OP[TINSKI VESNIK

GODINA III • BROJ 32 • NOEMVRI 2008 BESPLATEN PRIMEROKwww.kiselavoda.gov.mk

Otvoren den na Op{tinata - Denna gra|anskata inicijativa“

NAJGOLEM INTERES ZA BULEVARSKOTO RE[ENIE

NA "PRVOMAJSKA“

GRA\ANITE PLA]AAT - FIRMITE ZATAJUVAAT

USVOENI D U P-OVI

2005-2008

REALIZIRANI PROEKTI

VO URBANITE ZAEDNICI

STRANICA 8 - 9. STRANICA 10-11.STRANICA 5.STRANICA 4.

VO SREDA (3 DEKEMVRI)

PREMIEROT NIKOLA GRUEVSKI VO POSETA NA OP[TINATA

Sekoja odgovorna Vlada, e transparentna i dostapna za gra|anite. Vladata na pre-mierot Nikola Gruevski, kojznae po koj pat doka`a deka eden od prioritetite vo nejzina-ta rabota, pretstavuva navremenata i kvalitetna informiranost na site gra|ani od edno-stavna pri~ina {to obi~nite gra|ani imaat pravo da ja znaat vistinata.

Taka }e bide i vo sreda (3 dekemvri), koga premierot Nikola Gruevski so del od minis-trite }e ja posetat na{ata Op{tina i }e zemat u~estvo na Tribina, na koja }e se govoriza aktivnostite {to Vladata gi prezema za realizacija na proektite vo ekonomijata,zemjodelstvoto, obrazovanieto, kulturata, zdravstvoto, sportot i drugite sferi. Vo tekotna tribinata gra|anite aktivno }e mo`at da zemat konkretno u~estvo so svoi pra{awa.

Tribinata }e se odr`i vo sreda (3. 12. 2008 godina) vo salata na „Bokles“ vo UZ Dra~evoso po~etok vo 17 ~asot.

Po {trajkot na prosvetnite rabotnici

PRODOL@I NASTAVATA VO U^ILI[TATA

MINISTERKATA JANKULOVSKA,

DOMA]IN NA DECATA

OD GRADINKATA 8 - MI MART

Pe~ateweto na vesnikot finansiski e poddr`ano od pretstavni{tvotona fondacijata Konrad Adenauer vo Republika Makedonija

Konrad-Adenauer-Stiftung • Maksim Gorki 16, kat 3 • MK-1000 Skopje • tel:+389-2-3231-122-

faks:+389-2-3135-290

Str. 2

Str. 2

PROMOCIJA NA MONOGRAFIJA

A K T U E L N O

KISELA VODA2 OP[TINSKI VESNIKwww.kiselavoda.gov.mk

- Osnovnite u~ili{tai gradinkite, ve}e, vopoln sostav gi realizi-raat nastavnite pro-grami. - ^lenovi na SONK gonapu{taat ~lenstvo-to na ovaa sindikalnaorganizacija,

Od prvi dekemvri site osumosnovni u~ili{ta koi egzisti-raat na teritorijata na op{tina-ta Kisela Voda redovno si gi iz-vr{uvaat nastavnite programi.So toa definitivno staven e krajna {trajkot na SONK, odnosnona site onie prosvetni rabotni-ci koi vo tekot na izminatite se-dum dena go podr`uvaa {trajkoti odbivaa da dr`at nastava. In-teresno e deka osnovnite u~ili-{ta vo Op{tinata, vo nitu edenmoment ne ja prekinaa nastavata,tuku im se dade mo`nost na onieprosvetni rabotnici, koi sakaada {trajkuvaat toa da go pravatna dostoinstven na~in, bez pri-toa da gi popre~uvaat drugite nas-tavnici koi sakaa da go po~itu-vaat Zakonot na Republika Make-donija i redovno da si gi izvr{u-vaat svoite rabotni obvrski.[to se odnesuva do gradinkite,tie vo nitu eden moment ne ja pre-kinaa rabotata tuku naprotiv girealiziraa site nastavni progra-

mi. Vo tekot na nedelnata golgo-ta ispolneta so detski traumi,razo~arani roditeli, radikali-zacija na nastanite od strana naSONK, se odr`aa niza sredbi nau~ili{nite odbori na u~ili{ta-ta, sredbi na u~ili{nite sindi-kati na SONK i nastavni~kikolegiumi. Op{t be{e vpe~ato-kot deka treba da se prekine so{trajkot i site nastavnici da sevratat na svoite rabotni obvrs-ki. Kako rezultat na takvite ak-tivnosti vo u~ili{tata, vo mo-mentov u~enicite se vratija se vou~iili{nite klupi. Interesno edeka del od u~ili{nite sindi-kalni organizacii na SONK, is-tapuvaat od ovaa organizacija.Takov e slu~ajot so COU Rajko@inzifov, kade 22 ~lenovi ve}emu iska`aa nedoverba na SONK.Istoto se slu~uva i vo ostanati-te obrazovni institucii vo Op{-tinata.

- Na{iot stav be{e deka niene go negirame {trajkot ni slo-bodata na odlu~uvawe na sekojnastavnik, me|utoa zamolivmenastava da se prodol`i i da senajde drug na~in za izrazuvawe nanezadovolstvo na nastavniot ka-dar. Poradi toa {to se raboti zau~enici koi u~at od nastavniciteza `ivotot i dejstvuvaweto na`ivotot ponatamu, gi zamolivmenastavnicite kako pedagozi da japrodol`at nastavata za da ne se

reflektira negativno vrz decatakoi sepak ne se vinovsni za ovaasostojba vo koja se nao|ame. Meraduva {to sepak naidovme narazbirawe. Nastavnicite bea ko-rektni i tie ja prodol`ija nasta-vata vo interes na decata, - istak-na pretstavnikot na roditelitevo OU "Nevena Georgieva Duwa"Gordana Stojkovska An|elovska.

I, kulturnite rabotnici godignaa svojot glas protiv {traj-kot na SONK. Za niv e neoprav-dano da se bara pari, preku grbotna decata.

- Ova e nesfatlivo. Da se ko-ristat decata samo za da se dojdedo pogolema plata. Toa e apsurd.[to se krivi decata za takvatasostojba. A, kade se ovde rodite-lite i nivnoto pate{estvie voizminative sedum dena. Kade sekulturnite programi koi apsti-niraa vo izminatiov period. Se-ga, dobro e {to nastavata povtor-no prodol`uva, no ovojpat ne re-ducirano, tuku so poln kapaciteti dobro e {to kone~no se vra}amena obvrskite, istakna kulturniotrabotnik Jon~e Trajkovski.

Sega koga u~ili{tata i gra-dinkite rabotat so poln kapaci-tet, ostanuva dilemata kako i ko-ga }e se nadopolnat izgubenite~asovi. I, za ova ne se vinovnidecata. Neli?!

R. K.

Po {trajkot na prosvetnite rabotnici

PRODOL@I NASTAVATA VO U^ILI[TATA

Vo sorabotka so Vladata na Republika Makedonija

IZGRADBA NA FEKALNA KANALIZACIJA

VO DRA^EVO I MZ POTSTANICA

Proektot fekalna kanalizacija za Dra~evo i MZ Potstanica,Op{tina Kisela Voda }e go realizira vo prviot kvartal od idnatagodina. Vkupnata investicija iznesuva 45 milioni denari. Dosega,blagodarej}i na Vladata na Republika Makedonija se obezbedeni 25milioni denari.

So ova se sozdadeni site uslovi idnata godina da bide stavenkraj na dolgogodi{nite problemi {to gi ma~at `itelite na ovojdel od Op{tinata.

KONE^NO DISLOKACIJA NA DOMOT ZA ZAVISNICI

Eden od najgolemite problemi {to gi ma~at gra|anite naOp{tina Kisela Voda vo poslednite desetina godini e dislokaci-jata na Domot za zavisnici. Op{tinata makotrpno rabote{e na ovojproblem i kone~no se gleda negovata razvrska. Imeno, zaedno soVladata na Republika Makedonija obezbedeni se 36 milioni denariza dislokacija na ovoj Dom. Do 15 dekemvri se o~ekuva da se dobiedolgoo~ekuvanata grade`na dozvola, a vedna{ potoa se preo|a kongradewe na novata bolnica, na nova lokacija, koja me|u drugoto }eponudi podobri uslovi za tretiraweto na zavisnicite. So toa, prob-lemite na gra|anite od ovoj reon }e bidat minato, a zgora na toa voprostoriite na sega{niot Dom za zavisnici, Op{tinata zaedno soVladata planira, po renoviraweto, prostorot da go prenameni vopoliklinika.

MINISTERKATA

JANKULOVSKA,

DOMA]IN

NA DECATA

OD GRADINKATA

8 - MI MARTOp{tinskiot proekt, -

„Poblisku do Policijata”, vokoj se vklu~eni dvete gradinkikoi egzistiraat na teritorija-ta na op{tinata Kisela Voda,uspe{no se realizira. Decazaedno so nivnite vospituva~iod gradinkata 8-mi Mart, denes-ka bea na gosti vo policiskatastanica „Prolet”. a tamo beapre~ekani od Gordana Jan-kulovska, ministerkata za vna-tre{ni raboti. Decata imaamo`nost odblisku da se zapoz-naat so rabotata na polica-jcite, da gi poglednat nivnitekancelarii, da go „isprobaat“nivniot vozen park, i da impostavat pove}e pra{awa. - Prekrasno e ~uvstvoto koga na

decata im ja objasnuvamena{ata rabota. Na{a obvrska icel e da se gri`ime za nivnataperspektiva i nivniot bezbe-den i bezgri`en `ivot, a tokmuso eden vakov prekrasen proekttie mo`at i da ja osoznaat i po-~uvstvuvaat na{ata preventiv-na misija,- me|u drugoto istak-na ministerkata GordanaJankulovska na zaedni~katasredba so decata od gradinkata8-mi Mart, pritoa delej}i im

prigodni podaroci. Inaku,decata od gradinkata 8-mi martbea zemeni i vrateni vo gradin-kata so specijalni policiskixipovi, a vo tekot na posetata,komandirot na policiskatastanica „Prolet“, VoislavIli}, se pogri`i policajciteda bidat dobri doma}ini. Nasredbata pokraj prisustvoto naOBSE bea prisutni i pret-stavnicite na op{tinskataadministracija na Kisela Voda.

3OP[TINSKI VESNIK www.kiselavoda.gov.mkKISELA VODA

A K T U E L N O

PROMOCIJA NA SPORTSKITE SALI „ARHIEPISKOP DOSITEJ“

I „NEZAVISNA MAKEDONIJA“

Op{tinata naskoro }eraspi{e tender za izved-ba na proektot za podo-bruvawe na vodosnabud-vaweto vo del od Dra~e-vo i Usje

Op{tina Kisela Voda nasko-ro }e raspi{e tender za izvedba naproekt za podobruvawe na vodo-snabduvaweto vo selo Porupi, delod Dra~evo i za delovi vo Usje.Proektot predviduva izgradba naprepumpni stanici, cevkovodi irezervoari, od 300 kubici za Usjei od 500 kubici za Porupi. I dvataproekta Op{tinata }e gi finan-sira so pomo{ na Fondot za vodi.

Vo proektot za Usje za koj {to eproceneto deka }e ~ini 10.500 mil-ioni denari, Fondot }e u~estvuvaso tri milioni denari. Proektot,pak, za Porupi e vreden 15 mili-oni denari, a vo nego Fondot }einvestira 9,5 milioni denari.

Tenderite i za dvata proektaspored najavite, }e se raspi{at dokrajot na godinava, a ve}e na po~e-tokot od idnata tie }e po~nat da serealiziraat na teren. Nivnata ko-ne~na izvedba }e go re{i dolgogo-di{niot problem na poso~enitenaselbi so vodosnabduvaweto koe{to osobeno e kriti~no za vremena zimskata sezona, no i pri pe-kolnite gore{tini.

Inaku, od Op{tinata infor-miraat deka pred desetina dena

zavr{ile so probivawe na ulica-ta #Kratovska# i nejzino povrzu-vawe so ulicata #Crni~e#. Vo dol-`ina od 60 metri na novata ulicapostaveni se i rabnici, trotoari,a obnoveno e i postojnoto osvetlu-vawe.

- Zavr{ena e, velat od Op{-tinata, i kanalizacionata mre`a naulicite #Tome Arsovski# i #474#.Izvedena e nova atmosferska i ka-nalizaciona mre`a. Vo narednivedenovi nadle`nite treba da gi zat-vorat raskopite, da izvr{at tam-ponirawe i asfaltirawe na uli-cata, po {to }e se postavat i novirabnici, a postojnite trotoari }ebidat sanirani.

Za dva dena triesetina objek-ti vo Op{tina Kisela Voda bea is-~isteni od grafiti, kako del od ak-cijata {to ja inicira{e ZELS zabri{ewe grafiti, so cel razubavu-vawe na `ivotnata okolina i podi-gawe na javnata svest za ~ista `i-votna sredina. Vo akcijata bea op-fateni desetina stanbeni zgradi,delovi od delovni objekti i trgov-ski centri, a najgolem del od gra-fitite bea is~isteni od u~ili{niobjekti i gradinki. Vo minatoto oti-doa sramnite grafiti na objektitena u~ili{tata #Rajko @inzifov#,#Krume Kepeski#, na gradinkata #8Septemvri# od Rasadnik, a se iz-bri{aa i navidum umetni~kite po-raki na objektite na MZ „Crni~e#,„Birarija# i na del od op{tinski-te baraki na Kisela Voda.

Za bri{ewe na grafitite Op-{tinata anga`iraa osum moleri,a vo akcijata se vklu~ija i dvaese-tina vraboteni od op{tinskata ad-ministracija, kako i u~enici od

osmoletkite. Prebojadisuvawetose vr{e{e so desetina valjaci, pri{to bea iskoristeni 100 litrifasadna bela i krem boja.

Marjan~o Stojan~evski, edenod koordinatorite na akcijata voKisela Voda, bri{eweto na gra-fitite go ocenuva kako uspe{no.Za samo dva dena bila realiziranapredvidenata programa za rabota.

