organizacija teČaja in izpita za voditelja Čolna do 24 m

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE

Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Organizacija in management kadrovskih in

izobraževalnih procesov

ORGANIZACIJA TEČAJA IN IZPITA ZA

VODITELJA ČOLNA DO 24 M

Mentor: izred. prof. dr. Marko Ferjan Kandidat: Borut Škvarč

Ajdovščina, oktober 2006

ZAHVALA Za pomoč pri izdelavi diplomske naloge se moram vsekakor zahvaliti vsem, ki so kakorkoli pripomogli k njeni realizaciji. Zahvaliti se moram vsem tistim, ki so mi svetovali, me priganjali k delu, in mi stali ob strani. Najprej se iskreno zahvaljujem svojemu mentorju dr. Marku Ferjanu, ki mi je s svojo dostopnostjo, koristnimi nasveti in navodili veliko pomagal. Iskreno se zahvaljujem tudi članom društva WADA, ki so mi bili vedno na voljo za vse informacije, ki sem jih potreboval. Še posebna zahvala gre g. Valterju Štrancarju, ki mi je bil vedno pripravljen pomagati in svetovati. Na koncu se zahvaljujem tudi moji družini, predvsem ženi Ireni, ki mi je ves čas potrpežljivo stala ob strani, me spodbujala, in mi veliko pomagala pri izvedbi diplomske naloge.

Borut Škvarč

POVZETEK V diplomski nalogi smo obravnavali in natančno opisali potek organizacije tečaja in izpita za voditelja čolna do 24 m. Namen naloge je natančen opis celotne organizacije in izvedbe tega izobraževanja. Vsebino smo razdelili na več poglavij: · Uvod, kjer smo opredelili problem organiziranja tovrstnih izobraževanj in

kratek posnetek trenutnega stanja. · V osrednjem delu smo opisali in predstavili teorijo izobraževanja, metode,

načine… · Raziskovalni del je namenjen ugotavljanju slabosti in izvedbi postopka

organiziranja tečaja in izpita za voditelja čolna. Omejili smo se na organizacijo takega izobraževanja v društvu »WADA«, ki je eno izmed številnih organizatorjev in izvajalcev tečaja za voditelja čolna v Sloveniji. Podroben potek tega izobraževanja v društvu »WADA« ni bil nikoli doslej izdelan, zato smo se odločili, da to storimo v obliki diplomske naloge. Samo organizacijo smo razčlenili po kurikulumu in jo tako tudi obravnavali. Tečaj je sestavljen iz teoretičnega in praktičnega dela. Teoretični del je sestavljen iz naslednjih vsebin: · Osnove navigacije, · Pravilnik o izogibanju trčenja na morju, · Pomorski predpisi, · Mornarska dela in veščine, · Motoroznanstvo.

Praktični del se izvaja na morju, kjer preizkusimo določene veščine v praksi. Na koncu se opravi še ustni izpit.

· Zadnji del namenjamo ugotovitvam, prednosti in slabosti sedanjega stanja in predlogom izboljšav. Ugotavljamo, da ima organiziranje po sedanjem stanju slabosti predvsem pri organizaciji določenih aktivnosti, ker stvari niso natančno določene. Prednost pa je predvsem v izvajalcih, ki so zelo dobro strokovno usposobljeni. Predlagamo predvsem natančno določene naloge posameznih izvajalcev in mogoče več praktičnih aktivnosti na morju.

KLJUČNE BESEDE Izobraževanje Organiziranje Voditelj čolna Kurikulum

ABSTRACT

The diploma composition discusses and accurately describes the organizing of the educational course and the examination for the boat master, up to 24 m. The purpose of the paper is to describe how to organize and perform the education course. The table of contents consists of following chapters: · Introductory word discusses the problem of organizing education of the kind

and includes snapshot analysis. · Central part describes and presents the theory of education, methods,

ways ... · Research part tries to find out the weaknesses and the way of organizing the

educational courses and examinations for the boat master. The composition is focused on organizing this kind of education in WADA club, one of the numerous organizers of boat master educational courses in Slovenia. No such detailed presentation of the education in WADA club was made so far. This is the main reason we decided on this diploma composition. The analysis is organized in accordance with the curriculum. The educational course consists of theoretical and practical part. Theoretical part is of following contents:

· Fundamental navigational elements, · Sea collision regulation book, · Nautical regulations, · Seafaring works and skills, · Motor knowledge.

