UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUBENE VEDE

Biljana Savii

ORGANIZACIJA DELA: PRIMER SLOVENSKE ELEZNICE D. O. O.

Diplomsko delo

Ljubljana, 2008

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUBENE VEDE

Biljana Savii

Mentorica: izr. prof. dr. Aleksandra Kanjuo-Mrela

ORGANIZACIJA DELA: PRIMER SLOVENSKE ELEZNICE D. O. O.

Diplomsko delo

Ljubljana, 2008

ZAHVALA

Zahvaljujem se vsem, ki so mi pomagali pri nastajanju mojega diplomskega dela:

- Mentorici Aleksandri Kanjuo Mrela za mentorstvo in napotke pri delu;

- Starem in bratu, ki so me podpirali pri tudiju, mi stali ob strani ter me pri

njem spodbujali;

- Lektorici Marjetki Zorzut za skrbno lektoriranje naloge.

Posebno zahvalo namenjam mag. Francu Zemljiu za pester izbor literature, napotke

pri pisanju diplomskega dela ter za zanimanje in voljo, ki jo je pri tem pokazal. Brez

vas tega dela ne bi bilo. Hvala!

Biljana Savii

Organizacija dela: Primer Slovenske eleznice d.o.o. Sodobna organizacija se je dandanes prisiljena sooiti s hitro razvijajoimi se tehnologijami, kar jo sili v nenehno izboljevanje in v inovacijske procese. Optimalno delovanje in uspenost podjetja sta pomembna za obstoj na vedno bolj spremenljivih trgih. Pri tem ima veliko vlogo organizacija dela, z namenom doseganja veje produktivnosti. V diplomskem delu so predstavljene organizacijske spremembe na Slovenskih eleznicah od osamosvojitve Slovenije do danes skozi tri prouevana obdobja. Pri raziskovanju organizacije dela sem se osredotoila predvsem na spremembe pravne oblike organizacije in spremembe notranje organizacijske strukture ter pri tem ugotavljala notranje in zunanje razloge za spremembe v raziskovalnem obdobju. Med zunanjimi razlogi sem raziskovala razloge vezane na politine in lastninske spremembe, med notranjimi razlogi za spremembe pa sem se osredotoila na menedment in razvoj tehnologije. V sklepnem delu so na podlagi analize teoretinih konceptov in empirinega dela podane sklepne ugotovitve in predlogi za izboljave trenutne organizacije dela na Slovenskih eleznicah d. o. o. Kljune besede: Organizacija dela, delnika druba, holding, koncern, druba z omejeno odgovornostjo Work organization: Example of Slovene railways Ltd. Contemporary organizations are nowdays forced in confrontation with highly developing technology, which forces organizations in continuous emprovement and in inovation processes. Optimal activity and efficiency of enterprises are very important for subsistence on more and more variable markets. This is the reason why work organization has very important role in that with the purpose to reach bigger productivity. In my diploma work are represented organizing changes on Slovene railways from attainment of independence until today through three periods. In researching work organization I was concentrating on legal forms of organization and organizational structure modification and I was trying to assess internal and external reasons for changes in the researched period. Among external reasons I researched reasons tied with political and ownership modifications, but among internal reasons for modifications I was concentrating on management and technology development. In conclusion are some findings and suggestions for momentarily emprovement of work organization on Slovene railways which are based on theoretical concepts.

Key words: Work organization, jointstock company, holding, concern, closely held

corporation.

5

KAZALO: 1. UVOD ........................................................................................................................ 7 2. TEORETINI UVOD ............................................................................................. 9

2.1 OPREDELITEV ORGANIZACIJE................................................................. 9 2.2 OPREDELITEV DELA ................................................................................. 12 2.3 OPREDELITEV ORGANIZACIJE DELA ................................................... 16

2.3.1 NOVE OBLIKE ORGANIZACIJE DELA ....................................... 17 2.3.2 VPLIV TEHNOLOGIJE NA ORGANIZACIJO DELA ................... 19

2.4 ORGANIZACIJSKA STRUKTURA ............................................................ 20 2.5 PRAVNE OBLIKE ORGANIZACIJE .......................................................... 22

2.5.1 Delnika druba .................................................................................. 23 2.5.2 Koncern ............................................................................................... 25 2.5.3 Holding ............................................................................................... 27 2.5.4 Druba z omejeno odgovornostjo ....................................................... 29

3. EMPIRINI DEL .................................................................................................. 30 3.1 PREDSTAVITEV SLOVENSKIH ELEZNIC, D. O. O. ............................ 30 3.2. UPRAVLJAVSKA IN ORGANIZACIJSKA STRUKTURA SLOVENSKIH ELEZNIC, D. O. O. ........................................................................................... 31 3.3 POSLANSTVO IN VIZIJA ........................................................................... 32 3.4 ZGODOVINA SLOVENSKIH ELEZNIC ................................................. 33 3.5 UREDITEV ELEZNIKEGA PROMETA V SLOVENIJI ........................ 34

3.5.1 VLADNI ORGANI ............................................................................. 35 3.5.1.1 JAVNA AGENCIJA ZA ELEZNIKI PROMET RS (AP) ... 35 3.5.1.2 DIREKTORAT ZA ELEZNICE IN INICE ......................... 36 3.5.1.3 DIREKCIJA ZA VODENJE INVESTICIJ V JAVNO ELEZNIKO INFRASTRUKTURO .................................................... 36

3.5.2. REGULATORNI IN NADZORNI ORGANI ................................... 37 3.5.2.1 MINISTRSTVO ZA PROMET KOT REGULATORNI ORGAN.................................................................................................................. 37 3.5.2.2 PROMETNI INPEKTORAT RS ............................................... 37

3.6 UPORABA NOVIH TEHNOLOGIJ ............................................................. 38 3.7 SPREMEMBE ORGANIZACIJSKE STRUKTURE .................................... 43

3.7.1. PRVO OBDOBJE .............................................................................. 44 3.7.2 DRUGO OBDOBJE ........................................................................... 49 3.7.3 TRETJE OBDOBJE............................................................................ 55

4. SKLEP .................................................................................................................... 59 5. LITERATURA ....................................................................................................... 65 6. PRILOGE ............................................................................................................... 69

PRILOGA A: ORGANIZACIJSKA SHEMA SLOVENSKIH ELEZNIC, D. D., (OBDOBJE OD 19932000) ......................................................................... 69 PRILOGA B: ORGANIZACIJSKA SHEMA S (OBDOBJE OD 20002003) 70 PRILOGA C: ORGANIZACIJSKA SHEMA SLOVENSKIH ELEZNIC (OBDOBJE OD 20032006) ............................................................................... 71 PRILOGA : PREDLOG ORGANIZACIJSKE SHEME SLOVENSKIH ELEZNIC, KI NI ZAIVEL ............................................................................. 72 PRILOGA D: ORGANIZACIJSKA SHEMA SLOVENSKIH ELEZNIC (OBDOBJE OD 2007 DO DANES) .................................................................... 73

6

Kazalo slik Slika 3.2.1: Upravljavska in organizacijska struktura Slovenskih eleznic sedanje

stanje. ................................................................................................................... 32

Slika 3.6.1: Idealni model povezave med informacijskimi sistemi ............................. 42

Slika 3.7.1: Makroorganiziranost v prvem obdobju .................................................... 47

Slika 3.7.2.1: Makroorganiziranost S v drugem obdobju .......................................... 50

Slika 3.7.2.1: Koncern Slovenske eleznice ................................................................ 51 Kazalo Tabel:

Tabela 3.7.1: Pregled organizacijskih sprememb skozi tri obdobja ............................ 44

7

1. UVOD

Dobro zasnovana organizacija dela je bistvenega pomena za uspeen potek delovnega

procesa v podjetju. Ker je uspenost podjetja danes kljuna za obstoj na vedno bolj

spremenljivih trgih, je pomembno, da menederji v podjetjih optimizirajo

organizacijo dela, ki naj bi nato njihovo podjetje vodila do veje produktivnosti in

posledino do vejega uspeha na trgu. Sodobna organizacija se je dandanes prisiljena

sooiti z hitro razvijajoimi se tehnologijami, kar jo sili v nenehno izboljevanje in v

inovacijske procese. Obdobje stabilnega in varnega okolja, v katerem so e na zaetku

prejnjega stoletja delovala podjetja z jasno definirano hierarhijo, je minilo.

Organizacije so bile in so prisiljene iskati alternative klasinemu ukazovanju in jasni

doloitvi vlog, zato je v veini podjetij prilo do prestrukturacije in nove organizacije

dela z namenom doseganja veje produktivnosti.

V diplomskem delu bom opredelila in analizirala koncept organizacije dela v

povezavi z organizacijsko strukturo. Teoretino znanje bom poskuala aplicirati na

analizo praktinega primera. Analizirala bom podjetje Slovenske eleznice, d. o. o.

Podjetje se je po osamosvojitvi Slovenije do danes sooalo s tevilnimi spremembami.

Razlog za spremembe je bila Evropska zakonodaja, natanno Direktiva Evropske

unije 2001/12/ES, ki je zahtevala prost dostop tujih prevoznikov do eleznike

infrastrukture znotraj Slovenije. Domnevam, da so te spremembe vplivale na pravno

obliko organizacije in notranjo organizacijsko strukturo, saj je podjetje v zadnjih

osemnajstih letih kar trikrat zamenjalo obliko organizacije od delnike drube,

holdinga pa do drube z omejeno odgovornostjo. Tezo bom testirala na podlagi

analize sprememb pravnih oblik organizacije in notranjih organizacijskih struktur

skozi obdobje od osamosvojitve Slovenije do danes. Pri tem bom poskuala oceniti,

kaj so bili razlogi za organizacijske spremembe in ali so le-te bile v veji meri

povzroene z zunanjimi dejavniki (spremembe v okolju nova zakonodaja, lastnike

spremembe) ali notranjimi dejavniki (tehnoloke spremembe, spremembe vodenja). Iz

tega razloga bom opredelila obstojee stanje in glede na ugotovitve poskuala

predstaviti morebitne predloge za izboljanje njihove organizacijske strukture in

organizacije dela, ki bi vodile do hitrejega in boljega doseganja zastavljenih planov.

Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov. V prvem delu bom skozi analizo

teoretinega gradiva predstavila teoretina izhodia organizacije, organizacije dela,

8

organizacijske strukture in razlinih pravnih oblik organizacije. Na tej teoretini

osnovi bom gradila drugi, empirini del diplomskega dela, v katerem bom vsa

teoretina znanja analizirala na primeru. Poskuala bom ugotoviti, iz kaknih razlogov

prihaja do sprememb v pravnih oblikah organizacije, organizaciji dela, in

organizacijskih strukturah, in sicer na podlagi analize internega gradiva in intervjujev

z mag. Francem Zemljiem, ki je na Slovenskih eleznicah zaposlen od leta 1990,

najprej v izvrilnih nato pa v strokovnih slubah prometne dejavnosti.

V empirinem delu bom opredelila zunanje in notranje razloge za spremembe. Med

zunanjimi razlogi bom raziskovala razloge vezane na politine in lastninske

spremembe. V preuevanem obdobju se je pokazalo, da se je podjetje zaelo vraati k

enotni ureditvi, ki je veljala pred slabima dvema desetletjema ob osamosvojitvi

Slovenije. Dejstvo je, da je edini ustanovitelj Slovenskih eleznic drava, ta pa

samemu menedmentu ni dajala pravic za upravljanje s proraunom, ki ga je namenila

za obstoj Slovenskih eleznic, ampak je bilo upravljanje s proraunom dejavnost

organov, ki upravljajo z obstojeim sistemom Slovenskih eleznic. Zaradi vseh

nesoglasij, ki v podjetju vladajo med lastniki in menedmentom, bom v empirinem

delu poskuala preveriti, ali so bile vse spremembe in prestrukturacije zgolj rezultat

menjav politike v dravi. Med notranjimi razlogi za spremembe se bom osredotoila

na menedment in razvoj tehnologije in poskuala ugotoviti, ali so bile spremembe

morda posledice tehnolokega razvoja in je bilo vodstvo Slovenskih eleznic prav iz

tega razloga venomer prisiljeno spreminjati organizacijsko strukturo in pravno obliko

organizacije oziroma ali je vodstvo sploh sledilo tehnolokemu napredku na podroju

eleznikega prometa.

