operacijskega bloka poletje v intenzivnih ...kc interno avg_2011 v2.indd 1 8/22/11 8:15 am vabimo...

POLETJE V INTENZIVNIH ENOTAH, V CIT IN KOIMPREBERITE:»ZDRAVSTVENI DELAVCI MORAJO BITI PO ZAKONU ZAŠČITENI PROTI OŠPICAM,«

+

Avgust 2011 | številka

Interno glasilo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana

04

AKTUALNOV UKCL ŽELIMO HLAJENJE OMOGOČITI POVSOD

UKCL SMO LJUDJEPOGOVOR Z MILENO LISJAK, VIŠJO MEDICINSKO SESTRO IZ OPERACIJSKEGA BLOKA

POGLED NAZAJHORMONSKA KONTRACEPCIJA – POMEMBNA POMOČ«

NAGRADNA KRIŽANKA

KC interno AVG_2011 v2.indd 1 8/22/11 8:15 AM

VABIMO VAS, DA TUDI VI SOUSTVARJATE NAŠE GLASILO

V letu 2011 smo se odločili za vsebinsko prenovo internega glasila, in sicer z željo, da bi zaposleni lahko še bolj sodelovali pri vsebini glasila (več preberite v uvodniku). Prispevke, obve-stila in fotografije, ki jih želite objaviti v aprilski številki internega glasila, pošljite v uredništvo najkasneje do 10. septem-bra 2011. V uredništvu si pridržujemo pravico do krajšanja poslanih prispev-kov in izbora fotografij, primernih za objavo. Prispevke lektoriramo.

Prispevke in fotografije nam pošljite na naslov: [email protected] ali na [email protected]

Zaželena je pisava Arial (velikost pike 12) in krajši prispevki, ki naj ne bodo daljši od 2500 znakov s presledki vred. Fotografije oddajajte posebej (ne v besedilu) v digitalni obliki (jpg, tif) in obvezno navedite ime avtorja. Prispev-kov in fotografij ne honoriramo.

2 | KC interno interno glasilo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana | avgust 2011

Interno glasilo Univerzitetnega kliničnega centra LjubljanaAvgust 2011, številka 3

Univerzitetni klinični center LjubljanaZaloška c. 2, 1550 Ljubljana, Slovenija

Glavni urednik mag. Simon Vrhunec

Odgovorna urednica Sabina Vrhnjak, univ. dipl. nov.

Uredniški odbor• prof. dr. Brigita Drnovšek-Olup, dr. med.,

višja svetnica • Erna Kos Grabnar, viš. med. ses.• Darinka Klemenc, dipl. m. s.• Meta Valentinčič Vesel, univ. dipl. prav.• prof. dr. Helena Meden Vrtovec,

dr. med., višja svetnica • Ksenija Ševerkar, univ. dipl. ekon.• Biserka Marolt Meden, univ. dipl. soc.• Polona Lečnik Wallas, univ. dipl. soc.• Blanka Šetinc

LektoriranjeApolonija Kališnik, prof. slov. jez. in dipl. sploš. jez.

Fotografije Jolanda Kofol, Marjana Česenj, Matej Družnik in drugi

Oblikovanje Agencija Odmev, d.o.o.Tisk Agencija Citrus, d.o.o.Naklada 3.000

Glasilo je v elektronski obliki na naslovu http://www3.kclj.si

KAZALO 22 V UKCL slavnostno odprli sodoben simulacijski center

23 UKCL bo kmalu pričel z uvedbo PACS/RIS sistema

PREBERITE24 Zdravstveni delavci morajo

po zakonu o preprečevanju nalezljivih bolezni biti zaščiteni proti ošpicam, sicer ne smejo delati z bolniki

POGLED NAZAJ26 Hormonska kontracepcija –

pomembna pomoč (1. del)

MI USTVARJAMO27 Vtisi iz Toskane

POVEDALI SO28 ANKETA - Včasih so ljudje

pripravljali ozimnico, jo pripravljate še danes?

29 KAJ MENIJO O NAS30 NAGRADNA KRIŽANKA

UVODNIK3 Poletno a ne v bolnišnici

KDO SMO MI4 Poletje v intenzivnih enotah

(CIT in KOIIM)7 Predstavitev Službe za

preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb (SPOBO)

AKTUALNO9 Ukinitev priznavanja

napredovanj srednjim medicinskim sestram v enotah intenzivne terapije III v deležu plače za diplomirano medicinsko sestro aslužnim enotam nagrade za kakovost

9 Novi prostori za KO za hematologijo

10 V UKCL želimo hlajenje v poletnih mesecih omogočiti povsod

11 Po poti odličnosti: UKCL uradno uvrščen v proces ocenjevanja

12 Skrajšanje čakalnih dob

UKCL SMO LJUDJE14 Pogovor z Mileno Lisjak,

višjo medicinsko sestro iz Operacijskega bloka: »Še vedno primanjkuje operacijskih medicinskih sester. To se do danes ni spremenilo.«

16 Prof. dr. Matjaž Veselko, pred-stojnik KO za travmatologijo Kirurške klinike »Opravili smo že 10.000 minimalno invazivnih operacij kolena,«

UTRIP UKCL13 Istrsko oljčno olje za UKC

Ljubljana18 Predstavniki bolnikov v vseh

bolnišnicah18 Obiska Ministra za zdravje,

Dorijana Marušiča, na Pediatrični kliniki

19 Mercatorjeva donacija Pediatrični kliniki

19 Klinika za nuklearno medicino pridobila ISO certifikat 9001

19 UKCL na poti k mednarodni akreditaciji

20 Nova Pediatrična klinika UKCL praznuje dve leti od selitve

20 Predstavniki Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije otrokom predali paketek »Prisrčno dobrodošli«

21 S pravočasnim testiranjem na okužbo z virusoma hepatitisa B in C lahko pomembno vplivamo na končni izid bolezni

21 McDonald’sov dobrodelni obisk v Pediatrični kliniki


avgust 2011 | interno glasilo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana KC interno | 3

Letošnje poletje je zaznamovala vročina, konec julija pa tudi precej nizke temperature. Vremenu navkljub je poletje čas, ko si vzamemo trenutke za naše najbližje in se odpravimo na oddih. Čas dopustov je tudi zato predvsem čas ve-selja, pozitivne energije in različnih športnih aktivnosti. To je tudi čas, ki ga dlje časa preživimo z družino in prijatelji ter tako napolnimo svoje in njihove zaloge pozitivne energije.

UVODNIK

A bolnišnica nikoli ne zares po-čiva. V Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana (UKCL) imamo številne enote, kjer delo v poletnih mesecih ne pojenja, kjer je inten-ziteta dela visoka, kjer pacienti pri-hajajo nepretrgoma – enote torej, kjer si zaposleni težko vzamejo že kratek odmor za kavico, kaj šele, da bi razmišljali o malo daljšem do-pustu. Opisane zgodbe so z nami tokrat delili zaposleni na intenziv-nih enotah Oddelka za intenzivno terapijo Kirurške klinike (CIT) in Kliničnega oddelka za intenzivno interno medicino Interne klinike (KOIIM). Povedali so nam, kako doživljajo poletni čas, kako se ob

tako napornem delu spopadajo z vročino in kaj je tisto, kar jim vsak dan znova daje vnemo za delo na svojem delovnem mestu.

UKCL se z vročino spopada že vsa leta, ponekod bolj, drugje manj uspešno. Da bi našim pacientom omogočili čim bolj olajšano biva-nje v vročih dneh, smo za hlajenje poskrbeli v vseh enotah intenzivne nege in terapije. Hlajene so tudi novogradnje. V UKCL se zavedamo, da vsi prostori niso povsod ustre-zno hlajeni, zaradi česar smo se vsem pacientom, obiskovalcem in zaposlenim opravičili. Vsi zaposleni so že od nastopa bolj vročih dni iz-

vajali ukrepe: v prostorih na južnih straneh stavb so okna zapirali in spuščali senčila od jutra do večera.

Nedavno smo pripravili tudi ponovni razpis za hlajenje glavne stavbe, naš dolgoročni načrt pa je omogočiti primerne temperature v vseh prostorih UKCL, ne samo v glavni stavbi. Da bi v vmesnem času omogočili primerne razmere, pa je generalni direktor UKCL, mag. Simon Vrhunec, poskrbel za nakup 120 ventilatorjev. S tem smo vsaj nekoliko olajšali bivanje pacientom. Vsi v UKCL se zavedamo, da je skrb za bolnika naša prva in najpomemb-nejša naloga.

Uredništvo

POLETNOA NE V BOLNIŠNICI



POLETJE V INTENZIVNIH ENOTAH (CIT IN KOIIM)

Za razliko od drugih oddelkov, kjer vitalne funkcije

pacienta zgolj opazujejo, imajo na CIT vso potrebno

tehniko za nadomeščanje vitalnih funkcij. Njihovi

pacienti po kategoriji zasedajo najvišje oz. najbolj

zahtevno mesto.

KDO SMO MI

Služba za odnose z javnostmi, Polona M. Lečnik Wallas

DELO V CIT V POLETNIH MESECIH ŠE POSEBEJ NAPORNO

»Delo na oddelku za centralno intenzivno terapijo (CIT) poteka nepre-kinjeno, vendar ni nikoli monotono, saj se raznolikost in število pacientov spreminjata iz dneva v dan. Medtem ko v zimskem času beležimo veliko poško-dovanih smučarjev in poškodovancev pri delu v gozdu, se poleti prične sezo-na poškodb kolesarjev, motoristov ter ponesrečencev pri avtomobilskih nesre-čah. Prav v času dopustov je povsod povečana migracija prebivalcev, tako

Medtem ko se v poletnih mesecih utrip v glavni stavbi Univerzitetnega klinič-nega centra Ljubljana (UKCL) vsaj za nekaj tednov umiri, so določene enote in oddelki enako ali še bolj obremenjeni kot v drugih obdobjih leta. Tokrat smo se odpravili na oddelek za centralno intenzivno terapijo (CIT) Kirurške klinike in na Klinični oddelek za intenzivno interno medicino (KOIIM) Interne klinike. Zanimalo nas je, kako delo poteka v vročih dneh, kako se zaposleni razporedi-jo v poletnih počitnicah in ali vsaj tu in tam tudi pri njih zaznajo, da je delo v poletnih mesecih bolj umirjeno.



Na KOIIM je umrljivost pacientov velika,

na leto jih umre kar 15-20 odstotkov.

Zato sogovornice v en glas zatrdijo, da

se uspehov, ko pacient s slabo prognozo

preživi, veselijo celo bolj kot pacienti sami.

POLETJE V INTENZIVNIH ENOTAH (CIT IN KOIIM)

KDO SMO MI

je tudi statistično več prometnih nesreč in več sprejemov v CIT,« pove Andrej Trobec, vodja tima, ki razloži razliko dela v CIT in na drugih enotah intenziv-ne nege. Za razliko od drugih oddel-kov, kjer vitalne funkcije pacienta zgolj opazujejo, imajo na CIT vso potrebno tehniko za nadomeščanje vitalnih funkcij. Tako mora medicinska sestra v

CIT-u poznati veliko število aparatur in sistemov in način njihovega delovanja. Njihovi pacienti po kategoriji zasedajo najvišje oz. najbolj zahtevno mesto. »V prvi polovici leta smo imeli preko 300 sprejemov, od tega samo junija 53. Za vse smo strokovno poskrbeli, vendar smo tudi zaposleni tukaj samo ljudje in potrebujemo počitek in dopust.« še doda Andrej Trobec.

POLETJE PA JE ČAS DOPUSTOV

Na oddelku centralne intenzivne terapije je čas dopustov skrbno načr-tovan in odmerjen. Pri povečanem šte-vilu bolnikov se poveča tudi potreba po prisotnosti števila kadra v službi. Tu

nastopi dilema, kako omogočiti dopust zaposlenim. To rešujejo na različne načine, med drugim tudi z bivšimi sodelavci, kar deset jih je, ki prihajajo v pomoč med poletnimi meseci.

»Tak tempo dela zdrži le malokdo. Mislim, da si vsakdo zasluži daljši dopust. Vendar zaradi vsega opisanega to ne gre in smo dobili v povprečju manj kot 18 dni dopusta. Kljub temu pa je na oddelku vzdušje prijetno in delo poteka nemoteno, tako da bi se ob tej priložnosti rad zahvalil vsem sodelav-cem za kolegialnost, potrpežljivost ter visoko strokovno opravljeno delo pri visokih temperaturah, tako zunaj kot na oddelku,« doda Andrej Trobec.

PRAV V ČASU DOPUSTOV JE POVSOD POVEČANA MI-GRACIJA PREBIVALCEV, TAKO JE TUDI STATISTIČNO VEČ PROMETNIH NESREČ IN VEČ SPREJEMOV V CIT.



KDO SMO MI

NOVI ZAPOSLENIKljub napornemu prekomernem

delu pa na oddelku vse dodatne napore vlagajo v izobraževanje novo zaposlenih, saj se zavedajo, da jim bodo v veliko pomoč, ko bodo osvojili vse znanje in veščine za samostojno delo na njihovem oddelku. Bojijo pa se, da bodo novi sodelavci odšli iskat lažje delovno mesto, saj so tisti, ki so prišli na novo, morda prav sedaj naleteli na neugoden čas dopustov in povečan obsega dela.

