtežje je začeti, če ti to uspe, potem se z novimi zahtevami lažje kosaš in temu damo še kako prav. Drugi »podvig«, ki smo se ga lotili, je bil, da v paru uredimo izložbe na temo poletni kaligrami. Te naloge smo se lotili lažje, saj smo imeli izkušnje, kako se je treba potruditi, da izložba, ki se marsikomu zdi preprosta in nezahtevna, naredi na mimoidočega poseben vtis. Kot v nobeni šoli tudi tukaj ni lahko, kot se je treba vsepovsod potruditi, se je treba tudi tukaj. Zelo pomembna je inovativnost, dobre zamisli, ki smo jih pripravljeni uresničiti s trudom, unikatnost in seveda volja do ustvarjanja. Zelo veliko se naučimo tudi drug od drugega.

Bodoče aranžerke 3. aAT: Nina Kodrič, Saška Ogrinc in Katja Poljanec

Aranžerski tehnik je nov program na Ekonomski šoli, ki deluje že 3 leta. Mi smo prva generacija tega programa, ki smo prebili led in začeli ustvarjati. Prva naloga, ki smo si jo zadali, je bila božično-novoletna dekoracija. To dekoracijo smo naredili iz odpadnih materialov, kot so npr. jogurtovi lončki, CD-ji , zamaški. Spomladi v drugem letniku smo oblikovali tudi pomladno dekoracijo. Že takrat, na začetku, smo začeli dojemati, da si moramo naše zamisli povedati, se posvetovati, da lahko skupaj izboljšamo našo zamisel. Zelo pomembno je, da pri stvareh, ki jih ustvarjamo, mislimo tudi na varčevanje, na to, da lahko iz majhnega naredimo veliko, predvsem pa to, da iz odpadnih materialov, iz različnih stvari, ki jih najdemo v naravi, izoblikujemo čudovite okraske, dekoracije, izložbe. V drugem letniku smo se odpravili na strokovno ekskurzijo na Dunaj. Namen ekskurzije je bil, da bi čimbolj spoznali mesto in njegove znamenitosti. Sprehodili smo se skozi mesto in naše oči so se najprej ustavile na hiši, ki se imenuje Hundertwasser Haus in je najbolj znana hiša moderne arhitekture. Ustavili smo se tudi v Albertini in si v tej mogočni stavbi pogledali razstavo impresionistov. Pot smo nadaljevali proti Štefanovi katedrali, ki smo jo dodobra spoznali od zunaj in znotraj. Njen gotski stil pooseblja njeno obliko. Izlet na Dunaju smo zaključili na božičnem sejmu, kjer smo pa doživeli res pravo božično vzdušje. Prekrasno okrašena drevesa, božična glasba, največji adventni venček so nam pričarali pravo vzdušje. Naš izlet se je tam tudi končal. Preživeli smo nepozaben dan z nepozabnim zaključkom, ki se ga bomo spominjali še dolga leta. Februarja smo v Murkovi ulici uredili pustno izložbo. Zelo pomembno je bilo, da smo mislili na to, da bomo naredili

Nikoli pozabljena prva generacija aranžerjev 1960 / 2010

40

Valentinovo izložbeno okno Valentinova namizna dekoracija

Skupna fotografija pred Schönbrunom

Izložbena okna s poletnimi kaligrami

1960 / 2010

1. generacija aranžerjev, 1. AT (2008/09)

41

PROJEKTNI DNEVI

V času od 22. do 24. aprila 2009 so na naši šoli potekali projektni dnevi z naslovom Ohranimo zemljo - naš edini dom. Projektno delo, kot nova metoda učenja, je del prenove izobraževalnih programov srednjega strokovnega izobraževanja, ki jih izvaja šola v vseh letnikih strokovnega izobraževanja. Cilj te prenove je povezovanje teoretičnih izobraževalnih vsebin splošnih predmetov, kot so slovenščina, umetnost, tuji jeziki, zemljepis, naravoslovje, matematika, s strokovnimi podlagami predmetov s področja gospodarske dejavnosti in z uporabo informacijskih tehnologij. Sodobna šola si namreč prizadeva izobraziti dijaka, ki bo imel ključne kvalifikacije oz. kompetence za uspešno opravljanje poklica, da se bo lahko uspešneje prilagajal razmeram in zahtevam poklicnega trga. V okviru projektnih dni so se dijaki medpredmetno povezovali na tematiko onesnaževanja in varovanja okolja z osnovnim ciljem spodbujati dijake k raziskovanju in razumevanju pojavov v okolju, hkrati pa razvijali vrednote zavzetosti za ohranjanje zdravega življenja na Zemlji, ki je vendarle naš edini dom. Temu cilju so se pridruževali cilji posameznih predmetov, kot npr. spoznavanje Zemlje, naravovarstvenih problemov, razvijanje komunikacijskih zmožnosti že v načinu skupinskega in timskega dela, kakor tudi z razvijanjem govornega nastopanja in predstavljanja izsledkov, torej promocije svojega dela, do iskanja umetniškega navdiha z likovnim ali

besednoumetnostnim izdelkom. Na vseh področjih so dijaki presenečali sebe in učitelje z inovativnostjo, delavnostjo in mladostno igrivostjo. Priprave na projektno delo so potekale vse šolsko leto z različnimi dejavnostmi. Projektni dnevi so se začeli v sredo, 22. aprila 2009, na dan Zemlje, ko so dijaki najprej poslušali predavanje slovenske predstavnice Greenpeaca o delovanju te organizacije po svetu in pri nas, v nadaljevanju so predstavili seminarske naloge na izbrano temo, potem pa so v delavnicah, v okviru medpredmetnega povezovanja, izpolnjevali zastavljene cilje in pridobivali znanja in vrednote - ogledali so si film Neprijetna resnica, raziskovali onesnaženost vode v ptujskih studencih, obiskali zbirališče odpadkov Cero Gajke, sadili drevesa in se podali po gozdni učni poti. V petek, 24. aprila 2009, pa so predstavili izsledke svojega raziskovalnega dela z govornimi predstavitvami ob pomoči IKT-tehnologije, svojo domišljijo so ujeli v okrasne izdelke, izdelane iz plastične embalaže ter v zanimive pesniške izdelke. Kot mentorji so sodelovali vsi učitelji v prvih letnikih, ki so spodbujali dijake k čim večji ustvarjalnosti. Tako smo začeli premikati majhne kamenčke, da bi bilo mogoče kdaj premakniti goro.

Šele ko bomo posekali poslednje drevo, ujeli poslednjo ribo in

uničili zadnjo reko, bomo ugotovili,

da denarja ne moremo jesti! (prerokba Indijancev Cree)

Ohranimo zemljo naš edini dom

1960 / 2010

Ohranimo zemljo — naš edini dom

42

"Človek, ki premakne goro, začne s prenašanjem majhnih kamenčkov." (neznani avtor)

Projektni dnevi postajajo v prenovljenih programih srednjega poklicnega in strokovnega izobraževanja pomembna oblika povezovanja teorije in prakse. Dijaki dosegajo cilje izobraževanja na različne zanimive načine, kjer lahko izražajo tudi svojo osebno ustvarjalnost. Projektni dnevi namreč zajemajo različne kompetence:

• poglobljena znanja z določenega strokovnega področja – podjetništvo v 2. letnikih,

• učenje učenja, • socialne veščine ...

V šolskem letu 2009/10 smo v drugih letnikih strokovnih in

poklicnih programov obravnavali področje podjetništva pod naslovom Naše gospodarsko okolje. Osnovni cilj izobraževanja za podjetništvo je razviti pri mladih veščine in sposobnosti, ki jih morajo imeti kot posamezniki in kot člani družbe. Pomagamo pripraviti mladega človeka na priložnosti in odgovornosti, ki jih bo imel kot odrasla oseba, kot potrošnik, proizvajalec, vodja ali starš. Bistvene prioritete podjetniških projektnih dni torej so:

• razvijati zmožnosti mladih za soočanje s fleksibilnimi pogoji na trgu dela,

• izšolati mlade za bolj učinkovito delo v malih in srednje velikih podjetjih,

• razvijati zmožnosti mladih za ustanovitev lastnih podjetij in samozaposlitev,

• ustvarjati tesnejše vezi med izobraževalnimi ustanovami in malimi podjetniki.

Projektne dneve z ustreznimi vsebinami smo izvajali celo šolsko leto, zaključne predstavitve pa so uspešno potekale v soboto, 17. aprila 2010. Sodelovali so splošni predmeti (slovenščina, angleščina, nemščina in matematika) in strokovni moduli (M1, M2, M3, M4 in IKT v stroki ter ekonomska zgodovina in geografija). Dijaki so obdelali različna strokovna področja, poslušali predavanje, pripravili zapiske in predstavitve na plakatih ali v Power Pointu:

• strokovno predavanje Želim postati podjetnik, • pripravili so angleški poslovni slovarček v knjižici in na

plakatu, • izdelali so različne nemške poslovne biltene o podjetjih s

praktičnega usposabljanja, • analizirali in prikazali so lokacijske dejavnike podjetij s

praktičnega usposabljanja,

Naše gospodarsko okolje

Oblikovanje potrdil

1960 / 2010

43

• poiskali so zanimive podjetniške ideje in jih obdelali v poslovnih načrtih,

• matematično so analizirali strukturo zaposlenih v izbranih podjetjih,

• ugotavljali so zgodovinski razvoj najuspešnejših ptujskih podjetij,

• pripravljali so se na nastope in predstavitve, • na strokovni ekskurziji so si ogledali tudi poslovanje

Taluma. Pripravili smo zloženko z vsemi cilji in vsebinami ter predstavitvami, dijaki pa so zloženko pri IKT tehnično obdelali. Pri modulu menedžment smo pripravili vprašalnik o odnosu do podjetništva, v katerem so dijaki razmišljali o številnih zahtevnih področjih podjetništva. Ugotavljamo, da vsebina izbranega pregovora ponazarja dejanski odnos dijakov do podjetništva, šola je poglobila sodelovanje z gospodarskim okoljem, vsi skupaj pa smo razvijali duh podjetništva.

Vodje projektnih dni: Sonja Mlinarič, prof.

Blanka Potrč, prof.

V današnjem času je projektno delo zelo pomembno, saj je smiselno povezovati teorijo in prakso, česar pa se najbolje naučiš z lastnim delom. Zato tudi na naši šoli delamo projektne naloge. Tako smo lansko šolsko leto počeli pri različnih predmetih veliko stvari. Z Nino sva sošolce z anketo povprašali, kakšno je njihovo mnenje glede takšne vrste dela. Dijaki so odgovarjali :

Anketa o projektnem delu

Se vam zdi projektni teden dobra zamisel? Alen Petek: Ja, ni tako kot vsak dan. Aleš Bezjak: Da.

Kaj je bila tvoja naloga na projektnem tednu? Alen Petek: : Ostalim dijakom sem predstavil podjetje in delo v njem. Hkrati sem izdeloval tudi zloženko o projektnem tednu z naslovom Naše gospodarsko okolje. Izdeloval sem jo v posebnem programu, ki se imenuje Publisher. Aleš Bezjak: Pripravljal sem predstavitve v računalniški obliki.

Koliko časa si porabil/a za svoje delo? Alen: Na voljo nismo imeli veliko časa, zato smo morali z delom pohiteti. Zloženko sem izdeloval približno tri šolske ure. Aleš: Za svoje predstavitve sem porabil dva šolska dneva. Ker je bilo dela kar veliko, sem moral delati z veliko vnemo, da sem pravočasno oddal izdelek.

4. Ti je bilo delo v okviru projektnega tedna všeč? Alen: Mislim, da nisem edini, ki mi je bilo delo v projektnem tednu zelo všeč. Aleš: Da, zelo.

5. Kaj bi predlagal/a za še boljše izpeljavo projektnega tedna ? Alen: Predlagal bi, da bi projektni teden potekal cel teden. Do sedaj so trajali samo 3 do 4 dni. Aleš: Predlagal bi malenkost boljšo organizacjo.

6. Se ti zdi projektni teden poučen? Alen: Seveda, saj se naučimo veliko novega. Prednost je tudi v tem, da sodelujemo s sošolci iz sosednjega razreda. Aleš: Zelo, saj smo izvedeli veliko.

7. Kakšno tematiko bi predlagal za naslednje šolsko leto? Alen: Primerjava podjetij. Aleš: Življenje mladega podjetnika.

Nina Bračič in Sanja Brumec, 3. aE

1960 / 2010

44

Ekonomska šola Ptuj se je letos aktivno udeležila Zaključne konference projektov Posodobitev gimnazije in Usposabljanje učiteljev za uvajanje posodobitev gimnazijskih programov od 2008 do 2010 ter posodobitev gimnazijskih programov, saj je prikazala na FDP (Festivalu primerov dobre prakse) primer kurikularne povezave. Z Zaključno konferenco se je v šolskem letu 2009/10 zaključil dveletni projekt, ki je nastal s pomočjo Evropskih strukturnih skladov Posodobitev gimnazije, tako splošne kot tudi strokovne. Hkrati pa se je zaključilo tudi usposabljanje učiteljev za uvajanje posodobitev gimnazijskih programov 2008/10.

Ekonomska šola Ptuj se je intenzivno vključila v uvajanje posodobitve gimnazijskih učnih načrtov v prakso, sama posodobitev v okviru pouka pa je potekala predvsem na didaktični ravni. Ekonomska šola Ptuj je vključena v Konzorcij strokovnih gimnazij in tako vsako leto pripravi posodobitveni načrt, v katerega že na začetku novega šolskega obdobja zastavi smernice posodabljanja. Profesorji pri pouku tako razvijamo raznolik spekter dijakovih intelektualnih spretnosti. Pri dijakih spodbujamo kritično mišljenje, učenje učenja, podjetnost, zmožnost samorefleksije, akcijske kompetentnosti, skratka vpeljujemo sodobne učne strategije, katerih namen je, da bo dijak pridobil taka znanja, veščine in kompetence, da bo uspešno nadaljeval izobraževanje na

Ekonomska šola Ptuj v vetru modernih posodobitev

fakulteti.

Dijakom snov približamo na nov način, s katerim razbijamo staromoden način posredovanja znanja in veščin; v ospredju je namreč vse pogosteje timska povezanost učiteljev, medpredmetna in kurikularna povezanost predmetov, ki dandanes, poleg spremenjene vloge učitelja, predstavlja v učnem okolju nujnost. Na konferenci sva s Samom Plošinjakom, profesorjem zgodovine, predstavila eno izmed kurikularnih povezav, ki je nastala na osnovi strokovne ekskurzije v Muenchnu. Izpostavila sem ekonomijo, kot podporni predmet, katerega cilj je bil, da dijaki osvojijo znanja s področja korporacije, delniške družbe, avtomobilske industrije kot oblike TNK (saj so dijaki obiskali tudi muzej BMW), se zavejo vpliva recesije na gospodarska dogajanja - tako jih pripravim na poglobljeno razumevanje gospodarske krize ter jih stimulirati k profesionalnemu razmišljanju o problemih v gospodarstvu. V šolskem letu 2010/11 bo naša šola nadaljevala ta projekt z namenom, da še naprej razvijamo didaktične pristope, ki bogatijo pouk na temelju sodelovalnega učenja, razvijanja kompetenc, novih učnih strategij in vpetosti informacijsko-komunikacijske tehnologije v vso predmetno okolje, da v izobraževalni proces vključujemo vsebinske novosti, ki so

1960 / 2010

45

vezane tudi na posamezno stroko, da omogočimo spremljanje pouka, njegovo analizo in nenehno izboljšavo in da poskrbimo za intelektualni razvoj učiteljev in prijazno ter odprto šolo za dijake.

mag. Vesna Trančar

Predstavitev primera dobre prakse na zaključni konferenci projektov (predstavljata mag. Vesna Trančar in Samo Plošinjak, profesor zgodovine na EŠ Ptuj)

1960 / 2010

46

Slovenščina kot drugi jezik na Ekonomski šoli Zaradi težkih socialnih razmer po svetu je tudi v Republiki Sloveniji vse več priseljencev iz drugih držav. Njihovi otroci se vključujejo v redno osnovnošolsko in srednješolsko izobraževanje. Dijaki tujci z usvajanjem slovenskega jezika razvijajo zmožnost sporazumevanja, odpravljajo predsodke in ustvarjajo osnovo za izmenjavo med kulturami in strpno skupno življenje. Glavni cilj pouka slovenščine za dijake tujce je, da jih usposobimo za izobraževalni proces v slovenskem jeziku ter za kulturno in učinkovito govorno in pisno sporazumevanje v različnih okoliščinah. Tudi na Ekonomski šoli Ptuj imamo dijake, ki jim slovenščina ni materni jezik. To so večinoma otroci priseljencev kitajske in albanske narodnosti, ki se poskušajo integrirati v slovensko okolje. Takim dijakom na naši šoli posvečamo še posebno pozornost. Za njih je organiziran tečaj slovenskega jezika, ki ga dijaki obiskujejo enkrat tedensko. Učijo se osnov slovenskega jezika, spoznavajo besedišče, razvijajo sposobnost za razumevanje in tvorjenje govorjenih in zapisanih besedil. S tečajem smo na Ekonomski šoli začeli v šolskem letu 2008/2009, ko sta ga obiskovala 2 dijaka. Nadaljevali smo v šolskem letu 2009/2010, ko je tečaj obiskovalo že 7 dijakov. V letošnjem šolskem letu tečaj obiskuje 8 dijakov. Dijaki so poleg učenja slovenščine deležni tudi druge strokovne pomoči pri drugih predmetih. Albina, Agnesa in Valentina pri učenju slovenščine kot drugega jezika

1960 / 2010

Ob učenju slovenskega jezika se dijaki tujci zavedajo lastne kulture in kulture svojega naroda, seznanijo se z različnimi vrednotami in družbenimi okolji. Dijaki tujci z učenjem slovenščine razvijajo in oblikujejo tudi spoštovanje do drugih jezikov in narodov ter strpnost do njih.

Andrejka Horvat, prof.

47

Dijaško skupnost (DS) Ekonomske šole Ptuj sooblikujejo vsi dijaki naše šole. Že dalj časa se uspešno povezujemo in preko svojih šolskih organov zastopamo interese, mnenja in pravice ter dolžnosti naših dijakov. Uspešno sodelujemo z vodstvom šole in člani profesorskega zbora, s katerimi si svetujemo, pomagamo in tako izboljšujemo naše šolsko in izvenšolsko življenje. Naše aktivnosti vodijo in usmerjajo predstavniki razrednih skupnosti. Na začetku šolskega leta izbere DS svojega predsednika, predstavnike oddelkov, namestnika predsednika in tajnika DS. DS sodeluje pri različnih šolskih aktivnostih. Oblikuje predloge, mnenja in pobude za boljše doseganje ciljev šolanja, za prijetnejše bivanje dijakov v šoli, tako pri pouku kot pri izvenšolskih dejavnostih. Predloge, pobude in mnenja DS podajajo predstavniki razrednih skupnosti na sestankih z gospo ravnateljico ali z mentorico DS. DS naše šole se vključuje v delo Dijaške organizacije Slovenije. Dijaki naše šole, člani DS, sodelujejo na različnih prireditvah, še posebej je odmevno naše sodelovanje z Mestno občino Ptuj. V času ptujskega kurentovanja se aktivno vključujejo v organizacijo in izvedbo le-tega, dijaki se našemijo v različne pustne like, pomagajo pri animaciji dogodkov in sodelujejo v povorki. Zavzeto in aktivno sodelujemo v različnih dobrodelnih akcijah, saj menimo, da je ljudem, ki pomoč potrebujejo, treba pomagati, kolikor je v naši moči. V ta namen zbiramo zamaške za invalide in bolne otroke, učbenike, igrače, knjige in oblačila.

Dijaška skupnost EŠ Ptuj

Predstavniki animacijske skupine EŠ Ptuj na ptujskem karnevalu

1960 / 2010

Udeležujemo se športnih in kulturnih prireditev, izvajamo različne ankete, sodelovali smo pri projektu Varne točke, ponosni smo na vsakoletno razstavo v boju proti mučenju živali. Vse, kar počnemo, lahko spremljate na oglasni deski DS.

Simona Brlek, prof., mentorica DS EŠ

48

1960 / 2010

49

Projekti

1960 / 2010

Projekti so že po definiciji namenjeni spreminjanju stanja oz. reševanju problemov. In če kje, potem je ravno šola prostor, kjer se dogajajo spremembe in kjer vedno znova in znova nastajajo takšni in drugačni problemi. Tega se na naši šoli dobro zavedamo, zato so projekti in projektna dejavnost pri nas že dodobra uveljavljeni. Naši profesorji in dijaki so vključeni v številne mednarodne in nacionalne projekte, s katerimi želimo razvijati proaktivnost, ki je pogoj za obvladovanje dinamičnega okolja, zahtev po kvaliteti, uspešnosti, inovativnosti, kooperativnosti … Naučiti se je potrebno aktivnega reševanja problemov v okviru timskega dela, da nam ne bo treba reči »tega jaz ne vem«, »ne morem«, »me ne briga«, ampak bomo razmišljali o naslednjem koraku, ki ga bomo naredili sami ali s pomočjo svojega tima in tako dosegli zastavljene cilje ter si pridobili nove izkušnje.

»Ne postajamo pametni od tega, kar smo slišali, temveč od tega, kar smo doživeli.« KARL GLÖERSEN

50

Sodelovanje Ekonomske šole Ptuj s finskim izobraževalnim konzorcijem Salpaus predstavlja najobsežnejši projekt mednarodne izmenjave na naši šoli. Prve stike z našimi finskimi kolegi smo navezali leta 2004 in se dogovorili za sodelovanje, prvo izmenjavo pa smo izvedli leta 2006. Od takrat je 40 naših dijakov že obiskalo finski Lahti, približno isto število finskih dijakov pa je obiskalo tudi Ptuj. Januarja 2011 se bo sedem naših dijakov ponovno odpravilo na daljni sever, da bi tam preživeli 3 tedne v družbi svojih vrstnikov, odkrivali novo kulturo in ustanovili učno podjetje. Mednarodne izmenjave za dijake predstavljajo bogato dopolnitev izobraževalnega programa in želimo si, da bi lahko takšne izkušnje pridobilo več naših dijakov. Žal so sredstva omejena in zato morajo dijaki, ki se želijo takšnih izmenjav udeležiti, velikokrat skozi precej gosto sito izbirnega postopka, v katerem se upoštevajo učni uspeh, vedenje, dosežki na raznih tekmovanjih, izvenšolske dejavnosti, pa tudi pripravljenost dijakov na timsko delo in predstavljanje Šolskega centra Ptuj in Ekonomske šole širši publiki. Ko dijaki premostijo to oviro, pa jih čaka trdo delo. Pripraviti se je potrebno na delo na Finskem, izdelati predstavitve in se seznaniti s finsko kulturo in načinom dela. Nato dijake čaka še naporno delo med samo izmenjavo. Rezultati dela na projektih izmenjave na Finskem so vedno znova navdušujoči. Izdelane predstavitve Slovenije, Ptuja, slovenske kulture, slovenskega gospodarstva in podjetij, pripravljeni poslovni načrti za delovanje učnih podjetij v angleškem jeziku, poslovna dokumentacija in korespondenca – vse v angleškem jeziku, so le najpomembnejši rezultati dijaškega dela. Mnogi rezultati pa so manj vidni, vendar zelo opazni. Dijaki se navadijo in naučijo samostojnega dela, prevzemanja odgovornosti in načrtovanja lastnega dela. Pomemben

element je tudi timsko delo, saj je uspešnost projekta močno povezana s timskim sodelovanjem in kolegialno pomočjo. Dijaki se tudi uspešno spopadejo z izzivi javnega nastopanja pred neznano publiko in pridobijo na samozavesti. Morda pa najbolje zgodbo dijakov pripovedujejo njihovi vtisi, ki so jih zapisali po vrnitvi domov.

Na Finsko smo sicer odšli z namenom ustanoviti učno podjetje za »prodajo« Perutnininih izdelkov, vendar smo tam doživeli še veliko več. Izpopolnili smo znanje tujega jezika, saj smo se veliko družili s finskimi vrstniki, spoznali smo finsko kulturo in njihov način življenja. Najbolj so me očarale finske hiše, nekateri dijaki pa smo si imeli celo priložnost ogledati njihovo notranjost, saj nas je naša finska prijateljica Anni povabila na obisk v svoj dom. Vsekakor pa mi bodo v spominu ostali še večerni sprehodi do znanih lahtijskih skakalnic, do velikih jezer in pristanišča, obisk koncertne dvorane Sibeliustalo, ogled glavnega mesta Helsinki in še mnoge druge aktivnosti, ki smo jih počeli v času našega bivanja na Finskem. Finska je dežela tisočerih jezer in številnih gozdov, njena narava je izjemno slikovita in naravnost čudovita, vendar jo je v času našega bivanja prekrivala debela snežna odeja. Obisk Finske priporočam vsem, ki radi potujejo in spoznavajo nove ljudi, saj jih bo ta skandinavska dežela nedvomno očarala.

(Ana, 2009) Finska je država, ki navdihuje s svojimi lepotami in jo je vredno obiskati. To priložnost sem imela tudi jaz in mi ni žal, da sem se za kaj takega odločila. Skupaj z desetimi dijaki smo na Finskem ustanovili podružnico Perutnine Ptuj. Vse to je potekalo v okviru projekta, imenovanega Leonardo da Vinci. Namenjen je izmenjavi dijakov znotraj EU, katerim poglobi znanje tujega jezika, jih kulturno obogati in jim

Evropska programa vseživljenjskega učenja Leonardo da Vinci in Comenius 1960 / 2010

51

Sibellius hall

Igre na snegu Predstavitev poslovnega načrta

Skakalnice v Lahtiju

1960 / 2010

V smučarskem muzeju

52

približa način življenja vrstnikov. 3 tedne smo delali z veliko vnemo, naredili več poslovnih načrtov in projekt uspešno izpeljali do konca. Pridobili smo znanje, ki ga bomo lahko s pridom uporabljali v nadaljnje. Vmes pa smo seveda tudi uživali. Doživeli smo veliko lepih trenutkov in verjamem, da nam bodo za vedno ostali v spominu. Kajti za nas je bila to življenjska priložnost, ki je ni bilo vredno izpustiti iz rok.

(Mojca, 2009) Pot je bila naporna, še posebej, če nisi ravno ljubitelj letal :).Toda splačalo se je, saj je bila to izkušnja, ki me je obogatila, mi predstavila nova znanja in razširila moja obzorja, spoznal sem nove prijatelje, se spoznal z načinom življenja na Finskem in z nekaterimi biseri, ki jih skriva ta prelepa država – zagotovo si bom to zapomnil do konca življenja.

(Nejc, 2009) Narava je čudovita in uživali smo na sprehodih po zamrznjenem jezeru. V šoli, kjer smo bili vsak dan 8 ur, smo spoznali popolnoma drugačen način šolanja in bila sem navdušena. Glede na projekt, ki smo ga izvajali, pa lahko rečem, da mi je dal veliko novih izkušenj in znanja. Vzdušje v naši ekipi je bilo čudovito, res smo se enkratno razumeli in še danes smo ostali res dobri prijatelji.

(Nastja, 2009) Moram reči, da me je Finska prijetno presenetila. Ljudje so prijazni, družabni, gostoljubni, hrana odlična, preprosta, predvsem iz rib in jelenjega mesa. Njihov način življenja je zelo zanimiv in se precej razlikuje od našega. S Finske sem odnesel same pozitivne stvari. Naučil sem se veliko novega in spoznal prijatelje, s katerimi še zdaj ohranjam stike.

(Matic, 2009) Rezultat naše izmenjave je, da smo vse veliko bolj samozavestne pri govorjenju angleščine, videle smo čisto drugačen način življenja, njihove poglede na svet in navade. Za razliko od nas so naši finski vrstniki veliko bolj odgovorni in samostojni, kar nas je najbolj presenetilo in navdušilo. Znanje

smo nadgradile tudi na področju ekonomije in poslovanja učnega podjetja. Preživeti čas na Finskem je za nas predstavljal veliko izkušnjo in pa tudi preizkušnjo, ki je bila za vsako od nas pozitivna.

(Monika, Sara, Nika, Eva, Julija, Petra in Eva, 2010)

Šola dijakom za sodelovanje v projektih izda tudi dokument Europass mobilnost, ki bo v prihodnje prav gotovo velika obogatitev njihovega življenjepisa, saj bo dokazoval, da so že v dijaških letih sprejeli izziv mednarodnega okolja in se z njim tudi uspešno spopadli. Izkušnje, ki so jih pridobili, pa bodo lahko koristno vnovčili v času študija in tudi kasneje v poklicnem življenju. Sodelovanje s finskimi kolegi prinaša tudi spremembe v življenje obeh šol in tudi obeh krajev. Tako smo se na naši šoli, kakor tudi na Ptuju, že navadili tujih dijakov, ki s svojim obiskom in delovanjem popestrijo naš vsakdan, slovenski dijaki v Lahtiju pa tudi že predstavljajo dobrodošlo spremembo v življenju kraja. Spletle so se tudi tesne prijateljske vezi, ki preraščajo poklicno sodelovanje med učitelji in delavci obeh šol, dijaki sami pa imajo prijatelje na daljnem severu, s katerimi ostajajo v stiku s pomočjo elektronskih medijev, včasih pa se tudi obiščejo. Finska za nas ne predstavlja več oddaljene severne države, kjer prebivajo umirjeni severnjaki, ampak kraj, ki nas toplo in prijateljsko sprejme vsako zimo. Dijakom pa ostanejo še spomini na enkratno mladostniško avanturo, ki nikoli ne zbledijo. Najpomembnejša pridobitev pri teh projektih pa se mi zdi zavest, da smo si ljudje širom sveta kljub različnosti tako zelo podobni, če znamo različnost sprejemati in razumeti.