V zakljunem delu diplomskega dela bom na podlagi analize teoretinih konceptov in

empirinega dela podala sklepne ugotovitve o organizaciji dela na splono in v

konkretnem primeru Slovenskih eleznic, d. o. o., ter podala napotke za organizacijo

dela in organizacijsko strukturo, s katero bi celoten sistem Slovenskih eleznic po

mojem mnenju dosegal optimalen rezultat.

9

2. TEORETINI UVOD V teoretinem uvodu bom podrobno analizirala pojem organizacije, pojem dela ter

besedno zvezo organizacija dela. Predstavila bom vpliv tehnologije na organizacijo

dela, poleg tega pa podrobno analizirala e pojem organizacijske strukture ter tri

organizacijske oblike, s katerimi so se Slovenske eleznice sooale v obdobju od

osamosvojitve Slovenije do danes.

2.1 OPREDELITEV ORGANIZACIJE

''Organizacija obstaja e od nekdaj, takoj ko se je dvoje ali troje najprimitivnejih

ljudi sporazumelo, da naredijo nekaj skupno. Ne glede na to kako primitivna je bila

naloga, so se morali dogovoriti, kdo in kdaj bo kaj naredil'' (Vila 1994: 17). Zaetek

razvoja organizacijskih teorij v dananjem pomenu pojma avtorji predvsem soglasno

postavljajo na konec 19. ali na zaetek 20. stoletja in ga brez izjeme povezujejo z

delom F. W. Taylorja in znanstvenim upravljanjem. Najve pozornosti je namenil

posameznemu delavcu, oblikovanju njegovih delovnih nalog v obratu. Njegov

najpomembneji prispevek je loitev nartovanja in strokovnosti dela od izvajanja.

Delavec postane le izvajalec dela, ki je skrbno nartovano in oblikovano. To je

kasneje omogoilo podreditev delavca. Primere velikih delovnih projektov, ki so

zahtevali visoko stopnjo organiziranosti, sreamo seveda v zgodovini lovetva e

mnogo prej. Med veje takne podvige sodi gradnja egiptovskih piramid okrog 2500

let p. n. ., nekoliko manji je primer kitajskega zidu, ki so ga gradili v tretjem stoletju

p. n. . Velike organizacijske doseke nedvomno pomenijo vojake organizacije, zlasti

organizacija vojske v starem Rimu. K nastanku organizacijske teorije so mnogo

prispevali avtorji, ki so se ukvarjali s problematiko delitve dela. Med njimi kae

omeniti zlasti kotskega ekonomista Adama Smitha. Z analizo nastanka in razvoja

kapitalistine organizacije dela se je veliko ukvarjal Karl Marx. Zgodovino lovetva

lahko spremljamo preko razvoja organizacij: od zaetne oblike druine, nekoliko

kasnejih rodovnih organizacij do sodobnih vidikov organiziranosti vseh vrst

lovekove aktivnosti. Sodelovanje ljudi pri kaki dejavnosti zahteva usklajevanje

individualnih aktivnosti. Pri veji skupni akciji je potrebno naloge razdeliti med

posameznike in poskrbeti za njihovo usklajeno delovanje (Kavi 1991). Henry

Mintzberg je opredelil pet koordinacijskih mehanizmov, s katerimi organizacije

koordinirajo svoje delo:

10

/.../ vzajemno prilagajanje, direkten nadzor, standardizacija delovnega procesa,

standardizacija delovnih outputov in standardizacija spretnosti delavcev.

Vzajemno prilagajanje dosee koordinacijo dela s preprostim procesom

neformalne komunikacije v preprostih organizacijah. Pri direktnemu nadzoru je

koordinacija vzpostavljena s tem, da ena oseba prevzame odgovornost za delo

ostalih, jim daje navodila in jih nadzoruje. Delovni proces je standardiziran, ko

je obseg dela doloen, outputi, ko so rezultati dela doloeni, in spretnosti, ko je

doloeno usposabljanje, ki je potrebno za opravljanje dela (Mintzberg

1971:54).

Webrova birokratska teorija organizacije je podlaga organizacijske paradigme, ki je

bila dominantna celega pol stoletja, vse od sedemdesetih let prejnjega stoletja. To je

teorija zaprtega sistema, v delovne organizacije prenesena iz vojske. Doivela je

tevilne kritike in dopolnitve, vendar pomeni temeljno teorijo organizacije za razviti

industrializem, vse dokler je tehnologija determinirala organizacijo (Kavi 1991).

''Beseda organizacija prihaja iz grke besede organon. Ta beseda se kasneje pojavi

v starem Rimu, kjer se preobrazi v organizare s pomenom oblikovati nekaj v celoto,

da bi ta celota delovala tako, kot funkcionira loveki organizem'' (Vila 1994: 18). Kaj

je torej organizacija? Dejstvo je, da je organizacija pojav, s katerim se neprestano

sreujemo. Zato je potrebno te pojave, ki mono vplivajo na nae ivljenje, spoznavati

in spremljati. Da bi do tega prili, potrebujemo enotno razumevanje organizacije in

izgrajeno organizacijsko teorijo. Vila je v svojem delu (Vila 1994: 20) predstavil ve

razlinih definicij organizacije, med njimi tudi:

- Steersovo: Organizacija je nain, s pomojo katerega so ljudje in naloge, katere

izvrujejo, sistematino povezane, tako da lahko doseejo cilje, ki so si jih skupno

zastavili.

- Cooper Jonesovo: Organizacija je nain, s katerim so vsi deli neke celote

medsebojno tako urejeno povezani, da delujejo kot eden oziroma kot celota.

V literaturi lahko najdemo e ve razlinih definicij organizacije, za primer

predstavljam naslednji dve:

11

- Organizacija je eden najpomembnejih pojavov, s katerimi se ljudje sooamo in ki

bistveno vpliva tako na ivljenje zdrub kot ljudi. Potrebno jo je spoznati, jo razumeti

in spremeniti oziroma prilagoditi sebi v prid (Rozman 2000: 1).

- Organizacija katerekoli zdrube je tako sestav razmerij med njenimi lani, ki

zagotavlja obstoj, znailnosti zdrube ter smotrno uresnievanje cilja (Lipovec 1987:

35).

Rozman (2000) je opredelil tri vidike organizacij, ki jih v literaturi sreujemo pri

definiranju organizacijskih fenomenov. Prvi vidik je organizacija kot proces

ravnateljevanja. Le-ta trdi, da je klju do uinkovitosti vse manj v izvajanju in vse

bolj v planiranju in kontroliranju. Znanstveno prouevanje dela je poudarilo vidik

motiviranja v organizacijah. Naslednji vidik je organizacija kot zdruba ljudi.

Organizacija je opredeljena kot socialna enota, zdruba, ki sestoji iz ljudi in nastane

zaradi doseganja ciljne enote. Sestavljena je iz tevila ljudi, ki opravljajo razlina dela

in izpolnjujejo razline vloge in poloaje, katerih dejavnost je koordinirana tako, da so

njihova individualna prizadevanja zdruena. Taka enota ima dve vrsti ciljev: cilj

celote in cilj posameznika. S pojmom organizacije je miljena zdruba, ki raziskuje

razline znanosti z razlinih vidikov, zato gre za multidisciplinarno vedo (sociologija,

psihologija, antropologija, itd.

Morganova definicija organizacije (Morgan 2004) temelji na preprosti predpostavki,

da vse teorije organizacij in managementa temeljijo na implicitnih podobah ali

metaforah, ki nas vodijo, da vidimo, razumemo in vodimo organizacijo na posebne

naine. Tako preuuje organizacije kot stroje, organizme, mogane, kulture, politini

sistem, duevni zapor, tok in transformacije in kot intrument dominacije.

Kljub razlinim definicijam in metaforam organizacije smo si vsi enotni v tem, da

brez uspenega sodelovanja med njenimi deli in zunanjim okoljem le-ta ne deluje

uinkovito. Handy (2004) pravi, da e elimo razumeti organizacijo, moramo

razumeti naravo moi in vpliva, s katerim ljudje v organizaciji teijo k doseganju

doloenih ciljev, saj lahko preko organizacije kot individualisti ali kot skupina

vplivajo na druge, da tudi ti zanejo delovati in razmiljati na doloen nain.

Iz vseh definicij je razvidno, da so najpogosteji elementi definicij organizacij

naslednji:

12

- velikost (najmanj dve osebi),

- medsebojna odvisnost: Ta se je razvila sama po sebi, takoj ko je posameznik

ugotovil, da bi svoje cilje laje dosegel, e se s kom zdrui.

- input: Vstopiti mora preko meja iz okolice, ki so definirane s lani nekega sistema,

lokacijo in podobnim. To je material, energija, informacija, to so delovna sredstva.

- transformacija: To je prehod materiala, energije in informacij od njihovega vstopa v

sistem do njihovega izhoda.

- output pomeni transformirani material, energijo in informacije, s imer se celoten

ciklus zapre (France-Monge Rossel v Vila 1997).

2.2 OPREDELITEV DELA

Tudi delo je kljuni socioloki pojem in eden najbolj sredinih vidikov lovekovega

ivljenja. V diplomski nalogi koncept dela opredeljujem predvsem zato, da bi

razumeli, kaken pomen ima delo na drubo in ljudi v njej. Na individualni, osebni

ravni, je delo videno kot glavno sredstvo za doseganje ekonomske sposobnosti za

ivljenje in status odrasle osebe. Poleg tega ljudje veino svojega asa preivimo v

slubi, zato se skozi delo izraa in oblikuje tudi naa osebnost, percepcija in

obnaanje, zato ima delo na nas kulturne in drubene vplive, saj nain, na katerega je

delo organizirano, vpliva na pogled in izkunje ljudi v okolju, v katerem delajo. V

ivljenju posameznikov igra delo zelo pomembno vlogo pa tudi v drubi, saj se vsaka

sprememba v naravi dela odraa tudi v kulturnih spremembah.

Vpliv dela na percepcijo ljudi, njihov osebni razvoj in na delitev dela se kae v tudiji,

ki je opazovala delo mnoine produkcije lajih tehninih produktov. Pri tudiji so

opazili velike razlike med nekvalificiranimi in kvalificiranimi delavci v podjetju.

Razlike so se pojavljale prav zaradi razline organizacije dela: razlike v delovnih

izkunjah vodijo k razlikam v percepciji in obnaanju. Delo nekvalificiranih delavcev

je bilo racionalizirano in razdeljeno tako, da je vsak izmed njih opravljal zgolj eno

funkcijo. Ta oblika organizacije dela je veljala e nekaj asa, prav tako pa je nain, na

katerega je bilo delo organizirano, mono vplival nanje. Organizacija dela je vplivala

na njihovo percepcijo dela predvsem pri razlikovanju dobrih od slabih del. Niso se

obremenjevali s spremembami, ki so se dogajale v podjetju, e ve, sploh se jih niso

zavedali, saj se sama organizacija dela pri njih ni spremenila. Za vse ostale, katerih

13

delo ni bilo visoko racionalizirano, so bile zahteve okolja veliko bolj raznolike in

konfliktne; njihova percepcija je bila ira in njihovo obnaanje bolj enotno. Bili so

bolj zainteresirani za dogajanje v podjetju. Ta organizacija dela je tako vodila tudi v

loitev podjetja na kvalificirane in nekvalificirane delavce (Klein 1976). Glede na

razline oblike organizacije dela laje razumemo oblikovanje fleksibilnih oblik dela,

saj so se z njihovim razvojem zaele razlikovati tudi organizacije dela in

organizacijske strukture, kar pa je v veliki meri posledica tudi tehnolokega razvoja.