KOIIM - DELO V POLETNIH MESECIH NE POJENJA

»Morda smo še bolj odvisni od vremena, saj vročina znatno vpliva na naše paciente, beležimo več infarktov, zastrupitev, akutnih respiratornih stanj, septičnih stanj,« pravi vodja Kliničnega oddelka za intenzivno interno medi-

cino (KOIIM), Vanda Kramar. Tudi v KOIIM delo v poletnih mesecih ne pojenja, v prvih šestih mesecih so imeli več kot 600, skoraj 700 sprejemov. 95 odstotkov bolnikov je mehansko ventiliranih, priključenih na vse mogoče aparature, v povprečju pa imajo vsaj enega bolnika priključenega na ECMO (t.i. zunajtelesni krvni obtok, op.p.).

»Izredno težko si vzamemo več kot

14 dni dopusta, kar je v poletnih poči-tnicah, zaradi šoloobveznih otrok, še posebej težko,« pove Petra Majcen iz omenjenega oddelka. »Smo pretežno mlad kolektiv, vse imamo otroke in bi si seveda želeli več dopusta; prav tako nas precej omejuje tudi izmensko delo, saj počitka pravzaprav ni. Sogovornice so vse v en glas pritrdile, da je delo na njihovem oddelku težko in naporno, da prevzemajo veliko stopnjo odgovorno-sti pri delu s pacienti.

PRIPADNOST KOLEKTIVU IN DOBRO RAZUMEVANJE

Čeprav imajo velik pretok kadra, in jim marsikatera novinka »pobegne«, pravijo, da jih delo veseli, da je dina-mično, da se veliko naučijo, spoznavajo nove načine zdravljenja, delovanja

novih aparatur in da je takšno delo težko primerljivo z delom na oddelku. »Na KOIIM smo izredno povezani med seboj, dobro sodelujemo tako med sabo kot z zdravniki in lahko res trdimo, da timsko poskrbimo za pacienta,« povedo na oddelku.

USPEHOV SE VESELIMONa KOIIM je umrljivost pacien-

tov velika, na leto jih umre kar 15-20 odstotkov. Zato sogovornice v en glas zatrdijo, da se uspehov, ko pacient s slabo prognozo preživi, veselijo celo bolj kot pacienti sami. To je potrditev njihovega truda, dela in vztrajnosti, še povedo. »Najlepše pa je,« pove Vanda Kramar, »ko nas pacient zopet obišče«.

POLETNA VROČINAPoletne visoke temperature so tudi

pri njih moteče, vročino si lajšajo z desetimi novo nakupljenimi ventilatorji, ki jih je kupil oddelek sam. Sobe so v zadnjih letih klimatizirali, tako da je vsaj za paciente poskrbljeno.

SUZANA ROZMAN, GLAVNA MEDICINSKA SESTRA KOIIM

Več kot 14 dni dopusta na osebo v juliju in avgustu ni izvedljivih zaradi urnika. Trenutno je 7 sobnih medicinskih sester na letnem dopustu, to pa je največ, kar omogoča, da še lahko izpeljemo urnik. Medicinske sestre so pokazale veliko mero razumevanja glede števila dni letnih dopustov v poletnih mesecih. Lansko leto smo imeli samo 10 dni letnega dopusta v poletnih mesecih, letos je nekoliko boljše, ker se je zmanjšalo število porodniških dopustov. Je pa seveda 14 dni premalo, če si človek želi res odpočiti.

Migracija medicinskih sester je pri nas majhna, odhajajo predvsem novoza-posleni, ker se jim v veliki večini zdi delo pretežko, predvsem nočno delo, ker ponoči dela res minimalno število ljudi, ker ne želimo, da ima posameznik več kot 8 nočnih na mesec. Migracija je majhna tudi zato, ker se trudimo, da medicinske sestre sodelujejo pri izobraževanju, se aktivno udeležujejo raznih seminarjev, ki jih prireja Zdravniška zbornica Slovenije, in drugih seminarjev ter simpozijev. To je neke vrste stimulacija, predvsem za medicinske sestre, ki aktivno sodelujejo pri zdravljenju in lahko izid zdravljenja predstavijo na seminarju oz. simpoziju.

IZREDNO TEŽKO SI VZAME-MO VEČ KOT 14 DNI DO-PUSTA, KAR JE V POLETNIH POČITNICAH, V ČASU ŠOL-SKIH POČITNIC OTROK, ŠE POSEBEJ TEŽKO.

NA KOIIM-U SMO IZREDNO POVEZANI MED SEBOJ.

TAK TEMPO DELA ZDRŽI LE MALOKDO, POVE ANDREJ TROBEC, VODJA TIMA V ODDELKU ZA CENTRALNO INTENZIVNO TERAPIJO.



O bolnišničnih okužbah (BO) govo-rimo, kadar bolnik ni imel okužbe in ni bil v inkubaciji ob sprejemu v bolnišnico in je okužba nastala v več kot 48 urah po sprejemu bolnika v bolnišnico. BO so pomemben kazalec kakovostne in varne oskrbe bolnika. Zavedati se moramo neposredne odgovornosti vsakega posameznika in vseh skupaj pri preprečevanju BO. Vsi zaposleni moramo delati vzajemno, da zmanjšamo tveganje za okužbe pri bolnikih in osebju.

KDO SMO MI

Zgoraj: Služba za preprečevanje

in obvladovanje bolnišničnih okužb

je sestavljena multidsiplinarno.

Trenutno so v njej zaposlene: tri

zdravnice specialistke, štiri diplomirane

medicinske sestre, en sanitarni inženir

in višja strokovna sodelavka.

PREDSTAVITEV SLUŽBE ZA PRE-PREČEVANJE IN OBVLADOVANJE BOLNIŠNIČNIH OKUŽB (SPOBO)Marija Al Nawas, dipl.m.s., Koordinatorica delovnega področja, SPOBO



Že ob ustanovitvi Univerzitetnega kliničnega centra Ljublja-na se je začelo izvajanje preprečevanja bolnišničnih okužb.

Že l. 1974 je bil ustanovljen odbor »za kontrolo hospitalne-ga infekta«. Nato je bila l. 1977 imenovana prva zdravnica s specializacijo klinične mikrobiologije na mesto hospitalnega higienika. L. 1982 je bila ustanovljena komisija za obvladova-nje bolnišničnih okužb (KOBO). Prav tako so bile v tem letu imenovane prve medicinske sestre za področje higiene; neka-tere med njimi so l. 1983 opravile prvi enosemestralni podi-plomski tečaj iz hospitalne higiene in obvladovanja okužb. L. 1990 je bila imenovana pomočnica glavne medicinske sestre UKC za higieno. L. 2003 pa je bila ustanovljena Služba za preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb (SPOBO).

SPOBO je sestavljena multidsiplinarno. Trenutno so v njej zaposlene: tri zdravnice specialistke, štiri diplomirane medicinske sestre, en sanitarni inženir in višja strokovna sodelavka.

Glede na povečane zahteve in potrebe na področju pre-prečevanja BO, ki se pojavljajo v zadnjih letih ter obvezujoče zakonodaje evropske unije, je ureditev dejavnosti ključnega pomena za ustrezno in kakovostno delo. Želimo si dobrega sodelovanja z vsemi službami znotraj UKCL in zunanjimi inštitucijami.

KDO SMO MI

DELA IN NALOGE SPOBO OBSEGAJO:

• epidemiološko spremljanje bolnišničnih okužb, plani-ranje strategij in ukrepov;

• izobraževanje osebja, svetovanje in zdravstveno-vzgojno delovanje vseh profilov zaposlenih v UKCL (ne samo zdravnikov in medicinskih sester, temveč tudi ostalih profilov – npr. čistilke, bolničarji, tehnično osebje, radiološki inženirji, laboratorijski tehniki …) in tudi svojcev hospitaliziranih bolnikov;

• sodelovanje z zdravniki za obvladovanje BO, medi-cinskimi sestrami za obvladovanje BO ter higieniki v UKCL;

• sodelovanje pri izobraževanju zaposlenih v zdravst-venih domovih in domovih za starejše občane ter ostalih zdravstvenih organizacijah;

• priprava in posodabljanje strokovnih navodil s področja preprečevanja BO v UKCL;

• organizirano vodenje in pomoč pri obravnavi in obv-ladovanju epidemij, ki se pojavijo v UKCL;

• organizirano vodenje in sodelovanje z ostalimi pristojnimi službami v skrbi za zdravje zaposlenih (or-ganizacija cepljenja proti gripi in drugim nalezljivim boleznim, incidenti,…).

• sodelovanje pri izdelavi strokovnih kriterijev za izbor opreme in materiala prek javnih naročil;

• aktivno sodelovanje pri strokovnih nadzorih v zvezi z upoštevanjem sprejetih standardov na področju preprečevanja BO;

• aktivno sodelovanje pri strokovnih nadzorih v zvezi z upoštevanjem sprejetih standardov sterilizacije;

• posredovanje pomembnih informacij v zvezi s preprečevanjem in obvladovanjem BO;

• aktivno sodelovanje v različnih projektnih skupinah in komisijah znotraj UKCL kot član SPOBO;

• izvajanje domačih in tujih študij s področja preprečevanja BO;

• strokovno svetovanje pri vseh gradbenih projektih, ki so načrtovani in potekajo v UKCL, ter nadzor nad upoštevanjem zaščitnih ukrepov;

• strokovno sodelovanje z zunanjimi službami (IVZ, ZZV, Ministrstvo za zdravje, …) in ostalimi zdravst-venimi ustanovami.

EVROPSKI DAN DAROVANJA 2011Letos bomo praznovali Evropski dan darovanja v soboto, 8. oktobra. V okviru praznovanja bomo pripravili stro-kovno srečanje, ki bo od 8.30 ure naprej v hotelu Slon v Ljubljani. Po končanem strokovnem programu se bo prireditev preselila v Park Tivoli, kjer se bodo sodelujoči od 11. ure naprej sprostili ob športnih igrah, z osred-njim, že tradicionalnim tekom »za življenje in radost«. Prav tako organizatorji pripravljajo bogat spremljevalni program, š številnimi zanimivimi gosti, predstavitvami, glasbenimi točkami in pogovori. Celotna prireditev se bo zaključila z zahvalno mašo za darovalce in njihove družine.

Več informacij na www.slovenija-transplant.si



AKTUALNO

Vodstvo UKCL še vnaprej ponuja sofinanciranje študija v teh enotah in s tem omogočanja osebno rast in profesionalni razvoj vsakega posame-znika.

V enotah intenzivne terapije III. sto-pnje imamo 104 bolniške postelje, na katerih se zdravijo najtežji in življenjsko ogroženi bolniki. Zanje skrbijo tako diplomirane kot srednje medicinske sestre, skupno jih je zaposlenih 329. Delo je zelo naporno in odgovorno; tu najdejo svoje poslanstvo le tisti, ki se dobro počutijo v hitrih adrenalinskih akcijah. Prisotno je izrazito timsko delo-vanje med vsemi profili. In prav zaradi narave timskega dela in zaradi omejene možnosti zaposlovanja v preteklem desetletju so srednje medicinske sestre v teh enotah v različnih deležih prevze-male tudi naloge diplomirane medicin-ske sestre.

Z novim plačnim sistemom smo želeli bistveno bolje nagraditi vse

profile, kar pa žal ni bilo mogoče. Za srednje medicinske sestre z razširjenim delokrogom smo vodili »pravo vojno«, zavzemali smo se za trajno sistemsko rešitev. Aktivno so se vključevali pred-stavniki ministrstev, sindikatov, sprejetih je bilo več dogovorov, le sistemske rešitve še vedno žal ni. Nazadnje so srednje medicinske sestre prejele tako imenovane kombinirane pogodbe v deležu 80 odstotkov plače za diplomi-rano medicinsko sestro in 20 odstotkov

v deležu srednje medicinske sestre z vsemi napredovanji v obeh delih. Tudi za diplomirane medicinske sestre, ki so šolanje zaključile ob delu, si prizadeva-mo, da bi se jim priznala že dosežena napredovanja .

V UKC Ljubljana smo imeli novem-bra 2010 upravni nadzor in prejeli smo odločbo, ki nas zavezuje v številnih elementih. Najmanj, kar moramo sto-riti, in to takoj, je ukinitev priznavanja napredovanj v deležu plače za diplomi-rano medicinsko sestro. Vse sodelavce prosimo, da razumejo našo potezo, ki smo jo dolžni izvršiti. Naredili bomo prav vse, kar je v naši moči, da nikomur ne bi bilo treba vračati preveč izpla-čanih sredstev za plače, kot se to že dogaja v nekaterih drugih zdravstvenih zavodih.

Ob tem poudarjam, da vodstvo UKCL še vnaprej ponuja sofinanciranje študija v teh enotah in s tem omogoča osebno rast in profesionalni razvoj vsakega posameznika.