Aljoša Bradač, prof., koordinator projekta

1960 / 2010

53

Naša šola že vrsto let sodeluje v mednarodnem projektu Leonardo na izmenjavah. Sodeluje s šolo Salpaus na Finskem. Tako je bilo tudi lani. Prijavilo se je veliko dijakov, a potovalo jih je lahko le sedem. Izbrane smo bile Sara Jumerovič, Nika Petek, Eva Murko, Eva Matjašič, Petra Grabrovec, Julija Toplak in Monika Strauss. Avtobus je 7. 3. 2010 ob 14.30 odpeljal izpred parkirišča Šolskega centra Ptuj sedem dijakinj Ekonomske šole, profesorja Aljošo Bradača in ravnateljico Ekonomske šole Branko Kampl Regvat proti letališču v Gradec. Potočile smo par solzic, saj slovo od staršev ni bilo lahko, ampak na poti smo polne pričakovanj čakale na let z letalom in seveda trenutek, ko bomo stopile na tla Finske. Na letališču v Gradcu se je naša dogodivščina začela. Uh,dolga vožnja z letalom: iz Gradca na Dunaj , iz Dunaja v Helsinke in nato še kakšnih 100 km z avtobusom v mesto Lahti. Pot je bila utrujajoča, vendar zabavna. Na poti z avtobusom smo si ogledovale snežno pokrajino Finske in že smo navezale stike s prijaznim Fincem. Prispele smo v zgodnjih jutranjih urah, polne vtisov in pričakovanj o Finski. Našo bivanje je bilo dolgo kar 3 tedne. Bivale smo v hotelu v centru mesta. Ker smo ekonomisti, smo v teh treh tednih v šoli oblikovali poslovne načrte, raziskovali trg in še veliko več. Pri pouku v 4 skupinah z dvema slovenskima in dvema finskima dijakoma smo izdelali poslovni načrt o medu in že začeli poslovati z našim podjetjem. Pouk je bil na šoli Salpaus, in sicer v angleškem jeziku. Spoznali smo tudi finske profesorje. Odnos med dijaki in profesorji je tam opazno drugačen kot pri nas. Od Fincev smo se po obnašanju zelo razlikovale. Izstopale smo, ker smo bile živahne in ker smo veliko govorile, kot nam je Slovencem v navadi. Finci so namreč veliko mirnejši v primerjavi z nami. Misliva, da je prvi teden z nami za njih bil nekaj zelo čudnega, vendar smo se sčasoma boljše spoznali in postali pravi

prijatelji. Ob popoldnevih so nas Finci pogosto peljali na razne oglede. Videle smo njihovo glavno mesto Helsinki. Popeljali so nas skozi zimsko idilo do zamrznjenega jezera, kjer smo izkusile skyboot walking. To je bilo zelo zanimivo, saj smo z velikimi loparji stopale po ledenem jezeru. Doživele smo tudi telesni šok, ko smo najprej izkusile savno z 80 °C in nato zaplavale v ledenem jezeru, ki je imelo samo 4 °C. Pokazali so nam tudi najbolj akustično dvorano v Evropi Sibelius Talo, smučarski muzej, v katerem smo lahko poskusile simulator skakanja. Videle smo tudi svetovno znane skakalnice. Ob vikendih smo imele proste dneve, ki smo jih tudi dodobra izkoristile, saj smo se tudi same podale na raziskovanje mesta ali vsaj na raziskovanje nakupovalnih centrov. Čeprav nas je malo dajalo domotožje, nam je naše bivanje na Finskem hitro minilo. To je res ena neverjetna izkušnja, s katero dobiš nove prijatelje, še več znanja tujega jezika in spoznaš neko novo okolje, kulturo in tamkajšnje navade.

Monika Strauss in Julija Toplak, 3. aE

Ahoj Finska 1960 / 2010

Udeleženci projekta

54

Dijakinje EŠ v programu izmenjave dijakov z Gimnazijo Vodnany

Še skupinska slika in odhod domov Izdelava plakata

1960 / 2010

Sprejem na gimnaziji Vodnany

55

Izmenjava dijakov s češko šolo – Gimnazijo Vodnany Že vrsto let se na naši šoli zavzemamo za izmenjave dijakov s tujimi šolami. V šolskem letu 2008/09 smo iskali nova partnerstva. Profesorica Marijana Rajh je navezala stike s češko šolo - Gimnazijo Vodnany in v aprilu 2008 na tej šoli opravila pripravljalni obisk v okviru načrtovanega Commenius projekta. S tem so bili postavljeni temelji za sodelovanje. Od 7. do 9. aprila 2010 je sledilo srečanje ravnatelja Gimnazije Vodnany dr. Martina Schacherla in profesorja Michaela Sekyrke na naši šoli. Z go. ravnateljico mag. Branko Kampl Regvat smo se dogovorili o izmenjavi dijakov obeh šol. Ravnatelj dr. Martin Schacherl je predlagal najprej obisk naših dijakov na Gimnaziji Vodnany. In priprave na izmenjavo so se mrzlično pričele: od dopisovanja z njihovo koordinatorico Terezo Doležal, profesorico češčine in nemščine, sooblikovanja programa, izbora dijakov, organizacije prevoza, dopisov za donacijo daril družinam, pri katerih bodo bivali naši dijaki, do sestankov s starši naših dijakov … Ko smo v razredu dijakom omenili možnost enotedenskega bivanja na Češkem v programu izmenjave dijakov z Gimnazijo Vodnany, so bili navdušeni. Najprej so pomislili na risanke Krtek, Lolek in Bolek, na češke cmoke, pa na »zlato Prago« in največji problem: »Kako se bomo pa sporazumeli z njimi?« Zato smo »na hitro« izdelali mali slovarček češkega jezika, da slučajno ne bi bili lačni, žejni in nerazumljeni. Mali slovarček češčine ahoj = zdravo dobrý den = dober dan sbohem = na svidenje prosím = prosim díky = hvala mé jméno je … = ime mi je … já jsem hlad = lačen/lačna sem mám žízeň = žejen/žejna sem

Dan odhoda, ponedeljek, 4. oktober 2010 Dijakinje 2. a/AT: Urška Horvat, Monika Zebec, Špela Žvegla, dijakinje 2. a/G: Veronika Horvat, Mihaela Sladnjak, Tadeja Žnidarič, Tamara Čuš, Lara Stoeger ter dijakinje 2. b/E: Katja Čeh, Tamara Kondrič, Valentina Popošek, Nuša Slodnjak, Sandra Šoštarič, Špela Šoštarič in Aleksandra Kvržič so se skupaj s profesoricami Marijano Rajh, Vlasto Hodnik ter Commenius asistenko mag. Karolino Macalko v nestrpnem pričakovanju potovanja ob 7. uri zjutraj poslovile od Ptuja. Nuša je vzela s sabo harmoniko in slovenska pesem je odmevala daleč preko Alp. Po sedmih urah vožnje so se dijakinjam razpršili še zadnji dvomi: pri kakšni družini bom bivala, kako bom preživela ta teden brez staršev in domačih prijateljev itd … Češki vrstniki in vrstnice so s svojo pojočo govorico in prisrčnostjo takoj osvojili njihova srca. Že prvi dan smo si ogledale skrbno obnovljeno staro mestno jedro z osrednjim kvadratnim trgom in cerkev sv. Marije. Mesto Vodnany je nastalo iz ribiške vasice Vodna. Vas naj bi nastala v 12. in 13. stoletju. Naselje je dobilo mestne pravice v prvi polovici 14. stoletja. Leži 28 km SZ od Českih Budejovic, ki so glavno mesto J dela Češke. V naslednjih stoletjih je mesto menjavalo lastnike in pridobivalo na pomenu, vendar je po številnih požarih v 18. stoletju gospodarsko nazadovalo. V okolici mesta in v celotni južni češki pokrajini je veliko jezer. Pomen ribolova – vodnanske krape – je umetnik Aleš Mikolaš prikazal na stropu v neogotskem stilu obnovljene cerkve. Danes je v Vodnanyju približno 6600 prebivalcev. Le majhen delež jih je zaposlenih doma v živilski in kemični industriji. Večina se vozi na delo v sosednja mesta. Leta 1920 so v mestu ustanovili Srednjo ribiško šolo, od 1953 je sedež Inštituta za raziskovanje ribištva in hidrobiologije. Gimnazija

1960 / 2010

56

Vodnany pa bo naslednje leto praznovala 20. obletnico obstoja. Naslednje tri dni smo preživele med nebom in zemljo z ekskurzijami v čudovita mesta Česki Krumlov, Česke Budejovice in prelepo Prago. Spoznavale smo Češko brez gore papirjev, delovnih listov ter učbenikov. Z neposrednim opazovanjem na terenu smo spoznavale geografske značilnosti pokrajine z vsemi njenimi znamenitostmi, se seznanjale s kulturo, njihovim jezikom, običaji, kulinariko ter bile deležne neizmerne gostoljubnosti gostiteljev. V torek, 5. oktobra, smo si ogledale mesto Česki Krumlov, ki ima okrog 14.000 prebivalcev. Prve naselbine na tem področju so bile že v času stare kamene dobe, približno 50.000 let pred našim štetjem. Mesto je bilo v 13. stoletju v lasti družine Rozenberg, nato družine Eggenberg in do 1945 v lasti družine Schwarzenberg. V času druge svetovne vojne je bilo celotno območje J Češke priključeno Nemčiji, po vojni pa samostojni republiki Češkoslovaški. V socialističnem obdobju je sledila po letu 1989 obnova mesta. Mesto je tako postalo izredno zanimiva turistična točka za sosednje države in turiste celega sveta. Mesto, ki je s svojim obzidjem skoraj do popolnosti ohranilo svoj srednjeveški videz, ima izjemno lego v okljuku reke Vltave, nadaljuje pa se tudi na drugi breg, nad katerim kraljuje grad. Najprej smo se spustile v muzej - rudnik grafita. Za vse nas je bilo to posebno doživetje. Oblekle smo rudarske obleke, obule debele nogavice in gumijaste škornje, dobile baterijske svetilke, se usedle v rudniški vlakec ter odbrzele v temno podzemlje. Vodič nam je razložil težko delo rudarjev in predstavil geološki nastanek grafitnih plasti. To je bil njihov najmlajši rudnik, ki je z letnim izkopom 15.000 ton surovega grafita obratoval od leta 1975 do leta 2003. Rudnika niso zaprli zaradi pomanjkanja zalog, ampak zaradi nekonkurenčnosti cene grafita na svetovnem tržišču. Iz temnih globin smo se podale na ogled GRADU – ZAMEK

Česki Krumlov, grajski kompleks štiridesetih stavb, zgrajen med 14. in 17. stol. v gotskem, renesančnem in baročnem slogu. Z grajskega stolpa se je pred nami odprla panorama starega mestnega jedra in nove blokovske četrti v zaledju. V bližini Krumlova je ob avstrijski in nemški meji največji nacionalni park Šumava. Grad in staro mestno jedro sta bila leta 1992 uvrščena na seznam Unescove svetovne kulturne in naravne dediščine. Čeprav smo se sprehajale po mestu izven turistične sezone, smo srečevale turiste iz celega sveta. Na razglednem stolpu sta me ogovorila Američana, na dvoriščih gradu je bilo polno japonskih turistov … V sredo, 6. oktobra, so nas naši gostitelji odpeljali najprej na grad Hluboka, ki se dviguje na skalnatem hribu nad reko Vltavo. Zgradili so ga v 13. stol. kot obrambno trdnjavo, kasneje so ga večkrat spreminjali, sedanjo obliko v neogotskem stilu in izjemno velikost pa je dobil po vzoru angleškega gradu Windsor v 19. stol. Danes je grad muzej, ki v svojih 140 dvoranah hrani mnoge izjemne zbirke pohištva, porcelana, lovskih trofej, orožja, slik … Vse do leta 1947 je v gradu živela plemiška družina Schwarzenberg, ki je posest tega leta tudi izgubila. Po ogledu gradu Hluboka smo se odpeljali v Česke Budejovice, glavno mesto J Češke, ki ima 96 000 prebivalcev. Je politično, kulturno in univerzitetno središče J Češke. Leži ob izlivu reke Malše v Vltavo. Mesto je ustanovil Otokar II. v 13. stol. Najznamenitejši umetnostni spomeniki so nastali v obdobju renesanse in baroka. V središču mesta smo občudovali Trg Otokarja II. Premysla, ki sodi med najlepše in največje češke trge. Krasi ga Samsonov vodnjak in mnoge slikovite hiše, Črni stolp, katedrala sv. Nikolaja ter v bližini trga cerkev Marije device. Iz obdobja avstro-ogrske monarhije je v mestu železniška postaja. Najpomembnejše so v Českih Budejovicah pivovarne. Največja pivovarna, ustanovljena leta 1895, je Pivovarna Budweiser Budvar, ki ima zakonske

1960 / 2010

57

pravice za trženje piva pod blagovno znamko Budweiser v večjem delu Evrope. V četrtek, 7. oktobra, smo se zgodaj zjutraj odpeljale v »zlato Prago«, glavno mesto države z 1,2 milijona prebivalcev. Zemljepisno leži v osrednjem delu Evrope na Vltavi, ki je pritok Labe v osrednjem delu češke kotline. Prago so v drugi polovici 9. stoletja ustanovili češki kralji. Mesto je vzcvetelo v 14. stoletju pod Karlom IV., ki je ukazal izgradnjo Novega mesta, Karlovega mostu, katedrale sv. Vida (najstarejša gotska katedrala v Evropi, zgrajena v samem praškem gradu) ter Karlove univerze, najstarejše univerze v nadalpski srednji Evropi. S tem je postala Praga tretje največje evropsko mesto. Mesto ima veličastno zgodovino in bogato kulturno in umetnostno tradicijo. Ogledale smo si Hradčane, nekdanji dvorec čeških kraljev, sedaj pa sedež češke vlade. Hradčani niso le grad, ampak že skoraj mesto vrh hriba. Tu, na gradu, je Plečnik ustvaril enega največjih spomenikov krajinske arhitekture 20. stoletja. Značilnost Plečnikovih arhitekturnih stvaritev je, da je vedno izrabil vse elemente v objektu, prostoru in naravi, ki so že tam in jih izpostavil kot vredne. Zasvetile so se v novem sijaju in energiji; z odstranitvijo posameznih delov previsokega obzidja okoli praškega gradu je Pražanom pokazal najlepši del Prage, s projektom Rajski vrt na Hradčanih pa je vključil zanemarjeni angleški park v novo vlogo na gradu. Tako je grad povezal z mestom, meščane pa z naravo v njihovi neposredni bližini. Sprehodile smo se po dvoriščih praškega gradu do čudovite stolnice sv. Vida. Dijakinje so z zanimanjem spremljale menjavo straže, poslušale poulične muzikante, pogledale spomenik prvega demokratično izvoljenega češkega predsednika Vaclava Havla. Z gradu je panoramski pogled na stari del mesta, na mogočno arhitekturo z Narodnim muzejem, gledališčem, opero … Na več kot 500 metrov dolgem Karlovem mostu smo občutile utrip evropskega velemesta. Povsod je bila gneča turistov, ki so se kot reka pomikali mimo glasbenikov,

najrazličnejših trgovcev, slikarjev in drugih umetnikov. Po napornem dnevu smo si zvečer ogledale musical Carmen v prelepem starem praškem gledališču ter uživale v slikoviti sceni in odlični glasbi. V petek, 8. oktobra, so dijaki ustvarjali v šoli. Svoja videnja, občutke, ideje in vtise o druženju ter potepanju po prelepi deželi so dijaki skupno izrazili na plakatu. Nastala sta dva kreativna in domiselna plakata. Ob zvokih harmonike smo češke vrstnike učili slovensko pesem En hribček bom kupil, mi pa smo zapeli oziroma poskušali zapeti tri njihove narodne pesmi: Ach synku, Holka modrooka in Bejvavalo dobre. Profesorskemu zboru šole pa sva z Marijano Rajh, prof., predstavili naš šolski sistem. Dijakinje so spoznale češko šolo in njen šolski sistem, videle so, kako živijo njihovi češki vrstniki, navdušile so se nad možnostjo bivanja v tujini in za njih ne bo novo, ko bodo kdaj pozneje kot študentke ali kot iskalke zaposlitve morale pokukati tudi v kakšno drugo državo EU.

Vlasta Hodnik, prof., pomočnica ravnateljice

1960 / 2010

58

Na razpisu ACES – projekti šolskih partnerstev, ki ima sedež na Dunaju, je bila Ekonomska šola Ptuj že trikrat zaporedoma izbrana, da sodeluje v mednarodnem projektu, kjer je vsako leto od leta 2007 naprej izbranih okrog 40 izmed več kot 120 prijavljenih projektov. V skladu z osrednjimi temami razpisa smo leta 2007/08 sodelovali s projektom Družina, leta 2008/09 s projektom Glasba in ples nas povezujeta ter v šolskem letu 2009/10 s projektom Obarvajmo Evropo zeleno. Naši partnerski šoli v projektu sta Prva ekonomska škola iz Zagreba in Srednja ekonomska škola Sarajevo. Pri projektu so sodelovali profesorji Aljoša Bradač, Silvija Javornik, Matjaž Zelenik, Barbara Bezjak, Metka Babusek Medic, Vesna Emeršič, Klavdija Krempl in Mija Vaupotič Gregorinčič. Dijaki so se vsako leto udeležili mednarodnih konferenc, ki so potekale na Dunaju, v Salzburgu, Budimpešti in Senecu, kjer so predstavljali projekt. S sovrstniki iz Evrope so v angleščini, ki je uradni jezik v projektu Aces, izmenjavali izkušnje in spoznavali širši evropski prostor. S projekti smo med mladimi razvijali ustvarjalnost na najširši možni način, saj smo uprizorili gledališko igro Tradicionalna družina, na srečanju v Zagrebu pa smo izčrpno predstavili tradicionalno glasbo in ples Slovencev, Hrvatov in Bosancev. Na pomembnost razvijanja ekološkega odnosa mladih do sveta smo vse tri šole na izjemno ustvarjalen način opozorile s prikazom zelo plodnega dela na projektu v Sarajevu, in sicer s plesom, glasbo, recitali, likovnimi izdelki, filmom in drugimi vizualnimi predstavitvami. Vsaka država je v Senecu predstavila svojo tipično drevo, ki smo si jih izmenjali in zasadili na šolskem prostoru. Izjemna pridobitev dijakov na takšnih projektih pa je vsekakor pridobivanje in bogatenje izkušenj na kulturnem področju, saj dijaki spoznavajo svoje

Aces – mednarodni projekti vrstnike in njihove države, dobijo priložnost govoriti angleško in predstaviti svoje ustvarjanje v tujini.

mag. Melita Šemrl, koordinatorica projekta Aces

Februarja 2009 sem se udeležila zaključnega srečanja v Zagrebu za projekt Glasba in ples nas povezujeta v okviru projekta Aces. Na tej svečani prireditvi smo sodelovali dijaki partnerskih šol v tem projektu; to so Ekonomska šola Ptuj, Srednja ekonomska škola Sarajevo in Prva ekonomska škola Zagreb, ki je prireditev tudi gostila. Na zaključni prireditvi se je predstavil tradicionalni in moderni ples ter tradicionalna in moderna glasba vseh treh držav. Vsi zbrani v dvorani so bili nad nastopi navdušeni, deležni smo bili izredno toplega sprejema. Srečanje je spremljala tudi televizija Zagreb, ki je dogodek predvajala po televiziji. Prva ekonomska škola nas je zelo lepo pogostila in nam pripravila še ogled mesta Zagreb.

Petra Grabrovec, 3. aG

Aces – Glasba in ples nas povezujeta

1960 / 2010

59

Družina (Aces 2007/08)

Petra Grabrovec — citre

1960 / 2010

Družina (Aces 2007/08)

Glasba in ples nas povezujeta (Aces 2008/09)

60

28. septembra 2009 sem se imela priložnost udeležiti Acesovega srečanja v Salzburgu. ACES pomeni Academy of Central European Schools (Projekti šolskih partnerstev). Tja sem šla z mentorico, prof. Melito Šemrl. Mentorji Acesa so nas pričakali v St. Virgilu (hotel za seminarje) in nas razdelili v sobe. Z Metko sva stanovali skupaj z Marino iz Zagreba, s katero sva bili z mojo profesorico tudi skupaj v partnerstvu. Isti dan smo se proti večeru prvič vsi zbrali v glavni dvorani. Gospod Ari Glage je popestril dogajanje z glasbeno animacijo, ob kateri smo plesali, ploskali in se spoznavali. Po večerji se nam je predstavila ekipa, s katero smo sodelovali ves teden; torej animatorji, mentorji iz Salzburga in drugih držav. Vse dogajanje je ves čas potekalo v angleškem jeziku. Po predstavitvi smo si lahko ogledali film ali sodelovali z ekipo Pleasure and leisure, ki je imela pripravljene različne animacijske točke, ki so popestrile dogajanje vsak večer po večerji. Naslednji dan, v torek, se je program uradno začel. Po zajtrku so nas vsi sodelujoči v tem programu pozdravili in nam na kratko prikazali potek sledečega tedna. Začeli smo s »Simulation game«. Razdelili smo se v štiri velike skupine, vsaka je odšla v svojo dvorano. Mentor nam je predstavil potek igre. Bili smo prebivalci mesta Grey town, v katerem je bil zapuščen park. Vsak prebivalec je želel park izkoristiti za različne namene. Med potekom igre nismo bili tisto, kar smo v realnem svetu, ampak je vsak izžrebal listek, na katerem je pisalo, v katero osebo se mora med igro spremeniti. Jaz sem bila Mike, ki ima v najemu stanovanje. Na tak način smo se razcepili v še manjše skupine. Jaz sem bila v skupini najemnikov, bila pa je tudi skupina učiteljev, učencev, upokojencev ter občni zbor. Igra je bila dobro zamišljena, saj smo se morali veliko pogovarjati. Vsak je izrazil svoje mnenje,

za katere namene naj bi uporabili park, na koncu pa se je občni zbor odločil, katere predloge bo sprejel. Po večerji smo se ponovno vsi zbrali v dvorani, kjer so se nam predstavile vse države, ki so sodelovale v Acesu. To so bile Albanija, Avstrija, Bosna in Hercegovina, Bolgarija, Hrvaška, Češka, Madžarska, Kosovo, Makedonija, Moldavija, Črna gora, Romunija, Srbija, Slovaška ter Slovenija. V sredo smo z našimi partnerji izdelali plakat, na katerem je bilo sporočilo na ekološko temo – kako ohraniti Zemljo čisto in zeleno. Kot sem že povedala, sva bili z mentorico v partnerstvu s Hrvaško, in sicer z dijakinjo Marino Sunaro in njeno mentorico, prof. Olivero Majić, prav tako iz ekonomske šole. Posvetovale smo se in napravile plakat z napisom: Europe's future colours green with Aces, kar je bila naša

Obarvajmo Evropo zeleno z Acesom »Kick off meeting«

1960 / 2010

Obarvajmo Evropo zeleno (Aces 2009/10)

61

tema, ter dodale: With Aces from the beginning, saj naša šola sodeluje s Hrvaško že tri leta, odkar smo vključeni v Aces. Nato smo morali stopiti v stik z našo šolo. S profesorico sva poklicali mojega sošolca Roka Klepa in mu predali navodila. Tudi oni so morali izdelati plakat, se slikati in nam sliko poslati v Salzburg. Pri tem so sodelovali: Tjaša Podgoršek, Špela Chomicki, Kaja Vrbnjak, Peter Artenjak, Aleksander Murko in Rok Klep. Nalogo so uspešno opravili. Po končanem projektu smo se vsi udeleženci slikali pred hotelom za skupno sliko. Preostalo popoldne smo imeli prosto. Odpravile smo se na ogled mesta. Salzburg je zelo lepo, staro mesto. Vsi ga poznamo kot rojstni kraj slavnega Wolfganga Amadeusa Mozarta in po njegovih čokoladnih kroglicah. Z Metko sva si mesto ogledali sami, kasneje so se nama pridružili še dijaki iz drugih držav, s katerimi sva se najbolj družili: Erenik in Jusuf iz

Albanije, Reka iz Madžarske, Bojana iz Srbije, Anita iz Makedonije, Marina iz Zagreba ter predstavnik podjetja Erste Stiftung, Filip. Po nekaj zanimivih urah v mestu sva se z Metko dobili s profesoricama in odpravile smo se na salzburški grad, ki stoji na vzpetini v sredini mesta. Spominja na ptujski grad, le da je veliko večji. Na gradu so imeli tudi razstavo lutk. Kupiti je bilo mogoče tudi izdelke iz soli, saj Salzburg slovi po rudniku soli. Zvečer sva se z Metko pridružili vsem ostalim v »Chill out arei«, kjer smo se vsak večer pogovarjali in debatirali o različnem načinu življenja ter o navadah v naših državah. Sledil je četrtek. Imeli smo predstavitev našega projekta od prejšnjega dne (ohranimo Zemljo čisto in zeleno) in si ogledali slike vseh šol, ki so sodelovale v projektu. Sledile so delavnice – »workshops«. S profesorico Melito sva se udeležili delavnice hip hopa. Predaval nam je nemški

Konferenca v Salzburgu Obarvajmo Evropo zeleno (Aces 2009/10)

1960 / 2010

62

Aces - Obarvajmo Evropo zeleno V mesecu januarju smo se učenke Eva Murko, Špela Chomicki, Nuša Slodnjak in jaz, Kaja Vrbnjak, odpravile v mesto Sarajevo v okviru projekta Aces. Naše potovanje se je začelo odvijati ob šesti uri zjutraj, ko smo se zbrali na parkirišču Šolskega centra Ptuj. Profesorica Melita Šemrl, profesor Aljoša Bedrač in profesorica Klavdija Krempl so nas že čakali z mini busom. Še zadnji objem staršev in že smo se peljale novim dogodivščinam

naproti, proti velikemu mestu, ki slovi po čevapčičih. Vožnja je bila dolga in zato smo se poskušale zabavati, si krajšati čas s pogovorom o naših pričakovanjih v zvezi s projektom in o ljudeh, s katerimi se bomo srečale v Sarajevu. Skozi okno smo opazovale okolico, ki je zelo drugačna od naše. Najbolj so nas prevzele stare, zapuščene okoliške vasi Sarajeva. Veliko je bilo ruševin, ki so kazale na posledice vojne, opazile smo še vedno vidne strelne luknje v zidovih. Za vse nas je bilo to kruto spoznanje, da so ti ljudje preživeli zelo hude čase in da morajo z vsemi izgubami živeti naprej. Najbolj sem si zapomnila umazane reke in obrežja rek, kjer so bila drevesa videti okrašena, vendar so to bili le razni odpadki. Spet smo se spomnile naše lepe Slovenije. Končno smo prispeli do konca poti, do sarajevske šole, kjer so nas pričakali dijaki in dijakinje ter profesorica Aida Babić. Med sabo smo se spoznali tako, da se je vsak na hitro predstavil. Pridobivanje novih poznanstev je bilo zelo zabavno in obenem poučno, saj smo se ves čas pogovarjali v angleščini. Družile smo se tudi z dijaki iz drugih šol, ki so bili vključeni v projekt Aces. Z dijaki iz Zagreba smo se še posebej povezale, saj so zelo podobni dijakom iz Slovenije. V šoli nas je čakalo okusno kosilo ter dobrodošlica, pozdrav ravnatelja. Sledilo je slovo od naših profesorjev, saj je vsako od nas za časa bivanja v Sarajevu pod svojo streho vzela družina ene izmed dijakinj. Eva in Nuša sta šli vsaka k svoji družini. Špela in jaz pa sva bili dodeljeni zelo prijazni dijakinji Lejli Pašič, s katero sva se s tramvajem odpeljale do njenega doma. Vožnja je trajala tričetrt ure, kar se nama je s Špelo zdelo zelo daleč. Ko sva prispeli k njej, sva opazili stare zapuščene hiše in mračne ulice. Vendar ko sva stopili v Lejlin dom, so naju sprejeli zelo prijazno in počutili sva se kot del njihove družine. Skromen dom je izžareval toploto, čutiti je bilo njihovo povezanost, kako se spoštujejo in imajo radi. Njena družina je bila zelo gostoljubna in kljub njihovi skromnosti nama niso dovolili, da si narediva kakršne koli stroške. Lejla je plačala kino, tramvaj in komaj

glasbenik, ki se s hip hopom ukvarja profesionalno. Vsak od nas je moral napisati osem vrstic rapa in to pred vsemi »zarapati«. Vsem je šlo kar dobro. Najbolj zanimivo je bilo, da smo morali »rapati« v svojem jeziku. Po odmoru nam je mentor pokazal, kako se delajo »mixi« pesmi. Vsak udeleženec mu je poslal najljubšo pesem na njegov računalnik, on pa je vse pesmi združil. Isti dan zvečer so nam mentorji Acesa priredili poslovilno zabavo. Vsi sodelujoči (vse države) smo prinesli tradicionalno hrano. Ta hrana je bila razstavljena na glavnem hodniku. V spodnjem delu hotela je bil DJ in velik prostor za ples. Vzdušje je bilo zelo sproščujoče in prijetno. Naslednje jutro se je začelo poslavljanje. Po zajtrku smo se odjavile na recepciji, se na hitro poslovile od vseh novih prijateljev in že smo se peljale proti Sloveniji. Ta izkušnja je bila zame nekaj novega, nekaj, česar ne bom nikoli pozabila. Zelo sem hvaležna, da sem imela možnost sodelovati. Mentorji Acesa so se za prijetno in sproščeno počutje potrudili, dogajanje je bilo ves čas zanimivo in poučno. Na ta teden mi je ostalo ogromno lepih spominov in upam, da bom še kdaj imela tako priložnost.