Koncept dela je drubeno konstruiran in zaradi tega sprejemljiv. Analitiki dela se

strinjajo, da je teko podati eno samo definicijo dela. Ali je delo vsaka loveka

dejavnost (kar vkljuuje tudi igro, zabavo ali uenje) ali samo tista, ki drubi prispeva

merljive rezultate, posameznikom pa zagotavlja preivetje? J. Holmer in J. C. Karlson

(v Kanjuo-Mrela 2002) delo definirata kot dejavnosti, ki se opravljajo znotraj okvira

drubenih odnosov, ki strukturirajo sfero nujnosti. Po R. Worsley je delo smotrna

dejavnost, katero drugi cenijo in prinaa doloeno vrsto nagrade. P. Ransome pa delo

definira kot formalno plaano zaposlitev (Kanjuo-Mrela 2002).

Trije analitiki dela in povezanosti drube so pomembno vplivali na definicijo dela:

Durkheim, Marx in Weber. Marx je delo opredelil na eni strani kot proces med

lovekom in naravo:

Delo je predvsem proces med lovekom in naravo, proces, v katerem lovek s

svojo dejavnostjo posreduje, uravnava in kontrolira menjavo snovi med seboj in

naravo. Nasproti naravi nastopa kot naravna sila. Da bi si prisvojil naravno

snov v taki obliki, ki bi bila uporabna za njegovo ivljenje, spravlja v gibanje

naravne sile, ki pripadajo njegovemu telesu, roke in noge, glavo in roko. S tem,

da s takim gibanjem uinkuje na naravo izven sebe in jo spreminja, spreminja

obenem svojo lastno naravo. Razvija potence, ki spijo v njegovi naravi, in

podreja igro njenih sil svoji lastni oblasti (Marx v Kavi 1979).

Za Marxa je delo proizvodnja blaga in storitev kljuno za lovekovo sreo in

samouresniitev. Delo je temeljna lovekova dejavnost. V zgodnjih delih je Marx

razvil idejo odtujenega dela. Odtujitev v najpreprostejem smislu pomeni, da ljudje ne

morejo najti zadovoljstva in samouresniitve pri opravljanju svojega dela ali v

proizvodih lastnega dela. Ker ne morejo izraziti svoje resnine narave v delu, se sami

14

sebi odtujijo: so tujci svojemu lastnemu jazu, kar pomeni tudi odtujitev od drugih.

Marx je menil, da je izvor odtujitve mogoe najti v gospodarskem sistemu, ki

vkljuuje izmenjavo dobrin na podlagi kupije. Znotraj takega sistema so izdelki

postali trno blago. Odtujitev izvira najprej iz izmenjave dobrin v nekakni obliki

trnega sistema. Iz tega se razvijeta ideja in praksa privatne lastnine. Sklepal je, da

lahko naravo dela v drubi razumemo le s preuevanjem dela glede na ekonomsko

bazo, saj ta neizogibno povzroa visoko stopnjo odtujitve. Odtujitev je tudi posledica

mezdnega dela v kapitalizmu. Mezdno delo je sistem suenjstva, ki vkljuuje

izkorianje delavcev. Le delo ustvarja bogastvo, vendar pa delavci v obliki mezd

prejmejo le del bogastva, ki ga ustvarjajo. Marx je videl dve pomembni znailnosti

industrijske drube mehanizacijo proizvodnje in nadaljnjo specializacijo delitve dela

kot prispevek k odtujitvi delovne sile. Vendar pa poudarja, da je kapitalistini

gospodarski sistem, bolj kot industrializacija kot takna, prvenstveni izvor odtujitve.

Dokazoval je, da mehanizacija proizvodnje zmanja fizini napor, ki je potreben za

delo, vendar lajanje dela postane celo neka vrsta muenja, ker stroj ne osvobodi

delavca dela, ampak ga oropa vsega zanimanja. Videl je reitev problema odtujenega

dela zlasti v komunistini ali socialistini drubi, v kateri so proizvajalna sredstva v

drubeni lasti in je ukinjena specializirana delitev dela (Haralambos 2001).

Drubena solidarnost v predindustrijskih drubah temelji na podobnosti med

posameznimi lani. Delijo ista preprianja, vrednote in vloge. Enotnost, ki temelji na

podobnosti Durkheim obravnava kot mehansko solidarnost. Za drubo, ki temelji na

mehanski solidarnosti, je znailno, da so lani narejeni po istem kalupu. Solidarnost v

industrijskih drubah ne temelji na uniformiranosti, temve na razlikah. Posamezniki

so vse bolj razlini, individualizirani in prav zaradi tega vse bolj med seboj povezani

in soodvisni (Haralambos 2001).

Veina analitikov dela in organizacije ima Webra za utemeljitelja organizacije (dela),

ki je (bila) znailna za moderno drubo. S konceptom birokratske organizacije je

Weber ponudil idealni tip organiziranja dela v pogojih mnoinega skupnega dela

ljudi v industriji in dravnem upravnem aparatu. Model birokratske organizacije dela

temelji na racionalizaciji dela, na abstraktnih pravilih in znanju kot kriteriju

opravljanja organizacijskih vlog (Kanjuo-Mrela 2002).

15

Analiza pojmovanja dela skozi zgodovino razkriva dvojnost opredeljevanja dela

del definicij je delu pripisoval pozitivno, del pa negativno konotacijo. Del

definicij je delo definiral kot loveko bistvo bistvo lovekove humanosti;

dejavnost, ki ji je imanentna ustvarjalnost; simbol osebne vrednosti, statusa;

osnovo drubenosti in socialne kohezije. Drugi del definicij je poudarjal

prisilnost dela in opredeljeval delo kot sredstvo in podroje odtujevanja,

neenakosti med ljudmi (Kanjuo-Mrela 2002: 32).

Nekateri avtorji delo obravnavajo kot neke vrste blago, katerega delojemalec zlasti

industrijski delavec prodaja delodajalcu, ki je hkrati lastnik kapitala. Takno

pojmovanje dela se je razirilo predvsem v prvi polovici 19. stoletja. V poznejem

asu so tovrstne izreene formulacije skoraj popolnoma izginile in prepustile mesto

bolj lovekemu miljenju in vrednotenju dela. Interakcija delavca ter celote

proizvodnih orodij in sredstev je privedla k razvitju razlinih oblik kapitalizma

vzporedno z razlinimi oblikami kolektivizma; temu so se pridruile e druge

socioekonomske prvine, in sicer kot posledica novih okoliin in delovanja delavskih

zdruenj ter javnih oblasti, pa tudi nastopa velikih nadnacionalnih podjetij. Kljub

temu obstaja e vedno nevarnost, da bi z delom ravnali kot s ''svojevrstnim blagom''

ali kot z nekakno ''anonimno mojo'', ki je potrebna za proizvodnjo (Paulus 1981).

Za dananji as so predvsem znailne fleksibilne oblike dela, ki pa so izredno

naklonjene laji organizaciji dela, imajo pa drugane, negativne posledice za delavce

in sam trg dela.

Zaradi tehnolokih sprememb, gospodarskega in poslovnega virtualnega povezovanja

prihaja v vseh delovnih okoljih do velikih preobratov. Spreminja se logika delovanja

celotnega gospodarskega sistema in ne le prostorskoasovna organizacija dela in

proizvodnje. ''Te spremembe v druboslovju oznaujemo kot teze o fleksibilnosti, ki

kaejo prehod iz fordistine v postfordistino produkcijo, za katero je znailna

fleksibilnost na ravni delovnega procesa (decentralizacija proizvodnje), delovne sile

(globalni trg delovne sile) in pri plailu za opravljeno delo: just-in-time produkcija,

individualizacija izdelkov, timsko delo, ozka specializacija zaposlenih (Pajtler

2008).

16

2.3 OPREDELITEV ORGANIZACIJE DELA

Pojma organizacija in delo sta pomembna socioloka pojma. Na podroju socioloke

znanosti iz tega razloga obstaja veliko definicij, ki se navezujejo na prvi ali drugi

pojem. Vsebina te naloge bo osredotoena na besedno zvezo organizacija dela.

Glede na uinke, ki jih ima organizacija na delo ljudi, je razumljivo, da se je lovek

zael ukvarjati z organizacijo zelo zgodaj. Rozmanova definicija organizacije dela ali

tehnine organizacije (Rozman 2000: 15-18) pravi,

da se lovek od drugih bitij loi po tem, da je njegovo delovanje zavestno in ne

instinktivno kot pri ivalih. Temelj njegovega zavestnega delovanja postane

delovni proces. lovek zavestno deluje smotrno, da bi s im manjimi vloki

dosegel im ve. Vzpostavlja razmerja med delovnimi sredstvi, delovnimi

predmeti, svojim delovanjem in jih asovno, prostorsko in vsebinsko prireja, da

bi dosegel vejo uinkovitost. Organizacija je formalen tehnien proces

kombiniranja med prvinami, procesi in proizvodi ter storitvami za dosego veje

uinkovitosti. Organizacijo v navedenem pomenu imenujemo organizacija dela,

tehnina organizacija, urejanje dela, inenirstvo Z njo so se ukvarjali

zaetniki organizacijske vede, saj je bila tako eljna uinkovitost in z njo

uspenost na doloeni stopnji razvoja odvisna predvsem od tehninega razvoja.

Pri tem je vkljuevanje delavcev v razmerja enako razmerjem katerekoli druge

poslovne enote (npr. delovnih sredstev).

Znanstvenike so e od nekdaj zanimale temeljne razlike med lovekim in ivalskim

delom. Ugotavljali so, da se loveko delo zelo razlikuje od ivalskega.

Glede razlike med ivalskim in lovekim delom je Marx zapisal:

lovekovo delo je zavedno, namensko in ciljno; ta razlika je v primerjavi z

ivalsko proizvodnjo radikalna. V procesu dela, ki pomeni najprej predelavo

narave, lovek spreminja tudi samega sebe. Generino, zgodovinsko opazovano,

lovek z delom spreminja svoje sposobnosti, ute, intelekt, potrebe itd. Sodobni

lovek je v tem smislu samo proizvod zgodovinskega razvoja. Prav v tem

kontekstu pa je pomembna drubena organizacija dela (Univerza v Mariboru

2008).

17

Iz Rozmanove definicije organizacije dela in Marxovega pojmovanja razlike med

lovekim in ivalskim delom vidimo, da oba opredeljujeta lovekovo dejanje kot

zavestno in ne zgolj instinktivno kot pri ivalih. Prav zaradi zavestnega delovanja je

lovek sposoben organizirati svoje delo na nain, da z najmanjimi vloki dosee

maksimalni rezultat. Da bi bilo to mogoe, pa je potrebno delovni proces oblikovati

brezhibno. Pri tem ima veliko vlogo tudi tehnologija, saj nam ta lahko delovni proces

mono olaja, kar posledino vodi zopet do veje uinkovitosti.

Pri spremembah organizacije dela in reformah, ki jih v organizacijo dela uvajamo, je

bistvenega pomena, da upotevamo celoten kontekst organizacije, saj v nasprotnem

primeru nova organizacijska struktura ne bi delovala na nain, kot bi si eleli.

Tveganje obstaja, da se reformatorji osredotoijo na le en organizacijski faktor in tega

pretirano poudarijo na raun zatiranja drugih (Klein 1976).

Velikokrat se pojem organizacije dela zamenjuje s pojmom organizacije podjetja.