UKINITEV PRIZNAVANJA NAPREDOVANJ SREDNJIM MEDICINSKIM SESTRAM V ENOTAH INTENZIVNE TERAPIJE III V DELEŽU PLAČE ZA DIPLOMIRANO MEDICINSKO SESTRO

»NAREDILI BOMO PRAV VSE, KAR JE V NAŠI MOČI, DA NIKO-MUR NE BI BILO TREBA VRAČA-TI PREVEČ IZPLAČANIH SRED-STEV ZA PLAČE, KOT SE TO ŽE DOGAJA V NEKATERIH DRUGIH ZDRAVSTVENIH ZAVODIH.«

Ernestina Kos Grabnar, pomočnica generalnega direktorja za zdravstveno nego

Zlatko Lazarevič, poslovni direktor Interne klinike

Projekt novih prostorov Kliničnega oddelka za hematolo-gijo je v zaključni fazi glede priprave projektne dokumenta-cije za gradbeno obrtniška dela in pripadajočo opremo. Cilj je, da projektno dokumentacijo potrdimo in uskladimo. Do konca avgusta 2011 bodo potekala še intenzivna zaključ-

NOVI PROSTORI ZA KO ZA HEMATOLOGIJO

na usklajevanja. Tako bodo vzpostavljeni pogoji, da lahko komercialni sektor podlago za izvedbo razpisa v mesecu septembru za gradbeno obrtniška dela. Finančna konstruk-cija je narejena. Projekt se bo financiral z lastnimi sredstvi UKCL in kreditom.



V Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana se zavedamo, da vsi prostori niso povsod ustrezno hlajeni. Da bi naši pacienti imeli čim bolj olajšano bivanje v vročih dneh, je za hlajenje poskrbljeno v vseh enotah intenzivne nege in terapije. Hlajene so tudi novogradnje. Nedavno smo ob-javili ponovni razpis za hlajenje glavne stavbe, naš dolgo-ročni načrt pa je omogočiti primerne temperature v vseh prostorih UKCL, ne samo v glavni stavbi.

Za hlajenje glavne stavbe UKCL smo sicer že lansko leto pripravili razpis za izbiro izvajalca hlajenja, vendar se je žal izkazalo, da dva ponudnika nista ponujala konvektorjev v skladu s strokovnimi zahtevami, ostalih 6 ponudnikov pa ni zasledovalo sprememb v popisu, ki so bile prikazane na por-talu javnih naročil. »Tehnično-vzdrževalna služba v podpori Komercialnega sektorja UKCL skupaj pripravljata nov posto-pek za izbiro izvajalca, da bi kar najhitreje prišli do boljših pogojev za naše bolnike in zaposlene v teh vročih poletnih

mesecih. O konkretnih rokih težko govorimo, saj nas zakon o javnih naročilih zavezuje, da je postopek izpeljan korektno in čim bolj transparentno. Želimo si ugodnih rezultatov in čimprejšnjo realizacijo,« pove Maja Mazej, vodja Tehnično--vzdrževalnih služb UKCL.

KLIMATIZACIJA CELOTNE BOLNIŠNICEDolgoročni cilj je klimatizacija celotne bolnišnice, ki bo

potekala ob celoviti prenovi zgradb, pri čemer se moramo zavedati problema starosti posameznih stavb. Problem glavne zgradbe UKCL ne predstavljajo le težave s hlajenjem v vročih poletnih mesecih. Dotrajane inštalacije (električne in strojne) ne omogočajo več dodatnega priklopa čedalje večjega števila potrebnih medicinskih aparatov in ostale opreme. Tehnološka zasnova glavne zgradbe UKCL denimo izhaja izpred štiridese-tih let, vsak poseg v starejše stavbe pa predstavlja velik finanč-ni in izjemen organizacijski zalogaj, saj mora naša bolnišnica delovati nepretrgoma brez večjih motenj.

V UKCL ŽELIMO HLAJENJE V POLETNIH MESECIH OMOGOČITI POVSOD

AKTUALNO

Da bi naši pacienti imeli čim bolj

olajšano bivanje v vročih dneh, je za

hlajenje poskrbljeno v vseh enotah

intenzivne nege in terapije. Hlajene so

tudi novogradnje.

Služba za odnose z javnostmi UKCL, Sabina Vrhnjak



Univerzitetni klinični center Ljubljana se je prijavil na razpis Vlade RS za Priznanje Republike Slovenije za po-slovno odličnost za l. 2011. Naša samoocenjevalna vloga je ustrezala vsem razpisnim kriterijem evropskega modela odličnosti, poleg tega pa je UKCL, ki predstavlja eno izmed 10 odličnih organizacij, uradno uvrščen v proces ocenje-vanja. V mesecu septembru nas bodo obiskali ocenjevalci poslovne odličnosti in na »terenu« preverili našo samoo-cenjevalno vlogo – kako odličen je Univerzitetni klinični center Ljubljana, koliko točk po modelu evropske odlično-sti dosega … O podrobnostih in pripravah na obisk bodo pravočasno obveščeni strokovni in poslovni direktorji klinik.

KAKŠNA JE ODLIČNA BOLNIŠNICAOdlična bolnišnica je bolnišnica z odličnimi zaposlenimi –

od vratarjev, ki nam vsako jutro voščijo dobro jutro in skrbijo, da naši pacienti in njihovi svojci potrkajo na prava vrata, do vseh ostalih, ki smo zaposleni v UKCL in s svojim delom omogoča-mo, da so pacienti obravnavani varno, kakovostno in prijazno. Ali bomo res poslovali odlično, je odvisno od nas samih. Želimo si, da bi idejo poslovne odličnosti kar najbolj približali vsem, saj je vsak od nas pomemben del sestavljanke UKCL.

KAJ JE NAŠE POSLANSTVO, ZAKAJ SMO TU, KAJ POČNEMO IN KAM GREMO

UKCL poleg obravnave in zdravljenja pacientov (vključ-no z zdravljenjem najtežjih bolnikov v Sloveniji) skrbi za razvoj medicine, zdravstvene in babiške nege, medicinske rehabilitacije, visoko specializirane laboratorijske dejavnosti in ostalih ved v slovenskem prostoru, saj v sodelovanju z izo-braževalnimi institucijami izobražuje kadre vseh zdravstvenih

poklicev. Vse to se izvaja v poslovnih procesih in nalogah, ki jih opravljamo zaposleni UKCL. Vsi ti poslovni procesi so gradniki, s katerimi izpolnjujemo naše poslanstvo in vizijo – UKCL je odlična evropska univerzitetna bolnišnica. Za smisel in organiziranost naših nalog skrbijo vodje.

KAKŠEN JE ODLIČEN VODJAVodja ni samo generalni oz. poslovni direktor, strokovni

direktor, glavna medicinska sestra ali vodja oddelka. Vodja je vsak, ki vodi skupino ljudi pri opravljanju neke naloge. Vodja ni nekdo, ki razdeli naloge svojim podrejenim - to ni odličen vodja. Odličen vodja ima in sporoča jasno zastavljeno vizijo UKCL, poslanstvo in cilje, ki jih poznajo in razumejo vsi nje-govi sodelavci. Tudi vodja kliničnega oddelka ima lahko svojo vizijo, ki prispeva k celostni viziji klinike oz. UKCL. Vsak nje-gov sodelavce ve, kakšna je njegova vloga pri uresničevanju vizije in poslanstva ter pri doseganju ciljev. Skupaj postavljajo cilje. Med zaposlenim in vodjo poteka odprta komunikacija. Odlična komunikacija je ključ uspeha odličnega vodje.

Odlični vodje dobro poznajo sposobnosti in potenciale svojih zaposlenih in skladno s tem jih razvrstijo na ustrezna delovna mesta. Spodbujajo učenje, pohvalijo napredek, ce-nijo in nagrajujejo dobro opravljeno delo. Vsem zaposlenim nudijo možnosti za razvoj.

Odlični vodje preverjajo, ali je njegov način vodenja skla-den s pričakovanji njegovih zaposlenih. Na podlagi teh povra-tnih informacij nadgrajuje svoj slog in voditeljske sposobnosti.

PO POTI ODLIČNOSTI:

UKCL URADNO UVRŠČEN V PROCES OCENJEVANJA

AKTUALNO

Peter Pustatičnik, vodja ekonomskega sektorja UKCL

»ŽELIMO SI, DA BI IDEJO POSLOVNE ODLIČNOSTI KAR NAJBOLJ PRIBLIŽALI VSEM, SAJ JE VSAK OD NAS POMEMBEN DEL SESTAVLJANKE UKCL.«

»VODJA NI NEKDO, KI RAZDELI NALOGE SVOJIM PODREJENIM - TO NI ODLIČEN VODJA. ODLIČEN VODJA IMA IN SPOROČA JASNO ZASTAVLJENO VI-ZIJO UKCL, POSLANSTVO IN CILJE, KI JIH POZNAJO IN RAZUMEJO VSI NJEGOVI SODELAVCI.«

V mesecu septembru nas bodo obiskali ocenjevalci poslovne

odličnosti in na »terenu« preverili našo samoocenjevalno vlogo

– kako odličen je Univerzitetni klinični center Ljubljana ter koliko

točk po modelu evropske odličnosti dosega.



V Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana podpiramo prizadevanja Ministrstva za zdravje RS za skrajšanje čakalnih dob in si goreče želimo, da bi lahko vsem pacientom v najkrajšem možnem času omogočili čim hitrejšo obravnavo. Vodstvo si želi, da bi lahko slehernemu pacientu omogočili dostop do zdravstvenih storitev v najkrajšem možnem času. Z namenom, da bi skrajšali čakalne dobe, smo se v UKCL v letošnjem letu intenzivno in sistema-tično lotili problema: prečistili smo vse čakalne sezname, na katerih je bila izkazana daljša čakalna doba od do-pustne, preverili listo čakajočih, dodali posebno opombo za bolnike, ki želijo izbranega zdravnika, in analizirali vzro-ke za nastanek dolgih čakalnih dob ter možnosti za njihovo odpravo.

Vodstvu UKCL so člani Sveta zavoda UKCL naložili, da naj še vnaprej izvajajo vse aktivnosti v zvezi s skrajšanjem čakalnih dob na področjih, kjer čakalne

SKRAJŠEVANJE ČAKALNIH DOB

AKTUALNO


dobe presegajo najdaljše dopustne ča-kalne dobe. Vodstvu so predlagali, da naj nadgradijo analizo glede čakalnih dob, ki presegajo najdaljše dopustne, ocenijo potrebe ter podajo natančne predloge za dodatno skrajšanje čakal-nih dob. Predsednica mag. Elda Grego-rič Rogelj in člani Sveta UKCL so sicer podprli dosedanja prizadevanja UKCL na področju skrajšanja čakalnih dob.

V zadnjih treh mesecih smo šte-vilo čakajočih zmanjšali na številnih oddelkih in enotah. Pomembno se je skrajšalo število čakajočih na področju preiskav z magnetno resonanco – še posebej na magnetni resonanci ne-vrološkega sistema (četudi tu še vedno presegamo najdaljšo dopustno čakalno dobo), in sicer kar za 367 čakajočih manj, in na magnetni resonanci skele-ta (za 183 čakajočih manj).

Izjemno velik premik smo dosegli tudi na področju operacije kile pri odraslih (iz 160 čakajočih na dan 30. 4. na 69 čakajočih na dan 30. 6.), opera-

cije sive mrene (iz 146 čakajočih na 61 čakajočih), operacije žolčnih kamnov (iz 117 na 31 čakajočih) in operacij na odprtem srcu (iz 119 na 74 čakajočih).

V primerjavi s številom čakajočih na dan 30. 4. 2011 se število čakajo-čih precej zmanjšalo na področju CT preiskav: CT trebuha za 61 čakajočih manj (na dan 30. 4.: 142 čakajočih, na dan 30. 6.: 81 čakajočih), CT artografi-ja 21 čakajočih manj (na dan 30. 4.: 28 čakajočih, na dan 30. 6. 7 čakajočih), CT skeleta 20 čakajočih manj (na dan 30. 4.: 23 čakajočih, na dan 30. 6.: 3 čakajoči), CT angiografije 14 čakajočih manj (na dan 30. 4.: 85 čakajočih, na dan 30. 6.: 71 čakajočih), CT obraznih kosti in/ali obnosnih votlin štirje čaka-joči manj (na dan 30. 4.: 52 čakajočih, na dan 30. 6.: 48 čakajočih).

Za nekatere posege nam je uspe-lo celo popolnoma zmanjšati število čakajočih nad dopustno čakalno dobo (artroplastika kolka, operacija hrbteni-ce, posegi v nosu). Pričakujemo, da se bo trend skrajševanja čakalne dobe in števila čakajočih nadaljeval tudi v prihodnosti, in to ne samo na teh področjih.

Od najdaljših dopustnih čakalnih dob po številu čakajočih na dan 30. 6. še vedno odstopamo na področju artroplastike kolena, koronarne angio-grafije, magnetne resonance nevrolo-škega sistema, posegih na mandljih ali žrelnicah ter posegih PTCA.

Vodstvo UKCL je na julijski seji Sveta sicer izpostavilo še, da bi bilo potrebno določene ukrepe sprejeti tudi na ravni cele Slovenije, pri čemer bi bila vzpo-stavitev mreže subspecialnih bolnišnic nujna. Skrajšanje čakalnih dob si v UKCL sicer obetamo tudi zaradi zapo-slitve dodatnih anesteziologov, skupno nameravamo v letošnjem letu zaposliti okoli 15 anesteziologov iz tujine.

Z namenom, da bi skrajšali čakalne

dobe, smo se v UKCL v letošnjem

letu intenzivno in sistematično lotili

problema. Pomembno se je skrajšalo

število čakajočih na področju preiskav

z magnetno resonanco in CT preiskav.



V imenu koprske oljkarske zadruge Oleum nostrum je njen direktor Ma-rinko Hrvatin v začetku poletja poda-ril 100 litrov ekstra deviškega oljčnega olja Pediatrični kliniki, ki ga je 50 li-trov odstopila Službi bolniške prehra-ne in dietoterapije UKCL. Oljčno olje bodo tako v glavni kuhinji UKCL kot tudi v kuhinji PK uporabili za pripravo dietnih obrokov za paciente.