"Se nadevame deka ovaa akci-ja {to ja inicira{e ZELS }e pro-dol`i i vo idnina. Od druga stra-na, pak, }e bideme presre}ni do-kolku nema da ima potreba od pov-torno bri{ewe na grafitite so{to }e se doka`e deka sprovede-nata akcija ja postignala svojatacel. Deka kaj `itelite prorabote-la svesta za ~ista `ivotna sredi-na, odnosno deka onie {to gi pi{u-vaat grafitite, svoite umetni~kiporivi }e gi iska`uvaat na mesta-ta predvideni za taa namena, a nena bilo koja fasada“, izjavi Sto-jan~evski.

Izdava~: Op{tina Kisela Voda

Ureduva: Redakciski kolegium

Glaven i odgovoren urednik Toni ^uposki

Kompjuterska obrabotka:Makform-Skopje

Pe~ati: Evropa 92

Adresa: ul. Prvomajska bbtel: (02)2785-411

faks: (02)2770-210e-mail:contact@kiselavoda.gov.mk

Rakopisite i fotografiite ne se vra}aat.

]E SE RE[I VODOSNABDUVAWETO VO PORUPI I USJE

Op{tina Kisela Voda uspe{no se vklu~i vo akcijata na ZELS

IZBRI[ANI GRAFITI OD TRIESETINA OBJEKTI

Akcijata se sprovede za dva dena. ^istea osummoleri, administracijata, u~enicite koi{to za

prebojadisuvawe iskoristija 100 litri bela ikrem fasadna boja

Op{tinata vo prvite tri me-seci od 2009-ta godina }e dobiedve novi sportski sali. Salite sedel od proektot na Vladata na Re-publika Makedonija, vo organiza-cija i realizacija na Agencijataza mladi i sport. Salata, locira-na vo dvorot na OU "Krume Kepe-

ski“ }e se vika "Arhiepiskop Do-sitej“ i spored Agencijata za mla-di i sport predvideno e da se ot-vori vo januari. Vtorata sala,"Nezavisna Makedonija" vo dvo-rot na OU "Nevena Georgieva Du-wa“ se o~ekuva sve~eno da bide pu-{tena vo upotreba vo tekot na

fevruari - mart 2009. Dvete sali,za koi }e se gri`i i stopanisuvalokalnata vlast, bezdrugo }e bi-dat od golema va`nost za razviva-we na u~ili{niot, masovniot, rek-reativniot i profesionalniotsport vo Op{tinata.

So izgradbata na nov stan-ben i deloven prostor, no i sozgolemuvaweto na kompaniitelocirani vo trite industriskizoni, samo po sebe se nametnuvapra{aweto za novi soobra}ajnire{enija vo Op{tinata. Ako, konova, se dodade i izgradbata na no-vata naselba "Rasadnik“, se na-metnuva potrebata za novo soo-bra}ajno re{enie na glavnatasoobra}ajna "’rbetnica“, ulica-ta "Prvomajska“. Vo momentov,vo Gradot Skopje koj e realiza-tor na ovoj proekt, vo zavr{nafaza e izrabotkata na proektot{to }e opfa}a bulevarsko re{e-

nie od ulicata "Ivan Kozarov“(Stara Rampa) do semaforite naraskrsnicata na ulicata "Na-rodni Heroi“ vo prvata faza, ivo vtorata faza, od semaforitekaj "Cementarnica" do vlezot naDra~evo. Vo prvata faza, Bule-varot }e sodr`i po dve lenti vodvata pravci so vkupna {iro~i-na na ulicite od 14 metri. Nadvete strani od Bulevarot, sovkupna {iro~ina od po 3 metri,}e ima trotoari za pe{aci ivelosipedska pateka. Realizaci-jata se o~ekuva da bide vo tekotna idnata 2009-ta godina.

"PRVOMAJSKA" ]E PRERASNE VO BULEVAR

OP[TINSKI VESNIKwww.kiselavoda.gov.mk4 KISELA VODA

Op{tinata, soglasno progra-mata za rabota uspe{no go reali-zira proektot, -"Otvoren den naOp{tinata - Den na gra|anskatainicijativa". Vo sabotata 219 gra-|ani bea vo rabotnite prostoriina Op{tinata, i imaa mo`nost nagradona~alnikot Xorxe Arsov,rakovoditelite na Sektori i vra-botenite vo op{tinskata admin-istracija, da im postavuvaat pra-{awa, da iniciraat ideai i pro-ekti, da se informiraat za aktu-elnite sostojbi vo Op{tinata, dakritikuvaat ili da ja pofalatrabotata na op{tinarite.

- Op{tinata Kisela Voda, voosnova pretstavuva edna od naj-

otvorenite i najtransparentniteOp{tini vo dr`avata, - velat odOp{tinata i poso~uvaat. - Ve}e~etvrta godina imame veb sajt,kancelarija za informirawe, ves-nik so mese~no izdanie, gradona-~alnikot osven vo vtornik, denotkoj e predviden za gra|anite, ~es-to sekojdnevno razgovara za niv-nite aktuelni problemi. Sepak, --"Otvoren den na Op{tinata - Denna gra|anskata inicijativa" e pro-ekt koj ima posebna simbolika.

- Pove}epati sum istaknal,vo ovaa prilika }e povtoram dekagolem del od realiziranite pro-ekti, poteknuvaat i gi realizi-ravme blagodarej}i tokmu na blis-

kata komunikacija so gra|anite voizminatiot ~etirigodi{en peri-od. Vo izminatiot period zaednoso gra|anite uspeavme da razre{-ime deceniski natalo`eni prob-lemi. Ottuka, nikoj ne go znae po-dobro problemot od gra|aninot,~ij problem i pate{estvija po in-stituciite, ponekoga{, od raznipri~ini mo`at da traat i so godi-ni, iako istite imaat re{enie.Tokmu zatoa se ovie sredbi. Ina-ku, ovojpat gra|anite se intere-

siraa za smenuvaweto na azbesnitevodovodni cevki, bea zagri`eni zastrujata vo ekot na grejnata sezo-na, poso~uvaa divi izgradeni ob-jekti, baraa vrabotuvawe, pra{u-vaa za izgradbata na crkvata "SvNedela" vo "Rasadnik“, se intere-siraa za dislokacija na Domot zazavisnici, za izgradba na vodovo-dite vo "Pintija“, "Usje" i "Poru-pe“, no golem del od niv pobaraainformacii za izvodlivosta nabulevarskoto re{enie za ulicata

"Prvomajska“. Pravej}i analizaso slu`bite vo delot na dostaveni-te proekti i idei od strana na gra-|anite, istite so vnimanie }e girazgledame vo naredniot period,i onie koi se izdr`livi i koi pret-stavuvaat prioritet za gra|anitena Op{tinata }e gi realizirame,- istakna gradona~alnikot XorxeArsov, vedna{ po zavr{uvawetona proektot - "Otvoren den naOp{tinata - Den na gra|anskatainicijativa“. T.^.

Vo sabota (29.11.2008) se realizira proektot, "Otvoren den na Op{tinata - Den na gra|anskata

inicijativa“

NAJGOLEM INTERES PREDIZVIKA

BULEVARSKOTO RE[ENIE NA "PRVOMAJSKA“

A K T U E L N O

Vo Op{tinata prodol-`uva da se realizira proek-tot so davawe na potvrdi (ser-tifikati), edinstven od vakov

vid vo Makedonija na edna lo-kalnna samouprava, {to prak-ti~no zna~i garancija za gra-|anite koi kupuvaat stanovi

od investitorite, Potvrditezna~at deka noviot stan ne eprodaden pove}ekratno, i de-ka prviot kupec, so dostavata

na potvrdata od strana na in-vestitorot e edinstven sops-tvenik na stanaot. Iako, ovojproekt vo po~etokot na pri-menivaweto ima{e skepti~-nost vo javnosta okolu even-tualnata realizacija, poradifaktot {to Op{tinata se ja-vuva kako garant za kupeniotstan na gra|anite, sepak podvegodi{na primena toj nesamo {to gi opravda o~ekuva-wata tuku stana i pottik nadrugite Op{tini istiot pro-ekt da go vovedat vo svoitesredini so cel da ja minimi-ziraat mo`nosta oddelni ne-~esni investitori stanoviteda gi prodavaat pove}ekrat-no. Proektot so potvrdite(sertifikatite) ja vrati inadgradi doverbata me|u Op{-tinata, ~esnite investitorii gra|anite kako kupuva~i nastanovite.

Inaku denovive od Sek-torot za urbanizam bea izda-deni novi 71 potvrda (serti-fikat) na izveduva~ot ALMATBAU. Od voveduvaweto naproektot Op{tinata ima iz-dadeno vkupno 750 potvrdi.

R. N.

So stotina toni sol nabaveni godinava izna~itelno koli~estvo rezervi od lanskatasezona, kako i anga`irana mehanizacija, nadle`-nite od Op{tinata podgotveni }e go pre~ekaatprviot sneg. Zimskiot krizen {tab kako i seko-ja sezona i godinava }e intervenira po izrabote-na programa za rabota, odnosno }e se ~istat siteservisni ulici vo Op{tinata, kako i javnitepovr{ini.

So sne`nite vrne`i Op{tinata }e se spra-vuva so mehanizacija obezbedena od firmata"Kamako I" koja {to be{e izbrana na tenderotza odr`uvawe na servisnite ulici vo zimskiuslovi. Taa na raspolagawe ima dve solarki, dvapomali utovaruva~i, tri kiperi i eden grejder.

Od Op{tinata velat deka od dosega{natapraksa se poka`alo deka ovaa mehanizacija }ebide dovolna za odr`uvawe na servisnite ulici-te vo zimski uslovi.

"Nie sme podgotveni za intervencii. Poprvite sne`ni vrne`i vedna{ }e se napravi pro-cenka na terenot i ekipite }e izlezat na ulica.Kako i vo izminative godini taka i ovaa sezonanema da dozvolime op{tinskite ulici, javnitepovr{ini, a osobeno priodite do zna~ajni ins-titucii da bidat pokrieni so golomrazica, ilinatalo`eni so sneg“, veli Toni ^uposki, portpa-rol na op{tina Kisela Voda.

Op{tinski stanbeni potvrdi - proekt koj uspe{no se realizira

VKUPNO IZDADENI 750 GARANTNI POTVRDIOp{tina Kisela Voda

podgotvena go ~eka prviot sneg

ZA ODR@UVAWE NA ULICITE

DESETINA MA[INI I DVESTE TONI SOL

-. Pravej}i analiza so slu`bite vo delot na dos-tavenite proekti i idei od strana na gra|anite,istite so vnimanie }e gi razgledame vo naredniotperiod, i onie koi se izdr`livi i koi pretstavu-vaat prioritet za gra|anite na Op{tinata }e girealizirame, - veli gradona~alnikot Xorxe Arsov,

- Inaku denovive od Sektorot za urbanizam bea izdadeni novi

71 potvrada(sertifika) na izveduva~ot ALMAT BAU

A K T U E L N O

KISELA VODAOP[TINSKI VESNIK www.kiselavoda.gov.mk 5

- So ovoj proekt }e se obezbe-di stabilna elektro-distributiv-na mre`a, na delovite vo urbanitezaednici 11-ti Oktomvri zgradi,Kisela Voda posebno vo Pravej}ianaliza so slu`bite vo delot na do-stavenite proekti i idei od stranana gra|anite, istite so vnimanie }egi razgledame vo naredniot period,i onie koi se izdr`livi i koi pret-stavuvaat prioritet za gra|anitena Op{tinata }e gi realizirame,-istakna gradona~alnikot XorxeArsov, Pravej}i analiza so slu`-bite vo delot na dostavenite proek-ti i idei od strana na gra|anite, is-tite so vnimanie }e gi razgledamevo naredniot period, i onie koi seizdr`livi i koi pretstavuvaat pri-oritet za gra|anite na Op{tinata}e gi realizirame,-istakna gradona-~alnikot Xorxe Arsov, Rasadnik,Pripor, Crni~e i Pr`ino,-veliPero Kocevski, odgovoren za elek-tri~na energija vo Op{tinata.

Denovive golem broj na gra-|ani upatija prestavki do infor-mativnata kancelarijata na Op{-tinata, reagiraj}i na golemiotbroj na prekopi {to vo momentovse slu~uvaat niz teritorijata naKisela Voda.

Najgolemite iskopi se slu~u-vaat pokraj postoe~kata Trim pa-teka i vo UZ 11-ti Oktomvri -zgradi. Gra|anite reagiraat nadlabokite iskopi no i na bu~avatana ma{inite za vr{ewe na iskopi.

- Ma{inite ne samo prekudenot, tuku rabotat vo tekot i nano}nite ~asovi. Ednostavno odbu~avata ~ovek ne mo`e da odmo-ri. Zagri`eni sme i od dlabokiteneza{titeni iskopi koi pret-stavuvaat opasnost postarite gra-|ani, a sosobeno za decata. Niv giima na sekoj ~ekor vo naselbata11-ti Oktomvri zgradi, vo parko-vi, ulici i trotoari. Taman se na-pravija ulicite i trotoarite, sesredija parkovite. EVN sega celo-sno gi raskopa.-reagiraat gra|a-nite od ovoj del na Op{tinata.

Od Sektorot za urbanizam neinformiraa deka od naselbataProlet - op{tina Aerodrom pok-raj Trim patekata se nosat dva vi-sokonaponski kabli koi }e go sna-bduvaat so struja delot okolu op{-tinata Kisela Voda, celiot del naRasadnik ( izgradeniot del i delotvo izgradba) kako i naselbataPripor. Vo momentov ovoj del naop{tinata Kisela Voda ima nizok

napon i ne retko se slu~uva da imai ispadi od elektro-mre`ata. Ovojproekt e na barawe na op{tinataKisela Voda, a celosno e finan-siran od strana na EVN.

- Op{tinata Kisela Vodamora da ima pokvalitetna struja,- izjavi Pero Kocevski, odgovorenza elektri~na energija vo Op{ti-nata, i prodol`i. - Ako se zemepodatokot deka sekojdnevno imamepriliv na novi stanovi i stanari,i podatokot deka op{tinata Kise-la Voda i gra|anite vo nea se re-dovni vo naplatata na smetskiteza struja, toga{, opravdanosta naproektot e u{te pogolem od as-pekt {to gra|anite na Op{tina-ta zaslu`uvaat da imaat pokvali-tetno i posigurno snabduvawe soelektri~na energija.