Vendar pa je med njima bistvena razlika. Pri organizaciji dela gre za usklajevanje

vseh proizvodnih tvorcev v neposredni proizvodnji, pri organizaciji podjetja pa za

usklajevanje vseh proizvodnih tvorcev v neposredni proizvodnji in tudi drugih

organizacijskih delih (tefan 2002).

V zadnjih 200 letih se je organizacija dela obraala v smeri racionalizacije,

specializacije in razdelitve na oddelke ter k minimizaciji in standardizaciji delovnih

nalog. Najprej so v manufakturah nato v administraciji sledili tenji, da odkrijejo take

metode dela in organiziranja, ki bi dosegale dobre ekonomske rezultate in zastavljene

cilje (Klein 1976).

2.3.1 NOVE OBLIKE ORGANIZACIJE DELA

Mono je identificirati tiri glavne razloge za oblikovanje novih oblik organizacije

dela:

- zadovoljstvo z delom,

- participacija ali demokracija na delu,

- produktivnost,

- delovno okolje (varnost in zdravje na delu).

18

Zadovoljstvo z delom je motivacijska sila za izboljanje organizacije dela. Povezava

med demokracijo na delu in organizacijo dela je poznana. Glavni argument je, da

visoka stopnja delitve dela ne povzroa pozitivnih rezultatov, saj vpliva na

kompetence, sposobnost vodenja in drubene stike zaposlenih. Delavci z malo

avtonomije in malo kompetencami ter brez kolektivne organizacijske strukture, ki bi

jih povezovala med seboj, so v splonem nesposobni imeti aktivne, konstruktivne

poglede na probleme, ki se jih tiejo. Iz tega razloga niso sposobni popolnoma

sodelovati v demokratinem sistemu (Pateman v Gustavsen 1986). Glede na

produktivnost je glavni argument proti visoki fragmentaciji dela ta, da leta ni

primerna, e elimo dosei boljo produktivnost, saj z drobljenjem dela povzroamo

napake in probleme za zaposlene na nijih delovnih mestih. Pomembna je

participacija delavcev pri reevanju problemov, saj z njo definiramo probleme in

doreemo reitve. Med pomembnimi pogoji, ki vplivajo na participacijo delavcev, je

predvsem nain organizacije dela. V zadnjih 50-ih letih je v Evropi prilo do velikih

sprememb. Po dolgem obdobju industrializacije prihaja do novih oblik organizacije

dela, izboljal se je poloaj ensk, obstaja veja stopnja demokracije, izobrazbena

stopnja prebivalstva naraa po celi Evropi, zaradi esar imajo delavci vedno ve

kompetenc, ivljenjski standard pa postaja vedno bolji. Zaradi vseh sprememb

postajajo tudi ljudje vedno bolj zahtevni, prosti as pridobiva na pomenu, zato je

zanje kljunega pomena, da je delo smiselno organizirano in da so z zaposlitvijo

zadovoljni (Gustavsen in Hethy 1986).

Tradicionalne oblike organizacije dela, kot je organizacija od zgoraj navzdol, so

naletele na tevilne kritike ob inovacijah, kot so delavska participacija, timsko delo ali

pri razvijanju dodatnih sposobnosti in uenju zaposlenih. Te tehnike so se razirile od

proizvodnje do storitvenega sektorja in jih lahko najdemo v sindikalno organiziranih

ali neorganiziranih zdrubah. Nova visoko uinkovita delovna mesta so pridobivala

na ugledu zaradi veje produktivnosti in tekmovalnosti ter s poveevanjem kvalitete

delovnega okolja za zaposlene. Jasno je, da zaposleni bolj cenijo nove oblike

organizacije dela kot pa tradicionalne. Mnogi vidijo reforme delovnih mest kot nain

premika k izboljanju vein in izboljanju pla, kar je sigurna pot do uspeha

kadrovskega menedmenta (Milkman 1998).

Na to popolno sliko pa vpliva mnogo faktorjev. V popolnoma enakem asu, ko so bile

predstavljene nove oblike organizacije dela, so realne plae delavcev padle, poveala

19

se je negotovost delovnih mest zaradi zmanjevanja tevila zaposlenih, zmanjala se

je mo sindikalnih zdruenj, poveale pa so se ekonomske razlike. Nov razvoj je

kazal temno prihodnost ivljenjskemu standardu delavcev. Iz tega razloga so se

pojavljala vpraanja, kako poenotiti to kontradiktorno sliko? Delavci zaradi novih

oblik organizacije dela vsekakor pridobivajo in izboljujejo svoje sposobnosti, zato

ima smiselna organizacija dela zanje le pozitivne uinke. Mnoga podjetja, ki so

preoblikovala organizacijo dela pa niso mogla izmeriti uinkov in pobrati sadov

boljega organiziranja, ker se stalno sooajo z oitki, da nove organizacije dela

vplivajo na ekonomski poloaj delavcev (ibid. 1998).

2.3.2 VPLIV TEHNOLOGIJE NA ORGANIZACIJO DELA

Odnos med tehnologijo in organizacijo dela je bil vedno ena glavnih tem drubenih

znanosti. Pri tem se pojavljajo razlina stalia. Nekateri avtorji pojasnjujejo, da se

bodo nove tehnologije integrirale v obstojee organizacijske vzorce. Glavni argument

proti temu je, da zgodovinski in institucionalni vzorci ter tradicija, e posebej na

podroju izobraevanja in industrijskih odnosov, igrajo veliko bolj pomembno vlogo

kot pa tehnoloke inovacije. Drugi avtorji poudarjajo, da razvoj tehnologije zaradi

posebnih lastnosti in bolje uinkovitosti nujno zahteva tudi nove oblike organizacije

dela. Stalie je tudi, da naj bi nove tehnologije omogoale bolj obsene in razumne

strategije. Podjetja so prisiljena v nove oblike delovnih strategij zaradi vse veje

konkurence na trgu, zaradi veje fleksibilnosti ter zaradi zahtev po kvalitetnih izdelkih

v im krajem asu. Nove strategije se od starih nainov dela razlikujejo v tem, da

teijo k optimalnemu odnosu med tehnologijo na eni strani in kvalifikacijami in

delovnimi izkunjami zaposlenih na drugi strani. To omogoa veji izkoristek

kvalifikacij zaposlenih, povea njihovo participacijo, s tem pa se povea tudi

avtonomija. Stalie avtorjev je, da na dananji razvoj tehnologije lahko gledamo kot

na neke vrste eksplozijo v smislu, da je dostopnih veliko razlinih tehnolokih

monosti, od katerih je vsaka povezana z razlino vrsto organizacije dela.

Organizacije naj bi od novih tehnologij pridobile veji dobiek in boljo

organiziranost, ki bi jo bilo potrebno venomer prilagajati spreminjajoim se

tehnologijam in hitremu napredku (Grootings in drugi 1986).

Nove tehnologije povzroajo tudi razlike v sposobnostih. Nekatere jih izboljujejo,

druge zniujejo. Posledino nastajajo razlike med ljudmi z razlinimi sposobnostmi.

20

Prvotno miljenje je bilo, da bodo nove tehnologije omogoale laje delo manj

kvalificiranim delavcem, kar pa je predstavljalo problem, ker se je stopnja izobrazbe v

drubi stalno povievala. Pojavljala so se ugibanja ali bodo nove tehnologije vplivale

na plao zaposlenih in splono stopnjo brezposelnosti. Teko je govoriti o samih

posledicah novih tehnologij na usposobljenost zaposlenih, plao, motivacijo ali

brezposelnost. Na te dejavnike vpliva tudi organizacija dela ter odnos med lastniki,

menederji in delavci v podjetju (ibid. 1986).

Ob pojavu novih tehnologij smo zdaj e mono zakorakali v informacijsko dobo, v

kateri ni ve pomembna produkcija, pa pa znanje in zmonost razumevanja razlinih

simbolov. Uspeh organizacije tako ni ve v velikosti obrata, pa pa v zmonosti

lociranja kritinih informacij na nain, da jih bodo razumeli vsi, ki se jih informacije

tiejo. Delovno mesto in organizacija dela tako ni ve piramida ali birokracija, pa pa

vedno bolj sledi obliki mree. To omogoa zmanjevanje meja v organizaciji in

vzpostavitev virtualnih organizacij, ki ukinjajo hierarhije in jih nadomeajo z

mrenim nainom vodenja. Nove oblike organizacije dela zahtevajo od menederjev

bolj sproen kot pa nadzorovalen pristop (Warhurst in Thompson 1998).

Nove tehnologije bi lahko izniile najbolj dolgoasna in nevarna dela ter izboljale

sposobnosti in odgovornost delavcev do tistih poklicev, ki so za organizacijo bistvena.

Poleg tega pogosto zahtevajo izjemno inteligentne delavce, ki so sposobni upravljati z

njo. Tudi na podroju tehnologije se venomer pojavljajo nove ideje, izboljujejo se

stroji, ki danes nimajo ve zgolj ene funkcije, pa pa postajajo vefunkcionalni. Taka

kompleksnost pa zahteva osebe, ki so sposobne usmerjati tovrstne tehnologije

(Milkman 1998).

2.4 ORGANIZACIJSKA STRUKTURA Podobno kot drugi vidiki organizacije je tudi pojem organizacijske strukture v

strokovni literaturi deleen razlinega obravnavanja. Veinoma jo definirajo kot

izoblikovan vzorec odnosov med sestavinami ali deli organizacije (Kast in

Rosenzweig v Kavi 1991).

Chandler (v Kavi 1991) je na podlagi empirinega preuevanja razvoja ve kot

sedemdesetih najvejih amerikih podjetij strukturo opredelil kot nart organizacije,

21

ki omogoa njeno upravljanje. Kot kljuno nalogo strukture opredeljuje zagotavljanje

uinkovite uporabe sredstev organizacije, strategija pa se ukvarja z uinkovitim

razporejanjem teh sredstev. Kova (v Kavi 1991) pravi, da

strukturo organizacije navadno povezujejo s procesi, ki v njej potekajo. Tako se

je oblikovalo razlikovanje med statinimi in dinaminimi modeli strukture.

Statini vidik se nanaa predvsem na delitev celotne naloge organizacije na

delne naloge in njihove podnaloge ter oblikovanje tem nalogam in podnalogam

ustreznih oddelkov organizacije. Dinamini vidik pa se nanaa na prostorsko in

asovno dimenzijo strukture organizacije.

Kadar govorimo o organizacijski strukturi, si veinoma predstavljamo organizacijsko

shemo, ki pa je le vizualna predstavitev veliko bolj kompleksne ideje.

Organizacijska struktura ima 3 osnovne dimenzije, komponente:

- kompleksnost ali, kot jo e imenujemo, vertikalna in horizontalna

diferenciacija - gre za razvitost organizacije v viino in irino

- Formalizacija opredeljuje predpisanost in standardiziranost neke naloge

ali opravljanja nekega dela. Izvajamo jo s pomojo organizacijskih

predpisov in razlinih navodil.

- Centralizacija opredeljuje koncentracijo pravic za sprejemanje odloitev.

e je ta pravica bolj ali manj razprena na organizacijske enote,

govorimo o razlinih stopnjah decentralizacije (Vila 1997: 124).