Eva Murko, 3. aG

1960 / 2010

63

nama je uspelo, da sva jo počastili s pijačo. Imeli sva se zelo lepo in spoznali sva, da materialne dobrine ne morejo nadomestiti vse te lepote – topline, ki sva jo občutili v Lejlini družini. Takrat zelo znan film Avatar smo si ogledale prav v mestu Sarajevu, kino je bilo zelo moderno opremljeno. Bilo je zelo zanimivo, saj so bili podnapisi v bosanskem jeziku. Naše kolegice, pri katerih smo spale, so nam z veseljem in velikim ponosom razkazale mesto Sarajevo in seveda povabile na težko pričakovane slavne sarajevske čevapčiče s kajmakom. Njihov sloves je upravičen. Dan je bil resnično dolg, poln vtisov, vendar smo vedele, da ga moramo izkoristiti, zato smo se odpravile naprej v najbolj znano diskoteko v Sarajevu, kjer smo dobile novi zagon energije in se zabavale do jutranjih ur. V diskoteki je bilo videti, kot da se med sabo vsi poznajo, vsi so se pozdravljali in objemali v pozdrav, sploh se nismo počutile kot tujke. Za počitek nam je ostalo zelo malo časa. Zjutraj smo se odpravile nazaj v šolo, kjer smo vse sodelujoče šole pripravile kratke predstavitve. Predstavile smo se s slovenskimi in angleškimi haikuju, ki smo jih napisali dijaki in dijakinje. Predstavitev lipe na srečanju v Sarajevu

Predstavitev tradicionalnih plesov v Sarajevu

1960 / 2010

Srečanje v Sarajevu

64

Za popestritev je Nuša Slodnjak še zaigrala na harmoniko. Naša naloga je bila, da poskusimo predstaviti našo državo Slovenijo in seveda Ekonomsko šolo, iz katere prihajamo. Sledil je še kratek sprehod po znameniti tržnici »Baščaršiji« in tako se je naše potovanje zaključilo. Ne glede na to, da smo bile v Sarajevu samo en dan, je bilo slovo resnično težko in žalostno. Sprva smo se med sabo pogovarjale večinoma v angleščini, na koncu pa smo že kar dobro obvladale njihov jezik, tudi naše nove prijateljice so se naučile nekaj slovenskih besed. Izmenjale smo si elektronske naslove in se poslovile. Prehitro je minil dan. Kaj sem si najbolj zapomnila? Kaj sem se naučila? Vsekakor sem z ekskurzijo pridobila nove izkušnje, novo znanje, nova poznanstva, pridobila sem na samostojnosti in odgovornosti, spoznala sem novo kulturo in predvsem spoznala ter v sebi prebudila pomembne osebne vrednote. Ljudje v Sarajevu so sproščeni, umirjeni, ne hitijo, vzamejo si čas za družino, prijatelje in za sebe. Med sabo se spoštujejo, si zaupajo in gojijo veliko mero ljubezni, ki jo čutiš, ko si v njihovi bližini in ne moreš biti drugačen; kar prevzame te in potegne za sabo. Punce so nam govorile, da delujemo, kot da se prepiramo, vendar je bil to naš način komuniciranja. Začele smo jih opazovati in opazile razliko – njihovo sproščenost, prijaznost in umirjenost. Na poti domov nismo klepetale, nismo več videle ruševin, strelnih lukenj v stenah, umazanih rek … Bile smo tihe, umirjene in še dolgo smo imele nasmeh na obrazu od vseh prijetnih vtisov, ki jih je naredilo na nas mogočno mesto Sarajevo s svojimi ljudmi. Ko smo se vrnile domov, so nam starši rekli, da smo drugačne … Le zakaj?

Kaja Vrbnjak, 3. aG

V okviru projekta Aces (Academy of Central European Schools) sem po obisku Sarajeva s tremi sošolkami in profesorji odšla še na zaključno konferenco v Bratislavo. 23. 3. 2010 sem se skupaj s profesorico Melito Šemrl ter profesorico in dijakinjo Tadejo iz splošne gimnazije Ptuj odpeljala proti Slovaški. Sodelovali smo s šolama iz Zagreba in Sarajeva, tako da sem tri dni preživela v družbi Marine Sunara iz Zagreba in Elme Pavica iz Sarajeva. Prvi dan smo imeli spoznavni večer brez obveznosti. Naslednji dan smo se vsi zbrali v veliki dvorani in imeli uradno otvoritev konference. Predstavilo se je vseh 43 projektov. Naš je imel naslov Europe's future colours green with Aces. Menim, da smo se potrudile in nam je šla predstavitev dobro od rok, čeprav smo vse tri imele tremo. Ko se je naporen del dneva končal, smo imeli večerjo, nato pa prost večer. Udeležile smo se delavnice, kjer so nas učili igrati na afriške bobne. Ob tem smo se veliko smejali, saj skupina nikakor ni ujela ritma in je vsak igral po svoje. Predzadnji dan našega obiska v Senecu smo imeli delavnice. Zvečer pa smo se odpeljali iz Seneca v Bratislavo, v hotel Gate One. Tam so vsem udeležencem projekta pripravili skupno večerjo. Podelili so nam tudi plakete za sodelovanje; naša šola je letos odnesla zlato, saj smo v projektu že tretje leto. Zadnji dan je potekal še ogled glavnega mesta Slovaške – Bratislave. Ugotovila sem, da je Slovaška nasploh zelo podobna Sloveniji; predvsem Bratislava je podobna našim mestom, le da je veliko večja. Še pred tem pa sem se poslovila od Marine in Elme, s katerima sem preživela res zabavne in zanimive dni. Sodelovanje v takih projektih je res nekaj posebnega, saj spoznaš veliko novih ljudi in z njimi potem lahko še dolgo ohraniš stike.

Špela Chomicki, 3. aG

Mednarodna konferenca Acesa v Bratislavi

1960 / 2010

65

Comenius asistentka na naši šoli

1960 / 2010

Utrinki s konference v Bratislavi

»Slovenci imajo tak standard kot Avstrijci, jedo tako dobro kot Italijani – ampak dušo imajo pa slovansko!«

V času hitrega povezovanja Evrope in brisanja fizičnih meja znotraj nje je ena izmed prioritet, če ne že dolžnost izobraževalnih ustanov, da sledimo, se razvijamo in delujemo v skladu s tem gibanjem – kajti svet povezanih evropskih dežel je za naše otroke svet realne prihodnosti. Na Šolskem centru, na Ekonomski šoli, se tega zavedamo. V lanskem šolskem letu smo prvič kandidirali na razpisu nacionalne agencije CMEPIUS iz Ljubljane za Comenius asistentko in jo tudi pridobili.

Z gostovanjem Comenius asistentke iz Poljske, germanistke mag. Karoline Macalka, smo vnesli v našo šolo tisto nujno potrebno evropsko dimenzijo, ki je prinesla našim dijakom nove izkušnje in spoznanja, in s tem pozitivni vpliv na njihov izobraževalni in osebnostni razvoj. Asistentka je na šoli pridobivala nove in razvijala do sedaj že pridobljene kompetence ter vnašala v pouk novo, večkulturno dimenzijo, ki nedvomno pomeni dodano vrednost za našo šolo.

Delovanje asistentke na šoli je ves čas podpiral in vzpodbujal direktor ŠC g. Branko Kumer, nam dajal nasvete in nam pomagal pri pripravljanju prireditve Srečanje s Poljsko. Pouk v razredu se je ob prisotnosti asistentke spontano razvijal v timsko poučevanje. Dijake je pripravljala na bralno tekmovanje iz nemškega jezika Pfiffikus, nudila pomoč slabšim dijakom in razvijala znanje tujega jezika pri nadarjenih dijakih.

Dijake je seznanjala z znamenitostmi svoje države – Poljske, z njenimi geografskimi, s kulturnimi in z zgodovinskimi

66

Od leve: direktor ŠC Branko Kumer, ravnateljica EŠ mag. Branka Kampl Regvat, Sandra, Barbara Jarh Ciglar, prof., in mag. Karolina Macalka na predstavitvi Poljske v nemškem jeziku

značilnostmi, načrtovala je vodene filmske predstave v popoldanskem času. Obisk asistentke je bil odlična priložnost za učenje pri nas ne tako zelo pogostega evropskega jezika – poljščine, ki jo v vsakdanjem življenju redkeje slišimo. Začetni tečaj poljskega jezika za profesorje in dijake je potekal ob ponedeljkih. Sodelovanje sva ponudili tudi ostalim profesorjem na ŠC, tako da je ob četrtkih bila z dijaki Elektro šole in z njihovo profesorico Barbaro Jarh Ciglar.

15. aprila 2010 smo pripravili slovensko-poljsko prireditev Srečanje s Poljsko. Našemu povabilu sta se odzvala kulturni ataše g. Rafal Poborski iz poljskega veleposlaništva v Ljubljani in predsednik Društva slovensko-poljskega prijateljstva, dr. Janusz Klim. Na neformalni in zanimiv način smo z dijaki in njihovi starši želeli predstaviti obe državi, njuno raznolikost in podobnost v vsakodnevnem življenju, njune običaje, šege in navade, kulturo, glasbo, način življenja, kulinariko podeželja in mest. Vendar se je, žal, nekaj dni prej zgodila tragična letalska nesreča poljskega predsednika, zato smo izpeljali le predstavitev Poljske v resnejši obliki samo za dijake.

Prisotnost asistentke je na nevsiljiv način povečala in vzbudila zanimanje dijakov in profesorjev za učenje tujih jezikov, vzpodbujala je vključevanje dijakov in profesorjev v mednarodne projekte ter povečala zanimanje dijakov za različnost in mnogoterost evropskih kultur. V vsakodnevnem komuniciranju s tuje govorečo osebo so dijaki izboljšali razumevanje in izražanje v tujem jeziku. Pred odhodom v Slovenijo mag. Karolina Macalka o naši deželi ni vedela ničesar. Želela si je nabrati nekaj informacij in prijateljica, ki je že bila v Sloveniji, ji je našo deželo na hudomušen način opisala takole: »Slovenci imajo tak standard kot Avstrijci, jedo tako dobro kot Italijani – ampak dušo imajo pa slovansko!«

S prvo trditvijo se profesorji sicer nismo povsem strinjali... Kot mentorica sem bila izredno vesela, da smo na naši šoli imeli Comenius asistentko, saj naju je skupno sodelovanje zelo bogatilo – ne gre le za kulturno in jezikovno izmenjavo, ampak predvsem za žlahtno medčloveško obogatitev in rast, ki se dogaja v medosebnih odnosih pri skupnem delu. Mag. Karolina Macalka je povedala: »Za mesto asistentke sem se potegovala že pred enim letom. Na izbiro sem imela različne evropske države, kot so Francija, Španija, Danska. Na Slovenijo takrat še nisem mislila. Nekaj mesecev pozneje sem dobila odgovor iz Varšave, da lahko grem za Comenius asistentko na Ptuj. Takrat, žal, še nisem vedela, kje sploh Ptuj je! Ampak Slovenija je zvenela zanimivo, tako da sem se v hipu odločila, da grem. Na Ptuju sem že skoraj mesec in pol in bom tu do konca

1960 / 2010

67

Mentorica Marjana Rajh s Comenius asistentko Karolino Macalka in z dijaki 1. bE in 4. bG

maja. Navdušena sem nad mestom in ljudmi. Tako profesorji kot tudi dijaki so me na Šolskem centru prisrčno in toplo sprejeli. Veliko presenečenje zame je, da so ljudje tukaj tako odprti in pripravljeni pomagati ter da jih tako veliko govori nemško ali angleško.

Veliko sreče sem imela s svojo mentorico, profesorico Marjano Rajh, ki mi od prvega trenutka, ko me je prišla počakat na železniško postajo Maribor, stoji ob strani in veliko pomaga. Delo z dijaki mi je v veselje, vsak dan se naučim kaj novega, kar mi bo pozneje kot učiteljici prišlo zelo prav. Zelo se trudijo, da bi me razumeli, postavljajo mi vprašanja in se radi pogovarjajo z mano.

Ko me prijatelji iz Poljske sprašujejo, kako se počutim v Sloveniji, jim odgovarjam: Ne zdi se mi, da bi bila v tujini, počutim se kot doma!« Pa še mnenja dijakinj – maturantk ekonomske gimnazije:

Jelka, 4. bEG: »Čeprav dobro obvladam nemščino, je meni Karolina v veliko pomoč, ker mi omogoča intenzivnejšo rabo tujega jezika. Včasih se moram potruditi, da ji razložim nekatere slovenske izraze – kar mi omogoča boljše izražanje v tujem jeziku. Pomaga pa tudi naši profesorici pri popravljanju esejev in mi vedno podrobno razloži, kje še delam napake!«

Julija, 4. bEG: »Všeč mi je, da nam Karolina ne pomaga samo v času pouka, ampak tudi izven v obliki dodatnih ur in nas tako še boljše pripravlja na maturo.«

Barbara, 4. bEG: »Karolinina prisotnost pri naših urah je zelo dobrodošla. Ure nemščine popestri s primerjavo življenja na Poljskem in v Sloveniji, kar je zelo zanimivo, saj si nismo mislili, da so takšne razlike. Svoje znanje nemščine deli z nami tudi izven pouka, kot dopolnilno pomoč, kar nam zelo pomaga, saj nas junija čaka matura.«

Sandra, 4. bEG: »Kadar nekaterih stvari ne razumemo tako dobro, nam Karolina z veseljem še enkrat razloži in nam tako pomaga. Vidi se, da ima veliko zanimanje in veselje do nemščine in to prenaša tudi na nas, tako da zdaj pri urah še bolj sodelujemo in nadgrajujemo svoje znanje!«

Marjana Rajh, prof.

1960 / 2010

68

UNESCO je organizacija, ki jo je po drugi svetovni vojni ustanovila OZN z namenom, da se grozote druge svetovne vojne v zgodovini človeštva ne bi nikoli ponovile. Kot ideal ali najvišji cilj pa so zapisali, da je treba varovati mir in varnost v svetu za vsakega posameznika. Da se je ta cilj začel uresničevati, so ustanovili mrežo UNESCO ASPnet šol, ki je v svetu zaživela v letu 1953. Slovenija se je vanjo vključila aprila 1993. V šolskem letu 2002/2003 se je vključila v mrežo UNESCO ASPnet šol tudi Ekonomska šola Ptuj. V mesecu septembru smo pridobili certifikat UNESCO ASPnet šol. Ekonomska šola Ptuj je vključena v Središče Ptuj. V njem sodelujemo Gimnazija Ptuj, Ekonomska šola Ptuj, Osnovna šola Destrnik - Trnovska vas, Osnovna šola Cirkovce, Vrtec Ptuj. Vsa leta sodelujemo v mednarodnih in nacionalnih projektih in obeležujemo mednarodne dneve. 21. septembra na mednarodni dan miru sodelujemo v ENO Tree Planting Day. V okolici šolskega centra smo na zelenicah skopali jame in posadili drevesa. Drevesa lepo rastejo in bodo dajala prijetno senco prihodnjim generacijam. 16. novembra je mednarodni dan strpnosti. Na ta dan smo zadnja leta izvajali v Središču Ptuj skupne aktivnosti, ki so se odvijale v Gimnaziji Ptuj. Otroci iz vrtca, osnovnošolci in srednješolci so se družili in skupaj ustvarjali. 1. decembra na dan človekovih pravic smo vsa leta sodelovali na srečanju UNESCO ASPnet šol Slovenije. Tema prireditve se je vsako leto spreminjala, posebna skrb pa je bila namenjena ohranjanju ljudske umetnosti v dramskih igrah, glasbi, plesu. Vsako leto smo pripravili skupni nastop Središča Ptuj. Šole in vrtec smo se predstavljali v skupnih dramskih točkah Mali kurent in Večer na deželi.

Sodelovali smo v projektu Moder stol – nekdo misli nate. V roke smo prijeli tudi čopiče, prebarvali stole in nanje zapisali svoje največje vrednote. Na teh modrih stolih sedijo zdaj dežurni učenci naše šole. Veste, kaj so »fučke«? Piščalke iz mlade vrbe. Kako se izdelujejo, smo naučili tudi dijake Prve ekonomske škole iz Zagreba. Ko smo »zafučkali«, smo našli skupen jezik. Lahko bi se še kdo zgledoval po nas. Tako smo izvedli Nacionalni projekt Gimnazije Ptuj Dediščina skozi umetniško oko mladih, Zvok lesa. V Novi Gorici smo maja sodelovali na dnevu kulturne raznolikosti s predstavo Plesoča kapica. To je samo kamenček v mozaiku UNESCO dejavnosti, ki potekajo na naši šoli. UNESCO mreža in UNESCO šola pomenita za mlade priložnost, da se razvijajo na najrazličnejših področjih. V UNESCO šolah ni pomembna samo izobraževalna raven, ampak tudi učiti se biti in učiti se živeti skupaj.

Janja Šterbal Vindiš, prof., šolska koordinatorica

Ekonomska šola Ptuj v mreži UNESCO ASPnet šol 1960 / 2010

69

Sajenje drevesa

Mlade vrbe Projekt Moder stol – nekdo misli nate

Sajenje drevesa

1960 / 2010

70

Dijaki ptujske Ekonomske šole vsako leto sodelujejo v mednarodnem raziskovalnem projektu Več znanja za več turizma. Gre za projekt, ki ga organizira Turistična zveza Slovenije v dogovoru z Ministrstvom za šolstvo in šport in v sodelovanju z Zavodom Republike Slovenije za šolstvo ter Centrom Republike Slovenije za poklicno izobraževanje. Dijaki morajo na razpisano temo pripraviti raziskovalno nalogo, ki jo nato predstavijo na turistični tržnici. Ob tem se torej učijo raziskovanja in javnega nastopanja. Tako si dijaki pridobijo širše znanje s področja turizma, spoznajo turizem v svojem kraju in širši okolici, turistično gospodarstvo, delo turističnih društev in zvez, naravno in kulturno dediščino, skrb za lepo in urejeno okolje … In katere naloge so naši dijaki predstavili v zadnjih letih? Aprila 2006 so dijakinje Nastasija Krajnc, Andreja Mežnarič, Maja Ozmec in Ingrid Kralj predstavile nalogo Z vinskim vlakom po vinskih poteh. Leta 2007 so si v Murski Soboti dijaki Peter Drevenšek, Klemen Bedrač in Uroš Sitar priborili srebrno priznanje za nalogo Trije fantje in kuhalnica. Naslednje leto je bila razpisana tema Bogastvo gozdov – od legend do naravne in kulturne dediščine. Naše dijakinje Samantha Koščak, Amadeja Kokot, Marija Korez in Andreja Kmetec so na turistični tržnici predstavile nalogo Gozdna pot hrepenenja in ljubezni. Leta 2009 smo odšli na Primorsko z nalogo Po rimskih poteh Poetovione. Dijakinje Nicole Drevenšek, Patricija Monika Kajnih, Maja Liponik in Maja Trep so ob vrnitvi povedale: »Splačalo se je. Veliko smo se naučile. Vesele

Mednarodni projekt Več znanja za več turizma smo srebrnega priznanja.« Lansko šolsko leto pa so na festivalu v Celju sodelovale »tigrice« Sanja Juriševič, Vanja Bogša in Jerneja Bezjak, saj so na temo Moj kraj – moj ponos predstavile pustno rajanje na Ptuju. Naslov naloge je bil Že pol stoletja se pomlad začenja na Ptuju. Vse omenjene naloge so nastale pod budnim očesom mentoric, profesoric: Barbare Bezjak, Vesne Emeršič, Ane Bedenik, Marije Matjašič Črešnik, Sonje Mlinarič, Nataše Ilijavec, Danice Vaupotič in Metke Babusek Medic. Dijaki torej v nalogi in na turistični tržnici podrobno predstavijo nov turistični produkt, ki ga je mogoče vključiti v turistično ponudbo. S tem lahko pomembno pripomorejo k turističnemu razvoju kraja in obogatitvi slovenske turistične ponudbe. Morda pa prav ta izkušnja lahko vpliva tudi na odločitev pri izbiri poklica …

Metka Babusek Medic, prof.

Udeleženke turistične tržnice

1960 / 2010

71

sodelavce, ki so občutljivi za probleme dežel tretjega sveta in znajo opozarjati na te vsebine ter jih vnašati v naše življenje. Posebej se nas je dotaknilo poročanje brazilskih predstavnikov, ki so opozorili na obsežno izkoriščanje njihove pokrajine in ljudi ter na veliko revščino, ki je posledica tega izkoriščanja. Zaključne besede brazilske predstavnice so nam vsem ostale v spominu, ker nas je opozorila na pretirano potrošništvo s priporočilom, naj vendarle spremenimo svoje ravnanje in začnemo razmišljati, kaj bomo zapustili prihodnjim rodovom: »Prosim, ne bodite tiho, vprašajte zakaj. Ne bodite tiho, bodite glasni. Opozarjajte!«

Manja Fras, prof., in Sonja Mlinarič, prof.

Šole delujejo globalno

Mednarodni projekt Šole delujejo globalno obravnava tematiko globalnega učenja s poudarkom na pravični mednarodni trgovini s kmetijskimi pridelki in vključevanju te problematike v strokovne kurikule šol.

Zaključni simpozij projekta je potekal od 23. do 25. oktobra 2009 v Schlierbachu v zgornji Avstriji in združil učitelje iz Slovenije, Avstrije, Madžarske in Latvije s predstavniki različnih nevladnih organizacij. Kot gostje so sodelovali tudi predstavniki iz Afrike in delegacija iz Brazilije. Glavni namen projekta Šole delujejo globalno je bil poiskati način, kako oblike nepravične mednarodne trgovine predstaviti v šolskih okoljih štirih držav partnerk. Simpozij je temeljil na načelu nauči se – presodi – deluj. Imeli smo priložnost poglobiti svoje znanje in deliti izkušnje v različnih delavnicah, ki pa so vse temeljile na prepoznavanju oblik pravične trgovine. Predvsem so nas opozorili na številne globalne igre, ki jih lahko uporabimo pri pouku. Učitelji smo predstavili primere svoje dobre prakse, ki jih uporabljamo pri delu z dijaki. Predstavitev naše Ekonomske šole so objavili tudi v zaključnem biltenu. Globalno učenje zajema teme in kompetence, potrebne v šoli in izven nje, odgovoren pogled na svet, premišljen odnos do naravnih virov in okolja, spoštljivo sporazumevanje in spoštovanje človekovih pravic in medkulturni dialog. Oblike globalnega učenja lahko vključimo v vse šolske predmete in z različnimi metodami dela približamo našim učencem. Potrebujemo le razgledane učitelje in druge Vodja simpozija ga. Waltraud ima uvodni govor.

1960 / 2010

72

»Izobraževanje za razvoj je aktivni učni proces, zasnovan na vrednotah, kot so solidarnost, enakost, vključevanje in sodelovanje.« Izobraževanje za razvoj spodbuja popolno udeležbo vseh ljudi pri odpravljanju svetovne revščine in se bori proti izključevanju posameznikov in skupin. Teme, kot so družbena pravičnost, svetovna porazdelitev dobrin, mir in preprečevanje sporov, svetovne podnebne spremembe in naš odnos do narave, pa tudi vprašanja kulturne in osebne identitete, bi morale biti predmet posebne obravnave v šolah. V okviru modula menedžment smo se seznanili s primeri globalnih iger kot nove učne metode pri pouku. Metoda temelji na vlogah v globalnih igrah, s katerimi dijaki spoznavamo svetovne probleme. Priljubljena globalna igra je banana split, kjer smo se dijaki razdelili v posamezne skupine in s skupinskim delom spoznavali vloge različnih udeležencev v proizvodni verigi banan od plantaže do supermarketa. Skupine smo se ločile med seboj tudi po ustreznih oblačilih, da je bilo še bolj zabavno. Ob tem smo dijaki spoznavali:

• trdo delo slabo plačanih delavcev na plantažah, • interese lastnikov plantaž, ki izkoriščajo delavce, • posrednike in prevoznike, ki morajo pokriti stroške

prevoza, • uvoznike, ki usklajujejo zaslužke lastnikov plantaž in

interesov trgovcev, in • trgovce, ki imajo najmanjša tveganja in največje

zaslužke. Naša naloga je bila, da pravično porazdelimo zaslužek 30 centov na banano med vse udeležence.

Kako si bomo razdelili banano?

Ob tem smo se seznanili s pojmom pravičnosti in iskali možnosti pravičnejšega sistema trgovanja, kot jo spodbuja pravična trgovina ali fair trade. Ugotovili smo, da naš trg sploh ni pravičen. Razdeliti 30 centov pravično med vse udeležence je skoraj nemogoče, posebej, ker si eni želijo čim večji zaslužek. Na koncu ostane najmanj za tiste, ki so najbolj garali, da mi lahko uživamo ob sladkih bananah, to so plantažni delavci. Ob koncu igre smo torej spoznali, da preden banana prispe v našo trgovino, mora nekdo veliko narediti na plantaži, prepluti celo morje in na koncu biti primerno dozorela, da jo lahko dajo v prodajo. Bilo je zelo zabavno in poučno. Kot državljani sveta se moramo tudi dijaki zavedati svoje povezanosti s preostalim svetom in sprejemati odgovornost za vpliv svojih dejanj na človeške skupnosti in okolje.

»Svetu primanjkuje pravice, ne dobrodelnosti.« (Mary Wollstoecraft)

Martina Venta in Romana Petek, 3. aE

Globalno učenje v šoli

Dijaki med igro banana split

1960 / 2010

73

Na Ekonomski šoli Ptuj izvajamo prenovljene šolske strokovne programe. Cilj prenovljenih programov je intenzivno povezovanje teoretičnega znanja s strokovnimi podlagami. Tendenca šole je namreč, da privzgojimo dijakom integrirane ključne kvalifikacije in jih s tem pripravimo na hitro prilagajanje tržnim razmeram. Na šoli izvajamo okoljske projekte, s katerimi želimo privzgojiti mladim odgovoren odnos do varstva okolja. V prvih letnikih prenovljenih strokovnih programov, posebno v programu trgovec, vključujemo dijake v medpredmetno povezovanje, kjer si pridobijo celostno podobo določene problematike. Okoljsko problematiko smo povezali pod naslovom Ohranimo Zemljo, naš edini dom, kjer sodeluje strokovno področje s poslovno informatiko in angleškim jezikom. Rezultat je bilo sodelovanje na svetovnem spletu, v projektu Megaconference Junior, kjer smo pripravili predstavitev Slovenije kot lepe in čiste dežele, ki pa se srečuje z določenimi skritimi onesnaževalci. Projekt je bil povezan tudi s časopisno hišo Večer, in sicer v sodelovanju z njihovo odmevno okoljsko akcijo Odstrani packo. Opozorili smo na rešitev tega problema s skrbnim načinom ločenega zbiranja odpadkov. Sodelovali so trije dijaki prvega letnika trgovske šole Dejan Bratušek, Vesna Korošak in Tina Škerlak, dva dijaka drugega letnika ekonomski tehnik Alen Forštnarič, Miha Trstenjak in Tina Dornik iz 1. letnika ekonomske gimnazije. Predstavitev je povezoval naš maturant Andrej Čuš. Dijaki so se povezali s tujimi vrstniki iz 40 držav in se sproščeno sporazumevali v angleškem jeziku. Bili smo tudi edina šola iz Slovenije, na kar smo zelo ponosni.

Na ta način dijaki spoznavajo, da je danes svet brez meja in dokazujejo svoj odgovoren odnos do okolja.

»Kdor hoče nekaj doseči, vselej najde način. Kdor noče, najde vselej opravičilo.« (P. Picasso)

Mentorja:

Sonja Mlinarič, prof. Miran Horvat, prof.

Dijaki na svetovnem spletu Megaconference Junior

Dijaki Vesna, Tina in Dejan se pripravljajo na predstavitev.

1960 / 2010

74

Šola 21. stoletja brez dvoma zahteva spremembe na področju dela z dijaki. Tabla in kreda, pripoved, pa še tako zanimiva, niso več dovolj. Moderni časi zahtevajo drugačne pristope. Z novimi načini dela tako poskušava uresničevati cilje sodobne šole z različnimi projekti, ki sta jih podprla tudi Ministrstvo za šolstvo in šport in Zavod za šolstvo republike Slovenije. Preko Skritega zaklada smo v bližnji preteklosti razvijali inovativno dejavnost v projektih Lipa zelenela je in Kjer lipa cveti, tam sem doma. S projektoma smo dokazali, da dijaki zmorejo najti nove poti in da so pri tem tudi ustvarjalni, od likovnega snovanja svojih izdelkov do pravih haikujev.

Z Inovacijskimi projekti pa smo sledili predvsem drugačnim pristopom do dela v razredu. V letih 2007-2009 smo razvijali projekt VODENJE KOMUNIKACIJE V MEDKULTURNEM DIALOGU. Z razvijanjem modela komunikacije smo prenesli težišče poučevanja, dela v razredu z učitelja na dijaka, ki tako postaja tvoren in dejaven subjekt, ki s svojim delom in idejami pomaga soustvarjati vzgojno-izobraževalni proces, krepi svojo samozavest, hkrati pa se nauči veščin, ki so v današnji družbi zelo pomembne, kot so veščina javnega nastopanja, pisnega

in govornega izražanja, iskanje in zbiranje podatkov, vrednotenje in ocenjevanje pridobljenih informacij, oblikovanje stališč, ki so podprta z argumenti. Inovacija tako prinaša nove oblike in metode dela v razredu in izboljšuje kvaliteto pedagoškega dela, povezuje teorijo in prakso, razvija komunikacijske spretnosti, socialne kompetence in kritično mišljenje. Z oblikovanjem gradiv (Kako govorno in pisno komunicirati, kako napisati referat …) pa smo poenotili standarde govornih in pisnih izdelkov na Ekonomski šoli Ptuj. Naše izkušnje se bodo gotovo še kalile v novih situacijah, saj želimo, da bi tak način dela postal stalnica v šolski praksi. Potok žubori, nemirno, tako kot moje srce. (Petra Ban) Im Frühling die Blumen Im Sommer das Meer … Was möchte ich noch mehr? Maus, Maus, wohin gehst du? Schon wieder hast du mir den Zahn geklaut. Was mache ich jetzt mit dem Durchzug im Mund? (Laura Rižnar, Darja Kodrič) Ich bin Peter und liebe heisses Wetter. Kommmm! (Nejc Borko)

Der Winter kommt Und ich gehe schon wieder auf Eis. (Sanja in Rosvita) Milica Selinšek, prof.

Danica Kmetec, prof.

Inovacije v šoli - iskanje novih poti

Tako kot rastlini voda je človeku ljubezen.

(Klemen Rutar)

Na knjigah se nabira prah, v redovalnici pa strah.

(Kaja Vrbnjak)

Odhod, bolečina, otopelost.