- Koga se o~ekuva rabotite dabidat zavr{eni, so ogled na fak-tot {to dlabokite iskopite pret-stavuvaat opasnost za gra|anite?

Zavr{uvaweto na ovoj pro-ekt treba da bide zavr{en do sre-dinata na narednata nedela, a EVNima obvrska celokupnite prekopida gi vrati vo prvobitna sostojba

kako na ulicite taka i na parko-vite. So ovoj proekt }e se obezbe-di stabilna elektro-mre`a kakoi podobar napon na strujata nadelovite okolu op{tinata Kisela

Voda, Rasadnik, Pripor, Crni~ei Pr`ino-zavr{i Pero Kocevskiodgovoren za struja vo op{tinataKisela Voda.

V. A.

Po inicijativa na Op{tinata, a so realizacija na EVN

SE ZASILUVA ELEKTRO-DISTRIBUTIVNATA MRE@A

USVOENI D U P-OVIVo izminatite ~etiri godini Op{tina Kisela Voda uspea da

donese 9 novi detalni urbanisti~ki planovi. Urbanizirno e vkup-no181,84 hektari od teritorija na Op{tinata. Najgolem detalenurbanisti~ki plan e lokalitetot Tri Kru{i so vkupno 60 hektari.Site detalni urbanisti~ki planovi se doneseni soglasno pozi-tivnite zakonski normi vo Republika Makedonija, vklu~uvaj}i goredovoto u~estvo na gra|anite na Op{tinata, preku javnite anketii redovnite sredbi so slu`benicite vo Sektorot urbanizam.

STAKLARNICA 30,30 hektariCVETAN DIMOV -2 17,99 hektariCVETAN DIMOV-SLAVIJA 16.00 hektariKISELA VODA-LOKALITET 2 21,36 hektariSTAKLARA-PINTIJA 27,11 hektariURBAN OPFAT 39-47-ZAPAD-B NAS. DRA^EVO 1,17hektariURBAN OPFAT 2-3-ISTOK-D NAS. DRA^EVO 1,36 hektariOPFAT-4-ISTOK-A NAS. DRA^EVO 6.55 hektari

URBANISTI^KI PLAN VON NASELENO MESTO-LOKALITET TRI KRU[I 60.00 hektari

VKUPNO URBANIZIRANO 181.84 hektari

Kako {to se gleda od poda-tocite prika`ani vo pregledot, voizminatiot period se postignatipozitivni rezultati i vo delot nanaplatata na dano~nite prihodi.

Imeno tie se dvi`at od 143,4milioni denari vo 2006 god. na165,7 mil.den.vo 2007 do 169,9 mil.den. vo 2008 god. (zaklu~no so 15.11.)

Ova uka`uva na faktot dekaop{tinata e vo sostojba da gene-rira zgolemeno nivo na dano~niprihodi kako rezultat na zgole-menata dano~na baza i zgolemeni-ot fiskalen napor na op{tinska-ta administracija poradi preno-sot na nadle`nostitte od central-

no na lokalno nivo.Aktivnostite na op{tinata

kako do sega taka i vo naredniotperiod }e bidat vo nasoka na reali-zacija na slednite prioriteti:

Postignuvawe na optimalnanaplata na lokalnite danoci, lo-kalnite taksi i lokalnite nado-mestoci.

Natamo{na zalo`ba za zgo-lemuvawe na dano~nite prihodi,so aktivnosti koi }e obezbedatopfatenost na site dano~ni ob-vrznici.

Gradewe na partnerski odnosso dano~nite obvrznici (fizi~ki ipravni lica) kako i deluvawe na po-

digawe na svesta za potrebata od pla-}awe na lokalnite danoci i taksi.

Podigawe na stepenot na in-formirawe na dano~nite obvrz-nici za ulogata na lokalnite da-noci i taksi vo finansirawe naop{tinata.

Toa }e ovozmo`i obezbeduva-we na postojani finansiski sred-stva vo Buxetot na op{tinata,neophodni za ispolnuvawe na ob-vrskite prevzemeni so central-izacijata, so krajna cel porast naprosperitetot i podobruvawe nakvalitetot na `iveewe na gra|a-nite na op{tina Kisela Voda.

Konto Opis Ostvareno

2006 Ostvareno

2007 Ostvareno 2008

(do 15.11.)

711 PERSONALEN DANOK OD DOHOD 8.569.916 6.998.466 5.908.024

713 DANOCI NA IMOT 36.707.606 42.563.135 50.050.517

7131 Danok na imot 4.929.535 8.221.836 13.744.741

7132 Danok na nasledstvo i podarok 2.055.836 1.288.425 1.573.149

7133 Danok na promet na nedvi`nosti i prava 29.607.830 32.871.443 34.484.772

7135 Kamati za nenavremeno pla}awe danok na imot 114.405 181.430 247.855

717 DANOCI NA SPECIFI^NI USLUGI 98.207.053 116.199.230 113.776.576

717112 Komunalna taksa za istaknuvawe firma 2.321.967 1.719.001 2.161.713

717115 Komunalna taksa za koristewe ulici, {to se pla}a pri registracija na vozila 1.536.950 1.532.689 1.169.159

717116 Komunalna taksa za koristewe i odr`uvawe na javno osvetluvawe 11.564.327 10.987.166 17.690.425

717135 Komunalna taksa za koristewe plo{tadi 5.100 3.789 1.680

717137 Nadomest za ureduvawe grade`no zemji{te 82.611.562 101.895.157 92.524.593

717138 Nadomest od komunalna dejnost 167.147 61.427 229.006

718 TAKSI ZA KORISTEWE ILI DOZVOLI ZA VR[EWE DEJNOST - - 211.738

718134 Nadomest za upravuvawe so otpad na op{tinata odnosno Gradot Skopje

- - 211.738

71 VKUPNO DANO^NI PRIHODI 143.484.575 165.760.832 169.956.855

GRA\ANITE PLA]AAT - FIRMITE ZATAJUVAAT

DRU[TVO ZA PROIZVODSTVO,

PROMET, PROEKTIRAWE, IN@IWERING,

MONTA@A I INSTALIRAWE

PROMONTING DOOEL - SKOPJE

Ul. Vidoe Smilevski - Bato br. 55 l. 4Tel/faks: 02 2431-377; 2430-853

P R O M O N T I N G

S O V E T

Sovetot na Op{tinata KiselaVoda ja prodol`i prekinatata 83-ta sednica na koja se usvoija pove}eodluki. Se usvoi Odlukata za pris-tapuvawe kon izmeni i dopolnuva-wa na Statutot na Op{tinata, Od-luka za izmenuvawe i dopolnuvawena Odlukata za formirawe na Par-ticipativno telo za prostorno iurbanisti~ko planirawe na op{-tina Kisela Voda.

^lenovite na Sovetot donesoaOdluka za izmena i dopolnuvawe naOdlukata za osnovawe na Centar zarazvoj na Skopskiot planski regi-on. Vo Zakonot za ramnomeren re-gionalen razvoj e predvideno osno-vaweto, funkcioniraweto i nad-le`nostite na Centarot za razvojna skopskiot planski region. Podonesuvaweto na Zakonot za ram-nomeren regionalen razvoj, kakoobvrska proizleze me|u drugotoformirawe na Centar za razvoj naskopskiot planski region, telo koeima za cel da sorabotuva so Sove-tot za razvoj na skopskiot planskiregion po odnos na vospostavuvawena ramnomeren regionalen razvoj.Poradi odredeni terminolo{kiproblem vo osnovniot tekst na Od-lukata za osnovawe na Centar zarazvoj na skopskiot planski region{to gi detektira{e Centralniotregistar na Republika Makedonija,istiot sugerira{e da se napravatodredeni izmeni i dopolnuvawa naodredeni ~lenovi, to~ki i stavoviod istite. Bidej}i Odlukata za os-novawe na Centarot za razvoj naskopskiot planski region e tipski,toa zna~i deka site op{tini, ~le-novi na ostanatite 7 regioni voRM isto taka treba da gi donesattie izmeni i dopolnuvawa na os-novniot tekst. So drugi zborovika`ano, ovie izmeni doa|aat na ba-rawe na Centralniot registar naRM i Ministrestvoto za lokalnasamouprava.

Sovetot go usvoi i Pravilni-kot za izmena i dopolnuvawe na Pra-vilnikot za uslovite i na~inot zaizdavawe pod zakup na deloven pro-stor vo sopstvenost na op{tinaKisela Voda.

Op{tinata Kisela Voda done-se i Odluka za donacija vo visinaod 80.000 denari koja se dava naProfesionalnata bokserska fede-racija na Republika MakedonijaPROFI MAK-Skopje, za pokriva-we na del od tro{ocite za podgo-tovki na bokserite za u~estvo name|unarodnata profesionalna bok-serska revija, koja }e bide odr`anavo Skopje. Na ovaa revija }e nastap-at trojca na{i profesionalni bok-seri, odnosno na{iot najdobar bok-ser Toni Janevski vo lesna katego-rija, koj }e se bori za balkanska ti-tula {to istovremeno }e bide gla-ven me~ na ve~erta, a ostanatitedvajca vo polute{ka i super te{kakategorija }e nastapat pred ovaaborba.

Na krajot na sednicata grado-na~alnikot Xorxe Arsov odgovara-{e na sovetni~ki pra{awa. Sovet-nicite najmnogu gi interesira{e{to e so patnata infrastruktura,kako i vodovodot i azbestnite cev-ki. Gradona~alnikot Arsov odgo-varaj}i na ovie pra{awa objasni dokade i kako te~e sorabotkata so JP#Vodovod#.

- So #Vodovod# imame izvon-redna sorabotka i razbirawe. So

gradski #Vodovod# e dogovoreno dase realiziraat trite proekti za za-mena na cevkite vo Porupe, Pinti-ja i Usje. Od #Vodovod# se ponudijaduri i dokolku ni falat pari zaproektot Pintija (za noviot vodo-vod) ova javno pretprijatie da ja na-dopolni sumata od svoja smetka.Imame pove}e delovi na Op{tina-ta kade {to ima azbestni cevki. Vomomentov za #Vodovod# Pr`ino eprioritet kade {to 25% se azbest-ni cevki i toa stari, kade {to iprotokot na vodata e namalen. Tie,del po del }e se menuvaat. Azbest-nite cevki {to se vo pravec naDra~evo nema da se vadat tuku }e sekoristat za tehni~ka voda, a za vodaza piewe se planira da se napravinov paralelen cevkovod. Momen-talno vo #Vodovod# ovoj proekt ne estaven kako prioritet, me|utoaOp{tinata raboti na toa da seobezbedat donacii, re~e gradona-~alnikot.

Gradona~alnikot Arsov odgo-varaj}i na sovetni~ko pra{awe na-javi i skore{no po~nuvawe na re-{avawe na problemot na se poopto-varenata ulica #Prvomajska# koja{to poradi rasteweto na indusri-skata zona od Staklarata, pa se donaslelbata Dra~evo stanuva tesnogrlo.

- Se raboti intenzivno i smevo zavr{ni aktivnosti. Gradot imaobezbedeno100% finansii za u{tedve lenti od Cementara do Marko-va reka, kade {to }e bide izgradenu{te eden most. Za ovoj proekt, dokrajot na godinata }e bide raspi-{an i tender. Isto taka, se rabotii na proektot za Ju`niot Bulevar{to bi odel pokraj samata pruga sedo Dra~evo, istaqkna Arsov.

Neodmilivo be{e gradona~al-nikot Arsov da odgovori i za nemi-liot nastan na ulicata #OgwanPrica# koj za sre}a zavr{i bez ~o-ve~ki `rtvi.

- Op{tinskata administraci-ja izdade najvalidna dokumentaci-ja. Problem e izveduva~ot koj {toizlegol nadvor od proektot. Voovoj slu~aj ne se raboti za klizi{-te, tuku za odron. Vo momentov e po-

ni{ten proektot bidej}i izveduva-~ot potkopal pove}e otkolku {tosmee. Sega se raboti na novo odo-brenie koe {to }e treba da bideodobreno i od IZIIS, re~e Arsov.

Okolu problemot so prazne-weto na korpite, gradona~alnikotArsov u{te edna{ izrazi nezado-volstvo od javnoto pretprijatie ipred Sovetot objasni deka za taa celna Op{tinata ne i ostana ni{todrugo tuku sama da anga`ira lu|e.

Sovetot na Op{tinata ja odr-`a i 84-ta sednica. ^lenovite naSovetot gi usvojuvaa programite ipotprogramite za 2009 godina i toa:

1. Programite i potprogra-mite od nadle`nost F-urbano pla-nirawe za 2009;

1.1. Programa F1 - urbanisti~-ko planirawe

- Potprograma F10-urbanisti-~ko planirawe

1.2. Programa FA-ureduvawena grade`no zemji{te.

- Potprograma FA0-ureduvawena grade`no zemji{te

2. Programite i potprogrami-te od nadle`nost J- komunalna dej-nost za 2009

2.1. Programa J0- Odr`uvawena urbana oprema

-Potprograma J00- Odr`uvawena urbana oprema.

2.2. Programa J3- Javno osvet-luvawe .

- Potprrograma J30- Javno os-vetluvawe

2.3. Programa J6- Odr`uvawei za{tita na lokalni pati{ta iulici.

- Programa J60- Odr`uvawe iza{tita na lokalni pati{ta i ulici.

2.4. Programa J7- Odr`uvawei koristewe na parkovi

- Programa J70- Odr`uvawe ikoristewe na parkovi i zelenilo.

2.5. Programa J80 - Drugikomunalni uslugi.

-Potprograma J80- Drugi ko-munalni uslugi.

2.6. Programa JA-Izgradba najavno osvetluvawe.

- Potprograma JA0-Izgradbana javno osvetluvawe .

2.7. Programa JD-Izgradba i

rekonstrukcija na lokalni pati{-ta i ulici.

-Programa JD0-Izgradba irekonstrukcija na lokalni pati{-ta i ulici.

2.8. Programa JE- Izgradba naprostor za parkirawe.

- Potrograma JE0- Izgradbana prostor za parkirawe.