Tipien prikaz organizacijske strukture je organigram. V njem so grafino

predstavljeni sestavni deli organizacije po razlinih ravneh, pa tudi formalne

povezave med temi deli. Dodani opisi nakazujejo temeljno delovno nalogo

posameznega oddelka. Organigram definira tudi komunikacijske povezave med

sestavinami organizacije. Veinoma nakazujejo hierarhine odnose med

sestavinami organizacije. Struktura se tako pojavlja kot podlaga za oblikovanje

odnosov med poloaji v organizaciji in je s tem tudi podlaga za definiranje

odnosov oblasti. Uinkovita organizacijska struktura mora spodbujati

uinkovitost organizacije (Hodge in Anthony v Kavi 1991). Znaki uinkovite

organizacijske strukture so:

1. jasna opredelitev pristojnosti in odgovornosti. Vsak posameznik ve, komu

in za kaj je odgovoren ter kdo in za kaj je odgovoren njemu;

22

2. organizacija tako definira svoje aktivnosti, da jih je mogoe opravljati

uinkovito in uspeno;

3. organizacija je sposobna koordinirati in integrirati diferencirane

aktivnosti;

4. komunikacijski proces je zgrajen tako, da so tistim, ki odloajo,

zagotovljene natanne, uinkovite in hitre informacije;

5. formalna organizacijska struktura priznava in dopua ravnanje, ki je

deviantno od formalnega, neformalna organizacija je razumljena kot

dopolnilo formalne;

6. organizacijska struktura je dovolj decentralizirana in kompleksna, da

organizacija lahko (preko svojih delov) reagira na okolje;

7. organizacijska struktura je toliko usklajena, da v njej ni lukenj (o

organizacijski luknji govorimo, e v organizaciji kake pomembne funkcije

ne pokriva nobena enota oziroma noben del). (Hodge in Anthony v Kavi

1991)

Struktura organizacije pomeni tudi mreo oziroma povezavo med organizacijskimi

podsistemi in okoljem. Organizacija kot odprt sistem mora dobivati iz okolja vloke,

e hoe obstajati, in oddajati svoje rezultate v okolje, da preivi. Organizacijska

struktura seveda ni stabilna, ampak se spreminja s spreminjanjem dejavnikov v okolju

in v organizaciji. Prav tako se spreminja, e se bistveno spremenijo organizacijski

cilji. Organizacija lahko na spremembe reagira tudi le s spremembami v

preoblikovalnem procesu ali dejavnosti kakega drugega, e oblikovanega oddelka

(Kavi 1991).

2.5 PRAVNE OBLIKE ORGANIZACIJE Slovenske eleznice so ob osamosvojitvi Slovenije imele obliko delnike drube, nato

so se preimenovale v holding in koncern, danes pa imajo obliko drube z omejeno

odgovornostjo. V empirinem delu diplomskega dela so za razumevanje sprememb

organizacijskih struktur na Slovenskih eleznicah pravne oblike organizacije bistvene.

Oblike, ki so se od osamosvojitve do danes pojavljale na Slovenskih eleznicah, so:

koncern, delnika druba, druba z omejeno odgovornostjo in holding.

23

2.5.1 Delnika druba

Slovenske eleznice so ob osamosvojitvi Slovenije imele pravno obliko delnike

drube. Delnika druba je pravna oseba in kot taka ima pravno in poslovno

sposobnost. V posameznih ureditvah jo po zakonu zastopa organ vodenja. V

enotirnem sistemu pripada pristojnost vodenja poslov drube odboru direktorjev, ki

nato izvajanje svojih pristojnosti delegira na izvrne organe, v dvotirnem sistemu pa

je uprava tudi izvrni organ in svojih pristojnosti ne more delegirati na posamezne

lane uprave in ne na druge organe oziroma osebe. Samostojnost organa vodenja v

delniki drubi je nujno potrebna za zagotovitev samostojnosti in neodvisnosti

delnike drube. Delniarji imajo lahko svoje osebne interese, ki so lahko v nasprotju

z interesi delnike drube kot samostojnega pravnega subjekta, zato je nujno, da organ

vodenja iti interese delnike drube. lani organov vodenja niso v pravnem

razmerju z delniarji, temve le z drubo kot pravno osebo in torej ne zastopajo

interesov posameznih delniarjev v organu vodenja (Bohinc in Bratina 2005).

Pri dvotirnem sistemu med kljune dolnosti uprave tejemo dolnost poroanja

nadzornemu svetu o nartovani politiki, donosnosti drube, poteku poslov ter o poslih,

ki pomembno vplivajo na donosnost ali plailno sposobnost drube. Nadzorni svet

lahko od uprave kadarkoli zahteva poroilo o vpraanjih, ki so povezana s

poslovanjem drube in pomembneje vplivajo na poloaj drube. Nadzorni svet je

odgovoren za stanje poslov v delniki drubi in za gospodarjenje z vanjo vloenim

kapitalom. Nima sicer pravice odloati niti se vmeavati v poslovanje ali spreminjati

odloitve uprave, lahko pa kadarkoli terja od uprave poroilo o posameznih zadevah,

povezanih s posli drube. Po nai zakonodaji velja naelo samostojnosti uprave pri

sprejemanju odloitev. Delniko drubo uprava vodi v dobro drube. Samostojnost se

nanaa predvsem na razmerje do delniarjev (ibid. 2005).

Nadzorni svet je pogojno obvezen organ delnike drube, saj Zakon o gospodarskih

drubah (Ur. l. RS t. 42/2006) doloa, v katerih primerih je njegovo oblikovanje

obvezno, in sicer po osnovnem kapitalu, tevilu zaposlenih oziroma tevilu

delniarjev. Pristojnost nadzornega sveta je nadzorovanje vodenja poslov drube.

Praviloma posluje na sejah. Nadzorni svet ne odloa o zadevah vodenja poslov.

Pristojnosti in dolnosti lanov nadzornega sveta se od pristojnosti lanov uprave

24

razlikujejo, saj uprava vodi posle in zastopa drubo, nadzorni svet pa to nadzira (ibid.

2005).

V enotirnem sistemu so tako vodstvene kot nadzorstvene funkcije v pristojnosti

upravnega odbora, v dvotirnem sistemu pa so te pristojnosti in tudi odgovornosti

porazdeljene med upravo in nadzorni svet. (Bohinc in Bratina 2005: 323) Upravni

odbor vodi drubo in nadzoruje izvajanje njenih poslov. Odgovoren je za ustrezne

ukrepe pri poslovanju. Upravni odbor izmed sebe izvoli predsednika in najmanj enega

namestnika, ki prevzame pravice in obveznosti predsednika le, e je ta onemogoen.

Izmed svojih lanov lahko upravni odbor sestavi eno ali ve komisij, vendar nanje ni

mogoe prenesti pristojnosti upravnega odbora. Lahko tudi imenuje enega ali ve

izvrnih direktorjev, ki so lahko hkrati tudi lani upravnega odbora (Bohinc in Bratina

2005).

Tudi skupina je organ delnike drube, v katerem se oblikuje in izraa volja

delniarjev. Hierarhino je skupina najviji organ delnike drube, vendar pa je pri

opredelitvi poloaja skupine v strukturi organov delnike drube treba izhajati iz

dejstva, da ima skupina pomembne kadrovske pristojnosti, saj imenuje in odpoklie

lane upravnega odbora in nadzornega sveta, nadzorni svet pa imenuje upravo. Tako

skupina posredno vpliva na kadrovsko zasedbo uprave, neposredno pa izbira lane

upravnega odbora (ibid. 2005).

V asu, ko je na Slovenskih eleznicah e veljala pravna oblika delnike drube, je

bila edini ustanovitelj drube drava, ki jo zastopa vlada, in dokler je bila drava edini

delniar, je opravljala vlogo skupine drube vlada. Nadzorni svet javnega podjetja

je bil sestavljen iz devetih lanov. V soglasju z dravnim zborom je imenovala tiri

lane vlada, tiri lane pa svet delavcev. Predsednika nadzornega sveta je imenoval

dravni zbor.

Sploni akt javnega podjetja Slovenske eleznice je definiral sestavo sveta delavcev

ob upotevanju zastopanosti delavcev iz posameznih delov proizvodnega procesa in

definiranosti asa profesionalnega dela iz Zakona o sodelovanju delavcev pri

upravljanju (Ur. l. RS t. 42/93). Delavci javnega podjetja so izvolili v svet delavcev

25

po enega profesionalnega predstavnika delavcev na vsakih 2000 zaposlenih delavcev

v podjetju.

Nadzorni svet je imel, poleg pristojnosti doloenih v zakonu o gospodarskih drubah

(Ur. l. RS t. 30/93), e naslednje pristojnosti:

- zagotavljal je izvajanje odloitev skupine o pogojih za delovanje javnega podjetja;

- skupini je predlagal imenovanje uprave javnega podjetja;

- spremljal je pristop javnega podjetja k mednarodnim pogodbam, ki zadevajo

izvajanje eleznikega prometa, z ustreznimi eleznikimi upravami in organizacijami

drugih drav (ZNOFP1 1993).

2.5.2 Koncern

Definicija koncerna pravi, da je koncern zdruenje pravno samostojnih podjetij, v

katerem ima odloilen vpliv na poslovanje najmoneja lanica (SSKJ 2005).

Koncern je najpomembneja vrsta povezanih drub. Opredelimo ga kot sistem

samostojno povezanih drub, ki imajo enotno podjetje, bistvena sestavina

koncerna pa je enotno vodstvo obvladujoe drube. Ne gre za enotno

upravljanje obvladujoe drube, temve o enotnem vodstvu, pri emer je

potrebno poudariti, da se enotno vodstvo obvladujoe drube nanaa na vodenje

podjetja odvisne drube oz. njenih polov. O koncernu je govor takrat, ko sta dve

ali ve pravno samostojnih drub povezanih z enotnim vodstvom obvladujoe

drube. Za njegov obstoj je pomembno, da obvladujoa druba uporablja svoj

obvladujoi poloaj za enotno vodstvo vseh koncernskih drub. Koncern je

mogoe primerjati z organizmom, v katerem so pravno samostojne drube

organi, katerih delovanje usmerja obvladujoa druba. Ne zadostuje torej samo

monost enega vodstva, temve je treba enotno vodstvo dejansko tudi izvajati in

zajeti mora vse koncernske drube, vkljuno z obvladujoo drubo (Bohinc in

drugi 2002: 525).

1 Zakon o nainu upravljanja in financiranju prometa na obstojei elezniki mrei ter reorganizaciji in lastninskem preoblikovanju javnega podjetja Slovenske eleznice (Uradni list RS, t. 71/93)

26

Enotno vodstvo ne pomeni, da se odvisnim drubam, s strani obvladujoe drube,

odvzame pravico voditi svojo drubo, temve da organi vodenja koncernskih drub v

poslovnih zadevah ne odloajo ve samostojno. Obvladujoa druba lahko po svoji

volji usmerja investicije, finance, proizvodnjo, itd. koncernskih drub. Potrebno pa je

vedeti, da je poloaj organov vodenja odvisnih drub odvisen od vrste koncerna. Tako

poznamo (Bohinc in drugi 2002: 524):

- Dejanski koncern; ena obvladujoa in ena ali ve odvisnih drub, povezanih pod

enotnim vodstvom obvladujoe drube.

- Pogodbeni koncern; drube, ki so povezane s pogodbo o obvladovanju.

- Koncern z razmerjem enakopravnosti; pravno samostojne drube, povezane z

enotnim vodstvom, ne da bi bile pri tem drube medsebojno odvisne.

V dejanskem koncernu se organi vodenja odvisnih drub praviloma ravnajo po

lastni odloitvi in se v interesu lastne drube podrejajo volji in vplivom

obvladujoe drube. Poslovno odloitev obvladujoe drube lahko tudi

odklonijo, e je po njihovi presoji kodljiva za drubo. Enotno vodstvo

obvladujoe drube v tem koncernu temelji na dejanski odvisnosti drub od

obvladujoe drube. Razmerje odvisnosti, ki je predpostavka za ta koncern,

privede v koncernu do enotnosti vodstva vseh odvisnih drub in do povezave

vseh drub v enotni poslovni sistem. Ker enotno vodstvo omogoa dejanska

razmerja odvisnosti, je podan dejanski koncern. Zaradi odvisnosti je navzoa

tudi podrejenost drub obvladujoi drubi. Zato je dejanski koncern koncern z

razmerjem podrejenosti (Bohinc in drugi 2002: 525-526).