(Špela Chomicki)

Vidim te, ti mene ne -

konec je. (Eva Pacher)

1960 / 2010

75

Naslovnici šolskega literarnega glasila

Help us save this world, It needs your donation, too,

Important are YOU!

Ana Topolovec, 4. aG

Are we gonna die, People suffer, scream and cry,

But birds can still fly.

Famine, weapon ... why? Will tomorrow be the same?

Who’s the one to blame?

We should start to care, All of us must not just stare,

If not, you are mere.

We were made from love, A wig is what carries dove,

Let us sit at stove.

The answer is there, It is goodness I could swear,

Horrors can be spare.

We are not aware Until hearts are still that bare,

Nothing can we scare.

The ocean is blue, We can have a better view,

Everything is true.

Naslovnica Moj haiku

1960 / 2010

76

V okviru inovacijskih projektov, ki jih koordinira Zavod Republike za šolstvo, so dijaki naše šole in vrstniki Srednje ekonomske škole Sarajevo ustvarjali haikuje v angleščini, slovenščini, nemščini in bosanščini pod mentorstvom profesorjev Silvije Javornik, Milice Selinšek, Aljoše Bradača, Marjane Rajh, Danice Kmetec, Andrejke Horvat in Aide Babić. Tema haikujev je odnos dijakov do sveta, narave in prihodnosti. S pisanjem haikujev smo vzpodbujali dijake k ekološki osveščenosti. Dijaki so pod mentorstvom profesorice Vesne Emeršič tudi likovno ustvarjali in tako nazorneje prikazali vsebino zapisanih haikujev. S projektom smo uspeli povezati delo v razredu s posodabljanjem gimnazij. Takšni načini dela v razredu so dobrodošli, saj tako bolje predstavimo ustvarjanje dijakov staršem in širši okolici, dijaki pa imajo možnost, da predstavijo svoja močna področja pri ustvarjanju. Dijakom na tak način omogočimo več samostojnega dela in možnost, da predstavijo ustvarjeno tudi izven šolskega prostora (v šolskem letu 2009/10 v Sarajevu in Senecu). Pri takem načinu dela imamo možnost povezati želje, pričakovanja in cilje staršev, dijakov in učiteljev. S projektom so dijaki razvijali posluh za jezik, in sicer spretnost govornega nastopanja v slovenščini in tujih jezikih. S projektom smo se naučili premagovati ovire in ugotovili, da se z novim načinom dela v razredu odpirajo nova obzorja in nova vprašanja, ki doprinesejo k izboljševanju učnega procesa.

mag. Melita Šemrl, koordinatorica projekta

Inovacijski projekt pohajkovanje s haikuji

Ekonomska šola Ptuj je v šolskem letu 2007/08 v okviru projekta Homer sodelovala z Ekonomsko-poslovno fakulteto v Mariboru in Tovarno podjemov, podjetniškim inkubatorjem Univerze v Mariboru. Cilj omenjenega projekta je bil predvsem usklajevanje izobraževalnih možnosti z zahtevami tržne ekonomije. To je s pomočjo vzpostavljanja učinkovitih čezmejnih mrež razviti bolj sistematičen in celosten pristop za izboljšanje položaja mladih na trgu delovne sile. S tem projektom želi tudi Ekonomska šola Ptuj v sodelovanju z Univerzo v Mariboru dati svoj prispevek k vzpostavitvi ravnovesja med ponudbo in povpraševanjem na trgu dela, spodbujanju sodelovanja med izobraževalnimi institucijami in gospodarstvom ter z razvitimi programi povečati zaposljivost mladih in prispevati k izboljšanju zaposlovanja in načrtovanja kadrov v podjetjih. Virtualna šola podjetništva je program, ki se uporablja za on line usposabljanje in je namenjen posameznikom in podjetniškim skupinam, kot so mladi, iskalci prve zaposlitve, študenti, dijaki in bodoči ustanovitelji podjetij, ki si želijo pridobiti podjetniške veščine. Udeleženci virtualne šole podjetništva z on line usposabljanjem prevzemajo mnogo bolj aktivno vlogo soustvarjalcev učnega procesa. Naučijo se lahko več, na razpolago imajo internet, neomejen vir informacij, učijo se v lastnem ritmu, kadarkoli in kjerkoli ob stalnem sodelovanju z mentorji in sodelavci v projektni skupini. Virtualna šola podjetništva dijakom omogoča: Uvajanje sodobnih in učinkovitih metod izobraževanja ter uveljavitev učenja na daljavo na področju podjetništva in spodbujanja podjetniških aktivnosti ter zagotavljanje možnosti, da se znotraj e-učilnice oblikuje virtualna skupina, kjer si dijaki

V virtualni šoli podjetništva

1960 / 2010

77

med seboj izmenjujejo mnenja, izkušnje in informacije. Izboljšanje strokovne usposobljenosti na področju podjetništva za uspešno pripravo na samostojno podjetniško pot in uspešno vodenje podjetja, kar bo dolgoročno vplivalo na zvišanje stopnje preživetja novonastalih in obstoječih podjetij. Krepitev podpornega okolja s poudarkom na izboljšanju izobraževalne in svetovalne ponudbe za spodbujanje ustanavljanja in razvoja podjetij ter izkoriščanja identificiranih podjetniških priložnosti.

Utrinek s podelitve potrdil na Ekonomsko-poslovni fakulteti (z leve proti desni: Nataša Rus, Urban Lapajne, mag. Vesna Trančar, dr. Miroslav Rebernik in dijakinje: Tanja Lampret, Mateja Duh, Monika Ivančič in Nina Tominc)

Na zaključnem srečanju so naši dijaki prejeli tudi priznanja o opravljenem šolanju, ki jih je podelil dr. Miroslav Rebernik z Ekonomsko-poslovne fakultete. Nagrado za najboljšo predstavljeno poslovno idejo je dobila Mateja Duh, dijakinja Ekonomske šole Ptuj. To nas je zelo razveselilo, saj so bili v konkurenčnem boju za nagrado dijaki drugih šol prav tako zelo inovativni, vztrajni in podjetni kakor mi. Na Ekonomski šoli Ptuj si skupaj z mentorji iz virtualne šole podjetništva prizadevamo spodbujati podjetnost in sposobnost mladih ter dvigovati raven strokovnega znanja podjetništva. S projektom smo želeli prispevati k dvigu ravni podjetniške kulture, povečevanju strokovne usposobljenosti na področju podjetništva, naše dijake pa pripraviti na morebitno samostojno podjetniško pot. Dijaki Ekonomske šole Ptuj so tako imeli priložnost, da v okviru tega projekta in sodobnega virtualnega učnega okolja krepijo podjetniško kulturo, pridobivajo strokovno znanje za razvoj podjetništva in s tem prepoznavajo nove zaposlitvene priložnosti.

mag. Vesna Trančar

1960 / 2010

78

»Dnevi evropske kulturne dediščine (DEKD) so nastali kot skupna pobuda Evropske unije in Sveta Evrope. Temeljni vodili DEKD sta: vzpodbuditi zanimanje javnosti za varstvo kulturne dediščine in javnosti predstaviti idejo o skupnem evropskem prostoru, skupni kulturni dediščini. Spoznanje, da lahko kulturno dediščino najbolje varujejo le ljudje sami, je bilo vodilo organizatorjem, da pod okriljem DEKD združijo prizadevanja različnih posameznikov in organizacij.« (Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije) Ekonomska šola Ptuj se je v šolskem letu 2006/2007 prijavila k sodelovanju na Dnevih evropske kulturne dediščine 2007, ki so bili posvečeni Jožetu Plečniku, velikemu slovenskemu arhitektu. Dnevi evropske kulturne dediščine so v Sloveniji potekali v času od 22. do 29. septembra 2007, na Ekonomski šoli Ptuj je osrednji dogodek potekal 27. septembra 2007, priprave so potekale ves mesec september. Delovala je likovna delavnica, kjer so dijaki oblikovali makete Plečnikovih arhitekturnih del. Stavbe so sestavili/postavili v domišljijsko mesto. Razstava je bila razširjena tudi s plakati o življenju in delu Jožeta Plečnika in s prireditvijo z bogatim kulturnim programom. Ekonomska šola Ptuj se je v šolskem letu 2008/2009 ponovno prijavila k sodelovanju na Dnevih evropske kulturne dediščine 2008, Primož Trubar, ki so v Sloveniji potekali v času od 20. do 27. septembra 2008. Na Ekonomski šoli Ptuj smo osrednji dogodek z naslovom 500. obletnica Trubarjevega rojstva na Ekonomski šoli Ptuj izpeljali 25. septembra 2008 v knjižnici ŠC Ptuj. Ob osrednjem dogodku DEKD na Ekonomski šoli Ptuj, prireditvi, je potekal bogat kulturni program, prav tako posvečen Primožu Trubarju. Dijaki so »odigrali« življenje Primoža Trubarja in pripravili razstavo o Trubarjevem življenju in delu. Tudi v letošnjem šolskem letu 2010/11 je Ekonomska šola

Ptuj ponovno sodelovala na DEKD. Ptuj je najstarejše mesto na Slovenskem. Ves osrednji starejši del Ptuja je spomeniško zavarovan. Ker je vodilo letošnjih Dnevov slovenske kulturne dediščine opozoriti na pomanjkanje v preteklosti in danes, smo na Ekonomski šoli Ptuj pripravili fotografsko razstavo, ki predstavlja kulturno dediščino na Ptuju in v okolici, ki bi ji bilo potrebno nameniti več pozornosti, jo ohranjati in spoštovati. Kulturna dediščina je namreč bogastvo vsakega naroda, priča o narodnem obstoju, prenaša ustvarjanje naših prednikov, zato moramo za njo skrbeti vsi državljani. Fotogafska razstava Kulturna dediščina in pomanjkanje na Ptuju je na ogled v okviru dejavnosti ob 50. obletnici Ekonomske šole Ptuj od 25. septembra 2010 naprej v avli naše šole. Fotografije najdete tudi na šolski spletni strani.

Barbara Bezjak, prof., in Breda Vuser, prof.

Dnevi Evropske kulturne dediščine na Ekonomski šoli Ptuj

Dnevi Evropske kulturne dediščine 2008, Primož Trubar

1960 / 2010

79

V šolskem letu 2009/10 je v okviru razpisa Šole za ravnatelje na Ekonomski šoli potekal projekt z naslovom Sodelovanje s starši. Projektu smo se priključili razredniki vseh programov EŠ (ekonomska gimnazija – 5 razrednikov, ekonomski tehnik – 6 razrednikov, trgovec – 3 razredniki, poslovni tajnik – 2 razrednika), razvojno delo v projektu pa smo vodile profesorice Danica Kmetec, Milica Selinšek in Patricija Koler. CILJI PROJEKTA SODELOVANJE S STARŠI Sodobna pedagoška praksa prinaša pred učitelja nove izzive s ciljem, kako doseči pri dijakih večjo uspešnost. Ugotavljamo, da se motivacija dijakov za delo v razredu in za šolo zmanjšuje v vseh izobraževalnih programih, predvsem v strokovnih in poklicnih, posledično temu se slabša tudi učni uspeh dijakov in pada nivo znanja. Šola kot vzgojno-izobraževalna inštitucija je vedno bolj izpostavljena kritičnim očem družbe, ki jo predstavljajo predvsem starši, ki želijo za svojega otroka določen šolski uspeh za uspešno kasnejše vključevanje na trg dela. Starši tudi veliko bolj kot nekoč želijo spremljati izobraževalni proces otroka (še pred leti niso želeli toliko posegati v procese šole, dijaki pa so bili pri šolskem delu samostojnejši, pa zato tudi odgovornejši). V želji po čim večji uspešnosti otrok v šoli velikokrat prihaja do nezadovoljstva s strani staršev, ki iščejo krivca za morebiten neuspeh dijaka v šoli, torej v učitelju. Ko se pojavi učni ali vzgojni problem, začno prihajati v šolo, na govorilne ure in po pojasnila, da bi problem rešili. Reševanje učnih problemov »v zadnjem trenutku« (pred konferenčnim obdobjem ali pred

Projekt sodelovanje s starši koncem šolskega leta) vodi v nezadovoljstvo učiteljev, ki pričakujemo pravočasne posege staršev ali vsaj željo po informiranosti staršev o delu dijaka v šoli, še preden se problem razbohoti. Hkrati se učitelji zavedamo, da morajo biti starši naši zavezniki, da nam s skupnimi močmi lahko uspe pozitivno vplivati na dijaka. Zato smo se odločili, da storimo nekaj za boljše sodelovanje med starši in učitelji v dobro uspešnejšega dijaka (kolikor je to mogoče, saj so dijaki v starosti od 15 do 18 ali 19 let v specifičnem obdobju adolescence, ko se vpliv staršev pri vzgoji manjša). POTEK DELA Razvojni tim je najprej želel ugotoviti, kako dobro sodelovanje razumejo učitelji in kako starši, v katerih dejavnostih je le-to opazno, kaj ene in druge motivira za sodelovanje in kaj ne, kakšna so pričakovanja učiteljev do staršev in staršev do učiteljev. Razredniki smo se na delavnicah pogovarjali o tej problematiki, iskali teoretične osnove in mnenja; pogovarjali smo se tudi s starši in jih povprašali za njihovo mnenje in želje. Rezultati delavnic in anketnih vprašalnikov so nam dali zanimive rezultate in izhodišča za nadaljnje delo. Nekaj primerov: Anketni vprašalniki nam prinašajo zanimiva spoznanja: Starši pričakujejo od učiteljev, da bodo pomagali predvsem dijakom, ki imajo težave z učenjem, in ne mislijo, da so učitelji odgovorni za slabši učni uspeh dijaka. Hkrati pa želijo in pričakujejo, da učitelj v razredu zagotavlja in vzdržuje absolutno disciplino. Želijo tudi, da se dijakom zagotovi dobra podlaga za šolanje in dober oz. spoštljiv odnos do dijaka. Pomembno je tudi opozarjanje na »napake« dijaka, dobro informiranje o delu šole in skupno izvajanje projektov. Razredniki pa si predstavljajo uspešno sodelovanje staršev in

1960 / 2010

80

učiteljev s sodelovanjem staršev z različnimi vprašanji in vzpodbudami, ki jih naslavljajo na učitelje, z uspešno, torej vljudno komunikacijo, veseli pa so tudi, ko starši lahko vplivajo na učenje otrok. Na podlagi zgoraj omenjenih rezultatov smo se odločili za področje izboljšave: IZBOLJŠATI KOMUNIKACIJO MED UČITELJI IN STARŠI. Izdelali smo akcijski načrt razvijanja sodelovanja z izbiro dejavnosti, s katerimi lahko dosežemo zastavljeni cilj. Izpeljali smo naslednje cilje: – izdelali smo zloženko, ki vsebuje napotke, navodila za starše in učitelje, kako ravnati v medsebojni komunikaciji in ko se pojavi problem; – odločili smo se za izpeljavo razredno-projektnih ur kot nove oblike govorilnih ur, na katerih dijaki enkrat letno predstavijo svoje delo in posamezne dosežke v razredu, pri posameznih

0

5

10

15

20

25

30

35

40

št. o

dgov

orov

a) prijazen inspoštljiv odnos

do dijaka

b) do v sehenak odnos

c) sposobnostv živ ljanja v

dijaka

d) dijakuposv eti dov olj

časa

e) je dijakuv edno narazpolago

f ) dijakuzagotov i dobro

podlago zanadaljnješolanje

g) zagotov idobro počutjedijaka v šoli

h) zagotov idobre pogoje za

delo.

0123456789

10

št. o

dgov

orov

a) Njihova vprašanja inpobude.

b) Obiskovanje govorilnihur in roditeljskih sestankov.

c) Če starši prisluhnejomojm idejam.

d) Če starši lahko vplivajona učenje otrok.

e) Če se bodo s tem lahkoizognili konfliktnim

situacijam.

predmetih in v izvenšolskih dejavnostih; – na uvodnem skupnem roditeljskem sestanku predstavimo staršem zloženko z napotki za sodelovanje in jih vzpodbudimo k sodelovanju z učitelji. Celoletno ukvarjanje s problematiko sodelovanja učiteljev s starši je prineslo konkretne že zgoraj omenjene dosežke, ki vodijo v trajnejše izboljšave učno-vzgojne prakse, saj najprej ozaveščamo o nujnosti in pomembnosti sodelovanja staršev in učiteljev v dobrobit dijaka, nato pa s konkretnimi dejavnostmi vodimo starše in učitelje na pot uspešnejšega sodelovanja in poznavanja šolske prakse.

Graf št. 1: Pričakovanja staršev Graf št. 2: Pričakovanja učiteljev

1960 / 2010

81

V zadnjih petih letih smo na področju naravoslovja izpeljali kar nekaj projektov. Na kratko bomo predstavili dva, ki sta potekala v sodelovanju z Zavodom za šolstvo RS. 1. projekt: Biologija in angleščina z roko v roki Raziskovalno vprašanje: Pri delu z mladimi se vedno sprašujemo, kako izpeljati učne ure, da bomo dijake aktivirali, jih pritegnili z zanimivostmi, igrami, jih motivirali. Želimo, da bi dijaki čim več učne snovi usvojili v šoli s tem, da bi z medsebojno korelacijo povezali pouk biologije in angleščine. Med dijaki smo razvili razumevanje medsebojnih povezanosti med živimi bitji in dosegli razumevanje pojmov, dejstev in zakonitosti s področja biologije. Biologijo smo povezali z angleščino na najbolj duhovit način. Cilji inovacijskega projekta: Med dijaki smo vzpodbudili in razvili sposobnosti za proučevanje življenjskih procesov in pojavov v korelaciji z angleščino. Dosegli smo, da so z lastnim iskanjem in proučevanjem prišli do določenih spoznanj in si oblikovali pravilen odnos do narave. Dosegli smo razumevanje soodvisnosti znanj s področja biologije z angleščino. Med dijaki je potekalo tekmovanje in vrednotenje rezultatov. Posamezniki so bili ovrednoteni in ocenjeni na osnovi svojih izdelkov pri pouku biologije in angleščine (1 ocena v šolskem letu). Menimo, da smo s tem vzbudili spoznanje v dijakih, da je človek sestavni del narave. Za vzajemno soodvisnost je potrebno dobro poznavanje biologije in angleščine. Utemeljitev pomena cilja oz. raziskovalnega vprašanja: Menimo, da smo z različnimi motivacijskimi sredstvi dosegli večjo optimizacijo pri omenjenih predmetih. Ko je posameznik dodal še svoj kamenček v mozaiku biološko-angleških znanj, je pridobil na samozavesti in lastni samopodobi.

Inovacijski projekt Z raznovrstnimi aktivnostmi znanj angleščine in biologije smo dosegli boljše učne rezultate naših dijakov in razgibali pouk pri obeh predmetih. 2. projekt: Razrednik na poti uspeha Opis razlogov za izpeljavo raziskave: S projektom smo prišli do naslednjih odgovorov: – kako biti uspešen razrednik, – pripraviti dijake k uspešnosti glede znanja, prisotnosti, vedenja do sošolcev in učiteljev, – kako jim vzbuditi čut za odgovornost, jih pripraviti do zaupanja vase, – pripraviti dijake do spoštljivega odnosa do učiteljev, sošolcev, staršev, okolja, – povezave na različnih ravneh: dijaki – šola – starši – lokalne skupnosti. Opis faz izpeljave projekta od načrta do rešitve: Izpeljali smo več anket na temo razrednik – dijaki – starši med dijaki 3. in 4. letnikov programa ekonomski tehnik. Izvajali in beležili smo razredne ure, teme na razrednih urah (uspeh, odnos, izostajanje), individualne razgovore o uspehu, izostajanju. Spremljali smo napredek nekaterih dijakov glede na učni uspeh, izostajanje in pozitiven odnos do sošolcev, razrednika, profesorjev ter staršev. S tem smo vplivali na motivacijo za boljšo prisotnost pri pouku, disciplino ter učni uspeh. Podrobnejša izostritev ključnih problemov, katerih rešitev je prispevala k uspešnemu zaključku projekta: Projekt je bil izkustvene narave z aktivno udeležbo sodelujočih. Menimo, da smo prispevali k kvalitetnejšemu znanju, osebni rasti in zadovoljstvu dijakov in profesorjev, saj se zavedamo pomena kreativnosti in interdisciplinarnosti, ki so pomembni elementi v osebnem razvoju sodelujočih v projektu. Tudi anketa med dijaki 4. letnikov, s katero smo evalvirali zaključek dela, je potrdila uspešnost projekta.

Leonida Arsič, prof. Mija Vaupotič Gregorinčič, prof.

1960 / 2010

82

Nacionalni projekt Rastem s knjigo SŠ 2010

V šolskem letu 2010/2011 bo Ekonomska šola Ptuj sodelovala v nacionalnem projektu Rastem s knjigo SŠ 2010. Projekt so pripravili Javna agencija za knjigo RS, Ministrstvo za kulturo RS, Ministrstvo za šolstvo in šport RS, Združenje splošnih knjižnic ob podpori Zavoda za šolstvo RS, Društva šolskih knjižničarjev Slovenije in Društva slovenskih pisateljev v sodelovanju s splošnimi knjižnicami, javnimi in zasebnimi srednjimi šolami ter zavodi za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, v okviru projekta MOL Ljubljana – svetovna prestolnica knjige. V okviru projekta MOL Ljubljana – svetovna prestolnica knjige je bila izbrana knjiga pisatelja Slavka Pregla, Geniji brez hlač, ki so jo ob organiziranem obisku Knjižnice Ivana Potrča Ptuj prejeli dijaki prvih letnikov Ekonomske šole Ptuj. Hkrati so sodelavci splošnih knjižnic za dijake pripravili program s predstavitvijo knjižnice, knjižničnega informacijskega znanja, avtorja izbrane knjige in knjige same. Dobro sodelovanje knjižničarjev v splošnih knjižnicah s koordinatorji kulturne vzgoje, šolskimi knjižničarji in drugimi strokovnimi delavci na šoli je ključno za uspešno izvedbo projekta Rastem s knjigo SŠ 2010. Dijaki Ekonomske šole so knjižnico Ivana Potrča obiskali v tednu pred jesenskimi počitnicami ter se z veseljem vključili v projekt.

Breda Vuser, prof., koordinatorica

Ekonomska šola Ptuj v projektu Aktivendržavljan.si

»Sem aktiven državljan samo, če sem politično aktiven ali obstajajo tudi drugačni načini in možnosti aktivnega državljanstva? Ali sem aktiven državljan, če pripravim igro, s katero opozorim na izzive, ki jih vidimo mladi? Kaj pa če sodelujem na natečaju za izbor slogana ali pa če pomagam sošolcu? Si mladi sploh želimo biti aktivni!? Ali mladinske organizacije nudimo mladim dovolj priložnosti, da se razvijejo v aktivne državljane? Ali formalni sistem izobraževanja nudi mladim možnost praktične pridobitve in osvojitve ključnih kompetenc? Si sploh želimo aktivnih državljanov!?« Zavod PIP je v sodelovanju s partnerji pripravil projekt aktivendrzavljan.si, ki bo med leti 2009–2012 ponudil mladim, mladinskim organizacijam ter vsem, ki se pri svojem delu srečujemo s pojmom aktivnega državljanstva sklop aktivnosti, s katerimi bomo odgovorili na zgornja vprašanja. Ekonomska šola Ptuj je ena izmed konzorcijskih partnerjev projekta aktivendrzavljan.si, v katerem sodelujejo naši dijaki. Dejavnosti za šolsko leto 2010/2011 so naslednje delavnice: Trening kritičnega mišljenja, Spor ni problem (vrstniška in šolska mediacija), Simulacije postopka sprejemanja predpisov, Mladi lobisti, izobraževalni del kampanje Ekonomska moč mladih: Varstvo pravic mladih potrošnikov, izobraževalni del kampanje Volim in sem voljen: Politični sistem in delitev oblasti, gledališka predstava Gabrijel in Gabrijela o življenju mladih, medsebojnih odnosih, drugačnosti in težavah, s katerimi se soočajo v vsakodnevnem življenju, natečaj ustvarjalnost: plakat projekta, blog: aktivno državljanstvo mladih – razmišljanja mladih o aktivnem

1960 / 2010

83

Ekonomska šola Ptuj v projektu EU in nediskriminacija

Leta 2007 je Ekonomska šola Ptuj sodelovala v projektu EU in nediskriminacija, ki ga je organizirala Evropska komisija. Prepoved vseh oblik diskriminacije, vključno z diskriminacijo na podlagi spola, rase, barve kože, materinega jezika, političnega prepričanja ali narodnosti, je načelo, ki ga spoštujejo vse države članice EU in ga najdemo v nacionalni in evropski zakonodaji. Prav tako je vključeno v Listino Evropske unije o temeljnih pravicah. Evropska komisija je zato pozvala mlade celotne EU k skupinskemu delu pri projektu, da se bodo zavedeli svoje pravice, da rečejo NE vsem oblikam diskriminacije z oblikovanjem plakatov, na katerih bodo ilustrirali idejo o nediskriminaciji v celotni EU. To bo potrditev temeljne evropske vrednote in del vsakodnevnega boja proti diskriminaciji. Projekt je sovpadal s 50. obletnico EU. Mladi so imeli tako priložnost, da okrepijo svoj položaj in da zagovarjajo in promovirajo načelo o nediskriminaciji. V projektu so sodelovale naše dijakinje: Nina Polanec, Mirna Pivac, Alenka Štebih Pintarič, Sanja Juriševič in Maja Vičar.

Barbara Bezjak, prof.

Breda Vuser, prof.

2010 – Evropsko leto boja proti revščini in socialni izključenosti Revščina? Ko razmišljam o tem pojmu, o tej besedi, se mi zdi, da nimam pravice govoriti o njej, saj sama nisem nikoli trpela pomanjkanja. Revščina je bila zame tuja beseda vse do zdaj, ko gledam posnetke in fotografije Haitija, ko berem statistične podatke o tem, koliko ljudi na svetu dela za manj kot en dolar na dan. Niti predstavljati si ne morem, kako je spati nekje zunaj pod milim nebom na surovem betonu. To ljudje dejansko doživljajo. Mislimo, da česar ne vidimo, tistega ni, a v resnici je, samo zatiskamo si oči. Tudi v Sloveniji najdemo veliko revnih, ki nimajo zadovoljenih osnovnih potreb, marsikdo je socialno izključen, kot na primer Romi. Pa poglejmo še malo po Evropi. Dolga leta smo mislili, da revščino najdemo samo v Afriki. »Tisti ubogi ljudje,« smo si rekli in mirno živeli naprej. Ko je Unicef preko televizijskih oglasov zbiral denar, smo jih pogledali in pametno pripomnili: »Najprej naj poskrbijo za svoje, potem pa za ostale.« Ljudje smo res sebična bitja, a ne vsi, nekateri. Čas je, da to spremenimo. Če bomo pomagali ljudem, nas bo vedno spremljal eden izmed tistih občutkov »naredil sem nekaj koristnega, pomagal sem, počutim se boljše«. Nikoli nisem zasledila, da bi v medijih omenjali veliko revščino v Evropi. Kljub temu da je Evropa ena najbogatejših regij na svetu, sedemnajst odstotkov Evropejcev živi pod pragom revščine. Revščina se določi glede na povprečno neto plačo v posamezni državi. Kdor zasluži manj kot šestdeset odstotkov povprečne plače, je reven. Te meje pa so znotraj Evropske unije zelo različne, na primer: sto oseminpetdeset evrov na mesec v Romuniji, dvesto triintrideset evrov na mesec v Bolgariji, tristo petindvajset evrov na mesec na Poljskem, to so

1960 / 2010

Poiščimo nove priložnosti državljanstvu, pravni državi, mobilnosti, prostovoljstvu, problematiki mladih, aktivnem sodelovanju v družbi …

Mentorji: Barbara Bezjak, prof., Breda Vuser, prof., Ivan Šantarovič, prof.

84

nizke meje revščine. Najdemo pa tudi visoke meje, tisoč tristo petinsedemdeset evrov na mesec v Luksemburgu, devetsto enainštirideset evrov na mesec na Cipru (grški del) in osemsto triintrideset evrov na mesec v Nemčiji. Iz navedenega lahko razberemo, da si v nekaterih državah že s tisoč tristo petinsedemdesetimi reven. Zanimivo, kajne? Ali si lahko predstavljate, da niti enkrat ne bi šli na morje, da ne bi imeli denarja niti za en obrok z mesom, da si starša ne bi mogla privoščiti nakupa avtomobila, ker ni denarja. To si je težko predstavljati. Revščine torej ne merimo samo z dohodki, temveč tudi z vrednostjo materialnih stvari, ki si jih posameznik lahko privošči. To kvoto sestavlja devet kategorij. Leta 2008 je bilo v Evropi gmotno prikrajšanega sedemnajst odstotkov prebivalstva, sedemintrideset odstotkov ljudi si ni moglo privoščiti enotedenskih počitnic, devet odstotkov si na teden ni moglo privoščiti vsaj enega obroka z mesom, piščancem ali ribo, devet odstotkov ni imelo sredstev za lastni avtomobil. Dejstva so znana, a niso tako grozna kot drugod po svetu, kjer ljudje delajo za petindvajset centov na dan, nimajo strehe nad glavo, ne znajo brati ali pisati. Ljudje so revni, materialno in duševno, in to je potrebno spremeniti. Mnoge humanitarne organizacije večkrat naletijo na gluha ušesa. Vedno skrbimo, da imamo vsega dovolj, nikoli pa ne pomislimo na tiste, ki nimajo niti za kruh. Letos je evropsko leto boja proti revščini in socialni izključenosti, v tem letu naj bi izkoreninili revščino. Ljudem, ki živijo v revščini in so socialno izključeni, bi zagotovili pravice do dostojnega življenja in polne vključenosti v družbo. Povezali naj bi čim več politikov, ki bodo obnovili trdno politično zavezanost Evropske unije in držav članic, da se bodo borili proti revščini in socialni izključenosti ter vključevali vse ravni upravljanja v prizadevanja za dosego tega cilja. To je vse lepo in prav. Ampak jim bo uspelo vse to, za kar si tako močno prizadevajo? Jim bo uspelo povezati politike in

države za boj proti revščini in socialni izključenosti? Gre spet za prazne besede? To je vprašanje. Uspešnost tega projekta je odvisna tudi od nas, koliko smo pripravljeni pomagati, koliko svojega časa bomo prispevali in nazadnje tudi denarja. V Sloveniji je kar nekaj organizacij, ki pomagajo številnim ljudem, ki so prej imeli zelo malo, zdaj, v času recesije, pa ne vidijo več izhoda. Tudi sama sem prispevala nekaj oblačil za mladostnike in mladostnice mojih let. Sama ne vem, kaj bi lahko naredila, da bi pomagala socialno izključenim in revnim. Verjetno bi se lahko priključila kakšni humanitarni organizaciji ali pa organizirala kakšno akcijo. Mogoče je reven naš dober prijatelj, ampak tega ne vemo, ker ga je enostavno sram povedati. V današnjem času na žalost šteje samo to, kako si oblečen in kakšen mobilni telefon imaš. Najprej je potrebno spremeniti odnos do revščine, da revnih ne bo sram prositi za pomoč. Najprej je potrebno uničiti stereotipe, da je revščina sramota, ker ni. Sramota je to, da se norčujejo iz tistih, ki ne nosijo oblek najboljših znamk. Sama bom denar, ki bi ga zapravila za nepotrebne stvari, raje dala nekomu, ki ga potrebuje. Če bi vsak daroval en evro, bi prišli do velikega zneska. Žal je tako, da tisti, ki nimajo, največkrat dajo največ. Začeti moramo pri sebi, sami moramo darovati, to misel pa prenašati na druge. Tako bi vsi pomagali. Za mlade bi moralo namesto pijače biti »kul« pomagati drugim. To je moje mnenje, tudi moji prijatelji so istega mnenja. Upam, da bomo to misel uspeli prenesti še na koga. Revščino je nemogoče odpraviti v enem letu. Potrebna bodo leta in leta truda in povezovanja, da bodo zadani cilji uresničeni. Zato ne rinimo z glavo skozi zid, ampak z besedo v ljudi, da bo čim več ljudi sodelovalo pri doseganju ciljev evropskega leta proti revščini in socialni izključenosti. Martina Venta, 3. aE

Martina Venta je za svoj esej dobila nagrado in posebno priznanje na natečaju Poiščimo nove priložnosti v šolskem letu 2009/2010.