2.9. Programa JF- Izgradba nasoobra}ajna signalizacija.

- Programa JF0- Izgradba nasoobra}ajna signalizacija.

2.10. Programa JI- Izgradbana sistemi za odvodnuvawe i pre-~istuvawe otpadni vodi

- Potprograma JI0- Izgradbana sistemi za odvodnuvawe i pre-~istuvawe

2.11.Programa JM- Parkovi izelenilo / kapitalni rashodi/

- Potprograma JM0- Parkovii zelenilo / kapitalni rashodi/

2.12. Programa JN- Urbanaoprema.

- Potprograma JN0- Urbanaoprema.

3. Programa i potprograma odnadle`nost N- obrazovanie za 2009

3.1.Programa N1- Osnovno ob-razovanie.

- Potprograma N10- Osnovnoobrazovanie.

4. Programa i potprograma odnadle`nost V-socijalna za{titana deca.

4.1.Programa V1- detski gra-dinki.

- Potprograma V10 - detskigradinki.

5. Programata i potprograma-ta od nadle`nost G- lokalen eko-nomski razvoj.

5.1. Programa G1- Podr{ka nalokalniot ekonomski razvoj.

- Programa G10- Podr{ka nalokalniot ekonomski razvoj.

6. Predlog za usvojuvawe naprogramata i potprogramata odnadle`nost K-Kultura.

6.1. Programa K4-Kulturnimanifestacii i tvore{tvo.

- Potprograma K40-Kulturnimanifestacii i tvore{tvo.

7. Programata i potprograma-ta od nadle`nost L-sport i rekre-

acija.7.1. Programa L 0-Sport i

rekreacija.- Potprograma L00-Sport i

rekreacija.8. Programite i potprograma-

ta od nadle`niot D- Gradona~al-nik.

8.1.Programa D1- Mesna samo-uprava.

- Potprograma D10- Mesna sa-mouprava.

9. Programata i potprograma-ta od nadle`niot P-za{tita na `i-votna sredina i priroda

9.1.Programa \1- za{tita na`ivotnata sredina i priroda

- Potprograma \10- za{tita na`ivotnata sredina i priroda.

Sovetot na Kisela Voda gi us-voi i K1 - Kvartelen izve{taj zaizvr{uvawe na Buxetot na op{ti-na Kisela Voda za 2008 godina zakvartal juli-septemvri 2008 godi-na i K2 - Kvartalen izve{taj za do-speani nenamireni obvrski za kvar-tal juli-sepptemvri 2008 godina.

Na krajot na sednicata grado-na~alnikot Xorxe Arsov odgovara-{e na sovetni~ki pra{awa. Odgo-varaj}i na pra{awata, Arsov objas-ni deka problemot so salata vo os-novnoto u~ili{te #Nevena Georgi-eva Duwa# i nejzinotoprolongirawe i zastoj vo izgradba-ta e poradi problem soizveduva~ot, dodeka izgradbata nasalata vo #Krume Kepeski# te~e sozacrtanata dinamika i deka do sre-dinata na dekemvri, dokolku toa godozvolat vremenskite uslovi, sala-ta }e bide gotova.

Okolu inicijativata na grado-na~alnikot Trifun Kostovski inegovata zalo`ba za nova teritori-jalna podelba na gradot Skopje,gradona~alnikot na Kisela Voda,Xorxe Arsov re~e: #Imame mnogupova`ni raboti od menuvawe nagranicite. Za ovaa tema ne e razgo-varano nitu so mene, a od moiteli~ni kontakti so ostanatite gra-dona~alnici imam informacii de-ka isto taka ne e razgovarano. Ovaainicijativa e isklu~ivo na grado-na~alnikot Trifun Kostovski.

Gradona~alnikot Arsov, oko-lu Vladinata odluka za toa kolkavdel od sredstvata od otkupot na dr-`avnoto zemji{te }e odat vo kasa-ta na op{tinite i vo kasata na dr-`avata re~e: #Na insistirawe naZELS dojdeno e do promena na ras-predelbata na sredstvata, {to zna-~i sredstvata sega }e odat 80% vokorist na Op{tinite i 20% vo dr-`avnata kasa, a op{tinite vo Sko-pje 80 procenti gi delat 50-50 soGradot. Za zgolemuvaweto na pri-hodot od ova Vladina odluka i {totoa }e zna~i za op{tinata KiselaVoda, gradona~alnikot Arsov po-jasni: #Nie vo Op{tina Kisela Vo-da imame mnogu malku, najmalku odsite skopski op{tini dr`avno zem-ji{te. Zatoa, ne mo`e da se o~eku-vaat po ovaa osnova nekoi seriozniprilivi. Edinstven nekoj pogolemprihod mo`e da se o~ekuva od pro-ektot Tri Kru{i. Tuka se rabotiza 60 hektari zemji{te i dokolkuse najde zainteresiran investitortoga{ mo`e da se o~ekuvaat nekoiposeriozni prilivi vo op{tinska-ta kasa#.

Milovan MA TOVI]

OP[TINSKI VESNIKwww.kiselavoda.gov.mk6 KISELA VODA

OD CEMENTARNICATA USJE DO DRA^EVOU[TE DVE LENTI

F O N D A C I J A

www.kiselavoda.gov.mk 7KISELA VODA OP[TINSKI VESNIK

Vo organizacija na Op{ti-na Kisela Voda i fondacijataKonrad Adenauer vo hotelot#Holidej In# se odr`a trkalez-na masa na tema #Zakon za upra-vuvawe so otpad, kazneni odred-bi i implementacija na zako-not#. Moderator na ovaa trka-lezna masa be{e Ivana Serafi-mova, koordinator za LOGINproekt vo ZELS. Svoe izlagaweimaa i Jadranka Ivanova, rako-voditel na Sektorot za EU voMinisterstvoto za `ivotna sre-dina i Liljana Popovi}, rakovo-ditel na Sektorot za normativ-ni i pravni raboti vo Minister-stvoto za transport i vrski.

Jadranka Ivanova pred pri-sutnite gosti go prezentira{eZakonot za `ivotna sredina, za-koni {to proizleguvaat od isti-ot i nadle`nostite na ediniciteza lokalna samouprava, kako iinspekciskiot nadzor i kaznen-ite odredbi od Zakonot za upra-vuvawe so otpad. Taa objasni ka-ko e dojdeno do inicijativata zadecentralizacija na nadle`nos-tite od Ministerstvoto za `i-votnata sredina do lokalnatasamouprava.

- Inicijativata za op{ti-nite da dobijat pogolemi inge-rencii po~na u{te vo 2002 godi-na. So noviot Zakon za upravu-vawe so otpad i Zakonot za `i-votna sredina samo opasniototpad e pod ingerencija na Mi-nisterstvoto za `ivotnata sre-dina, dodeka site drugi vidovi

na otpad se vo nadle`nost na lo-kalnite vlasti. Nose~ki motivza decentralizacija pred sè eekonomi~nosta i efikasnosta.@ivotnata sredina e bliska dogra|anite i zatoa golem del odingerenciite gi #dadovme# naop{tinite. Zgolemenite inge-rencii doveduvaat i do pogole-mi obvrski na op{tinite i niekako Ministerstvo za `ivotnasredina }e gi poddr`ime lokal-nite samoupravi za pogolem brojna inpsektori, za {to e razgova-rano i so Ministerstvoto za fi-nansii za novi vrabotuvawa,istakna Ivanova.

Isto taka, taa ja otvori itemata za upotreba i zloupotre-ba na otpadot.

- Treba da se stimulira is-koristuvaweto i reciklirawe-to na otpad bidej}i vo sovreme-niot svet se smeta i kako edenvid surovina. Kaj nas se javi igolema zloupotreba na otpadot,bidej}i ne retko so otpadot sepojavija i kradci na `elezo koi{to ne izbiraat na~in kako dadojdat do nego, pa se krade oduli~ni {ahti, pa se do delovi od`eleznicata. Zatoa, se donesezakon so koj vakvite prestapi nese tretiraat ve}e kako prekr-{ok tuku kako krivi~ni dela, akaznite se rigorozni, kako zafizi~kite, taka i za pravnitelica, dodade Ivanova.

Za problemite so pretpri-jatijata koi {to rabotat so izne-suvawe i transport na otpadot

Ivanova re~e: #Op{tinskiteinspektori treba da odredatkolku kontejneri i na koi mestatreba da se postavat i da bidatkontrolori na javnoto komunal-no pretprijatie koe {to ja vr{idejnosta za iznesuvawe i trans-port na komunalniot otpad. Op{-tinite imaat mo`nost, dokolkune se zadovolni od rabotata najavnite pretprijatija da osnova-at sopstveno ili da se dade podkoncesija#.

Liljana Popovi} dade po-ve}e pojasnuvawe za Zakonot zajavna ~istota, pri {to objasnideka uslovite i na~inot za odr-`uvawe na javnata ~istota se is-klu~ivo vo nadle`nost na op{-tinite.

- Op{tinite se dol`ni ilida formiraat javno pretprijatieili javnata ~istota da ja odr`u-va drugo pravno lice. Op{tini-te treba da izgotvat godi{naprograma za odr`uvawe na javna-ta ~istota. Isto taka, treba dase vrabotat i komunalni redari,a kolku i vo koj obem treba da re-{i samata op{tina, spored niv-nite procenki i planovi za odr-`uvawe na javnata ~istota,istakna Popovi}.

Na ovaa trkalezna masa taaja objasni i dilemite na gra|a-nite okolu toa dali oddeluvawe-to na smetkite za iznesuvawe itransport na otpadot i delot zajavna ~istota kumulativno zeme-no bi ja zgolemila dosega{natasmetka.

- So noviot zakon treba dase odvoi posebno koj del e za iz-nesuvawe i transport na otpad idelot za javna ~istota, koja i do-sega se pla}a{e na edna smetka.Toa ne e nova dava~ka tuku samorazdvojuvawe na smetkata bidej-}i i dosega se pla}a{e delot zakomunalna ~istota#, re~e taa.

Inaku, Popovi} u{te ed-na{ potseti na mo`nosta zaporamnuvawe so {to na gra|a-nite im se dava mo`nost mestopla}awe na pari~nata kazna dase izvr{i poramnuvawe-zamenu-vawe na pari~nata kazna soop{to korisna rabota.

Slavko Ru`inovski, pret-stavnikot od JP Komunalna hi-giena-Skopje, ja objasni Godi{-nata programa i operativniotplan na javnoto komunalno pret-prijatie za upravuvawe so otpadvo gradot Skopje, me|u drugotoistaknuvaj}i: #JP Komunalnahigiena-Skopje }e bide dol`noda izgotvi godi{na programa vokoja osobeno }e bide opfatentipot na sadovi za otsranuvawena otpad, kako i vozilata za iz-nesuvawe i transport na otpa-dot. ]e se analiziraat potrebi-te na Op{tinata za da se vidikoi vidovi na sadovi i vozilatreba da se koristat. Treba da sepro{iri programata za selekti-rawe na otpadot, kako {to toa senapravi vo Op{tina Karpo{ po-radi dve pri~ini. Zaradi nama-luvawe na otpadot {to }e se de-ponira na deponiite, kako i zanegovo povtorno iskoristuvawepo pat na recikla`a. Sledni op-{tini na koi }e se pro{iri pro-gramata za selekcija na otpad se\or~e Petrov i Centar. JP Ko-munalna higiena-Skopje raboti

na voveduvawe na ISO standard-ite, so {to bi se podobril ikvalitetot na rabotata na zado-volstvo na gra|anite#.

Na trkaleznata masa seotvorija pove}e pra{awa. Rako-voditel na Sektorot za komunal-na inspekcija, @ivko Micevskiod op{tinata Sopi{te, pokrenapove}e pra{awa, me|u koi, {toso drugite vidovi na otpad osvenkomunalniot, na primer gradi-narskiot ili interniot ({u-tot)? [to so zagaduva~ite kakoCementarnica i nejziniot kame-nolom, {to so svojata rabotapravi pra{ina i ja zagaduva oko-linata? Kako op{tinite }e sespravat vo zimski uslovi kogasite ulici treba da se is~istatod snegot za samo {est ~asa?

Sepak, edno od mo`ebi naj-bolnite pra{awa {to se otvori-ja na ovaa trkalezna masa be{edeponiraweto na otpadot. Dr-`avniot inspektor AleksandarBuntalevski re~e: #Osven depo-nijata Drisla site drugi depo-nii ni se divi, bidej}i drugitedeponii nemaat dozvola i ne sezakonski uredeni#.

Od diskusijata na ovaa temamo`e{e da se zaklu~i deka voidnina op{tinite mnogu pove}e}e treba da sorabotuvaat me|usebe, bidej}i za edna deponija daraboti racionalno i ekonomi~-no }e treba da ima minimum 100-150 iljadi korisnici, a optimu-mot bi bil 200-250 iljadi koris-nici. Toa podrazbira regional-no koristewe na edna deponija isorabotka na pove}e op{tini.Toa zna~i deka sekoj region tre-ba da odredi mikro lokacija i daizraboti fizibiliti studija.

Milovan MATOVI]

Trkalezna masa „Zakon za upravuvawe so otpad, kazneni odredbi i implementacija na zakonot“

TREBA DA SE STIMULIRA ISKORISTUVAWETO I RECIKLIRAWETO NA OTPAD

- Kaj nas se javi i golema zloupotreba na otpadot, bidej}i ne retko so ot-padot se pojavija i kradci na `elezo koi {to ne izbiraat na~in kako dadojdat do nego, pa se krade od uli~ni {ahti, pa se do delovi od `eleznicata.Zatoa, se donese zakon so koj vakvite prestapi ne se tretiraat ve}e kakoprekr{ok tuku kako krivi~ni dela, a kaznite se rigorozni, kako za fizi~-kite, taka i za pravnite lica, istakna Jadranka Ivanova, rakovoditelna Sektorot za EU vo Ministerstvoto za `ivotna sredina

Vo organizacija na op{ti-nata Kisela Voda i fondacijataKonrad Adenauer vo hotelot Ho-lidej In se odr`a prezentacija naLokalniot ekolo{ki akcionenplan (LEAP) na op{tina KiselaVoda. Pozdravno obra}awe predprisutnite gosti imaa gradona~al-nikot na op{tina Kisela VodaXorxe Arsov, g-not Henri Bonet,oficijalen pretstavnik na fon-dacijata Konrad Adenauer vo Re-publika Makedonija i Kaja [uko-va, Rakovoditel na sektor za odr-`liv razvoj i investicii pri Mi-nisterstvo za `ivotna sredina i

prostorno planirawe. LEAP-otbe{e prezentiran od strana naSne`ana Piperevska od op{tina-ta Kisela Voda i Nata{a Bakre-ska-Kormu{ovska, konsultant odfirmata KRAFTING.

