1

OSNOVNA ŠOLA ANTONA INGOLIČA

SPODNJA POLSKAVA

ŠOLSKO GLASILO UREDNICA: Andreja Jeţ

TEHNIČNI UREDNIK: Marijan Dreo

SODELUJOČI: Vsi ţeljni sodelovanja ... vendar še niso prišli vsi na vrsto ...

FOTOGRAFIJA Z NASLOVNICE: Simona Lahe z ustvarjalnim kroţkom

FOTOGRAFIJE v glasilu smo posneli sami ali pa si jih sposodili z drugih virov.

2

KAZALO

Uvodnik.................................................................................. 3

S Comeniusom v Turčijo.......................................................... 4

Miklavţevanje na Spodnji Polskavi............................................ 6

Boţični koncert........................................................................ 6

Boţični dan............................................................................. 6

Silvestrovanje.......................................................................... 8

Interesna dejavnost »Kaligrafija«............................................... 9

Kako pozimi skrbimo za čebele................................................. 10

Tovornjak................................................................................ 11

Zamišljeno gledam v dneve pretekle........................................... 11

V prihodnji številki................................................................... 12

3

SPOŠTOVANE BRALKE IN BRALCI!

Izteklo se je leto (pa še malo več), ki nam bo ostalo v spominu kot leto prijetnih in malo manj prijetnih

dogodkov, ki nas spremljajo v ţivljenju naše šole. Ţelim vam, da ohranite v spominu le dogodke in

stvari, ki vas osrečujejo, navdajajo z optimizmom in pozitivno energijo za prihodnost. Pred nami je čas

pisanja preizkusov znanja, spraševanja, delanja proslav ... Vse to od nas zahteva ogromno volje,

potrpljenja. Kasneje se teh stvari radi spomnimo z nasmeškom. Zato naj nas vodi prijetno in kvalitetno

druţenje, prijateljstvo ter medsebojno spoštovanje. Kajti te vrednote nam bodo polepšale dan.

Prva številka letošnjega šolskega leta je namenjena predvsem spominjanju preteklega. Ostale stvari

bodo prišle na vrsto sproti.

Andreja Jeţ, učiteljica slovenščine

4

S COMENIUSOM V TURČIJO (ISTAMBUL)

Dan 1: Nedelja, 31.10.2010

Prvi dan smo prišli v Turčijo zelo zgodaj oz. pozno - kakor vzamete. Bilo je okrog pete ure zjutraj.

Odšli smo v hotel, se stuširali in zaspali.

Dan 2: Ponedeljek, 1.11.2010

Zjutraj smo ţe malo ''nervozno'' čakali na

prevoz do šole. Ko smo končno prišli do

šole, sem spoznal druţino, pri kateri sem

bival kar en teden.

Za začetek smo šli na kosilo v restavracijo

blizu morja. Tam sem prvič videl značilno

turško hrano. Zelo zanimiv se mi je zdel

način streţbe. Na svoji levi imaš dve vilici,

na desni ţlico in dva noţa. Pred seboj imaš

kozarec, dve desertni ţlici in še dva

kozarca. Enega za sok in enega za vodo.

Ta način streţbe je odvisen od ugleda

restavracije oziroma od njenega števila

zvezdic.

Po kosilu me je nova druţina odpeljala v nov dom. Prvih vtisov o novem domu nisem zapisal zaradi

utrujenosti. Premagala me je in sem hitro po prihodu v nov dom zaspal.

Dan 3: Torek, 2.11.2010

Ob sedmi uri zjutraj sem se zbudil in pripravil

na odhod v šolo. Kombi je prišel pome ob 7.45.

Pot je bila dolga, promet ''nor''. Avtomobili so

namesto zaviranja, umikanja, dajanja

smerokazov ... uporabljali hupo. Dostikrat smo

zavili v zelo ozko uličico in obstali zaradi

količine avtomobilov v njej.

V šoli sem še kakšno uro čakal na učitelje, bil

pa sem ţe ves utrujen od voţnje in strahu za

svoje ţivljenje. Verjemite, da ne pretiravam.

Dobro pa je bilo, da sem v tej uri imel

priloţnost spoznati ogromno novih prijateljev

in prijateljic.