1960 / 2010

85

Raziskovalne dejavnosti in tekmovanja

Raziskovalna dejavnost ima na naši šoli dolgoletno tradicijo, zato je tudi zavidljivih rezultatov obilo. Razvijamo jo na vseh področjih: naravoslovnem, družboslovnem in na področju stroke. Podpiramo jo, ker napisati raziskovalno nalogo pomeni naučiti se misliti, zbrati lastne misli in določene podatke, kar pomeni naučiti se metodičnega dela. Zato je tudi sama tema raziskovalne naloge manj pomembna kot izkušnja, ki si jo z izdelavo raziskovalne naloge dijaki pridobijo. Zanimiva izkušnja za dijake so tudi tekmovanja, ki se jih z veseljem udeležujejo, da bi preizkusili trdnost svojega znanja in zaradi primerljivosti z drugimi. Tudi na tekmovanjih smo uspešni in veliko je dijakov, ki se redno vračajo s tekmovanj z nagradami in pohvalami. »Kjer je veliko znanja, je tudi veliko bolečin, kdor zbira znanje, zbira tudi trud in muko.«

MONTAIGNE

1960 / 2010

86

Raziskovalne naloge na Ekonomski šoli Ptuj

Raziskovalna aktivnost dijakov na naši šoli deluje na šolski, regionalni in državni ravni in je oblika obšolskih in izvenšolskih dejavnosti, s katero dijaki nadgrajujejo ali dopolnjujejo v šoli pridobljeno znanje ali pa širijo svoje obzorje z raziskovanjem povsem svojega področja, ki ga v šoli ne najdejo, se pa v prostem času z njim veliko ukvarjajo. Z raziskovanjem obojega krepijo in širijo svoje znanje, pridobljenemu pa dodajo praktično vrednost in možnost, da se s svojimi interesi že usmerijo v različna področja znanosti. Dijaki si z raziskovalnim delom širijo svoje intelektualno obzorje, razvijajo spretnosti, ki so pomembne za življenje in nadaljnje izobraževanje, kot so spretnosti komuniciranja, pogajanja, javnega nastopanja, ažurnega spremljanja statističnih podatkov, lastnega razmišljanja, kritičnega presojanja, izražanja svojega mnenja, s tem pa utrjujejo zaupanje vase in v svoje sposobnosti. Že vrsto let sodelujemo z dijaki pri raziskovalnem delu, saj tako znanja željnim dijakom približamo pomen vseživljenjskega učenja in jim omogočamo, da doživijo zdrav, tekmovalni duh skozi proces priprave, izdelave in predstavitve raziskovalnih nalog. Pogled nazaj za obdobje petih let pokaže, kako širok spekter zanimanja imajo dijaki, saj so izbirali zelo različne teme. Naj zapišemo naslove in izvajalce zlatih priznanj: – Ženske in rodnost (Katja Bedrač, Simona Bračič, Martina Drevenšek) – Ljudje z roba (Matjaž Gojkošek, Damjan Bukovič, Sebastijan Čondrič) – Vpliv kajenja na mladostnike (Sandra Nemec, Maja Žuran) – Srednješolci in priključitev Prekmurja k Sloveniji (Nina Cvetko, Maša Kolenko) – Ljubezen na klik (Adrijan Grgić, Nuša Ploj, Urška Žvegla) – Komuniciranje med mladimi (Sara Gojčič, Tina Mulej, Urška

Šimenko) – Kako dobro se lahko obnese čisto novi benchmark? (Simon Cedula) – Ali je najboljši sosed res najboljši sosed? (Petra Drevenšek, Anita Ivanuša, Petra Kosi) – Sporazumevanje med mladimi na slovenskih forumih (Izidor Furjan, Klemen Širec, Simon Cedula) − Nasilje v družbi med dijaki Ekonomske šole (Katja

Kocbek, Sabina Goričan, Tamara Faget)

Upamo, da se bo trend zanimanja dijakov za raziskovalno delo v prihodnosti povečal in da bo med dijaki prevladovalo prepričanje, da se med vrstniki lahko dokažejo tudi s priznanji z različnih tekmovanj ter dosežki, ki družbi prinašajo dodano vrednost in smisel prihodnosti.

mag. Vesna Trančar

Utrinek po predstavitvi raziskovalnih nalog leta 2008 in 2009

1960 / 2010

87

Prodajati je treba znati

Na Ekonomski šoli Ptuj se zavedamo, da se od uspešnega prodajalca pričakuje učinkovito in kulturno komuniciranje s kupci, dobro poznavanje blaga in strokovno svetovanje kupcem, kakor tudi samoiniciativno in neprestano izpopolnjevanje. Živimo v času, ko kupec izbira med množico konkurenčnih trgovin, zato je uspešnost poslovanja v veliki meri odvisna od prodajalca. Kupec pričakuje ob vstopu v trgovino prijazno postrežbo in strokovnost trgovca.

Naši dijaki pridobivajo teoretična znanja v šoli, praktične izkušnje pa v okviru praktičnega usposabljanja v času celotnega izobraževanja pri delodajalcih. V tem času lahko povežejo teoretično znanje s praktičnim, začutijo pripadnost podjetju, v katerem opravljajo prakso. Znanje, ki ga tako pridobijo, se manifestira tudi na tekmovanjih.

Vsako leto spomladi poteka tradicionalno državno tekmovanje v tehniki prodaje. Takrat preizkušajo svoje znanje in spretnosti najboljši dijaki vseh trgovskih šol Slovenije. Za to tekmovanje je potrebno veliko vaj in dela ter uspešnega sodelovanja med trgovskimi podjetji in šolo. Dijaki se pripravljajo v prodajalnah, v okviru praktičnega usposabljanja pod vodstvom mentoric Duške Tarbuk in Nataše Kuhar. Že vsa leta naši dijaki na teh tekmovanjih dosegajo zavidljive rezultate, in sicer s področij poznavanja bele tehnike, barv in lakov, železnine in orodij, kozmetike, obutve, živil, metrskega blaga in konfekcije. Posebej smo ponosni na njihove uspehe, ker to pomeni, da so na pravi poti da postanejo uspešni prodajalci. UVRSTITVE DIJAKOV NA TEKMOVANJIH V TEHNIKI PRODAJE od leta 2006 do leta 2010 (1., 2. in 3. mesto) Koper, 11. 4. 2006 1. mesto: Andrej Čuček ‒ mali gospodinjski aparati

Slovenska Bistrica, 3. 4. 2007 1. mesto: Eva Krulc ‒ kozmetika 1. mesto: Sandi Žuran ‒ živila 2. mesto: Boštjan Frlež ‒ železnina in orodje 2. mesto: ekipno Celje, 2. 4. 2008 1. mesto: Kristjan Zagoršek ‒ železnina in orodje 6. mesto: ekipno Ljubljana, 16. 4. 2009 1. mesto: Sabina Puklavec ‒ obutev 1. mesto: Mitja Korpič ‒ mali gospodinjski aparati 2. mesto: Petra Topolovec ‒ kozmetika 3. mesto: Tina Tratnjek ‒ konfekcija 3. mesto: ekipno Murska Sobota, 6. 5. 2010 2. mesto: Nastja Maučič ‒ kozmetika 3. mesto: Primož Irgl ‒ mali gospodinjski aparati

Duška Tarbuk, organizatorica PUD-a Nataša Kuhar, univ. dipl. ing.

1960 / 2010

Tekmovanje v tehniki prodaje

88

GP zvezda 2010 Praksa mora biti zgrajena na dobri teoriji Kaj je kakovostno znanje in izobraževanje v današnjem svetu hitrih, nenehnih in težko predvidljivih sprememb? Pomembnejše od kopičenja podatkov in informacij je naučiti dijake učenja, zmožnosti razumevanja informacij ter učinkovitega spopadanja z vedno novimi izzivi, sposobnosti hitre specializacije in nenehnega usposabljanja. Kakovostno znanje utira dijakom pot do medsebojnega razumevanja, obvladovanja konfliktov in razvijanja harmoničnih medsebojnih odnosov. Tekmovanje iz znanja gospodarskega poslovanja je vsako leto prava parada prizadevnosti in vztrajnosti mladih na področju znanja gospodarskega poslovanja. Na državno tekmovanje se prijavljajo dijakinje in dijaki tretjih ali četrtih razredov srednjih šol ekonomskih usmeritev. Tekmovanje poteka na dveh ravneh: šolsko tekmovanje za GP ZVEZDA – bronasto priznanje, državno tekmovanje za srebrno in zlato priznanje GP ZVEZDA . Na šolskih tekmovanjih, ki jih moramo organizirati do sredine marca, izberemo najboljše tri dijake, ki primerjajo svoje znanje in spretnosti z dijaki drugih šol v začetku aprila na državnem tekmovanju. Tudi letos sva Sonja Mlinarič, prof., in Blanka Potrč, prof., pripravljali dijake za prej navedeno tekmovanje, ki je potekalo 9. 4. 2010 v Ljubljani na ŠC PET. 16. tekmovanja se je udeležilo 91 dijakov iz 24 srednjih šol. Potekalo je tako kot že vsa leta doslej s pomočjo računalniškega programa. Cilji tekmovanja so: širjenje in poglabljanje znanja, primerjanje znanja med dijaki, popularizacija znanja, spodbujanje druženja mladih iz različnih šol in okolij, spodbujanje uporabe računalnika pri strokovnih predmetih.

Gostitelji so poleg dobre organizacije tekmovanja pripravili tudi zanimiv spremljevalni kulturni program ter možnost ogleda PE Poštno logističnega centra v Murglah ali Državnega zbora Republike Slovenije ali televizijske hiše POP TV. Na koncu je sledila pogostitev in razglasitev rezultatov s podelitvijo nagrad. Ekonomsko šolo Ptuj so zastopali trije tekmovalci: Nuša Ploj, Sandra Klemenčič in Jan Bračič. Rezervni tekmovalec je bil Jure Fajt. Ekipno smo se uvrstili na odlično 2. mesto v državi. Nuša in Sandra sta prejeli zlato priznanje, Jan pa srebrno. Čestitke vsem trem zvezdam. Prepričana sem, da bomo tudi v bodoče uspešno popularizirali naš predmet in motivirali dijake za učenje in poglabljanje znanja z različnih področij. S poznavanjem temeljnih strokovnih izrazov ter povezovanjem znanja gospodarskega poslovanja z informatiko, računalništvom, sposobnostjo hitrega tipkanja in celo znanjem tujih jezikov bo

GP zvezde EŠ Ptuj

1960 / 2010

89

mladim po vsej Sloveniji olajšana pot v uspešno samostojno poslovno sodelovanje. Kronološki pregled tekmovanja zadnjih petih let:

2005/06

12. tekmovanje v ŠC Postojna Alen Zupanič, srebrno priznanje Jurij Krajnc, srebrno priznanje Kristjan Horvat, srebrno priznanje

2006/07 13. tekmovanje v ŠC PET Ljubljana skupinsko 1. mesto v Sloveniji

Anita Gabrovec, 2. mesto, zlato priznanje David Stres, 5. mesto, zlato priznanje Matjaž Gojkošek, 8. mesto, zlato priznanje 

2007/08 14. tekmovanje v ŠC Nova Gorica Peter Lovenjak, 5. mesto—zlato priznanje Valerija Kolarič, srebrno priznanje Nina Varžič, srebrno priznanje 

2008/09 15. tekmovanje v Kranju Izidor Tikvič, srebrno priznanje Nuša Majcen, srebrno priznanje Denis Božičko, srebrno priznanje 

2009/10 16. tekmovanje v ŠC Pet Ljubljana skupinsko 2. mesto v Sloveniji

Nuša Ploj, 2. mesto, zlato priznanje Sara Klemenčič, 6. mesto, zlato priznanje Jan Bračič, 18. mesto, srebrno priznanje 

Evropski parlament in Evropska komisija sta v marcu 2008 odločila, da bo leto 2009 evropsko leto ustvarjalnosti in inovativnosti – »European Year of Creativity and Innovation (2009)«. Nacionalni odbor natečaja se je pridružil prizadevanjem EU, da so v letu 2009 posvetili tem vprašanjem prav posebno pozornost, in zato so se odločili, da bo tema natečaja v šolskem letu 2008/2009 povezana z evropskim letom ustvarjalnosti in inovativnosti. Na ta natečaj se je prijavila tudi Ekonomska šola Ptuj na temo »Imam idejo«. Naši dijaki KRISTJAN PESEK, BARBARA CHOMICKI, IZIDOR TIKVIČ, RIČARD NRECAJ so ustvarili spletno stran, s katero so zasedli 2. mesto na državnem nivoju. Spletna stran je na ogled na spletnem naslovu http://ekonomska.scptuj.si/images/Pesek/index/index1.html. Nagrade so bile podeljene 5. maja 2009 v Mariboru na državni zaključni prireditvi v Unionski dvorani. Dijaki so prejeli diplomo Nacionalnega odbora natečaja in knjižno nagrado društva Bralna značka pri ZSMS.

Mentorji: Breda Vuser, prof., Ivan Šantarovič, prof., Barbara Bezjak, prof.

2. mesto Ekonomske šole Ptuj na internetnem natečaju Evropa v šoli na nacionalnem nivoju

Mentorici: Blanka Potrč, prof.

Sonja Mlinarič, prof.

1960 / 2010

90

Kaj veš o prometu V času industrijsko-prometnega razcveta v šestdesetih in sedemdesetih letih je na naši šoli začel delovati tudi prometni krožek. V začetku je bil njegov mentor g. Darko Stropnik, učitelj strojepisja in stenografije. Ker je na šoli mnogo vozačev, smo si zadali nalogo, da jih vzgajamo v varne in strpne udeležence v prometu. Naš cilj je bil, da bi se naši učenci čimbolje usposobili za vožnjo z motornimi vozili, da ne bi povzročali prometnih nesreč in predvsem, da ne bi bili njihova žrtev. Organizirali smo številne tečaje in izpite za voznike koles in koles z motorjem v prvih in drugih letnikih, v tretjih in četrtih pa za voznike A- in B- kategorije. Vse to je potekalo v sodelovanju s Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Ptuj in vsemi avtošolami na našem območju. V Šolskem centru Ptuj smo organizirali tudi večje število tečajev prve pomoči za voznike. Žal ni bilo vedno dovolj razumevanja za tovrstno dejavnost v samem Centru, zato so mentorji doživeli nekaj težav, veliko pa tudi dijaki, ki niso smeli izostajati od pouka zaradi akcij prometnega krožka. Akcije so se vršile skozi vse leto in trudili smo se, da je redni pouk čim manj trpel. Iniciatorja vseh teh akcij sta bila Ministrstvo za šolstvo in Republiški svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Mentorji prometne vzgoje smo vse te akcije požrtvovalno izvajali, saj smo bili prepričani, da je prometna vzgoja mladim udeležencem v prometu prav tako potrebna in koristna kot vse drugo znanje in veščine, ki si jih pridobijo med izobraževanjem. Ves čas smo delali zavzeto, ponosni smo bili na svoje dijake, ki so pokazali veliko volje in dosegli vidne uspehe na prometnem področju. Najodmevnejša vsakoletna akcija prometnega krožka je bilo tekmovanje KAJ VEŠ O PROMETU, ki ga je organiziral Republiški svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Redno smo se udeleževali tega tekmovanja, včasih tudi s tremi ali s štirimi

ekipami (z 12 do 16 dijaki). Najprej smo po daljših pripravah izvedli šolsko tekmovanje, nato občinsko oziroma regijsko, nazadnje pa še republiško (do leta 1991, dokler je obstajala skupna država Jugoslavija) oz. državno tekmovanje (v samostojni državi Sloveniji). Na šolskih tekmovanjih je sodelovalo od 20 do 40 dijakov, bila so kvalifikacijska, na višjih ravneh pa potem reprezentanca naše šole, torej tisti dijaki, ki so na šolskem tekmovanju pokazali največ in ki so si izborili nastop v reprezentanci. Tekmovanja so bila ekipna in posamezna, ekipe so bile štiričlanske, zadnja leta pa so tričlanske. Prve tri ekipe so vedno prejele pokale in priznanja, posamezniki pa medalje in praktične nagrade. Med vsemi tekmovanji, kar jih poznam na tej ravni v Sloveniji, so udeleženci v prometnem tekmovanju dobivali najvrednejše nagrade. Zmagovalci so dobivali za nagrado gorska in cestna kolesa, glasbene stolpe, kasetofone, videorekorderje, fotografske aparate, čelade za kolesa z motorjem in drugo. Celo zadnja ekipa je dobila kakšno nagrado, navadno torto, s katero so se posladkali in seveda tolažili. Tekmovanja KAJ VEŠ O PROMETU so se vedno izvajala v treh disciplinah: najprej so tekmovalci pokazali teoretično znanje cestnoprometnih predpisov (na testiranju), nato so na spretnostnih poligonih bolj ali manj spretno premagali deset zahtevnih ovir, končno pa so v realnem cestnem prometu praktično pokazali, kako je treba voziti. Državna tekmovanja so vsako leto praviloma v drugem slovenskem mestu, tudi medobčinska ali regijska tekmovanja gosti vsako leto druga občina (na širšem ptujskem območju). Ta tekmovanja so velik medijski dogodek, predvsem pa velik organizacijski in finančni zalogaj za organizatorje (Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ki tekmovanje organizira, in šolo, kjer tekmovanje poteka). Tudi v Šolskem

1960 / 2010

91

centru Ptuj smo pred leti organizirali medobčinsko tekmovanje in se dobro odrezali tudi kot organizatorji. Kot mentor prometne vzgoje ugotavljam, da v letošnjem šolskem letu že trideseto leto vodim prometni krožek na Ekonomski šoli. Ponosen sem na vse dijake, ki so se tako ali drugače udeleževali akcij prometne vzgoje, si pridobili ustrezno izobrazbo in izkušnje in tako postali varni udeleženci v prometu. Vesel sem, če sem s svojim mentorskim delom preprečil vsaj kakšno nesrečo in če sem rešil katero mlado življenje. To delo mi je bilo zares v veliko zadoščenje, ne glede na odnos, ki sem ga bil deležen. Učenci na naši šoli so skoraj redno dobivali tudi prometno izobrazbo. Veliko število jh je naredilo izpit za voznika kolesa z motorjem, mnogi pa tudi za voznika B-kategorije. V teh letih sem organiziral čez dvajset tečajev, seveda pa jih tudi opremil z mnogimi napotki in nasveti za varnejšo udeležbo v prometu (številna predavanja, zlasti v začetku vsakega šolskega leta).

V okviru prometnega krožka smo organizirali v vseh teh letih vsaj 40 tečajev in več kot 100 drugih prometnih aktivnosti. Usposobili smo ali vsaj to poskusili okoli 1000 voznikov koles z motorjem ter voznikov A- in B-kategorije.

Janez Janžekovič, prof., mentor prometne vzgoje

1960 / 2010

Udeleženci tekmovanja

92

Tekmovanje v znanju slovenščine za Cankarjevo priznanje na Ekonomski šoli Slovenščina je ključni splošnoizobraževalni predmet v slovenski šoli. Z ustvarjalno močjo slovenskega jezika se mladi srečujejo še zlasti ob umetnostnih besedilih. Namen tega srečevanja je branje, osebno doživljanje in razumevanje književnosti. Tekmovanje za Cankarjevo priznanje ima za svoj osnovni cilj širjenje in poglabljanje, pa tudi primerjanje znanja slovenščine med dijaki, ki poteka ob branju izbranega leposlovja. Mentorice, profesorice slovenščine, želimo izpostaviti predvsem branje kot prijetno doživetje, osebno doživljanje prebranega pa z dijaki nadgrajujemo v skupnem branju in razpravljanju o prebranem. Dijaki ob tem spoznavajo tudi življenje in delo ustvarjalcev, podobe sveta, ki jih knjige prikazujejo, in širijo svoja obzorja. V pisni nalogi, ki jo pišejo na tekmovanju, predstavijo svoje razumevanje prebranega, analizirajo, opisujejo in primerjajo literarne prvine besedil, vrednotijo in aktualizirajo njihovo sporočilnost … Organizator tekmovanja je Zavod RS za šolstvo, na ŠC Ptuj Ekonomski šoli vsako leto izvajamo šolsko tekmovanje na dveh stopnjah in v več zahtevnostnih skupinah, kot določa Pravilnik o tekmovanju: 2. stopnja - A skupina dijaki 1. in 2. letnikov ekonomske gimnazije, B skupina dijaki 1. in 2. letnikov ekonomski in aranžerski tehnik, C skupina dijaki 1., 2. in 3. letnikov trgovec; 3. stopnja – A skupina dijaki 3. in 4. letnikov ekonomske gimnazije, B skupina dijaki 3. in 4. letnikov ekonomski in aranžerski tehnik in dijaki 1. in 2. letnika PTI – ekonomski tehnik. Najboljši tekmovalci s šolskega tekmovanja prejmejo bronasta priznanja in se uvrstijo na regijsko tekmovanje, kjer se potegujejo za srebrna priznanja, vsako leto pa se uvrščamo tudi na državno tekmovanje za zlato Cankarjevo priznanje. Pregled udeležbe in uspehov naših dijakov v zadnjih treh letih 2007/2008 Šolskega tekmovanja se je udeležilo 10 dijakov, bronasta

priznanja so osvojili Julija Oblak 1. aG, Amadej Šilak 2. aA in Tina Mulej 3. bG. Vsi trije so se uvrstili na regijsko tekmovanje, kjer je Amadej Šilak osvojil srebrno priznanje. Njegova mentorica je bila Vida Vidovič. 2008/2009 Na šolskem tekmovanju je sodelovalo 15 dijakov, bronasta priznanja so osvojile Špela Chomicki 2. aG, Eva Murko 2. aG, Helena Strelec 3. aA, Barbara Krivec 3. aG in Nastja Forstnerič 2. aPTI. Na regijskem tekmovanju je Helena Strelec (mentorica Vida Vidovič) osvojila srebrno Cankarjevo priznanje in se uvrstila na državno tekmovanje v Mariboru. V svoji skupini je osvojila 3. mesto v državi. 2009/2010 Šolskega tekmovanja se je udeležilo daleč največ tekmovalcev doslej, bilo jih je kar 48. Osvojili so 18 bronastih priznanj. Najboljši v svojih skupinah so se uvrstili na regijsko tekmovanje: Eva Murko, Lara Stöger, Vanja Cizerl, Tjaša Kerček, Julija Toplak, Mojca Ljubša, Monika Strauss, Nina Kodrič, Sabina Vogrinec, Selvije Brojaj, Simona Pajnkiher in Romana Volgemut. Najbolje sta se odrezali Nina Kodrič in Vanja Cizerl, ki sta osvojili srebrno Cankarjevo priznanje, na državno tekmovanje pa se je uvrstila Nina Kodrič iz 2. aAT. Njena mentorica je bila Barbara Bezjak. S pozitivnim pristopom h knjigam in branju bomo na naši šoli nadaljevali tudi v tem šolskem letu, saj je naslov letošnjega tekmovanja v znanju slovenščine za Cankarjevo priznanje nadvse privlačen: NASMEH MOJE KNJIGE.

Vida Vidovič, prof.

Helena Strelec na državnem tekmovanju l. 2009

1960 / 2010

93

Šolsko bralno tekmovanje Ekonomske šole Ptuj v nemščini

Pfiffikus je bralno tekmovanje v nemškem jeziku, ki je namen-jeno dijakom vseh stopenj in programov in ga organizira Cen-ter Oxford iz Ljubljane v sodelovanju z Mladinsko knjigo. Isto-časno poteka tudi internetni bralni maraton. Vsako leto se tega tekmovanja udeleži do 30 % dijakov, ki se učijo nemščino. Cilje – bogatenje besednega zaklada in spoz-navanje jezikovnih struktur preko zanimivih zgodb – dosegajo dijaki ob pomoči mentoric Simone Brlek, Vesne Godicelj, Dani-ce Kmetec, Marijane Rajh in Milice Selinšek. Nagrade so priv-lačne knjige, priznanja in pohvale. Tako so priznanja leta 2005 dobili Petra Emeršič, Sabina Bratušek, Danijel Maguša, Boris Šuen, Petra Roškar, Matjaž Lorber (mentorica Marijana Rajh), Svetlana Novak - knjižno priznanje, Petra Vinko - knjižna nagrada založbe, Martina Rajh - knjižno priznanje (mentorica Simona Brlek). Leta 2006 sta prejela knjižni nagradi in priznanji Petra Vinko in Janko Juršič (mentorica Simona Brlek), leta 2007 je Marti-na Tašner zasedla 2. mesto na šolskem tekmovanju in 6. mes-to na državnem tekmovanju, Sašo Majcen pa 3. mesto na šol-skem in 7. na državnem tekmovanju (mentorica Marijana Rajh), knjižno nagrado in priznanje pa je prejela Sanja Lah (mentorica Simona Brlek). Leta 2008 se je krog učiteljic nemščine razširil, tako se je v bralno tekmovanje vključilo še večje število dijakov. Sanja Lah je znova prejela knjižno nagrado in priznanje (mentorica Dani-ca Kmetec), priznanja pa Jelka Drevenšek, Mirna Pivac, Polon-ca Colnarič, Martina Tašner, Aleksandra Horvat in David Arnuš (mentorica Marijana Rajh) ter Alen Forstnarič, Kristjan Dobrajc

in Mihael Levanič (mentorica Milica Selinšek). Leta 2009 je knjižno nagrado in priznanje prejela Maja Šarc (mentorica Simona Brlek), ki je osvojila priznanje tudi leta 2010, dobro pa so se odrezali tudi Sabina Petek, Tomas Gol-jevšček, Franciska Šegula, Veronika Horvat (mentorici Marija-na Rajh in Simona Brlek) ter Mihael Levanič (mentorica Milica Selinšek). Tistim dijakom, ki se želijo preizkusiti bolj na formalni ravni, pa je namenjeno Državno tekmovanje iz nemščine, ki se ga ude-ležujejo tudi naši dijaki, organizira pa ga Slovensko društvo učiteljev nemškega jezika. Pa omenimo samo najboljše: leta 2008/09 sta dijakinji Sanja Lah (2. aE) in Jelka Drevenšek (2. bG) pod mentorstvom Danice Kmetec in Marijane Rajh prejeli srebrno priznanje. Konec pa naj izzveni tudi kot povabilo k branju v šolskem letu 2010/11. Prebrati je potrebno deli založb Langenscheidt in Hueber: Fränze (avtor Peter Härtling) in Die Fantasien des Herrn Röpke und andere Geschichten (Leonhard Thoma). Za bralni maraton pa: Die schöne Frau Bär Falsches Spiel mit Carsten Tsara (Franz Specht), Tatort Frankfurt (Theo Felix) in Heitere Geschichten (Täglich dasselbe Theater).

Milica Selinšek, prof.

1960 / 2010

94

Šport-kultura-zabava-življenje /zdrav duh v zdravem telesu/ Učno-vzgojni proces je usmerjen v izgradnjo vrednot športa kot kulturne sestavine človekovega življenja. Z izbiro ustreznih vsebin želimo zgraditi v otroku stabilno in samozavestno podobo človeka, ki bo zaupal prijatelju, znancu ali tujcu, predvsem pa sebi. Skozi igro želimo navdušiti otroke za šport, jih seznaniti z osnovnimi pojmi igre, navaditi na skupno delo, poskrbeti za skladen telesni in duševni razvoj in jim ponuditi pomoč pri oblikovanju osebnosti. V svetu, v katerem živimo, ima šport pomembno vlogo. S svojimi pojavnimi oblikami, športno vzgojo, rekreativno in izrazito tekmovalno dejavnostjo, prispeva h kakovosti življenja današnjega človeka in je vse pomembnejša kulturna sestavina sodobne družbe. Na Ekonomski šoli Ptuj se vsako šolsko leto udeležujemo športnih tekmovanj na občinski in državni ravni. Dijaki radi tekmujejo in se dokazujejo, seveda pa je to dobra promocija

Laura Pajtler – državna prvakinja na 400 m Šol. l. 2007/08 in 2008/09

šole. Naši dijaki so dosegali in bodo dosegali lepe rezultate na občinskem in državnem nivoju. Tekmujemo v vseh športnih panogah: odbojka na mivki, kros, atletika, rokomet, nogomet, odbojka, judo, streljanje, kolesarjenje. DAVID DOGŠA je na področnem prvenstvu v atletiki v metu krogle dosegel 1. mesto (12.11 m), šol. l. 2007/08, MARTIN KELENC – 2. mesto na 2000 m in se uvrstil na državno prvenstvo, šol. l. 2007/08. Na državnem prvenstvu srednjih šol v judu 2010 so naše dijakinje zasedle odlična mesta: ANJA PETEK – 3. mesto (kategorija —78) in RENATA KRALJ – 3. mesto (kategorija +78). Predstavili smo vam le nekaj naših dosežkov, še veliko jih je in upamo, da jih bo še več.