- LEAP-ot e dokument so kojse identifikuva sostojbata na`ivotnata sredina vo op{tinaKisela Voda vo odnos na zagaduva-weto na vozduhot, vodata, po~vata,otpadot, prirodnite resursi iretkosti i pri~inite koi dovedu-vaat do zagaduvawe. So LEAP-otza op{tina Kisela Voda se defi-nirani klu~nite problemi i se

dadeni preporaki za nivno re{a-vawe. Istovremeno, izvr{ena eprioretizacija na problemitevrz osnova na objektivni kriteri-umi i e definiran Akcionen Planso merki i aktivnosti za za{titana `ivotnata sredina i obezbedu-vawe na odr`liv razvoj na op{-tinata, izjavi na promocijatagradona~alnikot Xorxe Arsov. Po prezentacijata na LEAP-otse odr`a i trkalezna masa na te-ma ,,Zakon za upravuvawe so ot-pad, kazneni odredbi i implemen-tacija na zakonot“.

PREZENTIRAN LEAP-OT NA OP[TINA KISELA VODA

8

REALIZIRANI PROEKTI VO UZ CVETAN DIMOV

• Kompletno e asfaltirana ulicata Nevena

Georgieva Duwa

• Asfaltiran e krak od ulicata Draga Sto-

janova;

• Asfaltiran e krak od ulicata Viktor Igo;

• Kompletno e asfaltirana ulicata Dositej

Obradovi};

• Napravena e atmosferska kanalizacija na

ulicata Dositej Obradovi};

• Postavena e fontana i bista vo osnovnoto

u~ili{te"Partenie Zografski";

• Postavena e kompletno nova ograda okulu

osnovnoto u~ili{te"Partenie Zografski";

• Napraven e nov kulturno-rekreativen park na

ulica Todor Panica so site popratni elementi;

• Napraveno e ko{arkarsko igra-

li{te so kompletno nova ograda i potreviziti za sportuvawe na mladite vo paulica Todor Panica;

• Postaveni se novi sijali~ni stolbo

linii) na ulicite Draga Stojanova, VikDositej Obradovi} i Nevena Georgieva D

• Za podobruvawe na osvetluvaweto v

bata postojano se vr{i promena na postpregoreni sijalici a se zamenuvaat so nski sijalici koi se poekonomi~ni

• Postojano se vr{i sanacija na site ul

se del od urbanata zaednica Kisela Voda

• Rekonstrukcija na trotoarot od pa

menti od desnata strana na ulica Ivan od Rampa do Emil Zola

• Izvedeni se trotoari od paver elem

ulicite N. G Duwa, Viktor Igo, Draga Si Dositej Obradovi}

REALIZIRANI PROEKTI REALIZIRANI PROEKTI

REALIZIRANI PROEKTI VO

UZ KISELA VODA• Kompletno e izgraden nov

kulturno-rekreativen parkdo samata urbana zaednica sosite popratni elementi za ne-pre~eno igrawe na decata i vo-dewe na razni sportski ak-tivnosti na postarite;

• Napraveno e ko{arkar-sko igrali{te so kompletnonova ograda i potrebni rek-viziti za sportuvawe na mla-dite;

9

ebni rek-arkot na

ovi (novi

ktor Igo,Duwa

vo nasel-

toe~kitenatrium-

lici {to

a;

aver ele-

Kozarov

menti na

tojanova

• Probivawe na ulicata Tone Tom{i~ i nejzi-

no povrzuvawe so Bo`idar Axija

• Asfaltirawe na krak na ulica Georgi Di-

mitrov

• Asfaltiran e parking na ulica Georgi Di-

mitrov

• Izveden e parking so paver elementi na uli-

cata Vera Joci}

VO URBANITE ZAEDNICI VO URBANITE ZAEDNICI

REALIZIRANIPROEKTI

VO UZ BIRARIJA

• Izgradeno edno det-sko ko{arkarsko igrali{-te na ulica Dimo Haxi Di-mov od 10 h 18 metri;

• Izgraden e park soklupi i pe{a~ka pateka odbekaton na ulica Tome Ar-sovski;

• Pred urbanata zaed-nica izgradeno e detsko ig-rali{te koe e ogradeno somre`a i parterno uredeno;

• Napravena e nova ka-nalizaciona mre`a na uli-cata Tome Arsovski i uli-ca 474 kaj crkvata sv. Petka;

• Izgradena e nova at-mosferska kanalizacijapo ulicata Tome Arsovskikon ulicata Ogwan Prica

• Izgraden e parkingna ulica Tome Arsovskipred zgradite so broj 41-47so 750 metri kvadratni

• Izgraden e priod konposlednata zgrada na uli-ca Ogwan Prica so beka-ton plo~ki i izgraden eparking pred gorespome-nata zgrada od 80 metri;

• Staveni sestolp~iwa od cement natrotoarite za da ne se par-kiraat vozila t.s nepre-~eno dvi`ewe na gra|a-nite;

• Golem del od troto-arite poplo~eni se so be-katon plo~ki

• Is~istena e deponi-jata od ridot na ulica Di-mo Haxi Dimov

• Delumno e renovira-na mesnata zaednica.

•

• Za podobruvawe naosvetluvaweto vo naselba-ta postojano se vr{i pro-mena na postoe~kite pre-goreni sijalici a se zame-nuvaat so natriumski sija-lici koi se poekonomi~ni;

• Is~istena e kompletnoatmosferskata kanalizacijana potegot od urbanata zaedni-ca pa se do benziskata pumpana makpetrol;

• Postaveni se novi sija-li~ni stolbovi za podobruva-we na osvetluvaweto vo na-selbata

• Prezentiran e pred gra-|anite Detalniot urbanisti-~ki plan za Rasadnik opfat 2na sredba organizirana od Sek-torot za urbani zaednici;

• Postojano se vr{i sana-cija na site ulici {to se delod urbanata zaednica KiselaVoda;

• Klupi i kanti za |ubrepostaveni se vo site parkovi{to se del od urbanata zaed-nica.

• Za novata naselba Rasad-nik izvedeni se i se prodol-`uva so izvedbata na celosnainfrastruktura (atmosfers-ka i fekalna kanalizacija,vrelovod i vodovodna mre`akako i asfaltirawe po uli-cite novoproektirani so tro-toari i novi parking mesta

• Izgradba na vodovodna ikanalizaciona mre`a na uli-cata Kozjak

• Sproti Tineks poplo~e-no e povr{ina so bekaton ipostaveni se tezgi za mini pa-zar~e

• Rekonstruiran e parkpred ulicata Sava Kova~evi}

• Rekonstrukcija na parkna ulicata Frank Maning

• Za podobruvawe na os-vetluvaweto vo naselbata pos-tojano se vr{i promena napostoe~kite pregoreni sija-lici a se zamenuvaat so nat-riumski sijalici koi se po-ekonomi~ni

M O N O G R A F I J A

www.kiselavoda.gov.mk10 KISELA VODAOP[TINSKI VESNIK

Toni ^UPOSKI

Denovive, od pe~at izlezemonografijata "Jordan Mijalkovi negovoto vreme". Avtor na kni-gata e profesorot Hristo Ris-tovski. Interesno e deka mono-grafijata e rabotena devet godi-ni i }e se promovira vo salatana MOB, vo sreda (17-ti dekevri).Me|u ostanatite u~esnici, cen-tralno mesto }e zazeme kulturnoumetni~koto dru{tvo {to go no-si imeto na Jardan Mijalkov, tra-gi~no po~inatiot prv ministerza vnatre{ni raboti vo nezavis-na Makedonija. Inaku, Monogra-fijata impresionira so prika-zot na motivite {to go pottikna-le avtorot Hristo Ristovski danapi{e biografski trud za Jor-dan Mijalkov. Vo knigata, avtor-ot na poseben na~in gi opi{uvaistoriskite pri~ini , vgradenivo li~nosta na Jordan Mijalkov,posvetuvaj}i gi svojot borben duhi patriotizam na oltarot nakrevkata makedonska nezavisna

dr`ava.- Ako poglednam nanazad, niz

se {to pominav, evidentno dekatoa e dolg period za edna mono-grafija da ja vidi svetlinata, nosre}en sum i vo istovreme i po-~esten {to rabotev na materi-jalot za eden ~ovek koj e markant-na li~nost vo makedonskata is-torija. ^ovek {to u~estvuval vosozdavaweto na Nezavisna Repu-blika Makedonija, ~ovek koj spa-sil iljadnici mladi makedonski`ivoti vo turbulentnite vremi-wa vo 1991 godina, veli avtorotHristo Ristovski.

Za moment avtorot podzasta-nuva, gi lista stranicite na kni-gata, se podzamisluva, i prodol-`uva so treperliv glas.

- Znaete, jas kako dete bega-lec i direktno sum ja po~uvstvu-val egejskata golgota na spasen-ite 9.000 makedonski deca {tobile isprateni da `iveat vo dru-gi gradovi niz Evropa. I jas sumbil spasen od nekogo. No, posle-dicite se ogromni. Napu{tawe nasvojata zemja, nemawe dopir so

svojot narod, `iveewe nadvor vonekoja tu|a zemja na toga{niteisto~ni dr`avi, do`iveani psi-hofizi~ki traumi, odvoen od naj-bliskite, odvoen od rodnata zem-ja. Niz istorijata, vo Makedonija,imalo i pred Jordan Mijalkovdobri lu|e, patrioti, posvetenina makedonskoto pra{awe koispasuvale `ivoti i se `rvtvuvaleza ova na{e par~e zemja. No, Jor-dan Mijakov kako prv minister naMVR vo Nezavisna Makedonija,uspeal da spasi iljadnici mladi`ivoti na eden ve{t moderenna~in. Bil neverojatno inteli-genten i mudar i vo edno neizves-no turbulentno voeno vreme, kogasite toga{ni republiki vo po-rane{na Jugoslavija vojuvaa me|u-sebno, toj uspea, {to so pregovo-

ri, {to so itrina, da spasi iljad-nici makedonski vojnici, stare-{ini, rezervisti i regruti, koiza nekoi tu|i interesi treba{eda u~estvuvaat vo toga{nata krva-va vojna bez definicija, dodavaHristo Ristovski.

Interesno e deka knigata so-dr`i nad 250 faksimili na doku-menti i fotografii i e podele-na vo dva dela.

Prviot del pretstavuva op-se`na biografija pretstavena na150 stranici, istoriografskiprikaz na `ivotniot pat naJordan Mijalkov, od negovoto ra-|awe do smrtta, zaedno so vreme-

to vo koe se odvival negoviotli~en `ivot - 1932-1991 godina.Vtoriot del pripa|a na sovreme-nicite na Jordan Mijalkov, nare-

~en "Se}avawa na sovremeniciteza Jordan Mijalkov:. Ima vkupno35 rakopisi dadeni na avtorot odvremenski sou~esnici na JordanMijalkov, od negovoto detstvo donegovata smrt. Recenzenti na tru-dot se prof d-r Violeta A~koska,prof d-r Darinka Petreska iprof Teon Xingo.

- Knigata impresionira soavtenti~ni materijali, kade {to~itatelot go ostava bez zdiv, oso-beno koga po~nuvaat triler sto-riite za spasuva~kite misii. Votoj period, gra|anite se iznagle-daa televizija, kako na skopskiotaerodrom sletuvaat avioni so ra-neti makedonski vojnici, kako so

kamioni se vra}aat iljadnici ma-kedonski vojnici od toga{niotseveren front, slu~uvawata vomakedonskite kasarni, trkata podokumentacijata vo makedonskiteregrutni centri.

-Arhivite i dokumentite,vremeto pominato kako prv min-ister na MVR vo periodot od 20mart do 19 dekemvri 2001 do nego-voto tragi~no zaginuvawe, poka-`uvaat deka Jordan Mijalkov eedna markantna makedonska isto-riska li~nost. Toj u~estvuval vosozdavaweto na Nezavisna Repu-blika Makedonija. Bil spasitelna iljadnici deca koi nikoga{ne bile regrutirani, iispratenina severniot front, da krvarat zane~ii tu|i interesi, pred se bla-godarej}i na negovata mudrost iposvetenost kon tatkovinata. Tojorganiziral i uspeal regrutnatadokumentacija na iljadnici Ma-kedonci, vo posleden moment, dase otrgne od arhivite na op{tin-skite regrutni centri. Vo kniga-ta, za ovie nastani, javnosta }eima mo`nost detalno da bide za-poznata. Impresionira poda-tokot, deka toj prakti~no se `rt-vuval za da gi spasi 14-te iljadimladi makedonski `ivoti. Istotaka, Jordan Mijalkov, aktivnozemal u~estvo vo spasuvaweto na800 makedonski rezervisti koibile bile stacionirani me|u Ku-manovo i Kriva Palanka. Zaednoso toga{niot premier NikolaKqusev, vodel pregovori so ju-goslovenskite generali vo Skopje

Izleze od pe~at monografijata "Jordan Mijalkov i negovoto vreme"

^OVEKOT [TO USPEA DA SPASIILJADNICI MLADI @IVOTI

(Prodol`uva na 11 stranica)

"NI PEDA MAKEDONSKA ZEMJA, PRED NIKOGO NEMA DA OTSTAPIME,

PA NITU DA PODARIME"

Jordan bil ~uvar na makedonskiot identitet. Poznata enegovata izreka, "Ni peda makedonska zemja, pred nikogo nemada otstapime pa nitu da podarime“. Bil reformator. Prvitereformi gi sprovel vo MVR. Na odgovorni mesta postavuvalodgovorni mladi, {koluvani, talentirani sorabotnici so silenmoral i nov vid makedonski patriotizam, ~ini{ gotovi da se`rtvuvaat za mladata makedonska demokratija. Nad se Jordan jasakal svojata tatkovina. U{te vo 80-tite godini vo Moskvadaleku od svojata tatkovina gi iska`al slednive zborovi "Akozatreba jas tamu }e odam i vo odbrana na mojata zemja, pred ol-tarot za slobodna Makedonija sum gotov da zaginam. A vie, koga}e go otvorite moeto srce tamu }e ja najdete bukvata M, za kojajas `iveam, bidej}i druga tatkovina nemam“.