Practical part is performed in the open sea, where required routines are operatively tested. Eventually oral examination is passed.

· The final part is dedicated to the statements, priorities and weaknesses of the existent situation, it suggests the improvements. It is stated that organizational weakness is not exactly determined curriculum. The advantages of the education are considered to be performers, who are highly qualified professionals. Our advice is to define certain duties of performers more precisely and to perform more practical activities at sea.

KEYWORDS

Education

Organizing

Boat master

Curriculum

KAZALO Zahvala Povzetek Abstract Kazalo 1. UVOD 1

1.1. Opredelitev problema 1 1.2. Predstavitev okolja 1 1.3. Predpostavke in omejitve 2

2. TEORETIČNI DEL 3

2.1. Organizacija in izvedba izobraževanja 3 2.2. Kaj je izobraževanje 3 2.3. Cilji izobraževalnega procesa 5 2.4. Organizacijske oblike in metode izobraževanja 7 2.5. Kurikulum 8 2.6. Društva kot neprofitne organizacije 11 2.7. Ustanovitev društva 12 2.8. Namen, cilji in dejavnosti društva 12 2.9. Članstvo 13 2.10. Športno-kulturno društvo »WADA« 14

2.10.1. Predstavitev društva 14 2.10.2. Organizacijska struktura društva WADA 15 2.10.3. Namen in cilji društva 15

2.11. Zakonska določila za izvedbo tečaja in izpita za voditelja čolna 16 3. RAZISKOVALNI DEL 21

3.1. Cilj oziroma namen naloge 21 3.2. Opis metode dela 21 3.3. Marketinški splet 21 3.4. Izbira učne snovi 22 3.5. Izbira strategije izobraževanja 32 3.6. Priprava materialov 32 3.7. Pridobivanje učiteljev 33 3.8. Evalvacija materialov 33 3.9. Implementacija 34 3.10. Primer priprave na izvedbo učne enote 36

4. ZAKLJUČEK 38

4.1. Ugotovitve 38 4.2. Kritična analiza 39 4.3. Predlogi za izboljšanje sedanjega stanja 40

LITERATURA IN VIRI 42 KAZALO SLIK 43 KRATICE 43 PRILOGE 43

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

Borut Škvarč: Organizacija tečaja in izpita za voditelja čolna do 24 m Stran 1 od 43

1. UVOD

1.1. OPREDELITEV PROBLEMA Tempo življenja je danes zelo dinamičen in od sodobnega človeka zahteva veliko zbranosti in energije. Vsakodnevno smo izpostavljeni raznim stresnim situacijam, ki jim moramo biti kos. Pri tem pa porabimo veliko energije in zato je nujno, da poskrbimo tudi za počitek. Da bi normalno delovali, si moramo organizirati tudi način sprostitve in dopusta. Veliko ljudi se odloči, da svoj dopust preživi na morju. Vse več je med njimi takih, ki si dopust popestrijo z raznimi vodnimi športi in plovili. Plovil sicer poznamo več vrst, med njimi pa so najbolj razširjeni motorni čolni. Motorni čoln je plovilo, namenjeno za prevoz ljudi. Če hočemo tako plovilo upravljati, se moramo za to usposobiti in pridobiti naziv voditelja čolna. V Sloveniji je zelo moderno biti »vikend kapitan«, velika večina le teh pa se ne zaveda odgovornosti, ki jo prevzema, ko na potovanje popelje družino ali prijatelje. Veliko ljudi upravlja plovila tudi brez dovoljenja, vendar je to protizakonito in zelo nevarno. Zavedati se namreč moramo, da morje ni šala in da smo na morju ravno tako kot na cesti udeleženci v prometu. Naziv voditelja čolna se da pridobiti na več načinov. Obstaja celo možnost kupiti ga v eni od sosednjih držav. Ta naziv pa, pridobljen na takšen ali drugačen način, ni samo nekaj, kar bi nam prišlo prav, ko si sposodimo ali kupimo čoln, temveč to pomeni tudi prevzem odgovornosti za čoln, posadko, ki je na njem in ostale udeležence prometa na morju. V Sloveniji se veliko organizacij in raznih društev ukvarja z organiziranjem tečajev za opravljanje izpita za voditelja čolna. Na žalost so med tudi taki, ki to izobraževanje organizirajo iz čisto komercialnih namenov in zaradi hitrega zaslužka organizirajo kratke, celo enodnevne tečaje s popolnoma neprofesionalnimi predavatelji, izpiti pa se odvijajo v eni izmed sosednjih držav.