Dobre lastnosti oljčnega olja so vedno bolj poznane in cenjene, a danes samo nekaj stavkov o odločitvi, zakaj naj bi uporabljali naziv oljčno olje. Slovar slovenskega knjižnega jezika ( v nad. SSKJ - DZS, 1994) dopušča upora-

bo oljčno olje in olivno olje. Vse, kar se nanaša na drevo oljko, je oljčno: sadež oljka, oljčna vejica, oljčni nasad, oljčna nedelja (zadnja nedelja pred veliko nočjo oziroma cvetna nedelja), pridelek oljk ipd., zato bi bilo smiselno uporabljati tudi besedno zvezo oljčno olje. Vendar jih veliko striktno uporablja izraz olivno olje. Kljub temu, da SSKJ dopušča izraz olivno olje, pa dodatno prepriča obrazložitev za uporabo izraza oljčno olje, ki jo je zapisal novinar Boris Šuligoj (Odprta kuhinja, leto 1, št. 30).

Domači oljkarji in strokovnjaki se že 30 let trudijo, da bi uporabljali enak naziv za drevo in sadež: to je oljka drevo in oljka sadež. Potem je logično, da je vse, kar izhaja iz oljke oljčno. Zaradi posebnega

statusa oljkarstva v slovenski Istri in spo-štovanja tradicije slovenski oljkarji pravijo svojemu olju oljčno olje. Takšno poime-novanje uporabljajo strokovnjaki in razi-skovalci Biotehniške fakultete v Ljubljani, Inštituta za sredozemsko kmetijstvo in oljkarstvo pri Znanstveno-raziskovalnem središču Univerze na Primorskem, in veliko drugih.

Biserka Marolt Meden, Marinko

Hrvatin, doc. dr. Rok Orel,

predstojnik Kliničnega oddelka za

gastroenterologijo, hepatologijo in

nutricionistiko Pediatrične klinike

in Anita Štih, namestnica glavne

medicinske sestre Pediatrične klinike.

ISTRSKO OLJČNO OLJE ZA UKC LJUBLJANA

UTRIP UKCL

Biserka Marolt Meden



Služba za odnose z javnostmi, Polona Lečnik Wallas

V Centralnem operacijskem bloku Kirurške klinike Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana (UKCL) ni človeka, ki ne bi poznal Milene Lisjak, višje medicinske sestre, ki je 32 let svoje službene poti preživela v Opera-cijskem bloku kirurških služb.

Kje ste začeli svojo pot v UKCL in kdo je na vas naredil največji vtis?

»Po diplomi, leta 1980, sem se kot štipendistka kirurških služb zaposlila v Centralnem operacijskem bloku. Med vsemi kirurškimi vejami, s katerimi sem se tekom usposabljanja za operacijsko medicinsko sestro seznanila, se mi je najbolj usedla v srce prav plastična kirurgija. Pokriva namreč širok spekter kirurških posegov, tako rekoč 'od glave do pete'. Dodatno je name naredila velik vtis takratna ekipa kirurgov, ki jo je vodil prof. dr. Franjo Zdravič. Bil je svetovljan in velik učitelj, ki je mladim zdravnikom omogočal izobraževanja v tujini. Razvili so se v res odličen tim, v katerem sem sodelovala tudi sama.«

Katero obdobje pa vam je bilo najljubše?

»Dr. Marko Godina je v zgodnjih 80-ih letih ustanovil Ljubljansko šolo

mikrokirurgije, katere so se udeleže-vali številni mladi kirurgi od vsepovsod, tudi iz Amerike. To je bil čas velikih uspehov plastične mikrokirurgije pri nas, saj je bilo do leta 1985 opravljenih nekaj izjemnih operativnih posegov, ki so odmevali tudi v tujini. To obdobje je bilo meni najljubše. Ponosna sem bila na dejstvo, da je Ljubljana predstavljala svetovno izobraževalno središče mikro-kirurgije. Danes se tuji kirurgi še vedno izobražujejo pri nas, a precej manj.«

Mediji so zgodbe omenjenih izjemnih operacij zagotovo spremljali, kajne?

»Seveda. K nam so prihajali novi-narji domačih in tujih časopisov kot so Telex, Politika ekspres, Bunte, Stern in

Pogovor z Mileno Lisjak, višjo medicinsko sestro iz Operacijskega bloka:

»Še vedno primanjkuje operacijskih medicinskih sester. To se do danes ni spremenilo.«

UKCL SMO LJUDJE

Milena Lisjak, višja medicinska sestra je 32 let svoje službene poti preživela v

Operacijskem bloku kirurških služb.



drugi. Vseh se niti ne spomnim več. Celo veliki CNN je ob-javil prispevek o kmečkem fantu, ki mu je stroj za ličkanje koruze odtrgal roko v zapestju. Rana je bila polna umazani-je, zato takojšnja reimplantacija roke ni bila mogoča. Infekt bi namreč lahko resno ogrozil uspeh operativnega posega. Dr. Marko Godina je prišel na idejo, da bi odrezani del roke za tri tedne prišil na žile pod pazduho. To je z ekipo tudi storil. V tem času se je krn toliko očistil, da smo lahko opravili drugi del operacije – prišitje roke nazaj na krn. Roka je bila po operaciji sicer malce krajša, a je ohranila vse funkcije. To je bil prvi tak primer v svetu. Ob tem in ostalih uspehih slovenske medicine smo doživeli sprejem takratnega predsednika Republike Slovenije Franceta Popita. Poleg kirurgov smo bile povabljene tudi operacijske sestre. To je bila za nas velika čast, saj naše delo običajno ostaja skrito v ozadju.«

Udeležili ste se tudi Evropskega kongresa kirurgije roke v Umei na Švedskem ...

»Tega kongresa so se udeležile vse svetovne eminence plastične kirurgije in tudi mi smo bili zraven. Iz UKCL sva se ga udeležili s sestro Maro Jakša, ki je skrbela za fotodoku-mentacijo na Oddelku za plastično kirurgijo. Spomnim se, da je dr. Marko Godina govoril o naših odmevnih operacijah, takrat je bila v dvorani popolna tišina. Vsi so napeto poslu-šali. Številni stiski rok po končanem predavanju so povedali vse. Potem se je zgodilo nekaj nepredvidljivega. V času kongresa so v bolnišnico v Umeo pripeljali bolnika s hudo poškodbo roke, organizatorji pa so nato oblikovali mednaro-dno kirurško ekipo v sestavi dr. Godina, prof. dr. Kleniert, dr. Eder in prof. dr. Lister. Mene so kot operacijsko medicinsko sestro prav tako povabili zraven. Med predavanji so organi-zatorji v predavalnice vključevali video prenos dogajanja iz operacijske dvorane. To so bili res lepi občutki.«

Po smrti dr. Marka Godine pa se je začelo novo obdobje. Kakšno?

»Leta 1986 se je zgodila huda prometna nesreča, ki je prekinila pot izjemnega človeka Marka Godine. Toda pla-stična kirurgija se je razvijala naprej. Prof. dr. Lister in prof. dr. Kleinert sta takrat našim mladim kirurgom pomagala s

prijateljskimi in strokovnimi nasveti. Pri nas sta tudi operirala kot gostujoča profesorja. Sama sem največkrat delala s prof. dr. Arnežem, ki je bil med zahtevnejšimi kirurgi pri nas in še danes sodi med tiste, ki so tej veji popolnoma predani. Pri njem sem se ob najbolj napetih trenutkih v operacijski dvorani naučila ohraniti mirno kri. Mirno vzdušje v opera-cijski dvorani je namreč ključnega pomena. Tega se zaveda tudi prof. dr. Ahčan, današnji predstojnik plastične kirurgije, ki prav medsebojnim odnosom in povezanosti sodelavcev v ekipi posveča veliko pozornosti.«

V kaj pa se je po vašem videnju v 30-ih letih razvil Opera-cijski blok?

»Še vedno primanjkuje operacijskih medicinskih sester. To se do danes ni spremenilo. Naše delovne obremenitve so zelo velike, a kljub kadrovski podhranjenosti s skupnimi močmi še vedno opravimo vse zadane naloge. Sicer pa se je operacijski blok v tem času razvil v enoto, ki je primerljiva z drugimi operacijskimi enotami v Evropi. Tu gre največ zaslug pripisati naši vodji Operacijsakega bloka višji medicinski sestri Alenki Slak. Vedno je imela izdelano vizijo razvoja Operacisjkega bloka in s sistematičnim delom ga je pripeljala na nivo, ki ga imamo danes.«

Kakšni so vaši načrti za naprej in kaj vas razveseljuje?»Bila sem mentorica velikemu številu medicinskih sester, ki

so se izpopolnjevale na področju plastične kirurgije. Pri tem se držim načela, da je dober učitelj tisti, ki ga učenec preka-ša. Vesela sem, da sem marsikateri uspela vcepiti ljubezen do dela operacijske medicinske sestre in upam, da bodo tudi one to ljubezen uspešno delile naprej. Z mentorstvom se zato še želim ukvarjati, na osebnem področju pa si želim več prostega časa, več potovanj in tudi kakšnega vnuka.«

UKCL SMO LJUDJE

DR. MARKO GODINA JE V ZGODNJIH 80-IH LETIH USTANOVIL LJUBLJANSKO ŠOLO MIKRO-KIRURGIJE, KATERE SO SE UDELEŽEVALI ŠTE-VILNI MLADI KIRURGI OD VSEPOVSOD, TUDI IZ AMERIKE. TO JE BIL ČAS VELIKIH USPEHOV PLASTIČNE MIKROKIRURGIJE PRI NAS, SAJ JE BILO DO LETA 1985 OPRAVLJENIH NEKAJ IZJE-MNIH OPERATIVNIH POSEGOV, KI SO ODME-VALI TUDI V TUJINI

»MIRNO VZDUŠJE V OPERACIJSKI DVORANI JE KLJUČNEGA POMENA.«



Služba za odnose z javnostmi

Na Kliničnem oddelku (KO) za travmatologijo Kirurške klinike Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana so od leta 1993 opravili že več kot 10.000 minimalno invazivnih operacij kolena oz. artroskopij v lokalni anesteziji. To je bil razlog za pogovor s prof. dr. Matjažem Veselkom, predstojnikom KO za travmatologijo Kirurške klinike, ki je z nami delil izkušnje v zvezi s posegom.

Letos ste opravili že 10.000 artroskopijo kolena v lokalni anesteziji. Za kakšen poseg gre in kakšne prednosti prina-ša bolniku?

Artroskopija je operativni poseg, kjer na kolenu napra-vimo dva do tri pol centimetrske reze tako, da v kolenski sklep uvedemo majhno optiko s kamero, ki je priključe-na na video monitor. Koleno napolnimo s tekočino pod pritiskom. Nato pregledamo kolenski sklep ter po potrebi z uporabo specialnih inštrumentov popravimo ali odstrani-mo okvarjena tkiva. Operacija prinaša bistveno prednost za paciente: ker v sklepno ovojnico napravimo le nekaj malih rezov, je bolečina po operaciji bistveno manjša kot pri klasičnih odprtih operacijah, bolnik pa še isti dan odide domov. Bolnik takšen poseg v lokalni anesteziji občuti manj stresno, kot pa če bi ga hospitalizirali v bolnišnično okolje. Če se z bolnikom pogovorimo in natančno razložimo kaj ga čaka, gre na poseg brez strahu. Bolniki so s posegom praviloma zadovoljni, tako da si jih, če je potrebno, veli-

Prof. dr. Matjaž Veselko, predstojnik KO za travmatologijo Kirurške klinike

»Opravili smo že 10.000 minimalno invazivnih operacij kolena,«

UKCL SMO LJUDJE

»Celo dobrodošlo je, da je pacient buden; da se z njim

lahko pogovarjam in da se lahko skupaj z njim odločim za

spremembo terapevtskega plana,« o operaciji pove prof.

dr. Matjaž Veselko, predstojnik KO za travmatologijo

Kirurške klinike UKCL

»BOLNIK TAKŠEN POSEG V LOKALNI ANESTEZI-JI OBČUTI MANJ STRESNO, KOT PA ČE BI GA HOSPITALIZIRALI V BOLNIŠNIČNO OKOLJE«



ko želi ponoven poseg spet v lokalni anesteziji. Za nas je ugodno, da ni potrebujemo anesteziološke ekipe, aneste-zijskega aparata, kirurg sam izvaja anestezijo. Res pa je, da moraš imeti kot operater malce več izkušenj in moraš biti med posegom nežnejši kot sicer.

Sama sem vas opazovala med enim takšnih posegov; s pacientom ste se pogovarjali mu razlagali, on sam pa je spremljal sliko na ekranu. Je za vas takšna interakcija s pacientom pomembna?

Seveda! Celo dobrodošlo je, da je pacient buden; da se z njim lahko pogovarjam in da se lahko skupaj z njim odlo-čim za spremembo terapevtskega plana. Pacient, ki buden leži na mizi, mi lahko pomaga s spremembo položaj noge, kolena, da operacijo lažje izvedem. Prav tako lahko hitro ugotovim ali je bolnik nemiren, se nelagodno počuti in ga s pogovorom lahko umirim. Bolnike, za katere ocenim, da se med posegom ne bodo znali sprostiti, ali da lokalni aneste-ziji ne zaupajo, predlagam drugo obliko anestezije. Nekate-ri namreč enostavno ne prenesejo premikanje instrumenta v kolenu, čeprav ni boleče. Vendar so takšni primeri res redki. To, da lahko spremlja poseg na svojem telesu je mar-sikomu zanimivo in pomirjujoče.