Prva ura pouka je bila pravzaprav sestanek

oziroma ''project meeting''. Nato je bilo ţe kosilo, ki ni bilo najbolj okusno. Po kosilu pa sem z novimi

prijatelji igral košarko na šolskem igrišču. Ob 21.30 sem odšel v nov dom.

5

Dan 4: Sreda, 3.11.2010

Zjutraj se je zgodba ponovila. Se zbudil, čakal

prevoz, se vozil, čakal učitelje ... Zbrali smo se

v predavalnici in pričeli s pogovorom. Voditelj

je naznanil predstavitve drţav, vasi/mest, pa

tudi šol. Prvi so predstavili svojo drţavo

Angleţi, nato pa midva z Aljaţem. Tako hitro

sva bila na vrsti po zaslugi razredničarke.

Mislim, da sva se dobro izkazala v vsem. Le tu

je malo ''zaškripalo'', ko sva predstavitev

morala skrajšati na polnih 10 minut. Dolga je

namreč bila 40 minut. Ni bilo popolno, ampak

nekako je šlo.

Nato smo obiskali pouk!!! Poslušal sem

predavanje biologije v turščini. Edino kar sem razumel je bilo, da se je vse nekako razcepilo in se

podvojilo, nato rehabilitiralo. Nimam pojma ali so govorili o bakteriji ali kravi.

Potem bi moral na še en ''project meeting''.

Teţko mi je priznati, a sem ga raje ''prešprical''

in igral košarko. Druţenje z domačini se mi je

zdelo pomembneje, kot pogovor kako bomo

potovali (v sklopu projekta Comenius) še v

druge drţave.

Na vrsti je bil ogled znamenitosti - Galata

tower ter Dolmabahce palača. Obe sta bili

super, zanimivi, polni zlata in angleškega

kristala. Si mislite kakšna vrednost?

Posadili smo tudi roţo prijateljstva.

Matic Štrukelj, 9. razred

6

Dan 5: Četrtek, 4.11.2010

Ţe zjutraj smo se z avtobusom odpeljali na

evropsko stran Istanbula. Ogledat smo si šli

Hagio Sophio (Sveta Sofija). To je cerkev

zgrajena v času bizantinskega cesarstva. Več

kot tisoč let je veljala za največjo krščansko

cerkev na svetu.

Ustavili smo se pred samo zgradbo in vodič

nam je podal navodila. Odpravili smo se v

notranjost. Cerkev je bila v času vladavine

sultanov spremenjena v mošejo, zdaj pa sluţi

kot muzej.

Nekaj časa sem opazoval notranjost, nato pa

sem odšel do stebra z luknjo. Zgodba pravi, da

če vtakneš palec v luknjo, ga zavrtiš za 360

stopinj, se ti izpolni ţelja.

Kasneje smo odšli do nekaj sto metrov oddaljene modre mošeje. Nekateri smo si odšli ogledat

notranjost.

Pred vhodom smo se morali sezuti, saj je za vernike odprta mošeja in v njej ne smeš biti obut.

Nekatere ţenske so se po vstopu vanju ovile z ruto.

Po ogledu smo se vrnili v šolo nato na domove.

7

Dan 6: Petek, 5.11.2010

Ta dan smo namenili obisku velikega bazarja.

Ko smo prispeli, je bila tam tudi televizijska

ekipa. Opravila je intervju z nekaterimi učenci.

Med njimi je bil tudi naš Matic.

Nato smo odšli na trţnico. Sam bazar je bil

nekoliko oddaljen. Učitelji so zaradi svoje

vztrajnosti prišli do njega, midva pa sva raje

ostala na manjši trţnici. Pa saj so imeli enako

robo ...

Nakupila sva spominke, nato malico (kebab, ki

je tradicionalna turška jed), nato sva malo

pohajkovala, se vračala na trţnico in spet

nakupovala.

Ob petih sva se dobila z ostalimi udeleţenci in

vrnili smo se domov.

Dan 7: Sobota,6.11.2010

Prišel je dan za odhod. Zjutraj smo se odpeljali do šole in se dobili s tistimi, ki so še ostali. Pričakali

smo tudi na prihod učiteljev. Nato smo se s kombijem odpravili skozi gost promet in si utirali pot do

letališča.

Po večkratnem pregledu potnih listov smo se začeli dolgočasiti. Igrali smo remi.