Slovenske eleznice so prevzele koncernsko organiziranost predvsem zaradi

prednosti, ki jih ta oblike ponuja. Glavne prednosti koncernske organiziranosti so

naslednje:

Veja decentralizacija odloanja, predvsem o prometnih storitvah, kar pomeni

priblievanje storitev eleznikega prometa dejanskim uporabnikom. To

omogoa doseganje veje odgovornosti vodstva posamezne drube za poslovni

rezultat drube in za razvoj storitev v skladu s potrebami trga.

Merjenje rezultatov poslovanja je bilo iz gornjega razloga prav tako

decentralizirano, kar poveuje transparentnost poslovanja za lastnika, obenem

27

pa objektivizira odgovornost vodstev drub. Omogoen je veji vpliv

posamezne drube na optimatizacijo poslovanja. Drava ima natanneji pregled

nad uporabo denarja, namenjenega za transportne storitve.

Decentralizacija omogoa vejo samostojnost vodstev in zaposlenih posameznih

drub. Samostojnost predstavlja motivacijo za bolje vodenje, poslovno

odloanje in izvajanje. Obenem poveuje ugled menedmenta posameznih

drub. Vodstva drub prevzemajo tudi vejo stopnjo poslovnega tveganja.

Kontrola in koordinacija sta s tem poenostavljeni.

Notranja lenjenost posameznih drub je v veji meri usklajena z njihovo

dejavnostjo in bolj fleksibilna. Obvladovanje strokov je uinkoviteje,

motivacija in odgovornost za obvladovanje strokov sta iri. Izkorienost

kapacitet se povea, zato se stroki vodenja zmanjajo.

Poslovanje je bolj prilagojeno okolju, odzivnost na potrebe okolja je hitreja.

Reakcije na izjemne prilonosti so dovolj hitre, zato se povea uspenost

izkorianja konkurennih prednosti eleznikega transporta.

Procesi zagotavljanja pravoasnih in kakovostnih informacij so poenostavljeni

in hitreji, zato je posledino tudi predelava informacij bolj uinkovita.

Organizacija posameznega dela podjetja kot samostojne pravne osebe zagotavlja

vejo zaokroenost dejavnosti, kar omogoa specializacijo posameznega dela podjetja

za doloeno storitev na doloenem podroju.

2.5.3 Holding

Po definiciji je holding druba, ki sama ne proizvaja, ampak si z nakupom delnic

omogoa vpliv v doloenih delnikih drubah (SSKJ 2005). Po Zakonu o

gospodarskih drubah (Ur. l. RS t. 46/2006) je holding druba, ki ima v lasti veino

deleev pravno samostojne drube in opravlja predvsem dejavnost ustanavljanja,

financiranja in upravljanja teh drub, je druba z veinskim deleem.. Holding

sestavljajo druba z veinskim deleem kot obvladujoa druba ter drube v veinski

lasti kot odvisne drube. V primeru Slovenskih eleznic je obvladujoo drubo

predstavljalo poslovodstvo, odvisne drube pa so bile tovorni in potniki promet ter

infrastruktura, ki so bile organizirane kot drube z omejeno odgovornostjo.

28

Po ZGD je holdinka druba tisto podjetje, katerega osnovna dejavnost je, da upravlja

delee, ki jih ima v drugih podjetjih, ter financiranje drugih podjetij. e mi kapitalska

udeleba omogoa, lahko holding prevzame tudi vodstvene funkcije, ki so znailne za

obvladujoo drubo pri koncernih. V tem primeru je govora o holdinkem koncernu

(Pivka 1993: 596). V primerih, ko se holding izenai s koncernsko obvladujoo

drubo, organi vodenja odvisnih drub niso ve samostojni pri odloanju o poslovnih

zadevah, ampak se podredijo vodstvu holdinke drube glede investicij, financ,

proizvodnje in drugih stratekih podroij vodenja. Glede vpliva obvladujoe drube

ter drugih pravic in obveznosti pa veljajo dolobe, ki veljajo tudi za koncernske

drube (Pavliha 1998: 10).

Glede na tevilnost in razlinost nalog krovne organizacije razlikujemo

tevilne holdinke strukture. Naloge podjetja razdeljujemo v tiri temeljne

funkcije: finanna (zagotavljanje sredstev), investicijska (investicije za

priakovani razvoj), organizacijska (zagotavljanje okvirnih organizacijskih

pogojev in pridobivanje resursov) ter operativna (doloitev vodstva in njegovih

oddelkov). Odloitve je mono razdeliti v strateke (dolgorone, ki se nanaajo

na vsa podjetja), administrativne (srednjerone, ki se nanaajo na dele

podjetja) in operativne (kratkorone, ki zadevajo le doloene dele). Naloge in

pristojnosti se torej delijo:

- na funkcije in odloitve, ki jih sprejema vodstvo koncerna;

- vodstvo koncerna je pristojno le za nekatere naloge ali tudi za nobeno.

Pridri pa si vedno temeljne odloitve, ki zagotavljajo izvajanje dogovorjenega

ravnanja podjetij (inkovec 2001: 29).

Pri tem inkovec loi tiri idealne tipe holdingov:

- operativni holding, ki prevzame vodeo enoto in vse njene funkcije, s

tem pa tudi operativno funkcijo, to je dajanje navodil;

- strateki holding, za katerega ni pomembna enotnost koncerna ter

nastopanje na trgu v imenu vseh povezanih drub, temve so pomembne le

strateke odloitve glede alokacije finannih sredstev, nakupa in prodaje

herinskih drub, koordinacije raziskovanja in razvoja, planiranja in

razporejanja vodilnih kadrov;

29

- finanni holding, ki je usmerjen le v finanno funkcijo, to je

dodeljevanje finannih virov, vzpodbujanju teka kapitala znotraj koncerna

ter doseganju finannih sinergijskih uinkov;

- podjetniki holding, kjer gre za zdruevanje samostojnih podjetij brez

prave regulative in hierarhinih pritiskov (inkovec 2001: 30-31).

2.5.4 Druba z omejeno odgovornostjo

Pod pojmom druba z omejeno odgovornostjo razumemo drubo z lastno pravno

sposobnostjo, ki za prevzete obveznosti jami le s premoenjem drube in ima na

poslovne delee razdeljen osnovni kapital (Bohinc in Bratina 2005: 394). Tako

pravno obliko organizacije imajo Slovenske eleznice e danes.

Osnovna razlika med poslovnim deleem in delnico je v tem, da je delnica lahko

vrednostni papir, medtem ko poslovni dele nima te narave, je le legitimacijski papir.

Druba z omejeno odgovornostjo je pravna oseba z lastno pravno sposobnostjo in ima

lastni kapital. Upnikom jami samo s premoenjem drube, drubeniki niso odgovorni

za obveznosti drube. Navzven nastopa druba preko svojih organov, poslovodje, ki

ni nujno drubenik. D. o. o. kot oblika drube se pogosto uporablja tudi za

negospodarske dejavnosti. D. o. o. je priljubljena oblika predvsem za koncernsko

oziroma kapitalsko povezane drube (Bohinc in Bratina 2005).

Drubo z omejeno odgovornostjo lahko ustanovi ena ali ve fizinih ali pravnih oseb.

Praviloma lahko ima druba najve 50 drubenikov. Druba se ustanovi z drubeno

pogodbo, e pa drubo ustanavlja ena sama oseba, potem ta sprejme akt o ustanovitvi

v obliki notarskega zapisa. Druba z omejeno odgovornostjo pridobi z vpisom v

register poloaj pravne osebe. S tem postane sama nosilka pravic in obveznosti, lahko

pridobiva in odtujuje premoenjske pravice, je lahko toena in lahko toi. S

prevzemom osnovnega delea pridobi vsak drubenik svoj poslovni dele v drubi in

s tem lanstvo v drubi (ibid. 2005).

Pravice drubenikov so upravljavske in premoenjske. Upravljavske pravice so

pravica do glasovanja, pravica do sklica skupine drubenikov, pravica zahtevati

prenehanje drube zaradi obstoja pomembnih razlogov, pravica zahtevati postavitev

30

likvidatorjev drube itd. Osnovni premoenjski pravici drubenika pa sta pravica do

delea pri dobiku in ob prenehanju drube pravica do likvidacijskega delea

(Bohinc in Bratina 2005: 400). Podrobne spremembe organizacijskih struktur so

predstavljene v nadaljnjem empirinem delu naloge, kjer so prehodi iz ene pravne

oblike organizacije v drugo bolj nazorno predstavljeni.

3. EMPIRINI DEL 3.1 PREDSTAVITEV SLOVENSKIH ELEZNIC, D. O. O.

Slovenske eleznice (v nadaljnjem besedilu S) so obvladujoa druba v poslovnem

sistemu slovenskih eleznikih drub in v njej se opravljajo vse eleznike storitve.

S pri upravljanju odvisnih drub skrbijo tudi za uresnievanje javnega interesa na

podroju eleznikega prometa. S opravljajo obvezne gospodarske javne slube,

naloge upravljavca Javne eleznike infrastrukture ter druge naloge upravljavca

doloene z Zakonom o eleznikem prometu (Ur. l. RS t. 44/2007 - UPB4) in

Zakonom o varnosti v eleznikem prometu (Ur. l. RS t. 61/07). S za opravljanje

navedenih obveznih gospodarskih javnih slub ter nalog upravljavca sklepajo

pogodbe z dravo v skladu z Zakonom o eleznikem prometu. Uredba o nainu

izvajanja obvezne gospodarske javne slube prevoza potnikov v notranjem

eleznikem prometu (Ur. l. RS t. 12/2001) doloa vrsto in obseg storitev, pogoje za

njihovo zagotavljanje, nain oblikovanja prevoznih cen in kakovost storitev javne

gospodarske slube prevoza potnikov v notranjem eleznikem prometu. Na podlagi

Uredbe o nainu opravljanja obvezne gospodarske javne slube vzdrevanja javne

eleznike infrastrukture in vodenja eleznikega prometa (Ur. l. RS t. 115/2007) so

opredeljeni naini opravljanja obvezne gospodarske slube. Zaradi zagotavljanja

obveznih gospodarskih javnih slub in nalog upravljavca ter ciljev poslovnega

sistema slovenskih eleznikih drub S opravljajo zlasti temeljne in spremljajoe

dejavnosti. Med temeljnimi dejavnostmi, ki jih opravljajo S, so vzdrevanje javne

eleznike infrastrukture in upravljanje z njo, vodenje eleznikega prometa, prevoz

potnikov in blaga po javni elezniki infrastrukturi ter vleka vlakov in tehnina

vagonska dejavnost. Med spremljajoe dejavnosti pa spada izvajanje storitev

logistinih centrov, gradbena dejavnost, skladienje, telekomunikacije, raziskovanje

in eksperimentalni razvoj na podroju tehnologije, projektiranje in tehnino

31

svetovanje, tehnino preizkuanje in analiziranje, izvajanje informacijskih, finannih,

raunovodskih in drugih podobnih storitev ter izvajanje investicij v vseh fazah

investicijskega procesa, koncernsko nartovanje ter kontroling in druge dejavnosti.

Po Zakonu o eleznikem prometu (Ur. l. RS t. 44/2007 - UPB4) morajo S

dejavnosti opravljati tako, da zagotavljajo varno odvijanje eleznikega prometa po

enotnem tehnino-tehnolokem procesu ter racionalno in drubenim potrebam

prilagojeno monost zagotavljanja javnih dobrin, ki jih mora skladno z zakonom na

podroju eleznikega prometa zagotavljati drava v razmerah trga prevoznih

storitev.