Kakšne pa so strokovne prednosti tega posega?Predvsem se izognemo komplikacijam, do katerih lahko

pride pri splošni ali regionalni anesteziji. Izognemo se tudi neprijetnostim, kot so večurna ohromelost spodnjega dela telesa. Prav tako ni slabosti kot na primer pri splošni aneste-ziji. Ker ne uporabljamo Eschmarchove preveze, da bi delali v brezkrvju, je tudi manjše tveganje za nastanek venske tromboze. Tudi sicer je tveganje globoke venske tromboze pri posegih v splošni in regionalni anesteziji večje. Pri nas bolnik vstane z mize in odide domov, brez bergel. Vsa ostala tveganja so ista kot pri artroskopijah v splošni in regionalni anesteziji, saj potekajo na isti način. Res pa je, da določenih težjih posegov kot na primer plastike križnih vezi ne moremo narediti v lokalni anesteziji.

Koliko takšnih posegov naredite na leto?Artroskopij v lokalni anesteziji naredimo približno 700

na leto, predvsem artroskopije kolena in gležnja. Posege

opravljamo na Polikliniki. Težje posege delamo v regional-ni ali splošni anesteziji. Kar 20% - 25% vseh operacij, ki jih opravimo letno na KO za travmatologijo je artroskopskih. Zato se z artroskopijami ukvarja več kolegov, ne pa vsi, saj so za te operacije potrebne drugačne izkušnje, kot za klasične operacije. Naj naštejem nekaj kolegov, ki se s tem ukvarjajo: prim. mag. Slobodan Macura, asist. dr. Vladimir Senekovič, in jaz med starejšimi, mlajši pa: Dejan Her-man, Ladislav Kovačič, asist. Marko Macura, Mile Majsto-rovič, asist. Tomaž Malovrh, Tomaž Randl, Katja Štrus… Vsaj ena tretjina travmatologov dela tovrstne operacije in znanje prenašamo tudi na mlajšo generacijo. Izkušnje, ki jih dobimo pri lažjih posegih v lokalni anesteziji lahko uporabimo pri težjih artroskopskih operacijah. Kar nekaj originalnih tehnik artoskopske oskrbe sklepnih zlomov smo publicirali v strokovnem časopisju najvišjega ranga in popularizirali po svetu, da se uporablja tudi drugod. Prav je, da spomnimo, da je prvo artroskopijo pri nas naredil prof. dr. Martin Tonin, dr. med., pri čemer je moral gledati neposredno skozi artroskopsko optiko in ne na ekran tako kot danes.

Vsako leto pa organizirate mednarodni artroskopski tečaj.

Od leta 2002 organiziramo v sodelovanju z Medicinsko fakulteto mednarodni tečaj artroskopskih tehnik na katerem sodelujejo predavatelji iz Slovenije in tujine. Udeleženci iz številnih evropskih in neevropskih držav. Gre za enega najbolj kvalitetnih artroskopskih tečajev na kadavrih v Evro-pi in je zanj veliko zanimanja: na 16 artroskopskih stolpih, na vsakem delata z inštruktorjem samo po dva tečajnika, je žal prostora le za 32 udeležencev. Vsi tečaji so eno leto vnaprej razprodani, tudi prihodnje leto.

UKCL SMO LJUDJE

»RES PA JE, DA DOLOČENIH TEŽJIH POSEGOV KOT NA PRIMER PLASTIKE KRIŽNIH VEZI NE MO-REMO NAREDITI V LOKALNI ANESTEZIJI. »

KO ZA TRAVMATOLOGIJO KIRURŠKE KLINIKE

• 42 redno zaposlenih zdravnikov

• 163 zaposlenih v zdravstveni negi

• 33 ostalih zaposlenih

• 199 postelj

• 73.000 prvih in 55.000 kontrolnih pregledov v SA dejavnosti v letu 2010

• 8.800 hospitaliziranih bolnikov v letu 2010

• 4800 velikih in 18.000 malih operacijskih posegov v letu 2010

Prof. dr. Matjaž Veselko, predstojnik KO za travmatologijo Kirurške klinike

»Opravili smo že 10.000 minimalno invazivnih operacij kolena,«



UTRIP UKCL

Mojca Fink

Svet pacientov Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana se je 2. junija 2011 sestal na 20. seji, na kateri je bila prisotna večina članov in vodstvo UKC Ljubljana. Na seji je predse-dnica Sveta pacientov, Elizabeta Bobnar Najžer, obvestila o poteku Posveta o nadgradnji zdravstvenega varstva v Sloveniji, ki je bil 13. maja 2011. Na Posvetu je minister za zdravje RS, Dorijan Marušič, predstavnikom društev bolnikov predstavil rešitve za nadgradnjo zdravstvenega varstva v Republiki Slove-niji. Svet pacientov UKC Ljubljana se je odzval na ministrovo pobudo o imenovanju predstavnika društev bolnikov v Zdra-vstveni svet pri Ministrstvu za zdravje in predlagal predsedni-co Sveta pacientov, Elizabeto Bobnar Najžer.

Glede na dobro sodelovanje predstavnikov društev so člani Sveta pacientov predlagali, da bi v vse bolnišnice v Sloveniji uvedli predstavnike bolnikov. Sodelovanje med vodstvom bolnišnice in uporabniki njihovih storitev je odlo-čilnega pomena pri zagotavljanju kakovosti in komunikacije na obeh straneh. Svoj predlog so posredovali Ministrstvu za zdravje Republike Slovenije.


Konec julija si je Minister za zdravje Dorijan Marušič ogledal praktično delovanje informacijskega sistema, ki že deluje na Pediatrični kliniki Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Pediatrična klinika je prva enota UKCL, na kateri je razvit integralni informacijski sistem, ki vključuje tudi slikov-no diagnostiko.

Informacijski sitem Pediatrične klinike (ISPEK) hkrati s PA-CS-om predstavlja zaokroženo računalniško podporo za delo z bolniki - od naročanja sprejema, vseh zapisov nege, izvidov, zdravil in prehrane, do samega odpusta. Omogoča tudi ta-kojšnje obračunavanje opravljenih storitev. Strokovni direktor Pediatrične klinika, prof. dr. Rajko Kenda, je dejal: “To je prvi korak k “brezpapirni” bolnišnici. Sistem predstavlja integracijo in digitalizacijo govora, teksta in slik (rentgen, magnet) v enem sistemu. To vsekakor povečuje varnost, zanesljivost, pregle-dnost in s tem višjo kvaliteto delovanja bolnišnice.”

PREDSTAVNIKI BOLNIKOV V VSEH BOLNIŠNICAH

OBISKA MINISTRA ZA ZDRAVJE, DORIJANA MARUŠIČA, NA PEDIATRIČNI KLINIKI

Desno: Na zadnjem Svetu pacientov je predsednica člane

seznanila o poteku Posveta o nadgradnji zdravstvenega

varstva v Slovenij. Na Posvetu je minister za zdravje RS,

Dorijan Marušič, predstavnikom društev bolnikov predstavil

rešitve za nadgradnjo zdravstvenega varstva v Republiki

Sloveniji.

Zgoraj: Minister na pk.jpg: Informacijski sitem Pediatrične

klinike (ISPEK) hkrati s PACS-om predstavlja zaokroženo

računalniško podporo za delo z bolniki - od naročanja

sprejema, vseh zapisov nege, izvidov, zdravil in prehrane, do

samega odpusta.



prof. dr. Sergej Hojker

Vodstvo Klinike za nuklearno medicino se je decembra 2010 odločilo pristopiti k procesu pridobivanja ISO cer-tifikata 9001. Vse dokumente smo imeli že v veliki meri pripravljene, saj nas pri procesih dela zavezuje pozitivna zakonodaja. V zelo kratkem času smo uspeli pripraviti vse manjkajoče dokumente, notranjo presojo in oba zunanja pregleda. Z velikim veseljem sporočamo, da smo v mesecu juliju 2011 uspešno prestali zunanjo presojo in s tem pridobi-li ISO certifikat 9001. S tem je Klinika za nuklearno medicino potrdila in izboljšala kakovost svojega dela, največ koristi pa bodo od tega imeli naši pacienti. Pridobitev certifikata je rezultat intenzivnega truda in dela vseh zaposlenih na kliniki, predvsem pa pooblaščene za kakovost doc. dr. Katje Zaletel, dr. med., in glavne sestre Jerice Zrimšek, dipl. med. sestre.

Služba za odnose z javnostmi

Načrtno delo na področju razvoja, izobraževanja, kakovo-sti, poslovne in strokovne odličnosti nam omogoča, da našim pacientom in drugim uporabnikom nudimo: vrhunske stori-tve na področju diagnostike, zdravljenja in rehabilitacije. Ker smo evropsko in svetovno primerljiva univerzitetna bolnišni-ca, smo se odločili to potrditi tudi s pridobitvijo mednarodne akreditacije. V ta namen je vodstvo UKCL v mesecu juniju 2011 odobrilo pilotni projekt vzpostavitve sistema vodenja odličnosti in pridobitve mednarodne akreditacije, ki se trenu-tno izvaja na Nevrološki kliniki, v jeseni pa bo predvidoma razširjen tudi na ostale klinike. Cilj projekta je izboljšanje kakovosti dela, varnost pacienta in zadovoljstvo zaposlenih.

MERCATORJEVA DONACIJA PEDIATRIČNI KLINIKI Služba za odnose z javnostmi, Blanka Šetinc

Poslovni sistem Mercator d.d. je Klinične-mu oddelku za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni Pediatrične klinike UKC Ljubljana podaril sobno kolo, tekaško stezo in trenažer. To opremo so na oddelku dobili iz sredstev Mercatorjevega Lumpi programa. Oprema je namenjena pacientom, saj je športna aktivnost na teh pripomočkih po-memben del njihovega zdravljenja.

UTRIP UKCL

KLINIKA ZA NUKLEARNO MEDICINO PRIDOBILA ISO CERTIFIKAT 9001

UKCL NA POTI K MEDNARODNI AKREDITACIJI

Ker smo evropsko in svetovno primerljiva univerzitetna bolnišnica,

smo se odločili to potrditi tudi s pridobitvijo mednarodne akreditacije




Pediatrična klinika UKC Ljubljana je praznovala dve leti od selitve v nove prostore. Osebje se je iz stare stavbe na Vrazovem trgu preselilo konec junija leta 2009, natančneje med 26. in 28. junijem 2009, za otroke in zaposlene pa so se s selitvijo prostor-ske in strokovne možnosti bistveno izboljšale.

»V dveh letih od preselitve smo bistveno doprinesli k večji kakovosti obravnave otrok, danes pa si upam trditi, da v evropskem prostoru nismo samo ena izmed lepših bolnišnic, mar-več se lahko z njimi primerjamo tudi po kakovosti storitev, za kar gre zahvala našim strokovnjakom, ki na nekaterih področjih v svetovnem merilu soobli-kujejo nova dognanja in terapevtske

NOVA PEDIATRIČNA KLINIKA UKCL PRAZNUJE DVE LETI OD SELITVE

metode. Na preostalih pa svetovnim trendom sledimo in jih uvajamo v svoje diagnostično-terapevtske postopke,« pove prof. dr. Rajko Kenda, strokovni direktor Pediatrične klinike.

Za kakovostno delo in neprestan trud pri izpopolnjevanju se strokovni direktor in poslovna direktorica, ga. Biserka Marolt Meden, zahvaljujeta vsem zaposlenim. Skupno ima največja slovenska bolnišnica za otroke okoli 640 zaposlenih.

Zgoraj: Še pred dvema letoma

je Pediatrična klinika delovala na

Vrazovem trgu, poleti leta 2009 pa so

se preselili v nove prostore. V novih

prostorih imajo zaposleni, pacienti in

obiskovalci bistveno boljše pogoje.

UTRIP UKCL


»Prisrčno dobrodošli« je paketek, ki bo na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana pričakal novorojenčke s prirojenimi srčnimi napakami. Infor-mativni paket, ki so ga predstavniki Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije razdelili nekaj otrokom oz. njihovim staršem na Pediatrični kliniki, predstavlja topel objem slovenske civilne družbe in medicinske stroke. Paket bo v pomoč in oporo mamicam, očkom, sestricam in bratcem, kasneje pa predvsem njim samim. Vliva pogum in pripravlje-nost pomagati ter izraža zavezo, da bomo tudi v Sloveniji za srčne otroke skrbeli podobno, kot skrbijo v razvitih evropskih državah. Z družbeno pomočjo se bodo otroci lažje vključevali v vsakdanje življenje. Paketek je v sodelovanju s Pediatrično kliniko UKC Ljubljana pripravilo Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije.

PREDSTAVNIKI DRUŠTVA ZA ZDRAVJE SRCA IN OŽILJA SLOVENIJE OTROKOM PREDALI PAKETEK »PRISRČNO DOBRODOŠLI«



Zgoraj: Na Kliniki za infekcijske bolezni

in vročinska stanja UKCL so poskrbeli

tudi za promocijske materiale.