1.2. PREDSTAVITEV OKOLJA Obravnavali bomo organiziranje izobraževanja v izvedbi društva WADA (Voda) iz Ajdovščine.

Športno-kulturno društvo Wada je bilo zasnovano leta 1999, ustanovljeno pa 14. 02. 2000. Skupina zanesenjakov je v društvu videla priložnost kvalitetnejšega načina življenja. Skrb namenja tako posameznikom kot tudi okolju, v katerem živimo. Od takrat pa do danes je organiziralo veliko prireditev in dogodkov. Ime društva izhaja iz



besede voda, tako kot to izgovarjajo v Vipavski dolini. Društvo je dobilo prav to ime, ker so vsi člani društva strastni jadralci in jim je voda zelo blizu. Društvo deluje na različnih področjih: · športno tekmovalna dejavnost, · športno rekreativna dejavnost, · izobraževanje, · ekologija, · kultura.

Društvo deluje kot nepridobitna organizacija in tako člani kot vodstvo deluje popolnoma prostovoljno. Društvo se lahko pohvali z nekaterimi odmevnimi projekti in organizacijami raznih delavnic in prireditev. Osredotočili se bomo na področje organizacije izobraževanja. Letno organizirajo dva do tri tečaje za voditelja čolna. Letno tako izpit za voditelja čolna opravi okrog 130 tečajnikov. Tečaje izvajajo že četrto leto in to zelo uspešno.

1.3. PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE Pripravili bomo natančen program izobraževanja, ki bo namenjen tako izvajalcem izobraževanja, kot tudi kandidatom. V društvu WADA takega načrta do sedaj niso imeli, tako da ne bomo mogli delati primerjave z že obstoječim programom. V našem programu bomo natančno in jasno opredelili vse potrebne stopnje izobraževanja, tako da bo le ta zelo uporaben. Pazili bomo, da poudarimo ključne stopnje opravil, se pravi tiste elemente dela, ki so za uspešno delo najpomembnejši. V našem programu bodo praktične vaje in teoretična vsebina čvrsto integrirane in jih bomo tako tudi izvajali. Obstoječe stanje ima svoje prednosti in slabosti:

o Prednosti: · Fleksibilnost predavateljev, · Zanimivo predavanje v smislu poudarka na določene teme, · Kombinacije predavanja glede na izvajalca.

o Slabosti: · Neizdelan plan in učni načrt, · Predavanja se razlikujejo po vsebini, · Nedorečene podrobnosti pri sami organizaciji, · Določene zamude.



2. TEORETIČNI DEL

2.1. ORGANIZACIJA IN IZVEDBA IZOBRAŽEVANJA Stopnja organizacije in izvedbe izobraževanja sestoji iz priprave in usklajevanja vseh dejavnikov in ukrepov, potrebnih za učinkovito izvajanje izobraževalnih procesov. Temeljna naloga organizacije neposrednega izobraževalnega dela je smotrno usklajevanje vseh temeljnih dejavnikov izobraževalnega procesa, da bi ustvarili razmere za učinkovito izvedbo posameznih izobraževalnih programov. Temeljna naloga izvedbe izobraževanja je, da s pomočjo uporabe ustreznih učnih oblik, metod, sredstev in pripomočkov čim bolj učinkovito dosežemo cilje programa (Stane Možina, 2002, stran 238).

Mnogi potrebo po izobraževanju štejejo za eno od osnovnih človekovih potreb (Ferjan, 2005, 28). Za uspeh izobraževanja je nujno, da je udeleženec sam zavestno aktiven. V praksi to pomeni, da udeleženec mora kaj tudi sam narediti, se učiti, ponavljati, ipd. K temu pogosto sodijo zelo neprijetne stvari, kot so plačila dragih šolnin, dolge ure odsotnosti od doma in podobno. Ko nam je neprijetno in težko, se pogosto vprašamo, zakaj je neka stvar sploh potrebna. To velja tudi za izobraževanje (Ferjan, 2005, 29). Izobraževanje ljudi skozi vse življenje je nujno tudi zaradi tega, ker spremembe v družbi omogočajo, včasih pa celo terjajo nov način življenja; spremembe v družbi so (Ferjan, 2005, 30) omogočile: · višjo kakovost življenja in uresničljivo željo po novih dobrinah, · doživetja, spoznavanje sveta, avanture, · večjo ekološko zavest, · željo po prostem času in njegovem kakovostnem preživljanju, · različne vrste zabave, · večjo individualnost posameznikov.