Marjeta Malek, prof.

Martin Kelenc, in David Dogša na področnem prvenstvu v atletiki

1960 / 2010

95

Ekipa deklet EŠ – atletika, področno tekmovanje, 3. mesto Anja Petek (spodaj), na državnem prvenstvu srednjih šol v judu

Ekipa deklet EŠ – rokomet, 3. mesto, polfinale državnega prvenstva Renata Kralj (v modrem), na državnem prvenstvu srednjih šol v judu

1960 / 2010

96

Matematično tekmovanje

Vsako leto na šoli organiziramo šolsko tekmovanje iz matematike na vseh treh nivojih. In sicer za dijake ekonomske gimnazije (kategorija A), za dijake ekonomskega in aranžerskega tehnika (kategorija B) in dijake programa trgovec (kategorija C). Ta tekmovanja, ki jih organizira aktiv matematikov, so številčno zelo obiskana. Dijaki z dobrimi rezultati se uvrstijo naprej na regijsko tekmovanje. V šolskem letu 2006/07 (4. april 2007) je bila naša šola tudi organizatorica regijskega tekmovanja iz matematike za srednje in poklicne šole. Organizacijo tekmovanja je prevzela Anita Golob, profesorica matematike. Tega tekmovanja se je udeležilo 155 tekmovalcev pomurske regije, in sicer je 112 dijakov tekmovalo v B kategoriji in 43 dijakov v C kategoriji. Šole v pomurski regiji so: Ekonomska šola Murska Sobota, Srednja kmetijska šola Rakičan, Srednja poklicna in tehniška šola Murska Sobota, Srednja zdravstvena šola Murska Sobota, Dvojezična srednja šola Lendava, Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer, SŠ za gostinstvo in turizem Radenci, ŠC Ptuj – Ekonomska šola, ŠC Ptuj – Poklicna in tehniška elektro šola, ŠC Ptuj – Poklicna in tehniška kmetijska šola in ŠC Ptuj – Poklicna in tehniška strojna šola. Za reševanje kar zahtevnih nalog so imeli tekmovalci na razpolago 90 minut. In kakšni so bili rezultati? Glede na zahtevnost nalog so bili rezultati zadovoljivi. Nekaj tekmovalcev pomurske regije se je uvrstilo na državno tekmovanje. In kako so se uvrstili dijaki naše šole? Zlati res niso bili, a so vseeno bili dobri. In še nekaj podatkov za pretekli šolski leti. Šolsko leto 2008/09 Regijskega tekmovanja, ki je potekalo 1. aprila 2009 v prostorih ŠC Ptuj (organizatorici tekmovanja sta bili Elektro in računalniška šola in Strojna šola), B in C kategorije se je udeležilo 7 dijakov naše šole.

Ti dijaki so bili: Vanja Cizerl 1. aAT, Sabina Vogrinec 1. bE, Katja Kodrič 3. aE, Denis Božičko 4. cE, Dejan Polanec 4. aE, Dejan Bratušek 1. aT in Tjaša Klemenčič 2. aT. Dijakinja Vanja Cizerl je prejela srebrno priznanje (mentorica Anita Golob, prof.). Šolsko leto 2009/10 Regijskega tekmovanja, ki je bilo 31. 3. 2010 v Murski Soboti, se je udeležilo 8 dijakinj naše šole, in sicer: Vanja Verlak iz 1. aAT, Tina Hajšek in Brigita Jevšenak iz 1. aET, Nina Bračič iz 2. aET, Maja Kuharič in Andreja Medved iz 2. bET, Maja Šarc iz 3. aET ter Maja Žuran iz 4. aET. Dijakinja Vanja Verlak je prejela srebrno priznanje (mentorica Anita Golob, prof.). Vsem tekmovalkam in tekmovalcem iskrene čestitke za vsa dosežena mesta.

Anita Golob, prof.

Vanja Verlak – srebrno priznanje

1960 / 2010

97

Tekmovanje v znanju o sladkorni bolezni Šola naj ne bo ovira, ampak most na poti v samostojno življenje naših učencev. Most, ki je zgrajen iz različnih znanj, spretnosti in veščin. Vsak med nami nosi v sebi kakšen dar. Izvabiti iz dijakov njihove darove, pomeni stalno učenje, odkrivanje in iskanje novih poti. Znanje daje samozavest in moč, da lahko pomagamo. Zdrav življenjski slog je najboljša preventiva pri različnih boleznih, med drugim tudi pri sladkorni. Preventiva je pomembna za vse plasti družbe v vseh starostnih obdobjih. Začne se v družini, nadaljuje v vrtcih, šolah in društvih. Vsa preventiva temelji na ozaveščanju ljudi. Ena od možnosti ozaveščanja je tudi priprava mladih na tekmovanje o poznavanju sladkorne bolezni in seveda tudi aktivno sodelovanje na tem tekmovanju. Letos poteka že 12. leto tekmovanje v znanju o sladkorni bolezni v Sloveniji. Dijaki Ekonomske šole Ptuj se ga vsako leto udeležijo v velikem številu in osvojijo veliko bronastih priznanj. Trije najbolje uvrščeni dijaki se udeležijo državnega tekmovanja. Na teh tekmovanjih tudi naši dijaki dosegajo zlata in srebrna priznanja. Namen in cilji tekmovanja so: • širjenje in poglabljanje znanja o diabetesu in o življenjskem slogu, ki preprečuje pojave diabetesa; • primerjanje znanja med učenci; • popularizacija znanja; • iskanje virov in informacij o sladkorni bolezni; • spoznati dejstva, zakonitosti in značilnosti sladkorne bolezni; • motivacija za nadaljnje poglabljanje znanja; • spoznati, da je urejenost sladkorne bolezni odvisna od bolnika, njegovega poznavanja bolezni in pravilnega ukrepanja.

Pomembno je, da dijaki spoznavajo pomen zdrave prehrane z rednimi obroki, zmernostjo v količini, raznolikostjo v izboru in sestavi jedi. Naučiti se morajo branja deklaracijskih listkov, s katerimi je opremljena hrana, in razumeti pomen redne telesne aktivnosti.

Leonida Arsič, prof. Mija Vaupotič Gregorinčič, prof.

Uspešni dijaki na tekmovanju v znanju o sladkorni bolezni

1960 / 2010

98

Tekmovanje Ideja 4um – vštekaj se

V okviru programa spodbujanje inovativnosti med mladimi je na Šolskem centru Ptuj v času od 22. 9. do 22. 10. 2009 potekalo tekmovanje Ideja 4um. Osnovni cilj tekmovanja je bil spodbuditi inovativnost in kreativno razmišljanje mladih. Dijaki Ekonomske šole Ptuj so s svojimi idejami navdušili strokovno žirijo in osvojili vse nagrade. Nagrado v vrednosti 500 EUR za razred z največ idejami je osvojil 4. a ekonomske gimnazije. Podeljene so bile tudi nagrade za najboljše ideje: nagrado v vrednosti 300 EUR so osvojile dijakinje 2. a ekonomske gimnazije: Špela Chomicki, Petra Ban in Tjaša Podgoršek z idejo PAMETNA OMARA;

nagrado v vrednosti 200 EUR sta osvojila dijaka 4. a ekonomske gimnazije: Sani Kralj in Dušan Svenšek z idejo TRODIMENZIONALNI ZEMLJEVID; nagrado v vrednosti 100 EUR so osvojili dijaki 4. a ekonomske gimnazije: Ana Topolovec, Doris Lukačič, Matic Gaiser in Urška Zajc z idejo ŠČETKA ZA ČIŠČENJE CEVI. Dijaki Ekonomske šole Ptuj so znova dokazali, da se v njih skriva morje idej in da njihovi kreativnost in inovativnost nimata meja.

Valerija Ambrož , prof., in Sonja Šaše, prof.

Razred z največ idejami Najboljša ideja

1960 / 2010

99

Fotografski natečaj Filantropskega društva v Ljubljani

Ekonomska šola se je odzvala na razpis za fotografski natečaj Filantropskega društva Slovenije, ki ima sedež v Ljubljani. Predlagana tema je bila Vstani in ukrepaj – v smislu boja proti revščini in opazovanja napredka ter želenih ciljev našega tisočletja. Natečaj je potekal od oktobra 2009 do maja 2010. Dijaki, ki so sodelovali: Tamara Reberc (4. aE) Sanja Juriševič (4. bE) Ana Cafuta (4. aE) Barbara Beranič (2. aE) Tjaša Trep (2. aE) Andreja Medved (2. bE) Matej Kaučič (2. bE) Blaž Verlak (2. aAT) Veronika Pintar (2. aAT) Vanja Verlak (1. aAT) Monika Zebec (1. aAT) Društvo je razstavljalo 20 izbranih fotografij v Ljubljani. V krog izbranih fotografov so se uveljavili tile dijaki:

Andreja Medved Barbara Beranič Tjaša Trep Blaž Verlak Veronika Pintar V začetku marca 2010 je fotoklub LokalPatriot iz Novega mesta razpisal natečaj za najboljšo fotografijo Srednjeveška mesta. Dijakinje, ki so sodelovale na tem natečaju: Tamara Rebrec (3. bE) Janja Mahorič (3. bE) Monika Zebec (1. aAT) Mirjana Vršič (1. aAT) Ana Mari Potočnik (1. aAT) Zahvaljujemo se vsem sodelujočim in jim čestitamo!

Mentor: Miran Horvat, prof.

Grajsko dvorišče, Janja Mahorič Pot na grad, Tamara Reberc Srednjeveška ulica, Ana Mari Potočnik

1960 / 2010

100

Slovenski festival znanosti Slovenska znanstvena fundacija organizira letni slovenski festival znanosti že od leta 1994. Festival je namenjen spominu na velikane raziskovalne in tehniške ustvarjalnosti, proslavljanju dosežkov raziskovalcev, predstavljanju lastnih dosežkov, predvsem pa mladim šolajočim se ljudem v smislu izboljševanja njihovega razumevanja znanosti, hkrati pa usmerja mlade k poklicnemu raziskovanju. Namen festivala je spodbujanje posameznikov in organizacij, kot so univerze, raziskovalni inštituti, osnovne in srednje šole, da se ga udeležijo in na njem aktivno sodelujejo. Na festivalu so predstavljena različna strokovna predavanja s področja fizike, biologije, kemije, zdravstva in živilstva. Na

posameznih strokovnih področjih se predstavijo tudi šole. Ekonomska šola Ptuj se festivala redno udeležuje že tri leta, od leta 2008 naprej. Predstavimo se na področju kemije, in sicer tako, da dijaki pripravijo in predstavijo kemijske poskuse. V šolskem letu 2010/2011 so dijaki 2. letnika ekonomske gimnazije obiskali Ljubljano in se udeležili že 16. festivala znanosti, ki ga je organizirala Slovenska znanstvena fundacija. V spremstvu in pod mentorstvom profesorja kemije, Zdenka Kolariča, so dijaki Klemen, Maruška in Avalon pripravili in predstavili različne poskuse na kemijskem področju. Ostali dijaki so se skupaj s profesoricama Valerijo Ambrož in Natašo Kuhar udeležili predavanj o zgradbi zeolitov in genetiki. Sodelovanje na festivalu je za dijake posebno doživetje, saj na ta način pospešujejo in razvijajo ozaveščenost o razvojni vlogi znanosti in raziskovanja v sodobni slovenski družbi.

Zdenko Kolarič, prof. Andrejka Horvat, prof.

Festival znanosti – poskusi iz kemije

1960 / 2010

Skupinska fotografija

101

Dijaki Ekonomske šole Ptuj na mednarodnem sejmu učnih podjetij v Celju Na Ekonomski šoli Ptuj, v programu ekonomski tehnik, pripravljamo dijake za izvajanje konkretnih nalog, ki jih čakajo na njihovih bodočih delovnih mestih. V okviru teh ur spoznavajo in se sami preizkušajo na vseh področjih podjetništva, od ustanovitve podjetja dalje. Delo v učnem podjetju je zanimivo, pouk je sproščen, dijaki timsko delajo na posameznih projektih, kjer uporabljajo znanje, pridobljeno pri vseh predmetih, kar jim zelo koristi pri pripravi na poklicno maturo in pri iskanju prve zaposlitve. Dijakom je v učnem podjetju omogočeno sodelovanje z drugimi učnimi podjetji v Sloveniji in po svetu. Delo učnih podjetij v Sloveniji koordinira Centrala učnih podjetij Slovenije s sedežem na Srednji ekonomski šoli Celje, ki je organizatorica tradicionalnega Mednarodnega sejma učnih podjetij. Sejem si vsako leto ogleda veliko srednješolcev in njihovih spremljevalcev, predstavniki Ministrstva za šolstvo

in šport, Centra za poklicno izobraževanje, številni ravnatelji osnovnih in srednjih šol ter gostje iz gospodarstva. Na sejmu učnih podjetij izberejo najboljše razstavljavce in jih nagradijo za najbolj tržno zanimiv izdelek oziroma storitev, najbolj urejen razstavni prostor ter najboljšo celostno podobo predstavitve učnega podjetja. Na sejmu imajo učna podjetja možnost trgovanja s fizičnimi osebami, z obiskovalci sejma, s pravnimi osebami in z učnimi podjetji in dijaki. Dijaki Ekonomske šole Ptuj se vsako leto intenzivno pripravljajo in udeležujejo sejma. Sami izdelajo ves reklamni material za opremo stojnice, prodajne kataloge, reklamne letake, obrazce naročilnic, dobavnic in računov. Vse to uporabijo pri trgovanju z drugimi učnimi podjetji. Dijaki imajo možnost navezati tudi veliko poslovnih in osebnih stikov.

Mentorici UP: Sonja Šaše, prof., in Olga Šumak, prof.

UP Čarodejko (3. aE – 2009/2010) UP Vroče hlačke (3. bE – 2009/2010)

1960 / 2010

102

Vanja Mesarec, 3. bET

ONEIRA

Prihajaš kot vihar in odideš kot piš,

ki komajda zdrami rjaveče listje vrb.

In spremlja te luč in trušč in vrišč,

črn obup in lunin srp.

In bliže kot prihajaš, bolj daleč sva si …

Za tabo krenem, če zbrišeš svoje gazi ...

Sergej Harlamov , bivši dijak EG, maturiral 2007/2008

1960 / 2010

103

Interesne dejavnosti Čeprav je namen interesnih dejavnosti razbremeniti dijake od šolskega pouka, pomenijo med drugim tudi način za razširjanje in poglabljanje splošnega in posebnega znanja, povezanega s cilji izobraževalnega programa, pa tudi s cilji okolja, v katerem šola deluje. Dijakom omogočajo, da odkrivajo in razvijajo svoje talente in se predstavijo tudi v drugačni luči. S tem pomembno vplivamo na odnos dijakov do dela, na njihovo samopodobo in samozavest ter razvijamo njihove interese. Nabor interesnih dejavnosti na naši šoli je res velik in vsak lahko najde področje, na katerem lahko razvija svoj talent in se z njim predstavi.

»Z lahkoto napraviti, kar je drugim težko, pomeni imeti talent; napraviti, kar je talentu nemogoče, pomeni biti genialen.«

JORGE AMADO

1960 / 2010

104

Dobrodelna prireditev

V četrtek, 4. marca 2010, je v Mestnem gledališču na Ptuju potekala prva dobrodelna prireditev Ekonomske šole Ptuj. Slogan te prireditve je bil Za pomoč sočloveku; Za ponujeno dlan in odprto srce. Dijaki smo se predstavili z različnimi talenti, da bi pomagali pomoči potrebnim. Predstavljali smo se s plesom, s petjem, z žongliranjem, z branjem proze in poezije, s skeči, skupaj pa smo tudi zapeli pesem z naslovom Med iskrenimi ljudmi. Pred prireditvijo smo izvedli generalko in naredili še zadnje popravke. Med samim dogajanjem na odru je bilo v zakulisju čutiti napetost nastopajočih, saj smo si želeli, da nalogo izpeljemo na najboljši možni način. Dobrodelne prireditve smo se udeležili vsi, ki smo želeli pomagati, med gledalci pa je bilo tudi mnogo pomembnih

gostov. Vsi nastopajoči smo v to dobrodelno prireditev vložili veliko volje in prostega časa, saj smo dijakom Ekonomske šole in njihovim družinam, ki nimajo marsikaterih osnovnih dobrin, želeli pomagati, kolikor je le šlo. Prireditev je bila ves čas v rokah nas, dijakov Ekonomske šole, pri tem pa so nam pomagali naši profesorji, ki so nas spodbujali in nam stali ob strani. S skupnimi močmi smo prireditev uspešno izpeljali do konca. Vsak izmed nas je bil vesel in zadovoljen z vloženim trudom, kajti naše talente smo izkoristili v dobre namene. Družine, ki so dobile denar, so bile nepopisno vesele, saj jim že vsak evro pomeni veliko. Ob prejetju denarja je bilo opaziti veliko solz sreče in hvaležnosti. Po tej izkušnji se nama je porodila misel: Človeka ne izoblikujejo materialne dobrine, temveč dobra dela.

Saša Ogrinc in Nina Kodrič, 3. aAT

1960 / 2010

Pozdravni nagovor gospe ravnateljice mag. Branke Kampl Regvat Citrarka Petra Grabrovec

105

1960 / 2010

Vokalna skupina 2. aE in 2. bE (2009/2010)

Gledališka skupina EŠ – 2. bE (2009/2010) Zaključna pesem Med iskrenimi ljudmi – vsi nastopajoči

Voditelja– Alen Petek in Katja Poljanec

Žongler Tomi Gomilšek

106

Dijaki Ekonomske šole Ptuj smo prostovoljci Na Ekonomski šoli Ptuj se že več let ukvarjamo s spodbujanjem dijakov na področju prostovoljnega dela pod geslom Sonce v srca vseh nas. Prostovoljstvo ima velik pomen za vsako skupnost, ker: * izboljšuje kakovost življenja v družbi; * brani interese posameznikov in skupin, ki so ogroženi, prikrajšani, potisnjeni ob rob, izključeni; * je ena od osnovnih poti odzivanja civilne družbe na potrebe v njej in ustvarja možnosti aktivnega delovanja državljanov v družbi; * je bodisi samostojna ali dodatna dejavnost in dodana vrednost delovanju služb in institucij. Naši prostovoljci sodelujejo na različnih področjih, predvsem pa obiskujejo varovance v Domu upokojencev Ptuj, ki je v neposredni bližini šole. V zadnjih letih smo navezali zelo pristne stike tudi z delavci in varovanci Zavoda dr. Marijana Borštnarja iz Dornave, ki v svojih delavnicah izdelujejo različne uporabne predmete. Naši dijaki obiskujejo varovance v zavodu, se z njimi pogovarjajo, zabavajo, pojejo, spremljajo jih na sprehodih … Vsako leto skupaj organiziramo velikonočno in božično prodajno tržnico z imenom Kupi in pomagaj. Varovanci Zavoda Dornava pripravijo izbor svojih najlepših izdelkov, ki jih naši dijaki in zaposleni z veseljem pokupijo. Na ta način predstavimo dejavnost Zavoda, izvirno oblikovane izdelke in skupaj z varovanci preživimo nekaj prijetnih uric. Naše druženje je tako postalo že tradicionalno. Leta 2008 smo dobili tudi priznanje predsednika države gospoda Danila Turka za projekt Kupi in pomagaj. Sodelujemo tudi v projektu Sadeži družbe in vključeni smo v Mrežo prostovoljnih organizacij v okviru Slovenske filantropije, ki nam omogoča izobraževanje dijakov in mentorjev

prostovoljcev. V okviru projekta Sadeži družbe sodelujemo z Društvom upokojencev Ptuj, predvsem z njihovo skupino Optimisti, ki so nam omogočili, da tedensko obiskujemo starejše v domu, jih vodimo na sprehode, jim pomagamo pri manjših hišnih opravilih in jim prinašamo mladost v njihove domove. Skupaj smo izvedli tudi medgeneracijsko delavnico, kjer so nam različni upokojeni strokovnjaki prikazali različne dejavnosti. Seznanili smo se z zeliščarstvom, ročnimi deli, risanjem na svilo in tradicionalnimi oblikami vrtarjenja in poljedelstva. Naši dijaki so bili navdušeni. Ob tradicionalnih praznikih sodelujemo pri izdelavi pisank in krašenju božične jelke. Na športnem in literarnem področju smo bili vključeni v projekt Združimo znanje, hotenja in moči, ki ga je pripravilo Društvo upokojencev Ptuj. Skupaj s Slovensko filantropijo smo zbirali mehke igračke za otroke s Kosova in zbrali tri velike vreče, za kar smo dobili tudi posebno priznanje. Prostovoljno delo ima velik pomen za razvoj in prihodnost mladih, ker razvija njihov občutek za solidarnost in pozitivne vrednote, zato ga je potrebno negovati in ustrezno vrednotiti. Tega se na naši šoli zavedamo, saj dijakom redno predstavljamo naše aktivnosti, še posebej 5. decembra ob mednarodnem dnevu prostovoljcev. Med šolskim letom oblikujemo reklamne panoje, na katerih je na voljo veliko gradiva, saj želimo dijake čim bolje seznaniti z drugačnim načinom preživljanja prostega časa in jih pritegniti v to humanitarno dejavnost. Mentorice: Sonja Mlinarič, prof., Sonja Šaše, prof., in Vida Vidovič, prof.

1960 / 2010

107

Sodelovanje EŠ Ptuj s Karitas Ekonomska šola Ptuj je v šolskem letu 2009/10 ponovno sodelovala s Slovensko Karitas pri delavnicah HOČEM ŽIVETI. Delavnica je na naši šoli potekala v mesecu novembru in 1. decembra ob mednarodnem dnevu boja proti AIDS-u. Po ogledu 18-minutnega dokumentarnega filma Hočem živeti in Power Point predstavitve AIDS zaznamuje Afriko – Ali nam je mar? ter istoimenskem interaktivnem kvizu so dijakinje 1. aPTI ustvarile plakat PROBLEMSKO DREVO in DREVO REŠITEV. Izdelki vseh sodelujočih šol so bili objavljeni v posebni tematski publikaciji, ki so jo prejeli vsi slovenski politiki. Hkrati bodo izdelki na ogled v spletni razstavi.

Ekonomska šola Ptuj je prejela priznanje za sodelovanje.

Breda Vuser, prof., in Barbara Bezjak, prof.

1960 / 2010

Prostovoljci na zaključnem pikniku v Domu upokojencev

Prostovoljci in varovanci Zavoda za varstvo in usposabljanje Dornava Plakat problemsko drevo in drevo rešitev

108

Likovni krožek

Dolgi in pusti hodniki na Ekonomski šoli so preteklost, odkar smo ustvarili likovni krožek. Stene na hodnikih so bile rumene, umazane in puste. Osem dijakov iz vseh programov se nas je skupaj z mentorico Vesno Emeršič podali na slikarsko misijo in napadli smo hodnike Ekonomske šole. Srečevali smo se enkrat tedensko po pouku, potisnili glave skupaj in se domislili zanimive ideje. Pripravili smo shemo, ki smo jo predstavili direktorju Šolskega centra Ptuj in ravnateljici Ekonomske šole in dobili zeleno luč za slikanje. Naša ideja je izgledala nekako tako: silhuete ljudi v različnih pozah in za popestritev štirje barvni trakovi, ki so se prepletali za njimi. Dodali smo še grafit »v znanju je moč«, ki smo ga napisali v treh jezikih (slovenskem, angleškem in nemškem). Oktobra leta 2009 smo začeli pripravljati stene za poslikavo in se ob tem zelo zabavali. V šolskem letu 2010/11 imamo v načrtu popestriti še učilnice in jedilnico.

Iva Bedrač in Viktorija Gavez

1960 / 2010

Poslikave hodnikov

109

E+E PARTY ali novoletna zabavna prireditev Ekonomske in Elektro šole

Ideja o prireditvi, ki bi nadomestila bolj ali manj organizirana novoletna praznovanja dijakov po učilnicah na zadnji šolski dan v koledarskem letu, se je porodila tik pred novim »okroglim« letom 2000, ko smo na Ekonomski šoli prvič pripravili zabavno prireditev novemu tisočletju v čast.

Izkazalo se je, da takšna novoletna predstava prinaša zadovoljstvo nastopajočih dijakov, ki imajo možnost predstaviti svoje pevske oziroma glasbene, igralske in še kakšne talente svojim vrstnikom in učiteljem, in zadovoljstvo publike, ki se rada zabava in uživa ob nastopih svojih sošolcev.

Na podlagi te pozitivne izkušnje smo od takrat naprej na Ekonomski šoli vsako leto pred novoletnimi prazniki pripravili veselo slovo od starega leta.

Leta 2004 se nam je pridružila še Elektro šola in dijaki so skupno novoletno prireditev poimenovali E + E party, ime, ki se je tako kot prireditev sama dodobra prijelo med takratnimi in zdajšnjimi generacijami dijakov.

Če na ta »nori« decembrski dan pred novoletnimi počitnicami vsi dijaki Ekonomske in Elektro šole v šolski telovadnici organizirano in zbrano spremljajo s trudom in talentom obogatene glasbene, igralske in podobne nastope svojih vrstnikov, in to brez izgredov, ter se ob tem zabavajo na zdrav način, je naš cilj dosežen.

Silvija Javornik, prof., koordinatorica E + E party

1960 / 2010

Utrinki s prireditve E+E party

110

Če le želim … Na naši šoli se dijaki ob svojem rednem šolskem delu ukvarjajo s številnimi drugimi aktivnostmi – redno predstavljajo svoje dosežke na šolskih razstavah, predstavljajo se mladi literati, glasbeniki, slikarji. Mlade želim vzpodbuditi k ustvarjalnosti in razmišljanju. Zavedam se, da so mladi drugačni oziroma hočejo biti, zato jih v ustvarjalnost usmerjam. Teme so življenjske – ustvarjalne in vzgojne. Dijakom želim s projekti dati miselnost, da šola ni zgolj učenje. Pri svojem predmetu jih želim naučiti še druge zelo pomembne reči, stvari o življenju. Mladi so zelo dovzetni za najrazličnejše dejavnosti, ki so drugačne od rednega šolskega pouka. Vsi skupaj smo ponosni na projekt Vsi drugačni – vsi enakopravni. Mladi se namreč identificirajo po zunanjem stilu, po glasbi, ki jo poslušajo, po načinu življenja, preživljanju prostega časa … V projektu se predstavljajo posamezniki glede na posamezne različne življenjske stile, glede na zvrst glasbe, oblačenja, branja knjig … Drugačnost je vedno bila vzpodbuda za nadaljnji razvoj. V projektu Moč športa predstavljamo različne športe ter uspešne športnice in športnike, ki obiskujejo našo šolo. S tem dobijo mladi priznanje in vzpodbudo za nadaljnje delo, drugi pa vzgled in predloge, kako čim kvalitetnejše preživeti svoj prosti čas. Vsako leto ob svetovnem dnevu varstva živali – 4. oktobru pripravimo razstavo ter razna predavanja, s katerimi želimo vse dijake naše šole, prav tako pa tudi širšo javnost opozoriti na perečo problematiko v zvezi s to temo in reševanjem le-te. Mladi so tudi izredno marljivi in uspešni pri zbiranju humanitarne pomoči za vse, ki so te pomoči potrebni. December je sicer veseli mesec, zlasti še za tiste, ki ne živijo v

pomanjkanju. Tistim pa, ki živijo v revščini, smo poskušali praznične dneve vsaj malo olepšati z našo akcijo Mladi za mlade. Dijaki so zbirali igrače, oblačila, šolske potrebščine, ki smo jih namenili tem ljudem. Skozi to akcijo se dijaki učijo življenjske modrosti in resnice, predvsem pa biti človek v odnosu do drugega človeka, otroka, mladega, starejšega, tudi do živali. V mladih živita dobrota in srčnost, le aktivirati ju je potrebno.

Barbara Bezjak, prof., Breda Vuser, prof.

Košarkarji Ekonomske šole Ptuj

1960 / 2010

111

Folklorna skupina EŠ Ptuj 1960 / 2010

Folklorna skupina Ekonomske šole deluje že od šolskega leta 2004/2005. Nastala je na pobudo ravnateljice, mag. Branke Kampl Regvat, in dijakov, ki so si zaželeli prijetnega druženja ob plesu in narodnozabavni glasbi. Pet let je skupina delovala pod vodstvom prof. Matjaža Zelenika. Na naši šoli se dobro zavedamo pomembnosti ohranjanja slovenske kulturne dediščine in ljudskega izročila, kar smo se odločili uresničevati s prikazovanjem ljudskih plesov domačega okolja. Folklorna skupina si prizadeva predstaviti pokrajinsko raznolikost naše dežele s slikovitostjo plesov, ki segajo od hribovite Gorenjske pa vse do prekmurskih ravnic. Posebno pozornost namenjamo štajerskim plesom, predvsem tistim, ki so bili v preteklosti značilni prav za Ptuj in njegovo okolico. V folklorni skupini plešejo dijakinje in dijaki vseh usmeritev naše šole, tako da je poskrbljeno za barvitost skupine. Vaje potekajo enkrat tedensko, pred nastopi pa tudi večkrat. Skupina nastopa v novih narodnih nošah, ki so tipične za naš okoliš, to so tako imenovane štajerske narodne noše. Nastopamo na vseh šolskih prireditvah in tudi drugod, kamor nas pač povabijo. Sodelovali smo v mednarodnem projektu Aces, v okviru katerega smo v obdobju od leta 2007 do 2009 nastopali v Zagrebu, kjer smo navdušili občinstvo iz Sarajeva, Zagreba in Ptuja. Posebej so nas pohvalili ravnatelji sodelujočih šol, predstavnik slovenske ambasade v Zagrebu in predstavniki zagrebške televizije, ki so nastop tudi snemali in prispevek objavili na zagrebški televiziji. Folklorna skupina se trudi, da bi kar najbolje opravljala svoje poslanstvo. Člani smo najbolj zadovoljni, kadar vidimo, da smo s svojim plesom razvneli publiko in jih pripravili do tega, da so tudi njih zasrbele pete.