Potniki promet na S zajema prevoz potnikov in vsa dela, ki so potrebna, da ta lahko

poteka varno, redno in nemoteno. Pri prevozu potnikov imajo S preteno znaaj

javnega prevoznika, kar pomeni, da opravljajo prevoz oseb po doloenih in za vse

enakih pogojih. Pri tem imajo nekatere zakonske oziroma pogodbene obveznosti, kar

pomeni, da morajo obvezno kakovostno opravljati nekatere prevoze v ustreznem

obsegu ter uporabljati doloene tarife. S takno regulativo drava omogoa

prebivalcem prevoz pod enakimi pogoji, ne glede na drubeni status in socialni

poloaj, ter zmanjuje negativni vpliv prometa na okolje. Za zagotavljanje javnega

interesa glede dostopnosti do eleznikega prevoza drava S zagotavlja proraunska

sredstva za pokrivanje strokov opravljanja prevoznih storitev.

3.2. UPRAVLJAVSKA IN ORGANIZACIJSKA STRUKTURA SLOVENSKIH ELEZNIC, D. O. O. Zakon o eleznikem prometu (Ur. l. RS t. 44/2007 - UPB4) pravi, da poslovni

sistem slovenskih eleznikih drub sestavljajo obvladujoa druba Slovenske

eleznice, d. o. o. in odvisne drube, ki jih obvladujoa druba ustanovi ali katerih

veinski lastnik je, ter druge pravne osebe, v katerih izvaja ustanoviteljske pravice s

ciljem zagotavljanja izvajanja storitev in dejavnosti ter vseh drugih storitev in

dejavnosti, potrebnih za njihovo nemoteno in kakovostno opravljanje, kot so

dopolnilne dejavnosti:

- proizvodnja eleznikih in drugih tirnih vozil,

- vzdrevanje in popravila tirnih in motornih vozil,

32

- splona gradbena dela in gradbena dela specialnih strok,

- razvoj, svetovanje in opremljanje z raunalniko programsko opremo ipd.

Kot sem e omenila v uvodnem delu, je edini ustanovitelj S drava, ki jo zastopa

vlada, in dokler je drava edini delniar, opravlja vlogo skupine drube vlada.

Nadzorni svet javnega podjetja je sestavljen iz devetih lanov. V soglasju z dravnim

zborom imenuje tiri lane vlada, tiri lane pa svet delavcev. Predsednika

nadzornega sveta imenuje dravni zbor. Upravljavska in organizacijska struktura

Slovenskih eleznic, d. o. o., je prikazana na Sliki 3.2.1.

Slika 3.2.1: Upravljavska in organizacijska struktura Slovenskih eleznic sedanje stanje.

3.3 POSLANSTVO IN VIZIJA

Slovenske eleznice elijo postati kljuen, trno usmerjen, tehnoloko razvit ter

strokovno uinkovit elezniki operater in ponudnik logistinih storitev na

kriiu V. in X. vseevropskega koridorja skupaj s potencialnimi stratekimi

partnerji, ponudnik celovitih in prijaznih storitev v potnikem prometu v

Sloveniji in regiji ter vzdrevalec sodobne in varne eleznike infrastrukture v

Skupina (vlada RS)

Nadzorni svet

Poslovodstvo (S, d. o. o.)

PE Vodenje prometa

PE Infrastruktura

PE Tovorni promet

PE Potniki promet

PE Vleka

CTO PE TVD

33

okviru nacionalnega programa. S poveanjem kakovosti storitev bo postopoma

uresniena poslovna odlinost (Letno poroilo 2004: 14).

Zato so oblikovali natanno strategijo do leta 2010 z imenom Nova smer2. Dokument

je temeljil na poglobljeni analizi stanja sistema Slovenskih eleznic, analizi trnega

okolja in analizi monosti izboljanja poslovnega sistema v Evropski uniji. Namenjen

je bil lastnikom, zaposlenim, partnerjem in zainteresiranim javnostim. Poslovodstvu

Slovenskih eleznic in celotnemu kolektivu je postavljal zelo jasne cilje preobrazbe

sistema in je bil podlaga za izdelavo poslovnih nartov kot temeljnih instrumentov

vodenja tekoega poslovanja. Konkretno je bila strategija opredeljena v 16 stratekih

projektih, ki so bili razdeljeni po posameznih organizacijskih podrojih. Strateki

nart Nova smer zaradi menjave vodstva ni bil realiziran v celoti, leta 2007 pa so na

Slovenskih eleznicah pripravili nove strateke smernice3. Nova strategija je izrazito

naravnana na identificiranje prilonosti za rast prihodkov in ustvarjanje vije stopnje

uspenosti zaposlenih4, vendar pa jasno poudarja pomen in nujnost izboljanja

strokovne uinkovitosti Slovenskih eleznic. Projekt obsega strateke smernice,

strateke programe in strateke projekte. Opredelili so razvojne cilje, poslanstva in

strateko usmeritev, kljuna poslovna podroja in ciljne skupine kupcev. Opredelili so

tudi konkretne projekte za doseganje stratekih ciljev in programe za izvedbo

razvojne vizije. Slovenske eleznice naj bi se preoblikovale iz kronino

nedobikonosnega in monolitnega operaterja v uspenega integratorja transportnih

storitev.

3.4 ZGODOVINA SLOVENSKIH ELEZNIC

V zaetku prejnjega stoletja je bila eleznica revolucionarno odkritje glede na

predhodne oblike prevoza. Na Slovenskem so prvo eleznico zaeli graditi e leta

1838, komaj trinajst let po zaetku obratovanja Angleke eleznice. as gradnje prve

proge je glede na obdobje povezan z absolutizmom, tlaanstvom in desetinskimi

dajatvami fevdalcem. Osnovni motiv za izgradnjo posamezne proge je bil dobiek. Po

zaetku fordizma5 pa se je vedno bolj uveljavljal cestni promet, predvsem

2 Strateki nart Nova smer je bil predstavljen za obdobje 20032010, a zaradi zamenjave vodstva ni zaivel. 3 Za obdobje 2007-2015 4 Dvig prihodkov in dobika na zaposlenega 5 Znailnosti fordistine proizvodje (1913-1945): mnoina produkcija standardiziranih proizvodov; tekoi trak; mnoina potronja; prevladovanje industrijskih, nekvalificiranih delavcev, ki opravljajo le

34

avtomobilski. Takrat se je za eleznico zaelo izredno slabo obdobje, ki je trajalo

skoraj pol desetletja. V tem obdobju so ukinili tevilne eleznike tire, nekatere tire so

celo odstranili. Takrat so veljale eleznice za nekaj starega in nazadnjakega, zato so

ves kapital vlagali v razvoj modernih cest. Preden smo se ljudje zopet zavedli pomena

eleznic, so bile le-te v zelo slabem stanju, interesa za vlaganje vanje pa s strani

investitorjev ni bilo. eleznice so gradili le tam, kjer je bilo mogoe prevaati

naravna bogastva, kot so rude, les in premog. Investitorji se niso ozirali na potrebe in

elje prebivalstva, zato so proge ostale nepovezane. Po ugotovitvi, da eleznica

prinaa koristi, se je tudi pri nas pojavila elja po povezavi med Dunajem in Trstom.

Takrat se je zaela gradnja June dravne eleznice, ki je potekala v treh delih. Pri

nas je bil za javni promet odprt prvi odsek od Gradca do Celja leta 1846. Proga je

dosegla Ljubljano leta 1849, dokonno pa je bila zgrajena, ko je zadnji odsek leta

1857 preko Postojne, Pivke, Divae, Seane in Nabreine dosegel Trst. Proga

Prenica Koper je bila zgrajena leta 1967 za potrebe Luke Koper, ki ob ustanovitvi

leta 1957 ni imela neposredne povezave z eleznikim omrejem. Leta 1978 je

ponovno vpeljan potniki promet na progi Ljubljana Kamnik in leta 1981 na progi

Prvaina Ajdovina. Omeniti je potrebno e progo nove koprske potnike postaje,

zgrajeno leta 1979, tretji tir na progi Ljubljana Moste, ki je bil zgrajen leta 1980 in

divaki lok, zgrajen leta 1987 (Bogi 1997). Leta 2001 se je ponovno6 gradila

povezava z madarskim eleznikim omrejem. Od Murske Sobote do Puconcev smo

e imeli industrijsko progo, ki je bila potrebna obnove, od Puconcev naprej pa se je

gradila nova proga.

Z osamosvojitvijo Republike Slovenije so Slovenske eleznice postale nacionalno

podjetje, ki v celoti opravlja vse dejavnosti eleznikega prometa samostojne drave,

kar tudi pomeni, da so od prejnjih Jugoslovanskih eleznic prevzele tudi tiste

funkcije, ki so jih prej tudi za njihove potrebe opravljali v Beogradu.

3.5 UREDITEV ELEZNIKEGA PROMETA V SLOVENIJI

Pristojnosti in odgovornosti v eleznikem prometu so razmejene med razline organe

v Republiki Sloveniji. Na najvijem nivoju skrbita za delovanje eleznikega prometa ozko definirane delovne naloge; polna zaposlenost; izrazito hierarhina organizacijska struktura (Glej Pajtler (2004)) 6 Proga na odseku Puconci Hodo Madarska je bila zgrajena leta 1907 in nato 1.6.1966 ukinjena

35

Ministrstvo za promet in Javna agencija za elezniki promet Republike Slovenije

(AP). V okviru Ministrstva za promet deluje Direktorat za eleznice in inice ter

Direkcija za vodenje investicij v javno elezniko infrastrukturo.

3.5.1 VLADNI ORGANI

3.5.1.1 JAVNA AGENCIJA ZA ELEZNIKI PROMET RS (AP)

Konec meseca januarja 2007 je dravni zbor sprejel Zakon o spremembah in

dopolnitvah zakona o eleznikem prometu (Ur. l. RS t. 15/2007) in kasneje uradno

preieno besedilo Zakona o eleznikem prometu (Ur. l. RS t. 44/07), ki doloa, da

Javna agencija za elezniki promet Republike Slovenije opravlja naloge varnostnega

organa, dodeljuje vlakovne poti, doloa uporabnino, zagotavlja uinkovitost

mednarodnih vlakovnih poti, zagotavlja konkurennost mednarodnega tovornega

prometa, dodeljuje, preklicuje, zaasno odvzema licence eleznikim prevoznikom,

sprejema vozni red omreja in zaasno, za dobo enega leta opravlja naloge

priglaenega organa. Zakon je doloil drugane pristojnosti organov na podroju

eleznikega prometa. Zaradi spremembe zakonodaje (Ur. l. RS t. 44/07 - UPB4) se

spreminjajo pristojnosti upravljavca in pooblaenega upravljavca ter doloa

pristojnosti novega organa v sestavi Ministrstva za promet - Direkcije za vodenje

investicij v javno elezniko infrastrukturo (AP 2008a).

AP je samostojna pravna oseba javnega prava z javnimi nalogami. Kot neodvisno

ustanovo, ki skrbi za varnost eleznikega prometa, je Vlada RS ustanovila AP.

Opravlja varnostne, strokovne, tehnine, doloene upravne in nadzorne naloge s

podroja eleznikega prometa v skladu z dolobami Zakona o eleznikem prometu

(Ur. l. RS t. 26/05), Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o eleznikem

prometu (Ur. l. RS t. 15/07; 44/07 UPB4), Zakona o varnosti v eleznikem

prometu (Ur. l. RS t. 61/07) ter s Sklepom o ustanovitvi javne agencije za elezniki

promet (Ur. l. RS t. 54/07).