S PRAVOČASNIM TESTIRANJEM NA OKUŽBO Z VIRUSOMA HEPATITISA B IN C LAHKO POMEMBNO VPLIVAMO NA KONČNI IZID BOLEZNI

Služba za odnose z javnostmi UKCL, Sabina Vrhnjak, Blanka Šetinc

V obeležitev svetovnega dneva hepa-titisa smo v pritličju Klinike za infek-cijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana v juliju vsem, ki so to želeli, omogočili anonimno brezplačno testi-ranje na okužbo z virusoma hepatitisa B in C. Testiranje smo organizirali v sodelovanju z Inštitutom za mikro-biologijo in imunologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, s testi-ranjem pa smo želili tudi letos opozo-riti, da lahko s pravočasnim odkritjem okužbe izredno dobro vplivamo na izid bolezni.

»Če kronični hepatitis B ali C odkri-jemo dovolj zgodaj, imajo v Sloveniji bolniki vse možnosti, da z ustreznim zdravljenjem preprečimo napredova-nje bolezni do življenje ogrožajočih

UTRIP UKCL

zapletov, kot so ciroza, odpoved delo-vanja jeter in rak na jetrih. V dveh letih smo denimo v petih podobnih akcijah skupno testirali 3109 ljudi, kar pri 70 pa je bil test na okužbo s HCV pozitiven. Dobršen del teh je danes že popolnoma ozdravljenih. Zelo sem vesela, da se je tudi letos odzvalo na testiranje že prvi dan okoli 140 ljudi,« je povedala prof. dr. Mojca Matičič, organizatorka in koor-dinatorica akcije iz Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKCL.

Kronični hepatitis B in C sta bolezni, ki pomembno okrnita kvaliteto življenja in lahko vodita v napredujočo jetrno bolezen in tudi življenje ogrožajoče zaplete. Dokazano sta povezana z nepopravljivimi posledicami v jetrih in nastankom raka na jetrih. S premišlje-nim vedenjem na različnih področjih svojega življenja lahko pomembno zmanjšamo možnost okužbe, s tem pa tudi njeno širitev med prebivalstvom.

Za dosego teh ciljev je potrebno doseči primerno ozaveščenost ljudi, ra-zumevanje pomena in načinov prenosa virusov hepatitisa ter ukrepov, s kateri-mi lahko te neugodne učinke omejimo. Med te ukrepe sodijo zlasti cepljenje proti hepatitisoma A in B, varna spolnost in izogibanje stiku z okuženo krvjo, predvsem pri menjavanju pribo-ra ob intravenskem uživanju drog ali njihovem njuhanju, neprofesionalni tetovaži ali »piercingu« ali naključnem

vbodu z odvrženo iglo. Tvegani načini življenja bistveno povečajo možnost okužbe in kroničnih posledic. Okužba pa je bila možna npr. tudi ob preje-tju transfuzije krvi, preden se je le-ta rutinsko začela testirati na prisotnost obeh virusov. Kljub razvoju učinkovi-tih protivirusnih zdravil je potrebno poudariti, da le-ta lahko pomagajo le, če okužbo odkrijemo dovolj zgodaj, ko se je zaradi odsotnosti kakršnihkoli zdravstvenih težav bolnik večinoma še sploh ne zaveda.

Služba za odnose z javnostmi, Sabina Vrhnjak

Podjetje McDonald's Slovenija je v Pediatrični kliniki UKC Ljubljana priredilo prav poseben dogodek, kjer so Pedia-trični kliniki podarili ček za 8.000 EUR. Celoten znesek je namenjen nakupu priročnega laboratorija.

»Za izročitev čeka se vam v imenu otrok in njihovih najbližjih še enkrat zahvaljujem,« je uvodoma dejal prof. dr. Rajko Kenda, dr. med., strokovni direktor Pediatrične klinike UKCL. Kot je povedal, bodo s pomočjo denarja (zbrane-ga tudi s pomočjo ostalih donatorjev) lahko poskrbeli za ureditev priročnega laboratorija, ki zdaj deluje v prostorih, ki prvotno temu niso bili namenjeni. »Ureditev priročnega laboratorija bo pomenila izboljšano ob-posteljno diagnosti-ko za otroke,« je dodal prof. Kenda.

MCDONALD'SOV DOBRODELNI OBISK V PEDIATRIČNI KLINIKI

S pomočjo denarja (zbranega tudi s pomočjo ostalih donatorjev) bodo

na Pediatrični kliniki lahko poskrbeli za ureditev priročnega laboratorija.



UTRIP UKCL

V Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana smo odprli nov, sodoben si-mulacijski center, namenjen izobraže-vanju in usposabljanju vseh zdravstve-nih profilov. Simulacijski center, ki ga vodi prof. dr. Vesna Paver Eržen bo z organiziranimi treningi in izobraževa-nji zdravstvenih delavcev pomembno prispeval k izboljšani varnosti pri obravnavi pacientov v UKCL.

Center je sestavljen po vzoru podobnih centrov v tujini in obsega operacijsko sobo, enoto za intenzivno zdravljenje, dva seminarska prostora z računalniško opremo, garderobo, pisarniški prostor in pomožne prostore za shranjevanje funkcionalne opreme in potrošnega materiala.

“Gre za pomembno pridobitev za UKCL, saj je pedagoško delo ena izmed ključnih stebrov delovanja naše-ga Zavoda,” je dejala prof. dr. Brigita Drnovšek Olup, strokovna direktorica UKCL in nadaljevala, da simulacijski

V UKCL SLAVNOSTNO ODPRLI SODOBEN SIMULACIJSKI CENTER

Levo: Za ves trud sta se na

otrvoritvi prof. dr. Vesni Paver

Eržen (na fotografiji na sredi), vodji

simulacijskega centra, zahvalila

strokovna direktorica UKCL, prof. dr.

Brigita Drnovšek Olup (na fotografiji

levo) in generalni direktor UKCL, mag.

Simon Vrhunec (na fotografiji desno).

center prinaša nove standarde varno-sti pri obravnavi. Center je namreč primeren tudi za raziskave in za urjenje zdravstvenih ekip v primeru različnih kliničnih in izrednih dogodkov. Odprtje simulacijskega centra je pozdravil tudi generalni direktor UKCL, mag. Simon Vrhunec: “Še bolj se približujemo poslovni in strokovni odličnosti ter na-šemu poslanstvu – kakovostni in varni obravnavi pacientov,” je dejal.

V simulacijskem centru sta na voljo dve lutki »različnih starosti, ena odra-sla, in ena v starosti otroka, med 5. in

7. letom, ki sta nameščeni v realnem kliničnem okolju operacijske sobe oziroma v sobi za intenzivno zdravlje-nje. Pri obeh lutkah lahko simuliramo številne klinične primere, s katerimi se srečujemo v naši vsakodnevni praksi na različnih specialističnih področjih.

“Pomembno je poudariti , da se v simulacijskem okolju ne uči samo kli-nične obravnave pacienta, ampak tudi komuniciranja s pacientom ter znotraj tima, kar lahko pomembno vpliva na izhod pacientovega zdravljenja,” izpo-stavi prof. dr. Vesna Paver Eržen.

V novo opremljenem simulacij-skem centru smo sicer že pred ura-dno otvoritvijo za javnost izvedli več izobraževanj. V okviru simulacije prek računalnika so se specializanti aneste-ziologije, reanimatologije in periopera-tivne intenzivne medicine učili prenosa živčnih impulzov preko živčno-mišič-nega spoja, kako prevod teh impulzov z zdravili preprečimo in kako izničimo delovanje zdravil s pomočjo protiučin-kovin; potekale so tudi predstavitve kliničnih primerov uporabe inhalacij-skega anestetika. Drugo, še pomemb-nejše izobraževanje, ki smo ga izvedli v sodelovanju s Svetom za reanimacijo pri Slovenskem združenju za urgentno medicino, pa je t. i. Evropski travma tečaj (European Trauma Course).




UTRIP UKCL

Spodaj: Z uvedbo omenjenega

sistema, s katerim smo poskusno

pričeli na štirih klinikah oz. enotah

(Kliničnem inštitutu za radiologijo,

Kliniki za nuklearno medicino,

Pediatrični kliniki in Interni kliniki), bomo

omogočili hitrejšo dostopnost do slik

in izvidov za zaposlene, dolgoročno

pa zaradi novosti v informacijskem

sistemu pričakujemo tudi skrajšanje

čakalnih dob.

Informacijski sistem za slikovno diagnostiko PACS/RIS bo omogočil hitrejšo dostopnost do rentgenskih slik in izvidov za zaposlene, dolgoroč-no pa zaradi novosti v informacijskem sistemu pričakujemo tudi skrajšanje čakalnih dob

V Univerzitetnem kliničnem cen-tru Ljubljana (UKCL) smo začeli s postopno uvedbo PACS/RIS sistema – informacijskega sistema za slikovno diagnostiko. Z uvedbo omenjenega sistema, s katerim smo poskusno pričeli na štirih klinikah oz. enotah (Kliničnem inštitutu za radiologijo, Kliniki za nu-klearno medicino, Pediatrični kliniki in Interni kliniki), bomo omogočili hitrejšo dostopnost do slik in izvidov za zapo-slene, dolgoročno pa zaradi novosti v informacijskem sistemu pričakujemo tudi skrajšanje čakalnih dob.

Sistem PACS/RIS v celoti omogoča zajemanje, dodeljevanje, shranjevanje in prikazovanje statične in dinamične digitalne rentgenske slike. Loči se na dve osnovni komponenti: PACS (Pictu-re Archiving Communication System) skrbi za trajno shranjevanje slik in teks-tovnega gradiva (izvidi). RIS (Radicolo-gical Information System) je program-sko orodje, prek katerega upravljamo tako s slikovnimi kot tekstovnimi deli. Vsi podatki se shranjujejo na strežnik v UKCL in na rezervni lokaciji v Bolnišnici dr. Petra Držaja v Šiški, posebej pa je poskrbljeno tudi za varnost pri dosto-panju do podatkov.

“Nemoten dostop je zelo pomem-ben za diagnostiko, primerjavo slik pri

UKCL BO KMALU PRIČEL Z UVEDBO PACS/RIS SISTEMA

kroničnem bolniku in za konzilije. V UKCL bomo imeli dostop tako do krat-koročnega kot tudi do dolgoročnega arhiva,” pove prof. dr. Sergej Hojker, predstojnik Klinike za nuklearno me-dicino UKCL. Poleg izboljšanja hitrosti obravnave je uvedba PACS/RIS sistema osnova za kasnejšo uvedbo teleradi-ologije, kar bi nas povezalo z drugimi bolnišnicami in omogočilo hiter prenos podatkov.

V UKCL nameravamo PACS/RIS sis-tem uvesti po vseh klinikah oz. enotah, vendar postopoma. Predvidevamo, da bodo omenjene klinike (Klinični inštitut za radiologijo, Klinika za nuklearno medicino, Pediatrična klinika in Interna klinika), na katerih smo z uvajanjem pričeli, prešle na dokončno uporabo in-formacijskega sistema PACS/RIS v sre-dini julija. V avgustu bomo priključili še samostojne enote (Klinika za otorinola-ringologijo in cervikofacialno kirurgijo,

Očesna klinika, Ortopedska klinika, Dermatovenerološka klinika, Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, Inštitut za medicinsko rehabilitacijo, Klinični inštitut za klinično kemijo in biokemijo, Klinični inštitut za medicino dela in športa) in Ginekološko kliniko, v septembru pa Kirurško in Nevrološko kliniko.

»NEMOTEN DOSTOP JE ZELO POMEMBEN ZA DIAGNOSTIKO, PRIMERJAVO SLIK PRI KRONIČ-NEM BOLNIKU IN ZA KONZILIJE. V UKCL BOMO IMELI DOSTOP TAKO DO KRATKOROČNEGA KOT TUDI DO DOLGOROČNE-GA ARHIVA,” POVE PROF. DR. SERGEJ HOJKER, PREDSTOJNIK KLINIKE ZA NUKLEARNO MEDICI-NO UKCL




PREBERITE


V UKCL smo se pred kratkim soočili z bolniki, ki so prebolevali ošpice. Pora-jala so se vprašanja, kako je z zaščito zdravstvenih delavcev pred nalezlji-vimi boleznimi ter kako zdravstveni delavci skrbijo za svoje zdravje. O tej problematiki, dovzetnosti za okužbe, precepljenosti in ozaveščenosti smo se pogovarjali s Tatjano Mrvič, dr. med., iz Službe za preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb.

Zdi se nam, da so nekatere nalezljive bolezni skorajda izumrle. Kakšno je vaše mnenje o tem, kaj opažate?

Dejansko so bolezni, ki jih prepreču-jemo s cepljenji v upadanju. Določenih nalezljivih bolezni sploh ne vidimo več, kot na primer davice, poliomielitisa, rdečk, mumpsa. Naj povem, da kot pediatrinja na Infekcijski kliniki do pred

kratkim ošpic sploh nisem videla v živo, letos pa je teh bolnikov kar nekaj. Razlog zakaj teh bolezni v zadnjem de-setletju in še dlje ni, je zagotovo v tem, da je večina otrok v Sloveniji proti tem nalezljivim boleznim cepljena in s tem zaščitena. Kar nekaj let pa že prihajajo opozorila iz zahodne Evrope, da starši svojih otrok ne cepijo oziroma ceplje-nje opuščajo, tako da je precepljenost v Švici, Franciji, Nemčiji upadla, in na račun tega se je pojavilo večje število bolnikov z ošpicami. Število bolnikov je v porastu zlasti v letošnjem letu. Ker Slovenci radi potujemo, smo jo kot turisti v drugih državah prenesli tudi k nam.