Končno, z nekaj urno zamudo, je letalo le prišlo. Pripravili smo se za let proti Sloveniji. Na Letališče

Joţeta Pučnika Ljubljana smo prispeli ob 20.08. Čakala nas je samo še pot s kombijem do Spodnje

Polskave.

Aljaţ Gumzej, 9. razred

8

MIKLAVŽEVANJE NA SPODNJI POLSKAVI

V cerkvi Svetega Štefana na Spodnji Polskavi nas je 5. decembra obiskal Sveti

Miklavţ oz. Sveti Nikolaj. Miklavţ je krščanski svetnik, po navadi pa ga

spremljajo angeli in parklji. Tudi pri nas so ga spremljali, ko nam je delil darila.

Miklavţ je znan po svoji dareţljivosti. Pridni otroci dobijo darila, poredni pa šibe.

Ko nam je razdelil darila, je s spremljevalci zaigral zanimivo predstavo. Najbolj

zanimivo je bilo, da je hotel odpeljati ţupnika. Le zakaj?

Kakorkoli ... imeli smo se zelo lepo.

Kristina Kegel, 4.a

BOŽIČNI KONCERT

Učenci Osnovne šole Antona Ingoliča Spodnja Polskava smo v decembru, natančneje 16. decembra

2010, pripravili boţični koncert. Koncert se je začel ob 17. uri, odvijal pa se je v avli šole na Spodnji

Polskavi. Namenjen je bil staršem učencev in upokojenim učiteljem. Natančno oko pa je opazilo, da so

prišli tudi drugi. To je prava pohvala, saj jim je naše delo všeč. Nastopajoči so se gledalcem predstavili

z različnimi pesmimi, plesi in dramskimi prizori.

Po dobri uri smo vsi odšli zadovoljni domov.

Veronika Motaln, 5.a

http://www.os-antona-ingolica.si/Galerija 1/Zgodba/IMG_0035.jpg

9

BOŽIČNI DAN

Rojstni dan »nepremagljivega sončnega boga« je padel v rimskem cesarstvu na 25. december. To je bil

velik praznik. Rimljani so na ta dan priţigali luči in kresove. Stari Germani so na ta dan slavili praznik

sončnega pomlajenja, stari Slovani pa so dobili mladega boga, bogeca ali boţiča. Vsesplošno slavje pa

je krščanstvo v 4. stoletju zamenjalo z rojstvom Odrešenika.

Boţični dan je najsvetejši dan v letu. Na ta dan počivajo ljudje in ţivali (Stari rek: Spočit kot vol na

sveti dan.). Tako kot ljudi je potrebno na boţični dan obdariti tudi ţivali. Na Štajerskem so vse domače

ţivali dobile zrnje iz dožjeka, ţetvenega venca, ki ga je dobila gospodinja ob koncu ţetve.

Najpomembnejši del boţičnega dne je boţično kosilo. Pravilo je, da gospodinja postreţe z najboljšimi

jedmi. Nekoč je boţično kosilo vsebovalo veliko ajde: ajdova potica, ajdovi ţganci ... Obilje praznične

mize je bilo najboljše zagotovilo, da bo prihodnje leto dobra letina.

Na boţični dan se je druţina drţala doma. Nihče ni hodil na obiske, lahko je šel le v cerkev in

naravnost domov. V hiši je bil praznični mir, druţina se je zbrala ob jaslicah, pela se je pesem:

Tam stoji pa hlevček,

tam stoji pa hlevček,

lepi hlevček Betlehem.

Notri je Marija,

Detece povija,

sveto Dete Jezusa.

Tam stoji ob strani

sveti Joţef stari,

lepo sivo glavo ima.

Z nogo pripogiblje,

detece zaziblje,

sveto Dete Jezusa.

Tam hite pastirci,

tam hite pastirci,

v hlevček lepi Betlehem.

Gasparijeva razglednica, boţični motiv

Jure Golob, 4.a

10

SILVESTROVO Leto ima dvanajst mesecev. Vsak mesec ima trideset ali enaintrideset dni. Le mesec februar jih ima

osemindvajset. Vsaka štiri leta ima december devetindvajset dni. Takrat rečemo, da je prestopno leto.

Leto je kot knjiga s tristo petinšestdesetimi ali tristo šestinšestdesetimi listi. Ko obrnemo zadnji list,

nas pričaka zadnji dan - dan starega leta ali Silvestrovo. Vse Silve in Silvi imajo takrat god.