Po članku Matjaža Zelenika priredila Vlasta Prislan

Folklorna skupina EŠ Ptuj

112

Sodelovanje Ekonomske šole Ptuj na 10. Festivalu za tretje življenjsko obdobje

»Za strpno in socialno sožitje vseh generacij« To jesen je že kar tradicionalno potekal Festival za tretje življenjsko obdobje, in sicer deseti po vrsti, potekal je tri dni, v času, ko beležimo mednarodni dan starejših. Festival je potekal od 29. septembra do 1. oktobra 2010 v Cankarjevem domu. Sodelujoče je povezovalo veselo in ustvarjalno vzdušje med vsemi udeleženci te osrednje prireditve za starejše, ki odmeva v Sloveniji ter tudi v evropskem socialnem, političnem, kulturnem in poslovnem svetu. Organizatorji pravijo, da duh medgeneracijskega sodelovanja, ki prežema Festival za tretje življenjsko obdobje, vsako leto pritegne več sodelujočih podjetij, partnerjev, politikov, ustanov in organizacij ter kulturnih ustvarjalcev, saj je to dejansko največja prireditev za starejše v Evropi. Festival za tretje življenjsko obdobje je več kot le trije dnevi v letu, to je celoletni projekt prizadevanja za boljše življenje starejših in sožitje vseh generacij. Mladi s svojo hitro odzivnostjo, pripravljenostjo pomagati in željo po druženju s starejšimi gradijo neprecenljive, pristne odnose, ki so odraz strpne, socialne in skrbne družbe, kakršno si vsi želimo. Letos je na festivalu s kulturnim programom 29. septembra 2010 sodelovala tudi Ekonomska šola Ptuj, in sicer so se v veliki sprejemni dvorani predstavili naši dijaki s pevskimi nastopi. Nastopili so: Mihaela Kralj, Miha Trstenjak, Tanja Ribič, Monika Zebec, Urška Horvat, Jasmina Štebih, Maja Mohorko, Mojca Ljubša, Eva Kralj, Eva Matjašič.

Barbara Bezjak, prof., Breda Vuser, prof.

Nastop Miha Trstenjaka na 10. Festivalu za tretje življenjsko obdobje

1960 / 2010

113

Sodelovanje Ekonomske šole na Slovenskih dnevih knjige UNESCO je leta 1996 razglasil 23. april za svetovni dan knjige in avtorskih pravic. Ta datum je bil predlagan zato, ker je 23. april povezan z imeni številnih znanih književnih ustvarjalcev - na ta dan so se rodili ali umrli Cervantes, Shakespeare, Inca Garcilaso de la Vega, Rupert Broke, William Wordsworth, Maurice Druon, Vladimir Nabokov, Manuel Mejía Vallejo ... Zamisel o prazniku knjige originalno izvira iz Katalonije, kjer 23. april praznujejo kot praznik sv. Jurija, tradicionalno pa podarijo rožo vsakomur, ki na ta dan kupi knjigo. V Mariboru so prvi večdnevni literarni festival, posvečen svetovnemu dnevu knjige, pripravili na pobudo literatov Boruta Gombača, Zdenka Kodriča in pokojnega Tomaža Brenka leta 1998 v organizaciji Mladinskega kulturnega centra Maribor in po zgledu prireditve, ki jo je Društvo slovenskih pisateljev pripravilo v Ljubljani leta 1996, od takrat

pa se je razširila po celi Sloveniji. Na prireditvi 12. Slovenski dnevi knjige v Mariboru Ko te napiše knjiga 2009 je sodelovala tudi Ekonomska šola Ptuj, in sicer na Srednješolskem literarno-glasbenem maratonu, 22. 4. 2009. Sodelujoči dijaki so bili: Miha Trstenjak, Mihaela Kralj, Eva Kralj, Maja Mohorko, Eva Matjašič, Tadej Plohl, Katja Poljanec in Mojca Ljubša. Svetovni dan knjige, 23. april, je dan, ki je namenjen promociji branja, založništva in zaščiti intelektualne lastnine in avtorskih pravic. Prav tako je Ekonomska šola Ptuj sodelovala tudi na 13. slovenskih dnevih knjige v Mariboru Ko te napiše knjiga 2010 na Srednješolskem literarno-glasbenem maratonu 23. 4. 2010.

Barbara Bezjak, prof., in Breda Vuser, prof.

Slovenski dnevi knjige v Mariboru 2009 Nastop dijakinj EŠ na Srednješolskem literarno-glasbenem maratonu 2010

1960 / 2010

114

Strokovna ekskurzija v Muenchen Na Ekonomski šoli, v programu ekonomska gimnazija, že od leta 1999 v okviru obveznih izbirnih vsebin izvajamo dvodnevno strokovno ekskurzijo v Muenchen. Ekskurzija je obvezna za dijake drugih letnikov. Ekskurzijo smo si že ob samem začetku zastavili s ciljem, da dijaki spoznajo način in smisel povezovanja med predmeti. V šolskem letu 2009/10 smo dijake na ekskurzijo pripravljali v okviru projekta medpredmetnega povezovanja. Pri posameznih predmetih so se dijaki pripravili na izvedbo ekskurzije, tako da so bili pripravljeni na delo na terenu. Katera področja smo spoznali, nazorno prikazujejo cilji oziroma ogledi na ekskurziji: – Nemški muzej, – staro mestno jedro v Muenchnu, – muzej BMW Welt, – olimpijski kompleks z razglednim stolpom, – Alianz Arena (vodeni ogled), – koncentracijsko taborišče Dachau. Poleg navedenih ogledov pa je bilo posebno doživetje tudi vožnja z vlakom podzemeljske železnice. Na poti domov smo si ogledali še staro mestno jedro v Salzburgu. Ekskurzija je bila dobro izvedena, za kar je bila potrebna dobra predhodna priprava pri posameznih predmetih, aktivno sodelovanje ter primerno vedenje dijakov na ekskurziji. Dijaki so bili zelo zadovoljni. Njihova razmišljanja o ekskurziji lepo ponazarjata mnenji dijakinj Tjaše in Petre: « Ekskurzija v Muenchen nama je bila zelo všeč, ampak je bila tudi zelo naporna. Bila je zelo poučna, saj smo se lahko naučili o zgodovini, tehniki, umetnosti, spoznali pa smo tudi navade ljudi, način oblačenja in vedenja. Zelo naju je presenetil obisk

koncentracijskega taborišča Dachau. Ne moreva si predstavljati, do so ljudje lahko živeli v takih razmerah. Najbolj všeč nama je bil obisk muzejsko-razstavnega prostora BMW. Žal pa na ekskurziji nismo imeli lepega vremena.« Po ekskurziji so starši na govorilni uri izrazili željo: »Tudi mi bi šli na takšno ekskurzijo!«

Samo Plošinjak, prof.

Pred upravno zgradbo tovarne BMW

1960 / 2010

115

Strokovna ekskurzija na Madžarsko V četrtek, 28. 5. 2009 smo se odpravili dijaki razreda 1. aPTI skupaj z razrednikom gospodom Vojkom Mislejem na enodnevni izlet na Blatno jezero. Zbrali smo se ob 6. uri pred železniško postajo na Ptuju, v šoli dvignili malico in se odpeljali po novi avtocesti do Lendave, kjer smo si ogledali gledališče. V njem potekajo prireditve v slovenskem in tudi madžarskem jeziku, saj živi na tem ozemlju madžarska narodnost. Sklepamo, da je za madžarsko narodno skupnost pri nas dobro poskrbljeno. Nadaljevali smo vožnjo do mesta Zalaegerszeg, kjer smo si ogledali ponudbo v supermarketu Tesco, lastnik blagovne znamke je znana angleška trgovska veriga. Bili smo navdušeni nad ponudbo, ki je zanimiva za slovenske kupce.

Naslednji postanek je bil obisk kopališča Heviz – svetovno znane turistične destinacije. Ogledali smo si termalno jezero in staro mestno jedro turističnega mesteca ob njem. Z vožnjo smo nadaljevali do mesta Keszthely, kjer smo imeli okusno kosilo. Po kosilu smo si ogledali mestne znamenitosti: grad, muzeje, trdnjavo Feštetič, ribjo čardo ... Popoldne smo preživeli na Blatnem jezeru v letovišču Balatontomay. Ogledali smo si marino, letovišče, toplice in Badacsonyhegy. Pokrajina je čudovita in lepo ohranjena. Marina ni zaostajala za tistimi na morju. Letovišče nudi številne možnosti preživljanja prostega časa. Nekateri sošolci so se kopali, drugi smo se sprehajali in kupovali spominke. Na Ptuj smo se vrnili ob 22. uri. Bilo je lepo, morda celo lepše kot na maturantskem izletu na Azurni obali.

Anja Korenjak

Pred blagovnico TESCO v Zalaegerszegu V Hevizu

1960 / 2010

116

Moja zgodba

Bila je hladna jesen. Čutilo se je, da se približuje zima. Mama in oče sta pospravljala še zadnje poletne stvari v garažo. Sin je še zadnje dneve preživljal na igrišču s prijatelji. Babica in dedek, ki živita na drugi strani Ptuja, sta s psom Arom šla na sprehod do ptujskih term. Vsi skupaj so živeli lepo, urejeno in umirjeno življenje. Babica je bila upokojena, zato je večino časa bila doma, kjer je kuhala, mama je hodila v službo, oče je bil v dveh službah redno zaposlen, dedek je kljub njegovim 73 letom vodil podjetje, ki ga je ustvaril pred 35 leti. Družina je imela en in edini običaj, in sicer, da so se za božič vsi zbrali za isto mizo, pojedli kosilo in se Bogu zahvalili za življenje. Ko je prišel 25. december, so se vsi zbrali za prej omenjeno mizo. Sin je še pred tem, skoraj do kolen v snegu, šel pobožat psa, babica je pripravljala kosilo, mama in oče pa sta se že grela pri radiatorju. Ko je sin prišel, je opazil, da so vsi žalostni in nezadovoljni, sumil je, da imajo nekaj za bregom. Vsi so bili zbrani, le dedek je manjkal. Dedek, ki je imel vse, je kljub temu živel skromno. Imel je vse: moč, spoštovanje, denar in ljubezen do soljudi. Bil je, ljubitelj hitrih avtomobilov, prestižnih jaht, luksuznih hiš, vsega najboljšega. Čeprav je vse to imel in si je vse to privoščil, se je tistega dne pripeljal do mize na invalidskem vozičku. Njegovo življenje se je obrnilo na glavo. Vnuk, ki ga je s solzami v očeh gledal, je dejal: »Dedek, božič je, ni časa za šalo.« Takrat se je vesela družina spremenila v žalostno in temačno družino. Dedku so najboljši zdravniki in kirurgi v Nemčiji povedali, da na žalost ne bo nikoli več hodil. Želel je povedati, da se je njegova pravljica za zmerom končala. Čez natanko pol leta, ko se je družina končno pobrala po katastrofalnem padcu, je dedek poklical vnuka in ga prosil, če lahko pride do njega. Vnuk je vzel kolo in se hitro pripeljal do njega. Dedek se je nekaj časa pogovarjal z njim in dejal: »Veš vnuk moj, pred dvema letoma si dejal, da

je razlika med nama le ta, da ti sanjaš svoje življenje, jaz pa živim svoje sanje. Povem ti, da je danes ravno obratno. Samo poglej. Vidiš to hišo, to podjetje, te jeklene konjičke v garaži, vidiš te srebrne, zlate in kristalne plakete, to gazelo za najboljšega podjetnika, vidiš vse to?« »Vidim,« mu je odvrnil vnuk. »Vse to, za kar sem garal 35 let, bi dal stran, samo zato, da bi danes stal in te objel, kot bi storil vsak dedek, pa žal ne morem.« Minilo je ogromno časa, dedek se je odločil, da bo s svojim pomočnikom odpotoval za nekaj časa v Črno goro. Res je bilo tako. Pomočnik mu je vzel kovčke in že sta odpotovala do dedkovega cilja. Doma so ju že pogrešali, saj sta minila dva mesca, dedka pa od nikoder. Čez dva meseca in pol je dedek končno prispel domov. Na prvi pogled je deloval predvsem mlajši. Poklical je vse najbližje in prosil, če se lahko zberejo pri njem doma. Čez slabo uro so prišli vsi. Ko je prišel dedek, so vsi nestrpno čakali, kaj bo povedal. Mama in oče sta mirno, brez kakršnih koli vprašanj, sedela, prav tako babica in njen vnuk. Dedek je začel z monologom. Povedal je, da je čas, da spet normalno zaživi. Na nebu je ogromno zvezd, ki so prečudovite, in če vsakdo izmed nas zapre oči in si predstavlja, da zvezde izginejo. »No vidite, tako prazno je bilo do zdaj moje življenje«, je dejal 73 let star možakar. Nihče od bližnjih ni razumel, kaj želi dedek s tem povedati. Nato je sledilo. Dedek je dal levo nogo počasi z vozička, nato pazljivo še desno nogo. Z vsemi močmi, ki jih je premogel, je poskušal vstati, a mu v prvo žal ni uspelo. Zgroženi najbližji so se spraševali, le kaj počne. Verjeli ali ne, dedek je po treh poskusih vstal z vozička. Dame in gospodje, ne bi pisal te zgodbe, če tega ne bi doživel na svoje oči. Da, prav ste prebrali, ta njegov vnuk sem jaz in dedek Janez, bolj prepoznaven kot Ivan Gomilšek, je moj dedek. Ne vem, kaj delajo neumni, vendar bistroumni pišejo. Zapomnite si : uspelo mu je NEMOGOČE! Če preskočimo zgodbo, po vseh rehabilitacijah in zdravniških pomočeh dedek zdaj normalno hodi. S to zgodbo sem vam želel povedati in predstaviti, da v

1960 / 2010

117

življenju ni nič tako hudo in slabo, da ne bi moglo biti še slabše. Želel sem vam povedati, da lahko imaš vse, kar ti srce poželi, pa te še toliko denarja ne more rešiti pred boleznijo. Pod kožo smo vsi krvavi, še pomnite? Ni pomembno, kdo si, ni pomembno, kaj si, ni pomembno, kako se pišeš, če nimaš srca, si NIHČE! Psu ne koristijo diamantni prstani, dobri avtomobili, drage obleke, kotiček revščine je več kot dovolj. Daj mu svojo ljubezen in dal ti jo bo nazaj. Tako kot zmeraj pravi moj dedek: »Do sonca ne vodi mehka trava, ampak velike gore in veliko skal. Kdor upa – vztraja, kdor vztraja, zmaguje!« Rad bi povedal še to, da ko je življenje z vami pretrdo, se spomnite, kdo ste, spomnite se svojih sanj, da boste lahko na ves glas povedali svojim otrokom in vnukom, da ste nekoč sanjali o tem, danes pa to živite. Dedek mi namreč ni zagotovil, da bo zmeraj zmagoval, mi je pa obljubil, da mu poraz ne bo prišel v navado. Dedek je za Ptuj in podjetje naredil nekaj, kar ni uspelo nikomur. Moj dedek dela, ker hoče, hoče, ker zmore, zmore pa zato, ker mu je nekega dne nekdo dejal, da mu, žal, ne bo uspelo! Pa srečno!

Tomi Gomilšek, 3. bE

1960 / 2010

Drugačna deklica Nekoč je živela zelo bogata deklica, ki je hodila v tretji letnik gimnazije, kjer je imela veliko sošolk in sošolcev, vendar se ni hotela družiti z njimi, saj je bila mnenja, da so preveč revni za njeno družbo. Ona je imela veliko oblačil najboljših modnih oblikovalcev, najboljši avtomobil, skratka, imela je vse, samo ljubezni očeta in mame ne saj sta bila dan za dnem v službi in nikoli nista imela časa za njo. Prav tako pa ni imela prijateljev,

saj ji je največ pomenil le denar. V šoli je imela same najboljše ocene, sodelovala je na vseh tekmovanjih in vedno osvojila najboljši rezultat, kar jo je še bolj oddaljevalo od sošolcev in sošolk, saj jih je neprestano podcenjevala. Tako je tudi minil tretji letnik. Prišel je maturantski izlet, ki so se ga udeležili vsi, samo ona in ena zelo revna deklica ne, ker ni imela denarja, da bi si ga lahko privoščila, kar jo je seveda zelo potrlo. Zato se je nekega dne opogumila in odšla k bogati deklici in ji povedala, kako rada bi se udeležila maturantskega, izleta pa čeprav tudi ona nima veliko prijateljev v razredu, saj vsi mislijo, da je drugačna, ker je revna, in to jo zelo boli. Ampak vseeno ima sošolke in sošolce zelo rada in si je želela še zadnjič iti z njimi na izlet, a ni imela dovolj denarja, da bi si ga lahko privoščila. Zato je rekla bogati deklici, naj gre ona na maturantski izlet in naj pozabi to, da so preveč revni, da bi postali njeni prijatelji, saj smo vendar vsi samo ljudje ne glede na to, ali imamo veliko denarja ali ga sploh nimamo. In ko je bogata deklica slišala te besede se, je začela iz nje norčevati. Ampak te besede so jo močno prizadele, ko je spoznala resnico, da je enaka kot revna deklica, da tudi ona nima prijateljev. Žalostna je odšla domov in razmišljala o besedah te deklice. Ker so jo te besede tako prizadele, je povedala mami, da ji kljub vsemu denarju nekaj manjka in to so prijatelji. Mama ji je povedala, da to ne more biti res, saj če imaš denar, imaš vse in da naj ne posluša te »reve«. Takega mnenja pa je bila zato, ker tudi sama ni nikoli imela prijateljev. Bogato deklico so mamine besede pomirile. Prišle so poletne počitnice. Deklica je šla z družino na morje in na videz se je zdelo, da je zelo srečna, čeprav je čutila, da so te počitnice

118

1960 / 2010

drugačne od drugih, polne obupa in razočaranja, saj ji je dan za dnem vedno bolj nekaj manjkalo. Tako je spoznala, da res potrebuje prijatelje. Ampak vseeno se je odločila, da bo ostala najlepša in najpametnejša. Počitnice so minile in tako je prišel 1. september in s tem četrti letnik, letnik, po katerem si bo vsak izbral svojo pot in odšel. Tega so se vsi bali, samo bogata deklica je bila vesela, da je ne bo treba biti več s takimi »reveži« skupaj v razredu. Minevali so dnevi, tedni in meseci in vedno bolj se je bližal maturantski ples. Vsaka punca je imela svojega plesalca, samo bogata deklica ne. Ko se je tega zavedela, se je opogumila in odšla k revni deklici. Vprašala jo je, ali tudi ona nima svojega plesalca. A njen odgovor jo je zelo presenetil, ko ji je povedala, da ima svojega plesalca in da je prav tako lahko šla z denarno pomočjo sošolcev in sošolk na maturantski izlet, tako so postali najboljši prijatelji med seboj. Po teh besedah je bogata deklica spoznala, da je res najslabša in da nje sploh nihče na tem svetu ne potrebuje, pa čeprav ima veliko denarja. Obupana je odšla domov in je veliko časa ni bilo več v šolo. Tako je minil maturantski ples in še veliko dogodivščin. Medtem ko so se njeni sošolci in sošolke zabavali, je ona doma jokala. Ko je to opazila revna deklica, jo je začelo skrbeti zanjo, saj jo je imela kljub njenim žaljivkam in samovšečnosti zelo rada. Odpravila se je k njej domov in ko ji je bogata deklica priznala, da je res napačno ravnala in da ji je zelo žal, jo je potolažila. Revna deklica ji je pojasnila, da v življenju ni pomemben denar. V življenju je pomembna samo ljubezen in prijatelji saj ko ima človek

prijatelje, je najbogatejši človek na svetu. Prijatelji ti stojijo vedno ob strani, v dobrem in slabem, in so večni, denar pa lahko vsak trenutek izgubiš. Po teh besedah je bogata deklica priznala, da je res naredila veliko napak in s solzami objela ravno deklico in se ji opravičila. Tako sta postali najboljši prijateljici. Naslednji dan sta skupaj odšli v šolo in temu so se vsi zelo čudili. Bogata deklica se je prav tako opravičila celemu razredu in z vsemi postala prijateljica. Tako je postala res najsrečnejši in najbogatejši človek na svetu. Ko sta oče in mama spoznala, kako zelo je srečna njuna hči, sta jo vprašala, koko je to mogoče, da je človek lahko tako srečen. In ona jima je pojasnila, da denar ni najpomembnejši v življenju, saj so najpomembnejši samo prijatelji, ki ti lepšajo vsak dan, pa čeprav je najbolj deževen in zaspan. Tako sta oče in mama obupana spoznala, da denar res ni vse in da bodo ta denar, ki ga porabijo za najboljša oblačila, avtomobile in druge stvari, podarili revnim družinam. In omogočili hčerkini najboljši prijateljici šolanje. Sčasoma sta oče in mama ustanovila dobrodelno ustanovo za pomoč revnim otrokom. Prav tako sta tudi onadva spoznala veliko prijateljev in postala najbogatejša na svetu. Tako je minil tudi četrti letnik. Bogata in revna deklica sta postali briljantni maturantki in se obe vpisali na medicino, da bosta tudi onidve pomagali ljudem. Tako sta spoznali da sta si zares podobni, kot bi bili sestri. Med poletnimi počitnicami so učenci četrtih letnikov ponovili maturantski izlet, ki je bil sedaj popoln, saj niso mogli dovoliti, da bi ta dogodek bogata deklica, ki je sedaj najbogatejša deklica na svetu, zamudila.

Maja Kuharič , 3.b/e

119

Generacije se

poslavljajo

1960 / 2010

120

Moji spomini na srednjo šolo Šele ob pisanju teh vrstic se začnem zavedati, da minevajo že tri leta, odkar je moja generacija zapustila mogočno zgradbo Šolskega centra Ptuj in v roke dobila listino o opravljeni poklicni maturi na Ekonomski šoli, in da sem hkrati že dokončal študij na dodiplomski stopnji. Kam je le minil ves ta čas? Tako se ne moremo čuditi, da ima naša Ekonomska šola že tako zavidljivo dobo delovanja. Za srednje šole, kakršne koli že, lahko rečemo, da so to kraj, kjer se začne kaliti gruča mladih ljudi, ki so na stopnicah življenja z enim korakom še v poznem otroštvu, a z drugim pa bi radi najraje kar preskočili nekaj stopnic in postali karseda hitro odrasli. Hkrati so prostor prvih spogledovanj in ljubezni, ki se začnejo gojiti največkrat kar na šolskih hodnikih in se velikokrat ohranijo tudi po koncu srednješolskih dni. Z absorbiranjem gore snovi že na začetku srednješolske poti nadebudni dijak dobi prvi vtis o učiteljih in o tem, kdo je dober in kdo »hudoben«. Največkrat pa je tako, da prve vtise o učiteljih dijak kot lijak pobira od starejših kolegov in si tako največkrat ustvari tudi napačno mnenje, kot se potem izkaže. Kljub strahospoštovanju do nekaterih in navezanosti na druge ob koncu šolskih dni spoznaš, da so se prav vsi trudili, da bi karseda dobro predali svoje znanje na učeče se glave in da je ravno znanje »hudobnih« tisto, ki je bilo najbolj utrjeno. Moja generacija je grela šolske klopi v letih od 2004 do 2007. Še danes se živo spominjam prvega šolskega dne, ko se nas je v veliki učilnici zbralo nekaj več kot trideset »fazanov« s širšega območja Dravskega in Ptujskega polja. To so bila leta, ko se je že dalo čutiti upad dijakov srednjih poklicnih šol in množično vpisovanje na gimnazije. Kljub temu nas je bilo takrat v programu ekonomski tehnik vpisanih za štiri velike razrede dijakov. Strahovi pred mogočno zgradbo in mrzlično iskanje učilnic so

bili kmalu odveč. Sošolci smo se kmalu spoprijateljili, naštudirali učitelje in bolj ali manj uspešno krmarili iz razreda v razred. Mogoče nekoliko slaba stran, pa tudi ne toliko, je bilo dejstvo, da so po dveh skupnih letih razrede ponovno razdelili na tri smeri in tako ponovno formirali razrede. Res je, da smo tako bili sošolci skoraj z vsemi, pa vendar nekega trajnega odnosa kot razred nismo mogli razviti, ker smo bili kot neka enota premalo časa skupaj, kar se čuti sploh zdaj, po končani srednji šoli, ko bi bil čas za kakšno obletnico. Kar se tiče učiteljev imam na vse lepe spomine. Sploh če primerjam odnose s profesorji, ki jih kot študent doživljam na fakulteti, opažam, da so bili v srednji šoli ti dosti bolj pristni in ravno iz tega naslova pogrešam srednješolske dni. Izjemnega pomena za našo Ekonomsko šolo se mi hkrati zdi to, da šolo vključujejo v številne projekte in organizirajo številne dejavnosti, ki so od našega odhoda še številčnejše, kar je pohvalno in kaže na to, da se šola želi razvijati naprej in morda, v ne najbolj prijaznih časih za poklicne šole, kaže izjemno prožnost in s tem privlačnost. Sam sem izjemno hvaležen profesorici Bredi Vuser, ki me je v drugem letniku navdušila za sodelovanje na natečaju Evropa v šoli. Tako sem pod njenim mentorstvom sodeloval na literarnem natečaju vsa srednješolska leta. V sklopu natečaja sem dvakrat dosegel prvo nagrado na državni ravni, na kar sem še danes izjemno ponosen, sploh pa na nagrade, ki sem jih prejel in imajo zame izjemen pomen. Zraven ostalih daril sem namreč takrat pri šestnajstih letih odšel na sedemdnevni tabor mladih iz vse Evrope v Heemskerku na Nizozemskem. Bila je izjemna izkušnja, sploh zato, ker sem se takrat prvič sam peljal z letalom. Ob tej priložnosti se moram seveda zahvaliti profesorju Aljoši Bradaču, ki mi je pomagal urejati dokumentacijo in prevoz, ter njegovo pripravljenost za pomoč, v kolikor bi bila ta na poti potrebna. Srečati toliko mladih iz vse Evrope na kupu je seveda neverjetna izkušnja in verjetno ni boljše možnosti, kako v

1960 / 2010

121

mladih vzbuditi čut za enotnost za Evropsko unijo. Tega ne more narediti ne evropski parlament ne ostali organi združene Evrope. To enotnost in hkrati različnost je enostavno potrebno doživeti, pa četudi le za en teden. Naša šola dobro sodeluje tudi s srednjimi šolami v tujini, kar se mi zdi izjemno pomembno, saj gre za prenašanje novih praks in pozitivnih izkušenj, če pa gre za sodelovanje z državo, kot je Finska, to pomeni za nas še večjo dodano vrednost. Leta 2006 je naša šola gostila skupino dijakov iz te države in izjemno vesel sem bil, da sem lahko zraven nekaterih drugih sošolcev preživel dober mesec dni z njimi. Šlo je za nepozabno izkušnjo, sploh ker smo zraven številnih ogledov mesec preživeli kar delovno na projektu in to nas je prepričalo v pomembnost učenja tujih jezikov. Verjamem, da šola goji to prakso sodelovanja z drugimi državami še naprej, saj je to tako za šolo kot za dijake zelo pomembno. Leto 2007 je prav tako bilo zelo pomembno, saj se je tisto leto že približevala matura, sem pa tudi dosegel ponovni uspeh na natečaju Evropa v šoli. Poleg drugih nagrajencev natečaja iz Slovenije sem se udeležil zasedanja mladih iz vse Evrope v Evropskem parlamentu v Strasbourgu. V nekaj dnevih bivanja v Franciji smo dodobra spoznali mesto, predvsem pa delovanje parlamenta, saj smo uporabljali za naše zasedanje vse inštrumente, ki jih uporabljajo pravi poslanci. Kot drugo nagrado pa sem dobil še tedenski tabor mladih Evropejcev v Nemčiji v Bad Marienbergu. Podobna, a hkrati povsem drugačna pozitivna izkušnja kot na Nizozemskem. Na obeh taborih pa sem si pridobil veliko prijateljev, s katerimi smo še vedno v stikih. Ekonomska srednja šola Ptuj je bila prehodna pot na stopnicah življenja že petdesetim generacijam in za prehojeno pot ji iskreno čestitam in želim, da bi se v njenih klopeh kalilo še veliko bodočih ekonomistov.

Uroš Sitar, bivši dijak, maturiral 2007/2008

Uroš Sitar s sotekmovalci natečaja Evropa v šoli

Uroš Sitar s sotekmovalci natečaja Evropa v šoli

1960 / 2010

122

Maturantski ples Ekonomske šole

Kot dijakinja 4. letnika ekonomske gimnazije sem se v preteklem šolskem letu udeležila maturantskega plesa Ekonomske šole. Priprave nanj so se začele že v septembru. Dijaki smo vsak teden obiskovali plesne vaje in se do samega dogodka naučili vrsto plesov, ki smo jih na prireditvi predstavili staršem, sorodnikom, profesorjem ter drugim povabljencem. Večer maturantskega plesa smo doživeli v dvorani UŠC Leona Štuklja v Mariboru. Maturantski ples je bil zame prvotno predvsem neka obveza, saj naj bi se ga udeležili vsi dijaki, hkrati pa predstavlja najbolj svečani zaključni dogodek srednje šole. Tako je prvi del plesa, torej sam ples, bolj formalen in večini dijakov kar malce neprijeten, saj so na plesišču v središču pozornosti. Ko se ta del zaključi, pa dijaki postanejo bolj sproščeni in takrat se prične prava zabava. Tudi vzdušje je temu primerno, sprva zelo napeto, kasneje pa sproščeno in nagajivo. Osebno menim, da so danes maturantski plesi precej precenjeni. Večina dijakov se že pred začetkom zaključnega letnika ubada z vprašanji kaj obleči, obuti in kako se očediti za ta slavnostni dogodek. Tako lahko za ples zapravimo veliko denarja in predvsem volje, kar pa pripomore k slabšemu vzdušju ob samem dogodku. Preveč se ubadamo z našim zunanjim videzom, namesto da bi pripravili zabaven program in se zabavali kot še nikoli, saj je maturantski ples navsezadnje osrednji dogodek, ko se še zadnjič skupaj zberemo sošolci, starši ter profesorji in proslavimo naše skupno prijateljstvo.