POGOVOR S TATJANO MRVIČ IZ SLUŽBE ZA PREPREČEVANJE IN OBVLADOVANJE BOLNIŠNIČNIH OKUŽB

ZDRAVSTVENI DELAVCI MORAJO PO ZAKONU O PREPREČEVANJU NALEZLJIVIH BOLEZNI BITI ZAŠČITENI PROTI OŠPICAM, SICER NE SMEJO DELATI Z BOLNIKI

V prihodnjih mesecih tako pričakuje-mo posamezne primere ošpic, bojimo pa se zlasti, da bo v stik s kužnimi ali obolelimi prišla populacija, ki ne sme biti cepljena, in je zato tudi najbolj ogrožena. To so dojenčki do 1 leta sta-rosti, pri katerih je potek bolezni lahko hujši in imajo več zapletov ob okužbi. V bolniškem okolju pa se bojimo, da bodo zboleli imunsko oslabeli bolniki, pri katerih je prav tako v poteku bolezni pričakovati težje zaplete. Naša naloga je, da naredimo vse, da preprečimo prenos na ranljive skupine.

Katere bolezni so v porastu tako med prebivalstvom kot tudi med medicin-skim osebjem?

Epidemiološka situacija se z letnimi časi spreminja tudi v bolnišničnem okolju. Zlasti v zimskem času beležimo virusne ali bakterijske okužbe dihal in virusne črevesne okužbe. V UKCL smo imeli kar nekaj izbruhov virusnih in črevesnih pa tudi respiratornih okužb, ki smo jih skupaj z zaposlenimi uspeli v krajšem času omejiti. Zavedati se je potrebno, da je bolnik, ki je sprejet zaradi osnovne diagnoze in dobi doda-tno virusno ali bakterijsko okužbo, bolj ogrožen in dovzeten za zaplete, lahko

CEPLJENJE PROTI OŠPICAM

Ošpice so sicer ena izmed najbolj kužnih virusnih nalezljivih bolezni, a je velika večina prebivalcev zoper okužbo zaščitena. V Sloveniji je cepljenje proti ošpicam obvezno za otroke v starosti od enega do dveh let in pred vstopom v osnovno šolo. Obvezno cepljenje poteka že od leta 1968. Cepivo je varno in učinkovito. Proti ošpicam so zaščiteni tisti, ki so jih preboleli oziroma osebe, rojene pred letom 1960. Zaščiteni so tudi tisti, ki so bili dvakrat cepljeni. Okužba z ošpicami se sicer prenaša aerogeno po zraku, z neposrednim stikom z izločki dihal okužene osebe, redkeje s posrednim prenosom prek sveže onesnaženih predmetov. Virus ošpic lahko ostane aktiven do dve uri v zraku.

»ZAVEDATI SE JE POTREBNO, DA JE BOLNIK, KI JE SPREJET ZARADI OSNOVNE DIAGNOZE IN DOBI DODATNO VIRUSNO ALI BAKTERIJSKO OKUŽBO, BOLJ OGROŽEN IN DOVZETEN ZA ZAPLETE, LAHKO PA TUDI UMRE.«



pa tudi umre. Podaljša se hospitalizaci-ja in podraži se zdravljenje. Določene bolezni lahko preprečimo z osnovnimi ukrepi preprečevanja prenosa okužb, kot so dosledno upoštevanje higiene rok in uporabe osebne varovalne opre-me ... Nekatere bolezni lahko učinkovi-to preprečujemo tudi s cepljenjem, na tem mestu bi poudarila zlasti cepljenje prosti gripi.

Zakaj je precepljenost zdravstvenega osebja tako pomembna?

Vsak, ki se je odločil za poklic v zdravstvu, ima verjetno v sebi čut pomagati sočloveku. Na drugi strani pa mora pred boleznimi zaščititi sebe,

svoje kolege v službi, bolnike in ne nazadnje svojce.

Kaj bi svetovali našim zaposlenim, s čim bi jih prepričali, da se cepijo?

Zakon nas obvezuje, da poskrbimo za zaščito pred določenimi nalezljivimi boleznimi, ki jih zdravstveni delavci lah-ko prenesejo na bolnike. Na tem mestu bi opozorila na cepljenje proti hepatiti-su B, ta program se že leta izvaja; letos poleti pa smo pričeli na podlagi zakon-skih določil preverjati zaščito zdravstve-nih delavcev proti ošpicam. Zakon nas obvezuje, da smo zdravstveni delavci zaščiteni pred ošpicami, sicer z bolniki ne smemo delati.

PREBERITE

»V PRIHODNJIH MESECIH LAHKO PRIČAKUJEMO POSAMEZNE PRIME-RE OŠPIC, BOJIMO PA SE ZLASTI, DA BODO V STIK Z KUŽNIMI ALI OBOLELIMI PRIŠLI TISTI, KI NISO BILI CEPLJENI OZIROMA NE MORE-JO BITI CEPLJENI IN SO BOLJ OGROŽENI ZA TEŽJI POTEK BOLEZNI.

Je dovzetnost za cepljenje zdravstve-nega osebja visoka?

Žal je ozaveščenost o pomenu cepljenja med zdravstvenim osebjem premajhna. Premalo se zavedamo pomembnosti preprečevanja določenih nalezljivih bolezni s cepljenjem, veliko pa opažamo neosnovanega strahu, ki je povezan s cepljenjem.

Zgoraj: »Vsak, ki se je odločil za

poklic v zdravstvu, ima verjetno v

sebi čut pomagati sočloveku. Na

drugi strani pa mora pred boleznimi

zaščititi sebe, svoje kolege v službi,

bolnike in ne nazadnje svojce,«

o pomenu precepljenosti pri

zdravstvenih delavcih pove Tatjano

Mrvič iz Službe za preprečevanje in

obvladovanje bolnišničnih okužb.



Prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec, dr. med., Inštitut za zgodovino medicine MF UL

Za preprečevanje neželene nosečnosti si je družba od nekdaj prizadevala in bila z izkustvenimi metodami dokaj uspešna. Z njimi je vplivala na rodnost in demografsko politiko. Empirično znanje o zanositvi pa je prekinila črna kuga sredi 14. stoletja, ko so nositelji-ce izkustva (zeliščarke, modre žene) v čarovniških procesih v veliki večini iztrebili. Uspešno obvladovanje sve-tovne populacije je dobilo pomemb-no pomoč z odkritjem hormonske kontracepcije: ta je l. 1960 v obliki kontracepcijske tablete z neverjetno hitrostjo osvojila svet. Revolucionarno odkritje je prineslo velike družbene spremembe. Spolno življenje in repro-duktivna funkcija sta se ločili, načrtova-nje družine je ženski omogočilo izbiro poklica, študij, delo, uveljavljanje v družbi in vse bolj neodvisno življenje. Hormonska kontracepcija je zmanjšala rodnost po svetu in vsaj delno ublažila lakoto in revščino v nerazvitih drža-vah. Ob zapisanih pozitivnih plateh pa je prinesla tudi mnogo problemov, stranskih učinkov za telesno in psihič-no zdravje, vrsto etičnih dilem in je neredko zmanjšala veljavnost žensk v odnosu do moških.

UVODZagotovitev potomstva je pradavna,

prvobitna potreba posameznika in družbe za ohranitev človeštva. Spolno življenje med moškim in žensko pa tudi ni vezano le na reprodukcijo, zato je zaščita pred neželeno nosečnostjo pomemben del zgodovine človeka. Omejevanje rojstev je bilo in ostaja pogojeno z različnimi dejavniki, materi-alnimi, kulturnimi, političnimi, moralni-mi, verskimi in drugimi, ki so se skozi čas spreminjali. Kontracepcijo je oblikoval

POGLED NAZAJ

HORMONSKA KONTRACEPCIJA – POMEMBNA POMOČ (1. DEL)

empirizem, postopno spoznavanje fizi-ologije človeškega telesa, in se je zato spreminjala skozi čas. Uporabo določe-nih sredstev za preprečevanje zanositve so poznale že najstarejše znane kulture. V prazgodovinskih skupnostih lovcev in nabiralcev sadežev je imel par povpreč-no 4-6 otrok, običajno pa je preživela le polovica. Malo otrok so imeli zaradi kratke življenjske dobe, pozne puberte-te pri dekletih in večletnega dojenja.

Z urbanizacijo življenja se je spre-menil življenjski ciklus: že v orientalskih kulturah, še bolj pa v antičnem času je bila puberteta zgodnejša, dojenje se je krajšalo, ženska je lahko rodila tudi 10 otrok, zato se je nataliteta večala, hrane in drugih dobrin pa kljub napredku niso mogli zagotoviti za toliko novih ust. Lakoto in prenaseljenost so zato preprečevali z regulacijo rojstev. Dobro opazovanje je prinašalo izkušnje o pre-prečitvi zanositve in uporabi naravnih metod zaščite, kot so spolna absti-nenca, analni odnosi, prekinjen spolni odnos in njegove različice, uporaba t. i. barierne kontracepcije, odločanje za splav (abortus) in detomor (infanticid). Tudi zagovori in vraže proti zanositvi so bili zelo razširjeni že v času prvih začet-kov medicine in obstajajo še danes.

KONTRACEPCIJA OD PRADAVNINE DO HORMONSKE ZAŠČITE

Najbolj verodostojni dokazi o prete-klih kontraceptivnih metodah so pisni,

od egipčanskih papirusov naprej, starih 4000 let in več. Zaščita je popisana v splošno medicinskem Ebersovem papiru-su in še posebej v ginekološkem Kahun-skem papirusu. Slednji opisuje uporabo

delne nožnične pregrade iz sestavin, kot so guma, soda, kamena sol. Uporabljali so tudi vložke iz voska in zdrobljenih semen granatnega jabolka, ki dokazano vsebuje naravne estrogene. Tudi papajo so kot kontraceptivno sredstvo uspešno uporabljale ženske v tropskih krajih. Vse-buje encim papain, ki deluje v telesu s progesteronom kontraceptivno. Ebersov papirus opisuje uporabo čepkov, prepo-jenih s sokom akacijevih listov in medu. Tudi Stari Grki in Rimljani so priporočali nožnične tampone, ki pa so bili prepo-jeni z olivnim oljem ali cedrino smolo, pa s kadili, z galunovcem, oljem mirte in celo dodatki toksičnega svinca. Hipokrat (460-377 pr. n. št.) je navajal kontracep-tivno moč semen divjega kostanja. Tudi antični ginekolog Soranus iz Efeza (živel okoli l. 100 n. št.) je ženskam priporočal nožnični tampon iz volne, prepojene s cedrino smolo. Rastlino silphium (Ferula tingitiana L.), podobno navadnemu komarčku, pa so zaradi kontraceptivne moči in velikega povpraševanja med prostitutkami celo iztrebili. Uspešnost antičnih prizadevanj za preprečevanje zanositve je bila tako velika, da je Polibij v 2. stol. pr. n. št. zapisal, da imajo grške družine le enega ali dva otroka. Kontra-cepcija je med antičnimi viri med drugi-mi opisana npr. v delih Plinija (23–79 n. št.) in Dioskoridesa (De materia medica, 58–64 n.št.). Arabski zdravniki so prav tako pisali o kontracepciji, med njimi predvsem Rhazes (864-930) in Avicenna (Ibn Sina, 980–1037).



Andreja Peklaj, fotografinja pri KUD-u KC in MF

Fotografsko udejstvovanje prof.dr. Tomaža Lundra je že pre-seglo polnoletnost. Zadnji dve leti ga je v svoje bogate, barvite loge zvabila pokrajina. Na prvem mestu je zagotovo Toskana, magična pokrajina z razgibanimi dolinami in vinorodnimi griči, posutimi s starimi vilami in srednjeveškimi mesteci.

Pogled na razstavljena dela spontano prestavi in preplete razmišljanje s simbolno govorico, kjer vse prikazano lahko prepoznamo kot sozvočje in zlitje narave z avtorjevim boga-tim notranjim doživljajskim svetom. Barvna ekspresija brezhib-no harmonira z davno dogovorjenimi likovnimi zakonitostmi.

MI USTVARJAMO

Nenaučeno. Globoko intuitivno in dovršeno. Analitični pogled se nenehno izmenjuje z globalnim, notranji in zunanji svet se vzajemno prelivata in zlivata v občutenju enosti, v zavedanju najvišjega smisla bivanja. Navidezni lok od jutra do večera je dodobra zapolnjen in izpolnjen z lepoto dneva ter harmonijo srca in duha, ki nahranjena žarita ljubezen in sočutje do vsega tistega, kar se le navidezno zdi, da nismo mi sami.

Potrebna računalniška obdelava nikoli ne zdrkne v smer pretiranih lepotilnih efektov, zato nas nič ne zmoti, da ne bi povabljeni vstopili v sliko, v pokrajino pred nami in se prepu-stili njenemu utripu, vdihu in izdihu. Razstava sama deluje kot vdih in izdih, kot dnevi, ki se rodijo in izzvenijo, tako kot pravzaprav naše celo življenje.

OB FOTOGRAFSKI RAZSTAVI PROF. DR. TOMAŽA LUNDRA:

VTISI IZ TOSKANE



Mojca Lenarčič, dipl.inž.rad., namestnica vodje radioloških inženirjev, Klinični inštitut za radiologijo

Rada delam na vrtu, zato je moj vrt vsako leto poln najrazličnejše zelenjave, ki jo pridelam. Kar ne uspemo pojesti sproti, shranim za ozimnico. Največ pridelam stro-

čjega fižola. Preden ga zamrznem, ga zavrem v slani vodi in zapakiram. Marmelade pa ne kuham sama, zato sem toliko bolj vesela, kadar jo dobim v dar od sorodnice. Najboljšo na-redi iz sliv, jabolk in ringloja.