Na Silvestrovo praznujemo zaključek leta in pričakamo novo leto. Vsi si voščimo srečno, saj si ţelimo

vse dobro. Predvsem da se mladi ne bi poškodovali, ker se igrajo s petardami in raketami. Nič ne

mislijo na uboge ţivali, ki jih je zelo strah pokanja in bleščanja. Menim, da bi silvestrovo lahko

praznovali v miru z druţino in bliţnjimi. Lepo pa je tudi, če druţina kam odpotuje in praznuje v

drugem okolju. Tudi to ima svoj čar.

Upam, da ste vsi v miru praznovali in ste polni upov za leto 2011!

Ema Ţagar, 4.a

11

INTERESNA DEJAVNOST »KALIGRAFIJA«

LEPOPISJE – KALIGRAFIJA... je umetnost, ob kateri razvijaš svoj čut za estetiko.

Pisanje s peresi in tušem pomirjevalno vpliva na človeka, kar je dobra

protiutež hitenju, kateremu smo prepogosto izpostavljeni.

Uvajanje lepopisja v šole pripomore k ohranjanju pismenosti in jezika med mladimi.

S pomočjo znanja kaligrafije, je moč izdelovati voščilnice, vabila, plakate…

Namen interesne dejavnosti »Kaligrafija« je učencem ponuditi nekaj novega in jih s tem tudi

vzpodbuditi k estetskemu pisanju in ustvarjanju.

Prve ure interesne dejavnosti smo namenili pravilni uporabi peresa in črnila.

Učenci so se seznanili z različnimi stili pisav (Karolinška minuskola, Unciala, Humanistična kurziva –

Italika, Bastarda – predhodnica gotice) in sedaj se učijo zapisovati črke Karolinške minuskule. To

pisavo smo že uporabili pri izdelovanju novoletnih voščilnic. Nastale so prave lepopisne umetnije …

Martina Brmeţ z učenci interesne dejavnosti Kaligrafija

12

KAKO POZIMI SKRBIMO ZA ČEBELE

Moje ime je Tina Cafuta, sem navdušena čebelarka in tudi ponosna lastnica čebel. V šoli obiskujem

čebelarski kroţek. Ţelim vam povedati, kako čebelarji pozimi skrbimo za čebele.

Ko čebele še nabirajo in izletavajo, jih začnemo hraniti s sladkorno raztopino. Nalijemo jo v zanjo

pripravljen prostor. To je v mesecu septembru. Medtem sledijo pregledi in dodajanje zdravil. Po

zadnjem hranjenju in pregledu, ko temperatura pade pod 12 °C, čebele več ne izletavajo. Takrat okrog

panja namestimo izolacijo (pena in stiropor). Tako se naše delo z mrazom konča, kajti čebele pozimi

zmanjšajo svoje funkcije na minimum, blato pa zadrţujejo vso zimo v sebi (blatnik).

Če je čebelja druţina dovolj močna in zdrava, bo zimo dobro preţivela. Pomladi in poleti pa nas bo

razveseljevala z novim medom.

Tina Cafuta, 4.a

13

TOVORNJAK

Tovornjak se pelje in

za njim se kadi,

za njim se kadi,

za njim se dim kadi!

Ko stopi na plin,

se iz izpuha kadi,

se kadi in vse smrdi,

ker se kadi.

Rok Štern, 9.razred

ZAMIŠLJENO GLEDAM V DNEVE PRETEKLE

Zamišljeno gledam v dneve pretekle,

kam odšli so,

zamišljeno gledam v dneve pretekle,

kdaj vrnili se bodo.

Razmišljam, kako naj dobim jih nazaj,

razmišljam, kako srečni so bili tedaj,

vendar vem, da dobim jih nazaj več ne - nikdar.

Zamišljeno gledam v dneve pretekle,

ţelim si, da končali se ne bi nikdar.

Zamišljeno gledam v dneve pretekle,

vedoč, da ponovili se ne bodo nikdar.

Katja Budja, 9.razred

14

V prihodnji številki:

Slovenski kulturni praznik,

Valentinovo,

Gregorjevo

in še mnogo drugega.

Bodite z nami.

Učenci Osnovne šole Antona Ingoliča Spodnja Polskava

Slika: Vanesa Skerbiš, 9. razred