Ana Topolovec, dijakinja 4. aG v š. l. 2009/2010

Dijaki 4. aG v š. l. 2009/2010

1960 / 2010

123

Dijaki 4. bET v š. l. 2008/2009

Dijaki 4. aET v š. l. 2009/2010

Dijaki 4. cG v š. l. 2007/2008

1960 / 2010

Dijaki 2. bPTI v š. l. 2006/2007

124

1960 / 2010

Naši zlati maturantje

125

Poklicna matura

Šolsko leto 2004/2005 Arnejčič Kristijan Arnuš Jasna Bezjak Anita Bohinc Martina Bombek Polona Bratuša Boštjan Bratušek Denis Brenholc Jasmina Cafuta Lea Cimprič Tea Cvetko Andrej Čeh Lidija Čeh Mateja Črešnik Aljoša Čuček Andreja Draškovič Natalija Dugolin Andrej Erhatič Blanka Fekonja Valerija Firbas Vladka Flinčec Damjan Fogec Sabina Fošnarič Lea Frangež Ksenija Frank Gregor Fridl Anamarija Fridl Janja Fuks Lidija Geč Marija Gerečnik Natalija Gjerkeš Lavra Golc Ana Golc Benjamin Gorišek Lea Gričar Anton Gril Maja Hanžel Irena Hercog Darko Holc Ina Horvat Danijel Horvat Martina Horvat Sabina Horvat Suzana Horvat Tadej Hutinski Neno Hvalec Borut Intihar Mojca Janžel Katja Jevšenak Vesna

Jurkovič Antonia Jus Sanja Kajnih Dejan Kamenšek Natalija Kaučevič Petra Keček Barbara Kocjan Mojca Kocuvan Petra Kočet Karmen Kočevar Aleksandra Koderman Nina Kokot Boštjan Kokot Ksenja Kokot Marija Kolarič Janja Kolarič Urška Kolednik Aleksandra Kopše Alenka Koren Vesna Korošec Andreja Korošec Boštjan Korošec Maja Korošec Tomaž Korpar Amadeja Kosec Lea Kosi Blanka Kosi Sanja Kotar Aleš Kotnjek Nikolaja Kovačec Maja Kovačič Sabina Kozel Mitja Koželj Karmen Krajnc Dejan Krajnc Klavdija Krajnc Mateja Krajnc Uroš Kramberger Teja Križan Katja Kujavec Valerija Kukovec Darja Kukovec Darko Kukovec Sanja Kukovec Suzana Kuplen Lidija Lešnik Lidija Lončarič Andrej Lovrenčič Klaudija Lozinšek Polona

Lukačič Anita Lukačič Jasna Lupinšek Tadej Majar Janja Malinger Adriana Marčec Majda Mazera Iva Mehinagič Marisa Merc Denis Mesarec Sabina Metličar Nina Miško Darja Mlinarič Jasmina Mlinarič Stanka Muhič Barbara Murko Marko Muršec Laura Nedog Zoran Novak Leon Novak Rok Novak Sonja Novina Mojca Pauman Marija Pernat Barbara Petek Nina Petrovič Sanja Plečko Tadeja Plej Miha Pongračič Maja Potrč Petra Prelog Monika Puc Barbara Purg Matej Rajšp Ivan Ranfl Zvezdana Ratajc Maja Rijavec Matevž Rodošek Karmen Rojko Danijela Rojko Lidija Rojko Nataša Roškar Jasmina Rubin Lea Sagadin Bojana Slatič Tamara Sluga Anita Sok Jožica Starčič Suzana Strelec Alenka

Šemnički Mojca Šeruga Nataša Šori Vanja Štampar Tina Štih Monika Štrman Monika Štuhec Anton Štumberger Sergej Tominc Peter Topolovec Danijel Valentan Andreja Valič Simona Vedlin Jelka Veindorfer Barbara Vidovič Joži Viher Nataša Vindiš Tina Vogrinec Lidija Zadravec Samo Zajšek Marjetka Zajšek Matej Zavratnik Dejan Zemljič Mladen Zorko Denis Zupanič Tanja Žgeč Jan Žibrat Jožica Živkovič Betka Žnidarič Silvija Žunko Matej Zlata maturanta Štih Monika, 4. bE Tominc Peter, 2. bPTI

Andreja Arnuš Grega Baštevc Metka Bedrač Rok Berlak Mateja Bezjak Nuša Bobnarič Mitja Božič Sara Brencl Smiljana Brumec Damijan Cafuta Sanja Cafuta Jožica Cajnko Natalija Cizerl Natalija Cmager Ksenija Čelan Mateja Čuček Andreja Doberšek Simon Dolenc Petra Drevenšek Jani Druzovič Tamara Faget Damjan Fijavž Dolores Frlež Miha Gaberc Katja Gabrovec Mateja Gašparič Anita Gobec Sabina Goričan Vanja Grah Maja Gril Amanda Grmič Milena Hadžić Julija Hameršak Gregor Hebar Anja Holc Kristijan Horvat Klavdija Hrnec Viktorija Ilijevec Ines Ivančič Anita Ivanuša Tamara Ivnik Suzana Janežič Anja Janžekovič Danijela Janžekovič Petra Jaušovec Lea Javernik Sabina Jenko Barbara Jevšenak Denis Jug

Tjaša Jurgec Andreja Juterša Mateja Kamenšek Urbanja Kekec Jasmina Kikl Maja Klasinc Katja Kocbek Karmen Kočet Zorica Kočič Alen Kokot Ksenja Kokot Tadeja Kokot Uroš Kolar Sabina Kolarič Tamara Kolbl Sabina Kolednik Nuša Kolenko Urška Koren Petra Kosi Nina Krabonja Darko Krajnc Jurij Krajnc Nastasija Krajnc Simona Krajnc Ingrid Kralj Bojana Kramar Karmen Kranjčec Jasmina Kretič Tanja Kušenić Monika Lamberger Tea Lesjak Vesna Letonja Anja Ljubec Dejan Majcen Mateja Majcen Nina Majhen Natalija Marin Helena Marinič Leonora Matići Andreja Mežnarič Lea Milosavljevič Mateja Milošič Sebastian Miško Aleš Mlakar Maja Mlakar Suzana Mlakar Tamara Murat Ernest Muršič

Maja Nadelsberger Borut Novak Martina Novak Nina Novak Urška Novak Mihael Orlač Maja Ozmec Sabina Ozmec Lucija Panikvar Vesna Papež Metka Pernek Jasmina Petek Denis Petrovič Patricia Petrovič Sabina Petrovič Sanja Petrovič Vesna Pilinger Jasmina Plavec Mojca Pongračič Damjan Poštrak Katja Potočnik Mateja Pučko Jan Rakuša Urška Rebršek Mišel Ristov Petra Ritonja Adrijana Rizman Lidija Rižnar Tadej Robin Miha Rojko Tamara Rotvein Sandra Rožman Ines Sagadin Adrijana Sauer Stanislava Senica Vanja Serdinšek Sara Smolar Matej Stanič Nada Stegnjaić Blaž Šalamun Sabina Šegula Željko Šegula Jernej Šenica Darja Šmigoc David Šmigoc Anja Špindler Ines Šrol Martina Šterbal

Sanja Štiberc Anja Štrafela Tamara Šuster Sebastjan Tajhman Beno Tement Kristina Tetičkovič Urška Tikvič Sabina Ulaga Katja Unuk Nadja Vajd Anja Vajda Alenka Vaupotič Andrej Vaupotič Mateja Večerič Damjana Vedernjak Polona Verdenik Mateja Veselič Boris Vuzem Suzana Zajšek Matjaž Zelenko Gregor Zorec Mojca Zorec Doris Zupanič Maja Zupanič Jan Žgeč Valentina Žgeč Gorazd Žnidarič Matej Žumer Alen Županič Milka Žurič Zlati maturanti Natalija Cizerl, 4. bE Petra Drevenšek, 4. aE Kristijan Horvat, 4. cE Anita Ivanuša, 4. aE Katja Kocbek, 4. aE Lea Milosavljevič, 2. bPTI Mišel Ristov, 4. cE Nada Stegnjaić, 4. bE

Šolsko leto 2005/2006 1960 / 2010

126

Aleksandra Arnejčič David Arnuš Martina Arnuš Amadeja Avguštin Sandra Babić Katja Beranič Aleš Berden Sašo Bolčevič Dolores Brajlih Nataša Butolen Lidija Cafuta Sanja Cafuta Silvo Cafuta Matej Cajnko Aleksandra Cizerl Simona Čagran Barbara Čuček Dejan Dajnko Vesna Djakovič Janja Donaj Tamara Drevenšek Anita Druzovič Gregor Ferk Romana Fideršek Nina Flajs Barbara Fras Mitja Fuks Nina Furek Jasmina Gajser Rok Gajšek Danijel Gašljevič Nina Gašparič Mirjana Golc Melita Golob Tadej Golob Andrej Gomzi Monika Granda Katja Hercog Simona Hertiš Anja Hlupič Aleksandra Horvat Monja Hvalec Sabina Ivančič Aleksander Jagari-nec Ines Jurič Sanja Jurič Vanja Jurkovič Patricija Kelc

Tamara Klaneček Jan Klarič Andreja Kmetec Anja Kmetec Vanja Kmetec Irena Kodrič Mitja Kojc Dario Kokol Adrijana Kokot Amadeja Kokot Laura Kokot Peter Kolar Bernarda Kolarič Ines Kolarič Sandra Kolarič Tadej Kolarič Valerija Kolarič Marija Korez Samantha Kos Franjo Kosi Samantha Koščak Simona Kovačič Marjeta Kozel Anja Krajnc Urška Krajnc Nina Krušič (4. Ce) Nina Krušič (Občanka) Klavdija Kušar Anja Lenart Maja Lesjak Urška Lesjak Melita Leskovar Klavdija Ljubec Natalija Lorber Peter Lovenjak Janja Lukman Sašo Majcen Monika Marčič Edvard Matič Dušanka Mesarec Katja Mesarec Maja Meško Niko Mihelič Milena Mladenović Patricia Mlakar Anita Moravec Doroteja Moravec Urška Muhič

Katja Notersberg Sara Oman Karmen Ornig Aleš Petek Franci Peteršič Samantha Pintarič Katja Plohl Barbara Polajžar Mihaela Polajžar Sanja Potočnjak Matej Požegar Sabina Predikaka Bernardka Prelog Vidko Preložnik Adrijana Prevolšek Iztok Purg Vesna Purg Maja Samastur Branka Selinšek Sandra Selinšek Anita Simonič Teja Simonič Maja Skaza Rebeka Smolinger Dominika Sok Urška Sovič Miha Šarc Monja Šenkiš Nadja Šetar Ines Šipek Ervina Širec Klavdija Škec Tadej Šmigoc Tamara Šmigoc Janja Šrajner Davorin Štabuc Matej Štegar Vesna Štrman Pia Štrucl Ines Tašner Marija Toplak Janja Trbuc Gregor Trstenjak Jožica Trstenjak Gašper Turk Nika Urbančič Milena Vajda Nina Varžič Tamara Veber

Amanda Veldin Anja Veldin Jožica Veldin Maja Vičar Mihaela Vidovič Mojca Viher Martin Vilčnik Nina Voda Alen Vogrinčič Katja Vuk Doris Vukovič Nicole Weingartner Damir Zagoršek Liljana Zamuda Mojca Zavec Denis Zemljak Katarina Zemljič Maja Zupanič Zoran Živković Aleksander Žižek Zlati maturanti Romana Fideršek, 4. bE Simona Hertiš, 4. bE Alen Vogrinčič, 4. bE

Peter Avguštin Lea Babič Nina Babšek Olga Babšek Daniela Bec Jasmina Bedrač Katja Bedrač Klemen Bedrač Renata Bele Mihael Bezjak Sašo Bien Simona Bombek Simona Bračič Natalija Bratuša Boštjan Bratušek Nives Breznik Anton Brlek Damjan Bukvič Janja Cvetko Sebastijan Čondič Toni Čuš Mateja Danilovič Uroš Debelak Polona Dobaj Alen Dolšak Martina Drevenšek Peter Drevenšek Darja Emeršič Maja Emeršič Tamara Ferčič Urška Fridauer Anita Gabrovec Tanja Gajser Vesna Gajser Martina Gajšek Tamara Gerečnik Matjaž Gojkošek Uroš Golob Andrej Habjanič Karlinka Hernja Natalija Hojs Jurij Horvat Nuša Horvat Anja Hudin Sanja Hutinski Luka Hvalec Tamara Jakopec Sabina Janžekovič Sanja Janžekovič

Dijana Javernik Sandra Jeza Saša Joha Katja Jozič Sandra Jug Dominik Juršek Smiljana Kajzba Bojana Kamenšek Robert Kamenšek Katja Karba Mateja Karo Adrijana Kavčič Dejan Kelc Mateja Kelc Maja Klajžar Janja Klinc Alen Kmetec Uroš Knez Zoran Knez Petra Kocuvan Nuša Kodela Daša Kodrič Anton Kojc Alenka Kolar Sabrina Kolar Natalija Koprek Milan Kosi Doroteja Kovačec Špela Kozel Nino Krajnc Janja Krajnčič Primož Krivec Brigita Kukovec Tanja Kvar Nina Lazar Anamarija Leskovar Mario Lizzi Barbara Ljubec Danijela Majcen Mateja Majcenovič Tomaž Majcenovič Maja Marčec Alen Marković Petra Markrab Samo Martinčevič Simona Matič Katarina Matijaško Lidija Mlakar Nina Mlaker

Matej Mlinarič Biserka Mohorko Patricija Mohorko Evelina Možina Rok Mulej Anja Muršec Tanja Muzek Sašo Nedelko Nataša Nemec Darja Novak Sandra Novak Lucija Obran Vesna Obran Nataša Osojnik Manja Ozmec Manuela Ozmec Mitja Ozmec Sabina Papež Simona Pauman Roki Pernat Natalija Pernek Marko Petek Mateja Petek Suzana Petek Maja Petrovič Denis Pihler Amalija Pivko Natalija Plavec Petra Plohl Denis Ploj Jasmina Podgorelec Sabina Potočnik Anja Pravdič Darja Premzl Karmen Primožič Janja Puhan Sabina Rajh Natalija Rep Davorin Ribič Janja Ribič Maja Rimele Dušanka Ris Nina Rižnar Janja Roškar Jožica Rotvein Mario Rožman Špela Runovec Vanja Sagadin Sonja Sakelšek

Uroš Sitar Karmen Starčič David Stres Gregor Širovnik Martina Škripač Anja Škrjanec Anita Šmigoc Teja Šmintič Valerija Tancoš Rosana Tarodi Aleksandra Tomažič Ksenja Toš Robert Turk Barbara Tušak Tibor Ules Suzana Vajda Urška Vaupotič Matej Veselič Aleš Vesenjak Anemari Vičar Mateja Vidovič Matjaž Vidovič Andrej Vindiš Tadeja Vindiš Maja Voglar Anita Vrhar Tadeja Zadravec Aleš Zamuda Suzana Zidarič Matej Zupanič Denis Železnik Lea Žnidarič Sabina Žuran Zlati maturantki Nina Babšek, 4. bE Mateja Karo, 2. aPTI

Šolsko leto 2006/2007 Šolsko leto 2007/2008 1960 / 2010

127

Maja Arnuš Monika Arnuš Ines Belšak Jasmina Belšak Clarisa Bezjak Sandra Bezjak Denis Božičko Barbara Braček Manuela Cafuta Gregor Cebek Barbara Chomicki Matej Cmrečnjak Jasna Čeh Martin Čelig Danijel Čižič Nicole Drevenšek Nastja Forstnerič Katja Fras Ines Gašparič Janez Geč Brigita Golnar Ines Golob Mirjana Golob Samanta Grah Barbara Herga Suzana Hojsak Veronika Holc Mateja Honomihl Petra Horvat Simona Horvat Gregor Hrnčič Andreja Ilešič Patricia Ivanuša Tina Janžekovič Teja Jerebič Patricia Monika Kajnih Patricija Kekec Barbara Kelc Matej Kelenc Mirjam Kmetec Denis Kokol Katja Kosi Alenka Kovačec Petra Kovačec Irena Kovačić Andrej Kozar Polona Kozel Klavdija Krajnc

Martin Krajnc Mitja Krajnc Tanja Krajnc Amadej Krajnčič Dominik Kramberger Eva Krulc Anton Kuhar-Bombek Maja Liponik Jure Lozinšek Nuša Majcen Petra Majcen Milena Markež Marija Matič Nik Matiči Tadej Matjašič Niko Megla Damijan Merc Nives Merc Martina Mlakar Tamara Mohorko Uroš Mohorko Meglič Barbara Muhič Anita Munda Lea Murko Tamara Murko Sanja Muzek Mihaela Nedeljko Monika Novak Robert Novak Ričard Nrecaj Matjaž Ogrinc Anita Ožinger Laura Pajtler Bojana Petrovič Dominika Pignar Aleš Pihler Anita Pintarič Rebeka Ploh Anja Plohl Dejan Polanec Nina Polanec Sabrina Pučko Petra Puklavec Tanja Pulko Nastja Pungračič Betina Rižnar Jernej Rus Jasna Sakelšek Nina Salihovič Karmen Selič Dominika Senjor Andreja Simonič

Monika Slavinec Maja Sluga Monika Sluga Ines Smiljan Marina Stermšek Marcel Šegula Nataša Šibila Ino Šimenko Iris Španinger Izidor Tikvič Barbara Tolić Nina Tominc Maja Trlep Jernej Turk Sanja Tušak Jan Vajda Denis Vajskopf Polona Vaupotič Petra Veselič Martina Vidovič Adrijana Vindiš Mojca Vindiš Maja Zajšek Marina Zorec Jurček Zorko Denis Žerak Teja Žnidarič Sandi Žuran Zlata maturantka Anita Munda, 2. bPTI

Andrejka Adam Barbara Baklan Jerneja Bezjak Mitja Bogdan Vanja Bokša Nejc Borko Jan Bračič Špela Brumec Polona Bubnjar Patricija Burjan Anja Cigula Marko Cigula Davorin Cingesar Dino Černivec David Dogša Nina Dornik Natalija Drevenšek Jure Fajt Rosvita Fekonja Monika Firbas Nives Fištrovič Martina Flajs Neo Glušič Natalija Golob Ines Golob Patricija Gosak Adrian Grgić David Herga Monika Hojnik Dino Horvat Sabina Hvalec Maja Ivančič Anita Jagarinec Petra Janžekovič Tomaž Jaušovec Andrej Jurgec Sanja Juriševič Dušan Kajzer Sara Klemenčič Jasna Klep Nuša Kocpek Katja Kodrič Darja Kodrič Anja Korenjak Patricija Korotaj Nina Kosednar Larisa Krabonja Lea Krajcer Manuela Krajnc Kaja Kristl

Doris Kujavec Barbara Kukovec Sanja Lah Helena Lešnik Marjana Lukman Jure Majcenovič Amadeja Malec Tadej Matjašič Anja Mencingar Sašo Menoni Petra Metličar Žiga Mihelič Miha Nadižar Aleksandra Nahberger Sandra Nemec Tamara Ovčar Tamara Pauko Eva Petek Nina Pignar Nuša Ploj Leonida Poljanec Mojca Prapotnik Doroteja Prapotnik Martina Pšeničnik Tjaša Radolič Lea Rajh Tamara Reberc Matej Rebernišek Laura Rižnar Gordana Rodošek Denis Rojko Mateja Roškar Kaja Sagadin Larisa Selinšek Matej Sever Urban Sever Simon Šef Ulrika Šegula Amadeja Šmigoc Nives Šnajder Alenka Štebih Pintarič Andreja Štucl Gorazd Tišlar Anja Veselič Jasna Vinkler Katja Vinkovič Denis Vrabelj Tanja Vuk Benjamin Zagoršek Doroteja Zajšek

Ines Zavratnik Mihaela Zorko Pia Rosana Žafran Tanja Žižek Tadej Žnidarič Tamara Žnidarič Maja Žuran Urška Žvegla

Šolsko leto 2008/2009 Šolsko leto 2009/2010 1960 / 2010

128

Bezjak Doroteja Dobrajc Emil Drevenšek Nina Fideršek Barbara Fišer Nina Golob Ksenija Hanželj Slavica Herega Janja Hmelak Katja Horvat Maja Horvat Sanja Jerenec Simona Kaučič Vida Knez Zoran Kokot Mitja Korošec Tamara Krajnc Nina Krajnc Mateja Krajnc Tadeja Leskovar Danijela Lozinšek Robert Maltar Rebeka Marin Mojca Murko Janja Novak Svetlana Omulec Alenka Petovar Mitja Petričič Antonija Pišek Jernej Pišek Sonja Robar Denis Selinšek Darko Simonič Žiga Slaček Doris Stanet Peter Veg Saša Vindiš Amanda Volgemut Maja Zorman Nina Zupanič Polonca Žnidarič Vesna Žnidarko Boris

Adamčič Neli Bedenik Tamara Belšak Denis Bohinec Monika Bračič Andreja Bratušek Sabina Čeh Maja Dukarič Tanja Emeršič Petra Furjan Jadranka Galič Marina Jagarinec Janja Juršič Janko Kodrič Danijela Kodrič Dušan Korenjak Sašo Krajnc Katja Kramer Jana Krošelj Vesna Liponik Tanja Ljubec Mojca Lubec Nina Milošič Karmen Petek Jana Podgoršek Mateja Podgoršek Kristina Pučko Leonela Pušnik Ina Roganov Urška Slana Tamara Šerbinek Lea Širec Suzana Vinko Petra

Splošna matura

Cvetko Tanja Črnko Janja Drevenšek Katja Emeršič Andrea Fabjan Simon Fuks Mateja Gašparič Slavica Gašparič Cvetka Holc Sandra Jagar Veronika Janžekovič Katja Kmetec Tadeja Kociper Danijel Križaj Jasmina Križnjak Monika Lorber Matjaž Majcen Monika Mesarič Lea Mlinarič Urška Petek Matjaž Repenšek Tamara Rus Mojca Slavinec Nina Šuen Boris

Topolovec Katja

Cizerl Suzana Cvetko Patricija Firbas Andreja Fras Aleksandra Harlamov Sergej Hodnik Matej Kirbiš Matic Kocuvan Maja Kovačec Martina Krajnc Marjeta Lendvai Tamara Pajić Nina Planinšek Anja Ploj Tadeja Podgoršek Aleksandra Pukšič Anja Sarkičević Nikola Tarbuk Stojan Toš Mateja Trafela Jasmina Veršič Barbara Vidovič Mateja Vilčnik Špela Zakelšek Simona

Bigec Jožica Cvetko Tadej Čuš Andrej Drevenšek Špela Ferk Rene Frlež Renata Gojčič Sara Gracer Rok Ivanuša Jure Ivanuša Nuša Kelenc Martin Kmetec Marko Kolarič Luk Kovačič Rok Krajnc Amanda Kuri Rosita Letonja Petra Majcenovič Rahela Mohorko Laura Mulej Tina Pesek Kristjan Pešec Gregor Popošek Ines Rosić Tin Šimenko Urška Šmigoc Monika Šumenjak Katja Tašner Martin Zavec Martina

Brusar Tamara Cvetko Nina Drevenšek Jelka Finšgar Gregor Gaiser Matic Glušič Nastja Habjanič Julia Kolenko Maša Kozel Katja Krepek Sandra Lah Iva Lukačič Doris Mar Špela Petrovič Nina Pivac Mirna Radolli Tina Simonič Grega Šešerko Tina Šilec Andreja Širec Miha Tetičkovič Nastja Topolovec Ana Vajda Maša Vesenjak Nadja Vuk Kaja

Zajc Urška

Šolsko leto 2004/2005

Šolsko leto 2005/2006

Šolsko leto 2006/2007

Šolsko leto 2007/2008

Šolsko leto 2008/2009

Šolsko leto 2009/2010

129

Zaključni izpit − prodajalec

Boštjan Bratušek Nives Breznik Mateja Danilovič Karlinka Hernja Špela Kozel Katarina Matijaško Amalija Pivko Jasmina Podgorelec Davorin Ribič Dušanka Ris Jožica Rotvein Karmen Starčič Gregor Širovnik Aleksandra Tomažič Urška Vaupotič Janja Cvetko Dario Dobrajc Dino Dolenc Ervin Herga Leon Jaušovec Sandra Jeza Aljoša Klasinc Janja Klinc Nina Krušič Tanja Kvar Mario Lizzi Barbara Ljubec Samo Martinčevič Jožica Mesarec Saško Meznarič Janja Petek Karmen Primožič Liljana Visenjak Liljana Zamuda Franc Zamuda Sašo Starčič

Sandra Babič Dejvid Blagovič Sašo Bolčevič Adrijana Božičko Robert Bratkovič Anja Cafuta Lidija Cafuta Silvo Cafuta Andrej Čuček Barbara Čuček Dejan Duh Tanja Duh Gregor Ferk Dominik Forstnerič Rok Gajšek Monika Granda Aleš Horvat Manja Hvalec Živa Karneža Mateja Kirbiš Tamara Kolarič Maja Krajnc Sebastijan Kurbos Ksenija Lepoša Marko Mihelič Mitja Notersberg Jani Rajh Mateja Rozman Milena Šimenko Natalija Tetičkovič Marko Vodušek Aleksander Žižek

Gregor Cebek Matej Cmrečnjak Denis Čeh Nastja Forstnerič Katja Fras Ines Golob Matej Kelenc Jure Lozinšek Žiga Mihelič Sandi Mlakar Tadej Mohorko Tamara Mohorko Katja Topolovec Maja Zajšek Tadej Žnidarič Sandi Žuran Marjan Kozel Alojz Cafuta Bošjan Frlež Vesna Kamenšek Denis Kovačec Eva Krulc Aleš Lesničar Alen Mesarič Davorin Murko Betina Rižnar Jernej Rus Matej Šibila Alenka Štumberger Peter Trofenik Uroš Veselič Simon Vrbnjak Lucija Zelenik Jurček Zorko Teja Žnidarič

Andrejka Adam Peter Boškovič Polona Bubnjar Lidija Dukarič Tamara Fideršek Tomas Florjanič Andreja Godec Aleš Gornjec David Herga Rebeka Hojnik Dino Horvat Petra Janžekovič Andrej Jurgec Uroš Kirbiš Mateja Kolar Anja Korenjak Marjana Lukman Petra Metličar Andreja Ornik Leon Palčar Leonida Poljanec Denis Rojko Simon Šef Tomi Vogrinec Denis Vrabel Kristjan Zagoršek Sebastijan Zebec Brigita Zemljič Benjamin Kurež (jesenski rok) Suzana Šmigoc

Katja Bezjak Vesna Cizerl Tamara Drevenšek Mateja Ilec Petra Kikl David Koražija Anja Lorber Alen Marinič Helena Mohorko Katica Muršec Klavdija Popušek Sabina Puklavec Alen Šmigoc Martina Trunk Tina Tratnjek Samo Veit Andrej Zorko Monika Pintarič Robert Kurež Janja Strelec Sašo Zemljarič Mitja Korpič Nejc Bombek Vid Ciglar Aleš Pušnik Petra Topolovec Slavica Žnidar Blaž Rižnar

Romana Behrami Monika Brodnjak Murat Brojaj Romana Cvetko Primož Irgl David Ivanjšič Katja Ivanuša Tjaša Klemenčič Jasmina Kosi Martina Kozar Petra Kozel Sandra Krušič Boštjan Lebar Nastja Maučič Tadej Toplak Lea Veršič Tanja Zemljič Katja Žuran Vid Ciglar Domen Hedžet

Šolsko leto 2004/2005

Šolsko leto 2005/2006

Šolsko leto 2006/2007

Šolsko leto 2007/2008

Šolsko leto 2009/2010

Šolsko leto 2008/2009

130

Zaključni izpit − administrator

Dominik Kramberger Anton Kuhar Bombek Niko Megla Nino Merc Anita Munda Mihaela Nedeljko Anita Pintarič Klavdija Rodošek Nina Salihovič Dominika Senjor Andreja Simonič Nataša Šibila Klavdija Zemljarič Denis Žerak

Kristijan Bohl Nina Dornik Martina Flajs Natalija Golob Sabina Hvalec Nuša Kocpek Tamara Ovčar Lea Rajh Kaja Sagadin Larisa Selinšek Andreja Štucl Nina Vindiš Ines Zavratnik Martina Pšeničnik Sandra Cener Blaž Milošič Sanja Feuš

Martina Drevenšek Valerija Dukarič Mihaela Furek Tadeja Furjan Manuela Habjanič Maja Lesjak Marinka Marin Ina Novak Megi Rejc Teja Roškar Lea Skok Benjamin Strelec Helena Strelec Amadej Šilak Brigita Šmigoc Mitja Šoba Jasmina Vlašič Domen Bombek

Šolsko leto 2006/2007

Šolsko leto 2007/2008

Šolsko leto 2008/2009

1960 / 2010

131

1960 / 2010

Kazalo

Beseda ravnateljice 3 Iz naše kronike 15 Šola danes 25 Projekti 49 Raziskovalne dejavnosti in tekmovanja 85 Interesna dejavnosti 103 Generacije se poslavljajo 119

132

Naše jubilejno praznovanje in izdajo zbornika so podprli številni sponzorji, za kar se jim iskreno zahvaljujemo.

1960 / 2010