Vo edno neizvesno turbulentno voeno vreme, koga site toga{ni republiki voporane{na Jugoslavija vojuvaa me|usebno, Jordan Mijalkov uspea, {to so prego-vori, {to so itrina, da spasi iljadnici makedonski vojnici, stare{ini, re-zervisti i regruti, koi za nekoi tu|i interesi treba{e da u~estvuvaat votoga{nata krvava vojna bez definicija, veli avtorot Hristo Ristovski

Avtorot Hristo Ristovski

R

11OP[TINSKI VESNIK www.kiselavoda.gov.mkKISELA VODA

M O N ZO G A F I ZJ A

Bitola i [tip za sklu~uvawe namiroven dogovor i zaedni~ka do-verba i sorabotka za me|usebnoneuni{tuvawe. Dogovorot, potpi-{an vo 1991godina bil uspe{en.Blagodarenie na ovoj popti{andokument makedonskite rezervi-sti mo`ele da se vratat vo svoitesemejstva. Jordan Mijalkov ja ra-kovodel operacijata vo spasuva-weto na deset iljadi makedonskistare{ini i vojnici {to zemaleu~estvo na hrvatskiot front. Tojispratil svoi misioneri, koiuspeale da gi otpovikaat makedon-skite vojnici i stare{ini odtamo{niot front i od tamo{nitehrvatski obvinuvawa. Tokmu odovie iskusni stare{nini i vojni-ci se zajakna makedonskatatuku{to sozdadena makedionskaarmija, veli avtorot.

Vo knigata niz desette pog-lavja i celini, tolkuvate misli ifragmenti na Jordan Mijalkov,vistinski podatoci slu~ki op-fateni niz negovite zabele{ki.Kade go sobiravte materijalot idali arhivite bea otvoreni i pri-donesoa za izrabotka na ednovakvo sovremeno delo?

- Imav odli~na sorabotka soinstituciite vo delot na sobi-raweto na arhivskiot materijal,bez ~ija pomo{ i razbirawe ne-ma{e da postoi ova kniga. Ottu-ka, golema blagodarnost upatuvamdo semejstvoto Mijalkovi, dosoprugata na tragi~no zaginatiotpo~ituvan prv minister na MVRJordan Mijalkov, Milka Mijal-kova, i negovite sinovi Sa{ko iVladimir za otstapenata celok-upna dokumentacija od nivniotsoprug i tatko.

[to se odnesuva do avtenti~-nite zapisi, misli, idei i stavo-vi, tie poteknuvaat od negoviotli~en dnevnik. Toj bil napredensovremenik, koj smetal deka make-donskiot narod etnogeografskine mo`e da se obedini, no, tvrdeldeka makedonskiot narod e ve}eobedinet jazi~no, folklorno du-hovno i kulturno i deka taka obe-dinet, }e vleze vo Evropskataunija. Negovite pretpostavki ne

se ispolneti bidej}i toj na 19dekemvri 1991 is~ezna od poli-ti~kata scena. Kako avtor smetamdeka toj ne is~eznal od nadvo-re{ni neprijateli, tuku is~eznalod vnatre{ni neprijateli i so-rabotnici na zloglasnata UDBA,bidej}i Jordan istata ja zabranil,a na{ite sinovi i }erki koi {toso decenii bile proterani od zem-jata, bile pomiluvani i mo`ele dase vratat nazad vo sosptvenatazemja. Sepak, negovata glavna mis-la (za vleguvawe vo EU) denes estrategiska osnova na Vladata naRepublika Makedonija. Makedo-nija e pred pragot da vleze vo EUi imeto makedonsko e za~uvano.Zatoa, duhot na Jordan Mijalkovne umira, toj ve~no `ivee inasekade pobeduva. Za Jordan Mi-jalkov govori istorijata, dodavaHristo Ristovski, avtor na kni-gata, "Jordan Mijalkov i negovo-to vreme".

(Prodol`enie od 10 stranica)

Dru{tvo za grade`ni{tvo, transport i trgovija

TRANS MET dooel SkopjeUl. 50-ta Divizija broj. 30A/11 Skopje

tel/faks; 02/3296-202

e-mail: info@transmet.com.mk

www.transmet.com.mk

VO NEGOVA ^EST FORMIRANO KUD "JORDAN MIJALKOV"

- Knigata e rabotena osum godini, zo~nuvaj}i vo mart 2000 godi-na zavr{uvaj}i denovive koga od pe~at kone~no izleze pe~atenataverzija. Nositel na idejata e sestrata na tragi~no po~inatiot minis-ter, Nade`da Gruevska, so cel da se ovekove~i Jordan Mijalkov inegovoto vreme. So formirawe na KUD "Jordan Mijalkov" i izrabot-ka na izdanie za negoviot `ivot i delo.

KISELA VODAOP[TINSKI VESNIK

S T A VI Z B O SR

12 www.kiselavoda.gov.mk

Danokot na imot e javna dava~ka koja soglasno Zakonot za danoci na

imot (Sl. vesnik na RM br. 61/04) se pla}a na nedvi`en imot (zemjo-

delsko i grade`no zemji{te, {umi i pasi{ta, zgradi-stanbeni zgra-

di ili stanovi, delovni zgradi i delovni prostorii, administrativni

zgradi i administrativni prostorii, zgradi i stanovi za odmor i rek-

reacija i drugi grade`ni objekti, osven za onoj imot koj e osloboden

od pla}awe, soglasno zakonot. Do donesuvawe na Zakonot za izmenu-

vawe i dopolnuvawe na zakonot za danocite na imot (Sl. vesnik na

RM br. 92/07) od kategorijata na dano~ni osloboduvawa izbri{ani

se „delovnite zgradi i delovnite prostorii koi slu`at za vr{ewe

na dejnosta na obvrznikot,, {to zna~i deka istite soglasno ~l. 3 od

Zakonot za danoci na imot (Sl. vesnik na RM br. 61/04) se obvrzani

da pla}aat danok na imot. Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na

Zakonot za danocite na imot (Sl. vesnik br. 92/07) zapo~na da se pri-

menuva od 1 januari 2008 godina a obvrznikot treba{e da podnese pri-

java za utvrduvawe na danokot do 31 januari 2008 godina.

Spored evidencijata na dano~ni obvrznici za danok na imot so koja

raspolaga op{tina Kisela Voda nemate podneseno prijava za utvrdu-

vawe na danok na imot (sprotivno na ~l. 29 od Zakonot za danoci na

imot) poradi {to ve povikuvame vo rok od 15 dena od dobivaweto na

ova izvestuvawe da ja podnesete slednata dokumentacija:

1. Dano~na prijava (popolneta)

2. Uplata na administrativna taksa od 50,00 den. (tarifen broj 1)

3. Dokaz za sopstvenost imoten list ili drug dokaz

za steknuvawe, koristewe ili raspolagawe so nedvi`en imot)

Navedenata dokumentacija se podnesuva vo prostoriite na Grad

Skopje, baraka 16 {alter br. 6

Po istekot na toj rok, op{tina KiselaVoda }e pristapi kon koris-

tewe na raspolo`livite pravni instrumenti i mehanizmi soglasno

~l. 90 od Zakonot za danoci na imot.

Za eventualni drugi informacii vo vrska so prijavuvawe na dano-

kot na imot mo`e da se javite na tel. 2785463 op{tina Kisela Voda.

Dano~no oddelenie

Op{tina Kisela Voda

IZVESTUVAWE

ZA OBVRSKA ZA PRIJAVUVAWE NA DANOK NA IMOT

APEL DO GRA\ANITE

Po~ituvani ~itateli, pred vas e 32 broj od lokalniot vesnik #Kisela Voda#, namenet tokmu za vas, za va{ite probemi, za celokupnoto `iveewe vo

Op{tinata. Tokmu poradi toa ve povikuvame na sorabotka. Pi{uvajte ni, davajte ni predlozi i informirajte ne za site problemi so koi se

soo~uvate vo va{eto mesto na `iveewe. PRIJAVUVAJTE gi onie {to nelegalno gi prekopuvaat ulicite, PRIJAVUVAJTE gi nelegalnite grad-

bi, PRIJAVUVAJTE gi nesovesnite gra|ani {to pravat deponii pred va{ite `iveali{ta vo Kancelarijata za informirawe (baraka 9, soba br. 3).

Prijavuvajte kriminal na telefonot 27 85 411. So vakviot na~i na sorabotka ne ste #kodo{i#, tuku naprotiv gra|ani koi se gri`at za dobroto

na svojata Op{tina, za svoe i za dobroto na svoite deca.

Zaedno da napravime DA SE BIDE PRIVILEGIJA DA SE @IVEE VO OP[TINA KISELA VODA.

Redakcija na vesnikot #Kisela Voda#

•DAN-SA TREJD e partner na Va{iot izbor.

Kompanijata se zanimava so razvoj vo elektronskatai grade`nata industrija skoro polovina vek.

•Kvalitetot i sigurnosta na na{ite proizvodi

se zagarantirani so sistemot na integralna kontrola na kvalitetot.

•So kontrola na site tehnolo{ki operacii se garantira najvisoko nivo na kvalitet na poluproizvodite i krajniot proizvod.

KOMU „SMETAAT“DETSKITE

IGRALI[TA I REKVIZITI

13OP[TINSKI VESNIK www.kiselavoda.gov.mkKISELA VODA

GRADSKI PREVOZ

Dali znaete deka Usje e del odva{ata Op{tina i deka vo ovaanaselba nema gradski prevoz? Da-li nekoga{ }e go re{ite ova pra-{awe i koga?

Sne`e

• Gradskiot soobra}aj e vo nad-le`nost na Gradot Skopje

ZELENILO I OSVETLUVAWE

Ve}e 3 godini stanarite na uli-ca #Georgi Dimitrov# br. 21, Vemolat (na pismeno so 4 posebni ba-rawa) da prezemete ne{to okolusreduvawe na zeleniot pojas oko-lu zgradata, kako i pe{a~ko osve-tluvawe koe vistina n£ nedostiga(koga se razminuvame nave~er sokom{iite ne mo`eme da se prepo-znaeme vo temnica). Me|utoa, do-sega od va{a strana ni{to. Vo ne-kolku navrati i li~no gi posetu-vav Va{ite slu`bi vo Op{tina-ta koi se nadle`ni za seto ova, nopostojano odgovorot be{e ili de-ka nema pari ili, deka voop{tona{eto barawe ne ni stignalo doniv. Pra{aweto mi e kade e prob-lemot, dali kaj Vas kako pretpos-taven na tie slu`bi, dali vo Va-{ata arhiva koja ne gi dostavuvabarawata kade {to treba ili nieod zgradata br. 21 sme gra|ani odvtor ili tret red. Istoto, Ve pra-{uvam poradi toa {to gledam de-ka se raboti vo Op{tinata, no nienikako da dojdeme na red so na{i-te barawa, poradi toa {to „ne seplanirani sredstva za taa namenaza ovaa godina“. U{te kolku bara-wa treba da se dostavat za da ne pla-niraat?

Sa{a Georgievski

• Vo tek e izrabotka na Prog-rama za 2009 godina.

PREIMENUVAWE ULICI

Site zgradi vo novata naselbaRasadnik se vodat na adresa #SavaKova~evi}# broj 47. Iako stanuvazbor za stanbeni objekti koi {tose vo oddelni zgradi, sepak site se

vodat na ista ulica i broj. Vlezo-vite vo novite zgradi imaat bukviod #a# do #i#, #j#... Vakvata numera-cija e konfuzna i nekorisna. Daliulicite vo Rasadnik }e dobijat imei podocna stanovite }e se zaveduva-at na novata adresa, mesto na #SavaKova~evi}# broj 47? Dokolku sepreimenuvaat ulicite, ne e li po-dobro toa da se napravi sega, otkol-ku koga naselbata }e se naseli?

Toni

• Imenuvaweto na ulicite e vonadle`nost na Gradot Skopje.

PRVOMAJSKA BULEVAR?

PRVOMAJSKA??? Kako da sestigne {to pobezbedno do centa-rot na gradot? Ima li barem ne-kakvi razmisluvawa kaj vas koi`iveete od na{ite danoci za re-konstrukcija i pro{iruvawe naovaa ulica?

• Ulicata Prvomajska e vonadle`nost na Gradot. Sega seraspi{uva tender za izrabotka naproekt za pro{iruvawe, odnosnoza bulevarsko re{enie.

KANALIZACIJA NA „SAVA KOVA^EVI]“

Dali voop{to planirate da iz-gradite kanalizacija na ulicata#Sava Kova~evi}# br. 23 (ulicataposle zgradata), kade {to ve}e imacela naselba?

Qupka Karevska

• Vo tek e izrabotka na progra-mi za rabota za 2009 godina.

OTKUP NA ZEMJI[TE

Se nabli`uva denot koga trebada se otkupuvaat dvori{tata, pabi pra{al dali i kolku ~ini me-tar kvadraten vo Dra~evo. Dali ina kolku rati mo`e da se plati (ko-ga ve}e mora, neli). Dali ako sepropu{ti ovoj rok ponatamu imamo`nost da se otkupi dvorot i{to }e se slu~i so nas sirotite koi{to nemaj}i pari nema da gi otku-pime dvorovite. Napomenuvam de-ka pra{awava sigurno bi vi gi pos-

tavila cela naselba. Vi blagoda-ram i se naddevam na iscrpni od-govori od va{a strana. A, kakosvoe razmisluvawe bi go dodal islednovo. Zarem ne e sramota ne-koj {to `iveel i gradel na mestood 1963 godina navamu i vo vakvasiroma{tija i besparica se ne{-to da se izmisluva za da mu se izva-di i posledniot denar? Zarem sta-nuvame dr`ava kade {to dr`avataima pari, a naorodot gladuva? Raz-gledajte ja istorijata i }e viditedeka narodot treba da e bogat, a nedr`avata, sporedbeno ka`uvam zada se sfati deka so sekoj denar iz-vaden od na{ite pari~nici (pove-}e i gi nemame) toneme s¢ podla-boko vo bezndnata na siroma{ti-jata. Se nadevam deka nekogo nenavrediv.