Agencija opravlja naloge, ki jih doloa ZZelP za zagotovitev nediskriminatornega

pristopa do eleznike infrastrukture, kar vkljuuje:

- dodeljevanje vlakovnih poti,

- doloanje uporabnine,

36

- zagotavljanje uinkovitosti mednarodnih vlakovnih poti,

- zagotavljanje konkurennosti mednarodnega tovornega prometa,

- dodeljevanje, preklic ali zaasen odvzem licenc,

- nadzor nad veljavnostjo licenc, odobrenimi vlakovnimi potmi ter

izpolnjevanjem pogojev v zvezi s tem,

- sprejem voznega reda omreja,

- naloge varnostnega organa,

- izvajanje ukrepov v zvezi z uporabo TSI (AP 2008c).

3.5.1.2 DIREKTORAT ZA ELEZNICE IN INICE

Direktorat za eleznice in inice opravlja doloene prednostne programske naloge na

podroju eleznic in inic. S podroja eleznic so te naloge:

- sprejem Nacionalnega programa razvoja javne eleznike infrastrukture in na

tej osnovi posodobitev V. in X. eleznikega koridorja,

- sodelovanje pri pripravi predlogov zakonodaje EU za podroja eleznic in

inic in prenos v pravni red RS,

- sodelovanje pri pripravi mednarodnih sporazumov in sodelovanje v

mednarodnih dravnih institucijah s podroja eleznic in inic,

- nadzor nad zakonitostjo, uinkovitostjo in uspenostjo dela Javne agencije za

elezniki promet,

- sodelovanje pri pridobivanju sredstev EU za sofinanciranje investicij v

elezniko infrastrukturo,

- priprava zakonskih predlogov in predpisov na podzakonski ravni (Ministrstvo

za promet 2008a).

3.5.1.3 DIREKCIJA ZA VODENJE INVESTICIJ V JAVNO ELEZNIKO INFRASTRUKTURO Dne 1. 8. 2007 je v Mariboru priela delovati Direkcija Republike Slovenije za

vodenje investicij v javno elezniko infrastrukturo. Direkcija, kot organ v sestavi

Ministrstva za promet, izvaja naloge vodenja investicij v javno elezniko

infrastrukturo, ki obsegajo zlasti naslednje:

- pripravo, organiziranje in vodenje investicij v vseh fazah investicijskega

procesa,

37

- organiziranje in izvajanje revizij projektne dokumentacije (Ur. l. RS 15/07,

44/2007 - UPB4).

3.5.2. REGULATORNI IN NADZORNI ORGANI

3.5.2.1 MINISTRSTVO ZA PROMET KOT REGULATORNI ORGAN

Ministrstvo za promet izvaja tudi naloge t. i. regulatornega organa, ki ima naslednje

naloge:

- opravlja monitoring oziroma spremljanje trga eleznikih storitev in ukrepa v

primerih ugotovljenih kritev svobodne konkurence na tem podroju,

- reuje pritobe vseh vpletenih subjektov v primeru krenja svobodne konkurence na

podroju eleznikih storitev.

3.5.2.2 PROMETNI INPEKTORAT RS

Prometni inpektorat Republike Slovenije (v nadaljevanju PIRS) deluje od 1. 1. 1995

dalje kot organ v sestavi Ministrstva za promet. Po Uredbi o organih v sestavi

ministrstev je pristojen za opravljanje nalog inpekcijskega nadzora nad izvajanjem

predpisov s podroij cestnega in eleznikega prometa in dolob Zakona o

eleznikem prometu, inikih naprav in varnosti na smuiih ter pripadajoe

prometne infrastrukture navedenih vrst prometa. Inpekcijski nadzor izvajajo

inpektorice in inpektorji, ki so, kot uradne osebe s posebnimi pooblastili in

odgovornostmi, pri opravljanju inpekcijskega nadzora samostojni v okviru svojih

pooblastil (MZP 2008b). PIRS je pristojen za nadzor nad zagotavljanjem varnosti in

urejenosti eleznikega prometa pri izvajanju prevoznih storitev v eleznikem

prometu. Neposredne naloge inpekcijskega nadzorstva po tem zakonu opravlja

inpektor za elezniki promet. Inpektor mora izpolnjevati pogoje, ki jih doloa

Zakon o varnosti v eleznikem prometu in Zakon o javnih uslubencih (Ur. l. RS t.

63/07 UPB). Za opravljanje dela inpektorja morajo kandidati opraviti izpit iz

upravnega postopka glede na Zakon o splonem upravnem postopku (Ur. l. RS t.

24/06-UPB2). Na podroju javne eleznike infrastrukture PIRS izvaja nadzor nad organiziranjem in izvajanjem vzdrevalnih in modernizacijskih del na javni elezniki

infrastrukturi in nad izvajanjem kontrole glede stanja te infrastrukture. Na podroju

izvajanja prevoznih storitev v javnem eleznikem prometu PIRS izvaja nadzor nad

prevozniki glede:

38

- veljavnosti licence za prevozne storitve v eleznikem prometu, ki jih izvajajo;

- posedovanja varnostnega sprievala, za izvajanje prevoza na posamezni progi;

- odobrene vlakovne poti za vonjo vlaka na doloeni relaciji ob doloenem asu;

- izpolnjevanja pogojev, zahtevanih v dokumentih iz prve in druge alineje.

PIRS o vseh ugotovljenih pomanjkljivostih obvea agencijo. Poleg pravic in

dolnosti, ki jih ima po zakonu o upravi, ima inpektor pri opravljanju inpekcijskega

nadzorstva pravico in dolnost:

- odrediti odpravo ugotovljenih nepravilnosti ali pomanjkljivosti v roku, ki ga doloi,

- prepovedati nadaljnje izvajanje prevoznih storitev v eleznikem prometu

prevozniku, e zanje nima veljavne licence ali varnostnega sprievala ali e ne

izpolnjuje pogojev, na podlagi katerih je pridobil ta dokument. Pri opravljanju

inpekcijskega nadzorstva ima inpektor pravico pregledati objekte, postroje in

naprave, eleznika vozila, materiale, tehnino in drugo dokumentacijo v skladu z

namenom inpekcijskega nadzorstva, lahko pa tudi zahteva potrebna dokazila, po

potrebi pa se lahko obrne tudi na strokovne organizacije in strokovnjake

(Uradni list RS t. 15/07, 44/07 - UPB4).

3.6 UPORABA NOVIH TEHNOLOGIJ

Informacijski sistem Slovenskih eleznic je preteno plod lastnega razvoja in

zagotavlja razvoj in delovanje informacijske podpore za veino vitalnih procesov na

eleznici. Zajema tehnini informacijski sistem ISSP7 in poslovni informacijski

sistem, ki pokriva poslovne aplikacije predvsem dveh podroij in sicer opravljanje

kadrovskih (KIS)8 in ekonomskih (SAP)9 opravil.

Informacijski sistem za spremljanje eleznikega prometa (ISSP) je namenjen

predvsem podpori vodenja prometa vlakov in spremljanju tovornega in potnikega

prometa, gibanja poiljk in vlenih vozil. Vnos podatkov poteka na ve kot petsto

lokacijah in sistem v vsakem trenutku podaja informacijo o lokaciji in vsebini tovora

ter prevoznega sredstva na celotnem obmoju Slovenski eleznic. Poleg tega

zagotavlja tudi mednarodne obraune tovornih listov kot glavni vir ugotavljanja

prihodkov, izmenjavo podatkov z drugimi eleznicami in uporabniki storitev. V

zaetku leta 2006 je bil predan v obratovanje nov strenik za podporo upravljanja 7 ISSP informacijski sistem za spremljanje eleznikega prometa 8 KIS kadrovski informacijski sistem 9 SAP poslovnoinformacijske reitve za podjetja

39

eleznikega prometa. Aplikativna programska oprema je bila prenesena v okolje

novega operacijskega sistema in posodobljena z novim razvojnim orodjem, strenik je

bil nartovan za nadomestilo zmogljivosti enajst let starega centralnega

raunalnikega sistema, ne pa tudi kot dovolj zmogljiv sistem za uresniitev

morebitnih dodatnih funkcionalnosti.

Poleg tega so posodobili tudi programsko in strojno opremo za sistem SAP.

Uresnievati so zaeli tudi projekt Elektronsko vodenje prejetih in izdanih raunov, ki

bi omogoil odpravo ronih in podvojenih postopkov, ter pregledno in uinkovito

sledenje in potrjevanje raunov (S 2006).

Glede organizacijskih predpisov o poslovanju organizacijskih enot se je naredil korak

naprej s tem, da se izdelujejo elektronske verzije predpisov. Spreminjanje predpisov

in standardov je nenehen proces, ki je odvisen od zunanjih predpisov ter stratekih in

operativnih odloitev in potreb procesov dela in organizacije. V elektronskih verzijah

predpisov je bilo opredeljeno skrbnitvo in doloeno razmerje med holdingom in

jedrnimi drubami, kjer je holding zagotavljal sistemske reitve in enotnost predpisov,

drube pa so zagotavljale vsebine in obvladovanje predpisov na svojem podroju. Pri

elektronskem obvladovanju bi bilo e potrebno zagotoviti opremo in povezave v vseh

organizacijskih enotah. Cilj je elektronsko obvladovanje notranjih in zunanjih

dokumentov. Ta cilj je deloma e doseen in se postopoma izboljuje. Za celovito

doseganje so trenutno e naslednje ovire: stanje informacijske opreme in povezav, ki

ne omogoajo vkljuitve vseh uporabnikov, navajenost na papirnate dokumente ipd.

Vsekakor gre za dolgoroneji proces in se dotika mnogih podroij dela, virov in

organizacijske kulture (Holding S 2004a).

Uporaba modernih tehnologij je podlaga za procese in organizacijo. Novi procesi in

organizacije temeljijo in bodo vse bolj vkljuevale informacijske tehnologije in

elektronsko poslovanje, logistine reitve, nova vozila in nove tehnologije. Doseen je

bil premik na podroju elektronskega poslovanja z uporabniki, prenova spletnih

strani, razvoj SAP in drugih poslovnih in tehnolokih aplikacij. Slovenske eleznice

imajo informacijski sistem skromno razvit, glavni problem pa je v zastareli

infrastrukturi, za katero pa tudi ne kae, da bo v kratkem prila do izboljanj.

Tisto, kar si zaposleni elijo, je uporabnost informacijske tehnologije, ki jim bo

izboljala in olajala nain dela. Teava informacijskih sistemov na slovenskih

40

eleznicah je, da v prvi vrsti nimajo monosti poiljanja ali prenosa podatkov. Ob tem

se pojavlja teava, da so moni zgolj tevilni pregledi, ne pa tudi njihova obdelava,

analiziranje in arhiviranje.

Prevozniki, ki najamejo vleko Slovenskih eleznic, si namre elijo podatke o

lokacijah vlakov in njihovega tovora ter o morebitnih zamudah, vendar tako

izdelanega sistema, ki bi uporabnikom nudil tovrstne informacije, zaenkrat e nimajo.

Predlog za izboljanje obstaja, da bi bili ob tirih postavljeni senzorji oziroma optini

italci, ki bi zaznali lokacijo vlaka in to informacijo poiljali v doloen center.

Porast prometa vlakov in vse veje ovire na infrastrukturi neugodno vplivajo na

kazalnike poslovanja. V Evropi obstajajo informacijski programi, ki bi bili uporabni

tudi za Slovenske eleznice, pravzaprav je njihova uvedba za skladnost z Evropsko

unijo nujna. Med njimi je EUR OPTIRAILS, ki je program, namenjen sledenju

vlakov. Uvedba tega programa je za uinkovito poslovanje s prevozniki neizogibna.

CVP10 temelji na daljinskem vodenju in upravljanju prometa ter spremljanju prometa

vlakov. Franc Zemlji (Zemlji 2007: 21-22) v svojem lanku z naslovom Namen

sistema za daljinsko vodenje prometa vlakov, potrebni tehnini pogoji in elementi za

funkcionalnejo uporabo ter oprema postavljalnic navaja, da je eno izmed podroij,

kjer obstaja monost