Zvonka Simčič, finančni knjigo-vodja, Slovenia transplant

Jesenski čas je zame čas obilja. Moja ozimnica je bogata; vlagam breskve, jurčke, delam kompote, marmelade, džeme. Medtem ko je sadje za marmelado fino zmleto, tako da je njena tekstura gladka, so v džemih koščki sadja. Moja

najboljša marmelada je iz grozdja, recept zanjo pa mi je za-upala moja stara mama. Najprej iz grozdja, lahko je navadna brajda, recimo izabela, naredimo sok, ostanek pa pretlači-mo, dodamo sladkor in prekuhamo ter vložimo kot marme-lado. Marmelada ima specifičen okus, se je malo nakuha, vendar je odlična na palačinkah.

Nada Čulibrk , Služba za higieno prostorov in opreme

Imam velik vrt, na katerem pride-lam vso zelenjavo; vlagam kumare, papriko, fižol, peso, paradižnik. Kuham ajvar, od vsega pa imam najrajši vložen stročji fižol, zmešan

skupaj z dušeno papriko, paradižnikom, česnom in peterši-ljem. To uporabljam za solato ali kot prilogo zraven pečene-ga mesa. Marmelado pa naredim iz kutin, jagod, borovnic, breskev, jabolk, sliv; marmelade delam iz sezonskega sadja. Naredim jo pa vsako leto premalo. Delam pa tudi regratov med.

Milena Lendero, Centralna kurir-ska in gospodinjska služba

Ozimnice ne pripravljam več v takem obsegu kot včasih. Vseeno pa vlagam tudi kumare, peso in stročji fižol. Večino zelenjave pride-lam doma, drugo pa grem iskat na kmetijo. Največ ozimnice pripra-vim iz paprike, ki jo najprej operem

in popečem, kožo olupim in papriko shranim v zamrzovalni-ku. To je precej poenostavljen postopek, vendar pa je tako pripravljena paprika meni še boljša kot vložena.

Jani Recer, pomočnik generalnega direktorja za informatiko

Letos pri nas doma ne bomo ku-hali marmelade, saj smo jih veliko dobili v dar. Jeseni pridejo na vrsto gobe; zamrzujemo in vlagamo jurčke, ježke, trobente in še kaj. V skrinjo zaidejo še naribane buče, bezgove jagode, mokovec in drugi gozdni sadeži.

Katja Maretić, Zdravstveni tehnik, Oddelek za intenzivno terapijo

Pri pripravi ozimnice sodelujem s svojo mamo, ki živi na vasi in obdeluje svojo zemljo. Plodove zemlje pa ne nabiramo samo na domačem polju, temveč tudi v goz-du. V slast nam gredo predvsem borovnice, maline, gozdne jago-

de, pa tudi lisičke in gobani se porabijo v različne namene. Največ stvari mami vloži, nekaj posuši, naredi razne sokove in sirupe. V zimskem času vse te slastne stvari najdejo svoje mesto, kar se vidi tudi na meni.

VČASIH SO LJUDJE PRIPRAVLJALI OZIMNICO, JO PRIPRAVLJATE ŠE DANES? Služba za odnose z javnostmi

ANKETA



KINIKA ZA INFEKCIJSKE BOLEZNI IN VROČINSKA STANJA

Spoštovani,Rada bi pohvalila IZREDNO OSEBJE, ki sem ga imela

priložnost opazovati včeraj popoldan, kar pet ur. In sicer je pohvala namenjena zdravnikom, medicinskim sestram, laborantki in vsem, ki so bili prijazni do starejših oseb. Pred-vsem pa so me presenetili in navdušili vsi ti mladi ljudje - me-dicinsko osebje, saj so med seboj odlično sodelovali, nobe-na stvar jim ni bila odveč. Čeprav sem zaradi bolezni težko pričakovala izvide, se tokrat nisem počutila samo pacient - številka. Še enkrat pohvala vsem v popoldanski in nočni izmeni, ki so bili ta dan prisotni.

Hvala za Vašo pomoč, vesela sem da mi pomagate Vi.Lep pozdrav, Helena

ORTOPEDSKA KLINIKA Spoštovani!Pred 14 dnevi sem bila sprejeta na vašo ortopedsko kli-

niko, kjer sem bila pod nujno tudi operirana. Preseneče-na sem bila nad celotnim oddelkom C, D nad prijaznostjo sester, čistilk in seveda fizioterapevtk. Zato vse pohvale se-stram, čistilkam, fizioterapevtkam predvsem pa mojima an-geloma v belem: dr. MATEVŽU GORENŠKU in dr. DAVIDU MARTINČIČU. To nista samo zdravnika, ampak mnogo več! Pohvale tudi celotni operativni ekipi, ki so se tistega večera zbrali in mi vrnili moje zdravje. Še enkrat se iskreno zahva-ljujem vsem in vsakemu posebej za tople in spodbudne be-sede ter vso prijaznost in skrb, ki sem jo bila deležna ves čas bivanja v bolnišnici.

Zaposlene imate izredne ljudi, ki so vredni vseh pohval! Želim vam še mnogo uspehov in nasmejanih obrazov!

Vaša pacientka Klavdija Bizjak

NEVROLOŠKA KLINIKA

Spoštovani!

Danes mineva mesec dni, odkar nas je zapustil naš dragi Jože, kajti bolezen ga je premagala.

Na vas se obračam kot Jožetova življenjska sopotnica in mamica najine dveletne hčerke Tajde. Želela bi se iskreno zahvaliti zdravniškemu in ostalemu osebju oddelka intenziv-ne nege na Nevrološki kliniki.

Najprej iskrena zahvala vodji oddelka, dr. Viktorju Šviglju, zatem Jožetovi prvotni nevrologinji na oddelku Nevrološke klinike, dr. Horvatovi, ki je ravno tako spremljala potek njego-vega zdravljenja. Posebna zahvala tudi izjemnim zdravnicam dr. Šteblaj, dr. Visočnik in dr. Ožek. Želela bi pohvaliti ves nji-hov trud in strokovnost dela. Vsi zdravniki so se v času Jože-tove hospitalizacije resnično trudili za Jožetovo ozdravitev in kljub zahtevnosti ter težavnosti bolezni nenehno iskali nove poti za njegovo ozdravitev. Dr. Švigelj je z namenom, da bi našel povzročitelja Jožetove bolezni, povezal tudi z drugimi strokovnjaki s tega področja izven Slovenije in izkazalo se je, da so bile vse njegove preiskave vodene v pravo smer.

Zahvalo in hvaležnost izrekam tudi ostalemu zdravstve-nemu osebju v intenzivni negi, in sicer za vso njihovo po-moč, zdravstveno nego in oskrbo.

Težko je z besedami opisati zahvalo, ki bi jo želela podati, zato še enkrat izrekam ISKRENA HVALA.

S hvaležnostjo in spoštovanjem, Jana Cerar

KO ZA KIRURGIJO SRCA IN OŽILJA

SPOŠTOVANI dr. Boris Robič,Najlepša hvala za Vašo skrb, poglobitev v primer in kva-

litetno delo.Sam težko ocenim Vaše delo, ker sem neznanec na Va-

šem področju. Povem pa Vam, da sem pred odhodom na oddelek slišal pogovor dveh sester, ki sta Vam pomagali pri moji operaciji in sta se pozneje menili med seboj. Ena je med kratkim pogovorom med ostalim rekla drugi: »Robič je zakon ...« Druga je temu pritrdila in še nekaj pozitivnega do-dala. Ko pa sem sam to slišal, sem se zavedel, Vaše kvalitete. Ostanite taki in pojdite po tej poti. Tako mlad, pa tako dober.

S spoštovanjem do Vas.Lep pozdrav. Emil Glavič

KAJ MENIJO O NAS

ORTOPEDSKA KLINIKA Spoštovani,Sem pacientka prof. dr. Roka Vengusta in sem bila pred

tednom dni operirana na Ortopedski kliniki UKC v Ljubljani.Najprej bi se iskreno zahvalila za strokovno in potrpežljivo

obravnavo ter zdravljenje mojega primera na OKH, nato pa še za virtuozno operacijo mojih vratnih vretenc, ki sta jo preci-zno in profesionalno izvedla prof. dr. Rok Vengust in dr. Robert Košak. Zato se iskreno ter iz srca zahvaljujem dr. Vengustu, dr. Košaku, obema anestezistoma in celotni ekipi v operacijskem bloku. Posebej bi se rada zahvalila posadki EIT, ki je zame skr-bela prvi dan in prvo noč po operaciji, in sicer Nataliji, Maruši, Andreji, Snežani, Gregi in vsem ostalim, čigar imen se ne spo-minjam. Stokrat hvala fizioterapevtkama Meti in Špeli za njuno strokovno pomoč, podporo in empatijo. Hvala vsem medicin-skim sestram, zdravstvenima tehnikoma, čistilkama, kuharjem, receptorju. Ne znam vam z besedami opisati svojega olajšanja in sedanjega stanja, ko me NE BOLI več, ko lahko hodim narav-nost in ne zverižena od bolečine, ko lahko vzravnano sedim.

Natalija Glažar-Berčič



Rešitev nagradne križanke pošljite v pisemski ovojnici z nalepljenim ku-ponom najkasneje do 15. septembra 2011 na naslov: Univerzitetni klinični center Ljubljana, Služba za odnose z javnostmi, Zaloška 2, 1000 Ljubljana s pripisom: ZA NAGRADNO KRIŽANKO. Pripišite tudi svoje ime in naslov, kamor vam pošljemo nagrado.

Izžrebani iz prejšnje številke so: 1. nagrada (torbica Samsonite in Urgo filmogel proti

glivičnim okužbam nohtov): Silva Tomis, Celovška 24, 1000 Ljubljana

2. nagrada (plažna brisača Fenistil in probiotični prašek WAYA® AD (14 vrečk): Zdravko Škrjanec, Zabukovica 94a, 3302 Griže

3. nagrada (kanglica za zalivanje rož Koziol in kapsule Imunoglukan P4H®): Blanka Suljanovič, Briljeva ulica 19, 1000 Ljubljana

NAGRADNA KRIŽANKA – ŠT. 4

Nagrade za avgustovsko številko (podarja jih Mercator, d.d.).: 1.nagrada: Dvorec Trebnik darilni komplet za sprostitev2. nagrada: Dvorec Trebnik darilni komplet za razvajanje3.nagrada: Dvorec Trebnik marelični darilni komplet


KAJ MENIJO O NAS

KO ZA TRAVMATOLOGIJO URGENTNI BLOK

Pozdravljeni!

Jaz sem bil pa včeraj oskrbovan na Urgenci v UKCL. Oskr-bovan sem bil hitro, vsaj po mojem predvidevanju, tudi rano so mi super zašili. Upam samo še na hitro okrevanje.

Lep dan še naprej, Andrej Stržinar

GINEKOLOŠKA KLINIKA, KO ZA PERINATOLOGIJO

Spostovani,

iskrena zahvala osebju porodnega bloka - še posebno ga. Maruši Tomšič, ki je vodila

porod naše male Kristine. Hvala tudi vsem, ki ste nama od ponedeljka do četrtka na oddelku lajšali privajanje na novega družinskega člana.

Kar tako naprej! Midva pa nazaj k plenicam :)

Barbara Razem in Marko Petkovšek

GINEKOLOŠKA KLINIKALepo pozdravljeni,ker sem bila tako pozitivno presenečena nad profesional-

nim in prijaznim odnosom na ginekološki urgenci, in to že drugič, sem se odločila, da vam tokrat to tudi napišem. Že pred 6 leti sem bila poslana na ginekološko urgenco zaradi nepravilnega razvoja nosečnosti. Žal se ne spominjam, ka-teri zdravnik me je imel v obravnavi (bil je starejši gospod), ki me je znal z lepo besedo potolažiti ob takem, zame zelo hudem trenutku.

Maja pa sem zaradi enake diagnoze spet pristala na gine-kološki urgenci. In imela res srečo, da me je v obravnavo do-bila dr. Jakopič (na žalost ne vem imena), katera se je oseb-no zavzela za moj primer. Zato bi se ji rada zahvalila, ker me je kljub mladosti presenetila s prijaznim, človeškim od-nosom, ker o strokovnosti sploh ne dvomim. V današnjem svetu je že tako, da se prevečkrat počutimo zgolj številke in si ne vzamemo časa za drugega. Zato sem bila tako prijetno presenečena, ker sem kljub obilici dela naletela na tak pro-fesionalen odnos. Tak dogodek, ki za nobeno žensko, ki si želi postati mamica, ni niti najmanj prijeten in je lahko zelo boleč, je zaradi takega odnosa postal vsaj znosen.

Hvala lepa za prijetno izkušnjo, vsem na urgenci želim, da s takim delom nadaljujete in bodo vaše kariere uspešne še naprej, sebi pa, da vas ne bi bilo treba več obiskati :)

S spoštovanjem, J. E.


Oglas_BIO_210x297.indd 1 7/27/11 12:01:26 PMKC interno AVG_2011 v2.indd 32 8/22/11 8:15 AM

operacijskega bloka poletje v intenzivnih ...kc interno avg_2011 v2.indd 1 8/22/11 8:15 am vabimo...

Documents