Da bi vse možnosti in priložnosti sploh znali izkoristiti, je potrebna boljša splošna izobrazba ljudi. Brez izobrazbe bi ljudje prišli v položaj, ko vseh družbenih pridobitev sploh ne bi mogli izkoristiti (Ferjan, 2005, 31).

2.2. KAJ JE IZOBRAŽEVANJE Človek zadovoljuje svoje potrebe z delom. Dela premišljeno in se pri tem zaveda, da dela. Živalim so načini reagiranja, obnašanja in zadovoljevanja potreb v veliki meri že prirojeni, človek pa se mora v večji meri svojih oblik udejstvovanja in obnašanja šele naučiti. Če človekovo »učenje« hipotetično opazujemo izključno kot »priprave za zadovoljevanje življenjskih potreb« vidimo, da proces »učenja« po Ferjanu (2005, 16) sestavlja:



· spoznavanje ključnih dejstev, ki so pomembna za človekovo preživetje in življenje nasploh;

· usposabljanje za obvladovanje načinov za zadovoljevanje potreb; · razvijanje kritičnega odnosa do dela, dobrin, vrednot in okolja nasploh.

Človek se torej oblik udejstvovanja in obnašanja nauči in tudi privzgoji. Iz povedanega lahko izpeljemo osnovno definicijo izobraževanja, ki se glasi: izobraževanje je proces pridobivanja znanj, spretnosti in navad (Ferjan, 2005, 16). Organizirano izobraževanje navadno poteka v formalni obliki, je usmerjeno k dosegi določenih ciljev. Izobraževanje mladostnikov, ki poteka v šoli ali kaki drugi izobraževalni ustanovi imenujemo »pedagoški proces«. Izobraževanje odraslih, ki poteka v izobraževalni ustanovi imenujemo »andragoški proces« (Ferjan, 2005, 16). Da bi se udeleženec izobraževanja trajno naučil vsebin, mora za to vložiti določen trud in energijo. Govorimo o tako imenovanem domačem delu. Domače delo udeležencev izobraževanja je temelj uspeha izobraževanja tako otrok, mladostnikov kot odraslih. Govorimo torej o izobraževalno-vzgojnem procesu. Ta je po Ferjanu (2005, 17) splet: · pedagoškega oziroma andragoškega procesa, ki potekata v izobraževalni

ustanovi; · domačega dela udeležencev izobraževanja.

Zaključimo torej lahko, da je izobraževalno-vzgojni proces proces pridobivanja formativnih in informativnih znanj, spretnosti, navad in oblikovanja vrednot, ki poteka pod vodstvom usposobljenega učitelja, je ciljno usmerjen in poteka na osnovi znanstvenih spoznanj (Ferjan, 2005, 17). Izobraževalno-vzgojni proces je največkrat uspešen le, če poteka po didaktičnih načelih, katera je potrebno upoštevati v vseh fazah izobraževalno-vzgojnega procesa. Didaktična načela po Ferjanu (2005, 39) so:

1. Načelo primernosti pomeni, da morajo biti vse vsebine in metode izobraževanja prilagojene sposobnostim udeležencev izobraževalno-vzgojnega procesa.

2. Načelo zavestne aktivnosti pomeni, da brez zavestne aktivnosti udeležencev

izobraževalno-vzgojnega procesa izobraževanje ne more biti uspešno. Zavestna aktivnost udeležencev izobraževanj je pomembna predvsem iz dveh razlogov: · Če človek nekaj sam naredi, je verjetnost, da si to zapomni, veliko večja,

kot če bi o isti stvari samo slišal ali o tem samo nekaj prebral; · Poznano je, da so časi izvedbe neke delovne operacije odvisni od števila

ponovitev.

3. Načelo nazornosti pomeni, da je udeležencem izobraževanja potrebno nazorno pojasniti oziroma predstaviti dejstva, pojme, zahtevane spretnosti in drugo učno snov.