Mile Stoj~evski

• Obratete se vo Ministerstvoza finansii, Oddelenie za imot-no pravni raboti, baraka broj 9.

GRADBA NA„DIMO HAXI DIMOV“

Vrz baza na koj zakon za gradbai koi urbanisti~ki planovi mudozvolivte na Zore Temelkovskina ulicata #Dimo Haxi Dimov# daja iskopa planinata i da gradi ob-jekti?

Oliver Azovski

• Izdadenata tehni~ka doku-mentacija za Zore Temelkovski esoglasno detalniot urbanisti~kiplan za Pr`ino.

SPOMENIK NA BRANITELITE I PARK VO DRA^EVO

Koga CCata e naselena so novigra|ani, a mora da gazat po kal.Isto taka i na krstosnicata me|u#Kiro Fetak# i patot za Tipokanalot i s¢ okolu nego e krajnone~isto i nema nikakva pregled-nost na krstosnicata. Dali plani-rate ne{to da prezemete?

Sne`a Trpeva

• Vo zavisnost od finansiski-te sredstva va{eto barawe }e bi-de realizirano.

D U P ZA DEL OD „SAVA KOVA^EVI]“Pred nekolku meseci vi pi-

{avme za problemot {to e nasta-nat so donesuvaweto na urbanisti-~kiot plan vo delot me|u Pripori Kisela Voda 1, poto~no na pos-ledna #24# i #13#, od desnata stra-na koga se odi kon Pripor (Ul.#Sava Kova~evi}# br.2). Inaku, zainformacija pri donesuvaweto naurbanisti~iot plan za toj del na-praven e propust, odnosno e bez de-talen urbanisti~ki plan. Bi saka-le da znaeme do kade e celava ra-bota, dali }e se napravi korekci-ja (izmena) na toj del, za{to niekako `iteli od toj del sme edins-tvenite vo Kisela Voda {to nema-at nikakov detalen urbanisti~kiplan. Se nadevame deka vo skorovreme }e dobieme bilo kakov od-govor. Gra|ani od ulica #S. Kova-~evik# br. 2.

Zoran Mitkoski

• #Sava Kova~evi}# br. 2 senao|a vo planskiot opfat kakopredmet za izrabotuvawe na urba-nisti~ki plan vo narednata godi-na. Vo momentot se izrabotuvaa`urirawe na geodetskite podlog-ite za planskiot opfat.

DETSKO IGRALI[TE

Dali vo naselba Pr`ino e pla-nirano da se napravi igrali{teza deca (lula{ki, klackalki, itn.)kako vo site drugi naselbi vo Op-{tinata i dali mo`e da se podo-bri higienata vo naselbata so pos-tavuvawe na kontejneri i korpi zaotpadoci?

Aleksandra

• Vo plan e da se obnovat stari-te i vo zavisnost od DUP }e bidatizgradeni novi detski igrali{ta.

D U P NA INTERNET

Sakam da go pozdravam postavu-vaweto na prviot DUP na inter-

net. I vo istata prilika da ve pra-{am dali }e bidat skoro posta-veni site DUP-ovi {to se del odKisela Voda ili, pak, samo onie{to se na javna rasprava. Najdob-ro bi bilo da gi ima site za gra|a-nite da imaat uvid vo toa {to seplanira i da ne se javuvaat situa-cii vo idnina kako ovaa sega voMaxarmaalo kade {to na gra|ani-te kako grom od vedro nebo im doa-|a vesta deka e planirana nivnapreselba!

Ivan Stevkovski

• Toa e samo po~etok od posta-puvaweto na stru~nite slu`bipri Op{tina Kisela Voda vo svo-jata agenda za rabota, koja plani-ra site planovi koi {to se na jav-na anketa -nacrt planovite i pla-novite {to }e bidat doneseni odSovetot na Op{tina Kisela Voda– Predlog plan, da bidat postave-ni na Internet- na uvid na gra|a-nite.

PARTERNO UREDUVAWE

Koga }e se sredi mestoto naposledna „41# vo naselba Dra~evo,pred sendvi~arite. Sega ima ras-kopan beton, otvoreni {ahti ipra{ina. Tuka mo`e da se napravimal skver. Dali ima {ansi za tak-vo ne{to?

Todor

• Vo plan e izvedba na atmos-ferska kanalizacija, a potoa i re-{avawe na parternoto ureduvawena posledna #41#.

[KOLSKI AVTOBUS

Decata od Usje s¢ u{te go ~e-kaat {kolskiot avtobus {to imgo ukinavte. Dali decata od 1 do 4oddelenie od n. Usje }e dobijat av-tobus bidej}i patuvaat pove}e odtri kilometri sekoj den?

Sne`e

• Toa e povrzano so gradskiotprevoz, {to e pod grad Skopje.

P I S M A V E B S A J T

Na teritorija na Op{tina Kisela Vo-da ve}e 50 godini funkcionira osnovnotou~ili{te #Partenija Zografski#, koe {tona svoite u~enici im nudi besprekorni us-lovi za steknuvawe na potrebnoto znaewe.Direktorot na u~ili{teto Aco Minovski,neumorno raboti na doopremuvawe na u~i-li{teto i obezbeduvawe u{te podobri uslo-vi za {koluvawe na decata.

Izminatiov period intenzivno rabo-tevte na obnova na u~ili{teto. [to se enapraveno?

- Od januari 2008 godina se po~na so re-alizacija na proektot za izgradba na nadvo-re{na `elezna ograda okolu u~ili{niotdvor, vo dol`ina od 400 metri. Isto taka,kompletno se renovirani podrumskiot pros-tor, so {to dobivme prostorii neophodniza u~enicite i za vrabotenite kako trpeza-rija, u~ilnici, kabineti, prostor za rekre-acii. Izvr{eni se i grade`ni raboti vo de-lot na kompletno bojadisuvawe na prostori-ite vo u~ili{teto i prema~kuvawe so mrsnaboja, promena na vratite od site u~ilnici,kompletna obnova na u~ili{nite tabli vou~ilnicite; na prvi i na vtori kat opreme-no e so kompletna kabelska mre`a (na isti-te katovi - 12 u~ilinici se opremeni so TVpriemnici i DVD pleeri i kasetofoni),kompletno se promeni neonskoto osvetlu-vawa vo u~ili{nite prostorii, kako i kom-pletno renovirawe na prostorijata na nas-tavnicite so site neophodni sredstva. Obno-vena e i nadvore{na atmosferska i vnatre-{na mre`na kanalizacija, vo pet prostoriise postaveni klima uredi.

Va{eto u~ili{te e edno od prvite koe{to ima opremen inforamti~ki kabinet.Kolkava e korista od nego i postoi li pot-

reba od u{te takvi kabineti?- Vo fevruari formiravme kompletno

nov informati~ki kabinet so instalacijana nova mre`a i celosna za{tita na nedoz-ovolenite stranici od internet za koriste-we na decata, celosna opfatenost so kompju-teri, klima ured, nov pe~atar i nova moder-na tabla za pi{uvawe WHITE BOARD za sov-remeno sledewe na nastavnata programa popredmetot Informatika.

Imate i novi klupi i stol~iwa zau~enicite. Dali tie se spored propi{anitestandardi na lekarite za spre~uvawe naiskrivuvawe na ‘rbetot?

- Imame opremeno pet u~ilnici so noviklupi i stol~iwa koi odgovaraat na sitepropi{ani standardi. Nabaveni se i neop-hodni nastavni pomagala potrebni za reali-zcija na nastavnata programa. Vo dvorot, pak,imame postaveno novo spomen obele`je nana{iot patron, novi jarboli i znamiwa,fontana, obnoveni se starite i postaveni noviklupi, posadeni se mnogu sadnici so drvca,obnovena e zelenata povr{ina vo u~ili{niotdvor koj {to e maksimalno osvetleno so kan-delabri i dopolnitelni svetlosni mesta.Dobivme i nova himna, u~ili{no zname i logo.

Dali planirate da napravite u{tenekoi izmeni vo u~ili{teto?

- Da, planirame da napravime u{te ne-kolku promeni vo u~ili{teto, so cel da bideedno od najmodernite u~ili{ta vo na{atadr`ava. Imame podgotveni proekti za prom-ena na site ramki na prozorite i vratite odsanitarnite jazli, kompletno renovirawe nafasadata na u~ili{nata zgrada, smena napokrivot - salonitni tabli i kompletno ren-ovirawe na u~ili{nata sala. Imame infor-maciii deka Sovetot na op{tina Kisela Vo-

da, na barawe na gradona~alnikot na Op{-tinata sme vo akcioniot plan za 2009 godinaza promena na u~ili{nite prozori.

Kako uspeavte da obezbedite tolkumnogu sredstva?

- So odluka na Sovetot na Op{tina Ki-sela Voda, na predlog na gradona~alnikot,u~ili{teto #Partenija Zografski# dobi1.000.000 denari. No, u~ili{teto raspolagai so sopstveni sredstva od izdavawe na odre-den u~ili{en prostor. Isto taka, sorabotu-vame so pove}e kompanii, roditeli i drugizainiteresirani koi {to ni pomagaat vo se-kojdnevnoto rabotewe. Donatorite ja izgra-dija u~ili{nata fontana, spomen obele`je-to, {este stolbovi za znamiwa, ureduvawetona dvorot so bekaton plo~ki, doniraa zimze-leni sadnici i drugi ukrasni drvca i cve}i-wa. Op{tinata, pak donira{e pet klupi ipet korpi za otpadoci, a roditeli doniraapet kompjuteri i drugi pomo{ni sredstva.

Kakva e sorabotkata so lokalnata vlast?- Na{eto u~ili{te ima celosna sora-

botka so lokalnite vlasti od op{tina Kise-la Voda, kako i maksimalna poddr{ka isorabotka so gradona~alnikot Xorxe Arsovi so Sektorot za obrazovanie, kultura,sport i mladi. Dobivame sekakva pomo{ nana{e barawe ili so nivna odluka.

Godinava proslavivte 50 godi{en ju-bilej? Kako be{e odbele`an?

- Ovaa 2008 godina u~ili{teto #Parte-nija Zografski# ja proglasi za jubilejna-50

godini od negovoto postoewe i aktivno ra-botewe na poleto na obrazovanieto i vospi-tanieto na isto tolku generacii na u~enici.Po toj povod so aktivno u~estvo na site vra-boteni se realiziraa site pogore spomenatiaktivnosti i so nesebi~na pomo{ na Op{-tina Kisela Voda, Ministerstvoto za obra-zovanie i nauka, roditelite i site zaintere-sirani gra|ani. Zavr{nata manifestacija -Sve~enata akademija se odr`a na 29 oktom-vri vo prostoriite salata na Dramskiotteatar vo Skopje.

Po povod jubilejot dodelivte i plaketi?- Da, Sovetot na nastavnici vo #Parte-

nija# Zografski na posebna sednica re{i dadodeli plaketi na Pretsedatelot na Vlada-ta na R. Makedonija, gospodinot NikolaGruevski, ministerot za obrazovanie i nau-ka, g-din Pero Stojanovski, gradona~alnikotna Op{tina Kisela Voda, g-din Xorxe Arsovi Arhiepiskopot Ohridski i Makedonski g.g.Stefan. Za 25 godini neprekinato raboteweSovetot na nastavnici vo #PartenijaZografski# na posebna sednica re{i dadodeli plaketi i blagodarnici na AcoMinovski, Dan~o Papu~kovski, Ru`a Tanev-ska, Jovanka Simonovska. So ista odluka sitevraboteni vo u~ili{teto dobija priznanijaza uspe{na rabota i pridones vo rabotewe-to na u~ili{teto. Isto taka, se dodelijagolem broj na blagodarnici na site onie {todolgi godini sorabotuvaat i mu pomagaat nau~ili{teto vo razni formi na sorabotka.

S. S.

KISELA VODAOP[TINSKI VESNIK14 www.kiselavoda.gov.mk

S T A VM O Z A I K

Karate klubot Mava{i e os-novan na 25.10.2000 od glavniot ini-cijator i trener Dim~e Savevski,nositel na {esti stepen crn pojas,porane{en reprezentativec naporane{na Jugoslavija, mnogukrat-en prvak na Makedonija, eden od naj-dobrite karatisti vo na{ata zemja,osum godini selektor na Makedoni-ja vo kadetsko juniorska kategorijakade {to ima osvoeno mnogu prvimesta na Balkanot, pet treti mesta

vo Evropa i dve treti mesta vo svet.Za osnovaweto sed zaslu`ni i nego-vite prijateli i vqubenici na ovojsport ass. d-r. Danil Petrovski, ina-ku i predsedatel ma KK Mava{i,Dimitar Stamatov, d-r. Zoran Bo-`inovski, d-r. Perica Jovanovski,Aco Velkovski i drugi. Uspesitena klubot, no i tradicionalniotturnir Mava{i Open, be{e povodza razgovor so Dim~e Savevski.

Zavr{i tradicionalniot tur-nir Mava{i Open. Koj se u~estvu-va{e na ovoj turnir?

- Me|unarodniot tradicionalenkarate turnir MAVA[I OPEN2008 godinava po {esti pat se odr`avo sportskata sala vo naselba Dra-~evo na 22 noemvri. Turnirot go ot-vori i gostite gi pozdravi grado-na~alnikot na op{tinata, XorxeArsov. Godinava turnirot be{e naj-masoven dosega. U~estvuvaa 42 klubaod Makedonija, Srbija i Kosovo, sonad 430 natprevaruva~i. Najuspe{niklubovi po postignatite rezultati

bea Partizan od [tip, vtor be{eMava{i i tret-Samuraj od Kuma-novo.Od na{ite natprevaruva~i,kako {to i o~ekuvavme ima{e mnoguosvojuva~i na medali.

Koj be{e pobednik na Mava{i?

- Prvo mesto kata poedine~no1998 godina, go osvoi Andrej Pet-revski, prvo mesto 1999 godina mupripadna na Damjan Nikolin, a pr-vo mesto 1986 godina, osvoi MartinDimovski. Vtoro mesto kata 2000im pripadna na Viktor Tasevski,Petar Stefanovski. Vtoro mesto

ekipno kata im pripadna na MarioStojkovski, Viktor Tasevski, Ki-ril Nikolovski i `eni-vtoro mes-to Ana Krstevska, Anastasija Ko-levska i Selma Ljaik. Vasil Apos-tolovski osvoi treto mesto 1993,Mil~o Dimovski treto1995 godina.

Vo borbi vo 1999 godna prvomesto osvoi Damjan Nikolin, 2000Viktor Tasevski,1999 devojki Slo-bodanka Stefanovska, 1996 devojkiAnita Janevska,1986 Martin Di-movski vtoro mesto, Stefan Apo-stolovski prvo 1998 godina.

Dali finansiite vi pretsavu-vaat problem i osven od samiot klub,od kade od drugo mesto obezbeduvatesredstva?

- [to se odnesuva do finansi-raweto na klubot moram da ja iska-`am mojata razo~aranost zatoa {to,iako vo na{ata Op{tina ima indu-striska zona so mnogu uspe{ni fir-mi i pokraj na{ite barawa i toamnogu skromni vo odnos na drugitesportovi, dosega niedna firma nese ponudi da ne sponzorira nituobi~ni maici. Zna~i, klubot se sa-mofinansira isklu~ivo od ~lena-

Odbele`uvaj}i go 50. godi{niot jubilej

U^ILI[TETO „PARTENIJA ZOGRAFSKI“BLESNA VO NOV SJAJ

Kompletno nov informati~ki kabinet so instalacija na novamre`a, novi klupi i stol~iwa, televizori, klima uredi, novospomen obele`je na patronot, novi jarboli i znamiwa, fontana...-Planirame da napravime u{te nekolku promeni vo u~ili{teto,so cel da bide edno od najmodernite vo na{ata dr`ava, veli di-rektorot Aco Minovski

Karate klub Mava{i

MLAD KLUB SO GOLEMI AMBICIIKarateto vo Makedonija, za {to i jas sum eden odglavnite #vinovnici# e najmasoven i najtrofeensport. Vo na{iot klub od godina vo godina se zgole-muva brojnosta na ~lenovite. Imame ~lenovi odpet godini pa nagore, ma{ki i devoj~iwa.- So doa|aweto na sega{nata garnitura vo Op{-tinata, na ~elo so gospodinot Xorxe Arsov, niekako sportisti, odnosno sportski rabotnici, naj-dovme sogovornik za site na{i problemi i idei, ve-li Dim~e Savevski

Temata ,,Ubavinite naesenta,, od sekoga{ gi budidetskite `elbi, kreacii iqubopitnost.

Tokmu toa be{e imper-ativ za realizacija na siteaktivnosti vo na{ata gra-dinka. Pa taka, vo site na-{i objekti se odbele`a 16-ti Oktomvri-den na hrana-ta, preku kuklena pretstava,,Jadi zdravo, pa da vidi{{to e zdravje pravo,, - nizkoja decata preku likovitena prasiwata, interaktiv-no u~ea {to e zdrava hrana i{to treba da odbereme: ham-burger ili sve`a salata?

Vo kontekts na ovaaaktivnost, del od grupite giposetija najbliskite pazarivo na{ata op{tina, a tamudecata se zapoznaa, vistin-ski {to e zdrava hrana!

Osven hranata kako va-`en del od kulturata na `i-veeweto, vo ovoj mesec na

kulturata najmalite ja po-setija makedonskata Operai Balet. Vo toj hram na kul-turata voodu{eveno, razi-grano i veselo ja prosledi-ja detskata interaktivnapretstava „Klin Klang“.

...A esenta, doa|a sepoblisku i poblisku...

So mama i tato na Esen-ska rabotilnica, detskitevredni race napravija pre-krasni kreacii. Slikite zaova govorat mnogu pove}e.

Vo na{ata gradinka ,,8Mart,, vo site nejzini ob-jekti koga se slavi toga{ seslu~uvaat ~uda. Poto~no de-

cata, roditelite i u~itel-kite so kuklenata pretsta-va ,,Esenski rodenden“ somnogu pesni i igri esenta jaslavea, no i rodendenot nagradot - 13 Noemvri gopravea.

I od koga ESENKAvistinski zacaruva, na19.11.2008 g. (Denot na drvo-to), sekoj od nas na gradotdrvce mu daruva.

Za DRVOTO raska`avme iljada skazniI iscrtavme listovi mazni,A so na{ite roditeli posadivme mnogu drvaZo{to vo ovoj Den na drvoto toa be{e zada~a prva!

Drugar~iwata od gradin-kata ,,8 Mart,,

Ve pozdravuvaat i u{temalku na Belata zima }e ise raduvaat

Mira \or|ievska(Pedagog)

15OP[TINSKI VESNIK www.kiselavoda.gov.mkKISELA VODA

Vo JDG ,,8 Mart,,

NAJMALITE I ESENTAVo JDG ,,8 Mart,, - od mesec oktomvri kontinuirano

prodol`uvaat Esenskite slu~uvawa i vo celiot mesecnoemvri

M O Z A I K

rinata so koja ja pla}ame zakupni-nata za salata, odewe na natpreva-ri, pla}awe kotizacii i drugi te-kovni tro{oci.

Va{iot klub se nao|a na teri-torijata na Op{tina Kisela Voda,kakva e sorabotkata so lokalnatasamouprava?

- Na{iot klub vo Op{tinata,blagodarenie na ovaa garnitura na~elo so gospodinot Xorxe Arsov sigo najde mestoto vo sportsko dru{-tvo. Moram da napomenam deka gra-dona~alnikot ~etiri godini po redgo pomaga tunirot Mava{i open inao|a vreme da dojde da go otvoriturnirot i da gi pozdravi u~esni-cite koi {to od godina vo godinase vo se pogolem broj. So doa|awetona sega{nata garnitura vo Op{ti-nata na ~elo so gospodinot XorxeArsov, nie kako sportisti, odnos-no sportski rabotnici najdovme so-govornik za site na{i problemi iidei za {to ja koristam mo`nostajavno od moe ime i imeto na na{ite~lenovi da se zablagadaram.

Koj e najgolemiot uspeh pos-tignat dosega na nekoi od ~lenovi-te na Mava{i?

- Klubot od svoeto postoeweima mnogu prvaci na Makedonija vonajrazli~ni kategorii. MatrinDimovski, pokraj mnogukraten pr-vak na Makedonija vo kati be{e iprvak na Balkanot, Marina Duze-vi} treto mesto vo borbi, FetieBekir treto mesto vo borbi, BojanPetrovski mnogukraten prvak na

Makedonija, tret na Balkanot iu~esnik na Svetskoto prvenstvo voKipar, Dejan Cvetkovski prvak naMakedonija, vtor na Balkanot,u~esnik na Svetskoto prvenstvo voKipar i petto mesto vo Evropa, voPodgorica. Od pomladite se istak-nuvaat i ve}e se ~lenovi na repre-zentacija na Makedonija Vasil

Apostolovski, Aneta Janevska, Fi-lip Taskovski, Mil~o Dimovski iza kraj imame generacija najmlada,no siguren sum }e bide mo`ebi naj-dobra, a toa se Andrej Petrevski,Damjan Nikolin, Kristijan i Bra-jan Milisevi, Nikola Hristovski,Viktor Tasevski, Slobodanka iPetar Stefanovski i drugi.

Kade se odvivaat treninzitei kolku pati nedelno se trenira?

- Klubot raboti od prviot denvo osnovnoto u~ili{te #Kuzman[apkarev# vo naselba Dra~evo.Treninizite se sekoj vtornik od 18-30 do 20-30, ~etvrtok 18-30 do 20.00i petok 18-30 do 20-30 ~asot.

Kakov e interesot za karate-to kaj nas? Kolku devojkite se zain-teresirani za ovoj sport?

- Karateto vo Makedonija za{to i jas sum eden od glavnite#vinovnici# e najmasoven i najtro-feen sport. Vo na{iot klub od god-ina vo godina se zgolemuva brojnos-ta na ~lenovite. Imame ~lenovi odpet godini pa nagore, ma{ki idevoj~iwa. Vo momentov klubot

broi okolu 45 aktivni ~lenovi, odpo~etnici, napredni grupi i nat-prevaruva~i, koi se vo reprezen-tacija na Makedonija. Osobeno sumradosen {to vo momentov imameokolu petnaeset novi ~lenovi koi{to gi izu~uvaat tajnite vo karatesportot. Isto taka, va`en e faktot{to dobriot glas nadaleku seslu{a, pa taka vo na{iot klub do-a|aat de~iwa ne samo od naselbaDra~evo,tuku i od selo Dra~evo,Dolno i Gorno Lisi~e, pa duri edennatprevaruva~ doa|a od Veles.

B. J.

- Da se neguvaatkulturnite tradicii,zna~i da se saka i branisopstveniot identi-tet. Ovde, nekolku gen-eracii na KUD Kitkapoka`aa deka kultura-ta i folklorot, morada se prenesuvaat od ko-leno na koleno, da se za-~uvaat i neguvaat tra-diciite, potencira{egradona~alnikot Arsov

Vo prekrasen ambient, voDomot na ARM, pred prepolnasala, vo programa vo ~ija kore-ografija u~estvuvaa nad 200 ig-raorci, KUD Kitka od Dra~evopriredi nezaboraven koncert.Vo edna prekrasna ve~er ispol-neta so emocii i se}avawa, mno-gubrojnata publika ednostavnou`iva{e vo ponudenite prog-ramski sodr`ini. Pokrovitel

na Sve~enata akademija be{egradona~alnikot na Op{tina-ta Xorxe Aesov, koj vsu{nostbe{e i nositel na edna od deset-te plaketi dodeleni na Aka-demijata.

Ova e neprocenlivo bogat-stvo {to go poseduva Op{tina-ta. Da se neguvaat kulturnitetradicii, zna~i da se saka i bra-ni sopstveniot identitet. Ovde,nekolku generacii na KUDKitka poka`aa deka kulturatai folklorot, mora da se prene-suvaat od koleno na koleno, dase za~uvaat i neguvaat tradici-ite. Dobienoto priznanie gosfa}am kako nagrada za sitegra|ani na Op{tinata koi sozadovolstvo ne samo {to gi pri-fa}aat kulturnite programi,tuku vo izminative ~etiri godi-ni aktivno u~estvuvaat vo niv-no nosewe i realizacija. OdOp{tina, kade vo minatotokulturata be{e izbri{ana kakodejnost, denes blagodarej}i nakulturnite dru{tva i vakvitenastani, sme lideri vo dr`ava-

ta so odr`uvawe na preku 50vakvi i sli~ni manifestaciivo tekot na godinata, -potenci-ra{e gradona~alnikot Arsovpro dodeluvaweto na "zlatniteplaketi".

Ostanati dobitnici na ovavisoko priznanie na KUD Kit-ka bea Vase Sokolovski, GoranTrajkovski, Dragi Cvetkovski,]iril Todevski, Spase Todev-ski (posthumno), Mile Kolarov,crkvata Sv Spas, Ministerstvoza kultura i KUD Zmajevo odSrbija.

- Se potrudivme vo progra-mata u~estvo da zemat igraorciod ~etiri generacii. Vsu{nostmoto na ovaa Sve~enata akade-mija odr`ana po povo 40 godinipostoewe na KUD Kitka be{e,"Site generacii na isto mesto".So mnogu trud uspeavme da ja re-aliziravme zacrtanata progra-ma, blagodarej}i i na Op{tina-ta koja be{e glaven pomagatelna ovoj nastan, - ni izjavi Slo-bodan Simjanovski, pretsedatelna organizacioniot odbor.

V O F O K U S O T

Vo DOM na ARM

KUD „KITKA“ PROSLAVI 40 GODINI POSTOEWE

Po povod odbele`uvawetona Denot na drvoto gradinkata,,Veseli Cvetovi,, organizirabrojni aktivnosti vo site objek-ti. Prvite aktivnosti bea naba-vuvawe na sadnici i cve}iwa. Denes vo objektot ,,Sinoli~ka,,zapo~naa i konkretnite aktiv-nosti. Pretstavnicite na Inici-jativniot odbor Ivan Igwatov,Slobodan Vuki~evi} i estradna-ta umetni~ka Bojana, zaedno sozamenik gradona~alnikot Miro-

slav Tasevski i {efot na kabi-netot na gradona~alnikot XorxeArsov, Toni ^uposki i rakovodi-telot na Sektorot za obrazova-nie Blagojka Filip~eva vo dvo-rot na ovaa gradinka zaedno so de-cata zasadija nekolku sadnicite.So ova simboli~no, eden den po-rano ja zapo~naa akcijata za zasa-duvawe na 6 milioni sadnici nateritorijata na Makedonija.

- Vo akcijata za po{umuvawese vklu~eni i decata od predu~i-

li{na vozrast koi prethodno sezdobija so znaewe od ovaa oblast.Na decata u{te od najmala voz-rast im se uka`uva deka ~uvawe-to i neguvaweto na drvoto e bi-ten faktor za ~uvawe na na{etozdravje-re~e Qiqana Temelkov-ska pedagog vo gradinkata VeseliCvetovi. Decata vo ovaa prigodaim pora~uvaat na vozrasnite-,,Se-kade pomini-nikade ne kini,, i,,Zasadi drvo-zasadija svojataidnina,,.

VO ,,SINOLI^KA,, SIMBOLI^NO SE ODR@A AKCIJATA DENOT NA DRVOTO

Vo op{tinskata sala od 19 - 22. dekemvri

IZLO@BA NA IKONIOp{tinata Kisela Voda prodol`uva da ja realizira zacrtana-

ta programa vo delot na promocii, izlo`bi na dela od na{i avtori.Eden od niv e i Nikola Kafexiski koj vo periodot od 19-22

dekemvri ovaa godina vo golemata op{tinska sala }e priewdiizlo`ba na ikoni. Gra|anite vo tekot na trite dena }e mozat daprosledat pove}e od dveste ikoni so razli~ni golemini vo periodod 10 -16 ~asot.