4. Načelo sistematičnosti in postopnosti pomeni, da učne vsebine morajo biti sistematično urejene in si slediti v logičnem zaporedju. K temu načelu spadajo še sledeča načela: · od lažjega k težjemu, · od bližnjega k oddaljenemu, · od preprostega k zapletenemu.

5. Načelo povezovanja teorije s prakso pomeni, da mora biti učna snov dovolj

uporabna za življenje. To načelo pomeni: · naj bo izobraževanje dovolj življenjsko, · naj šola usposobi tako, da bo kasnejše delo dovolj »šolsko«.

6. Načelo trajnosti znanja zahteva, da si udeleženci izobraževanja učne

vsebine trajno zapomnijo. To pravzaprav zahteva dvoje: · Za poučevanje je potrebno izbrati take učne vsebine, da jih bodo

udeleženci izobraževanja trajno osvojili; · Spoštovanje načela trajnosti znanja pomeni tudi, da je pri posredovanju

učne snovi treba uporabljati aktivne metode. Učno snov pa je treba večkrat ponavljati.

7. Načelo ekonomske upravičenosti je načelo, katerega spoštovanje ne sodi

zgolj v okvir pedagoških znanosti. Potrebno ga je upoštevati tako pri planiranju na makro nivoju, kot na nivoju posamezne šole, programa, letnika, oddelka in učnega predmeta. Gre za to, kateri kriterij bo prevladal v procesu načrtovanja ciljev izobraževalno-vzgojnega procesa; didaktični oziroma pedagoški ali ekonomski. V procesu odločanja se je možno odločiti za eno ali za drugo, lahko pa tudi za »zlato sredino«.

2.3. CILJI IZOBRAŽEVALNEGA PROCESA Cilji izobraževanja izhajajo iz družbeno-ekonomskih potreb, zaradi večje motivacije učencev pa tudi iz potreb posameznih udeležencev izobraževanja. V procesu kreiranja ciljev izobraževanja je potrebno upoštevati tako pedagoške oziroma andragoške zakonitosti kot tudi strukturo posameznih področij znanosti (Ferjan, 2005, 18). Glede na vsebino, se je tudi v Sloveniji uveljavila Bloom-ova klasifikacija ciljev izobraževanja iz leta 1956. Bloom pozna naslednje stopnje doseganja ciljev izobraževanja: znanje, razumevanje, uporaba, analiza, sinteza, vrednotenje. Cilje po vsebini pa deli takole (Bloom in soavtorji, 1956): 1. Spoznavni cilji: Spoznavne cilje izobraževanja je možno opredeliti kot: · znanje (poznavanje dejstev, lastnosti, zakonitosti), · razumevanje (razumevanje zakonitosti, odvisnosti), · aplikacijo pridobljenega znanja za obstoječe in nove rešitve, · kritični odnos do pridobljenega znanja.



2. Cilji vzgojnega področja: Ob vsakem izobraževanju je prisotna tudi vzgojna komponenta. V procesu izobraževanja udeleženec izobraževanja pridobi take ali drugačne vzgojne vrednote. Temeljna želena vzgojna komponenta kateregakoli izobraževanja je posredovanje delovnih navad, prisotne pa so tudi druge, kot je na primer kritični odnos do učne snovi, do učitelja, ipd. Uspešnost vzgoje je nedvomno odvisna od vloženega dela tako učiteljev kot učencev, torej je na dosego ciljev vzgoje možno vplivati. Cilje vzgojnega področja teorija opredeljuje kot: · odzivanje na dražljaje okolja, · kritično sprejemanje (zavedanje, voljno sprejemanje, usmerjena pozornost), · razvoj celovitega značaja, · oblikovanje sistema vrednot, · kritični odnos do strokovnih vrednot in moralnih norm okolja, · drugo.

3. Cilji psihomotornega področja: Za opravljanje posameznih poklicev ni dovolj, da učenec pridobi potrebna informativna znanja in spozna etična načela stroke, pač pa so potrebne tudi spretnosti. V procesu izobraževanja morajo torej udeleženci pridobiti psihomotorične spretnosti: · naučiti se morajo specifičnih telesnih gibov, potrebnih za uspešno

opravljanje posameznih poklicev; · spoznati morajo karakteristike »nebesednega sporočanja«, značilnega za

posamezne poklice; · pridobiti morajo govorne spretnosti; · ipd.

Cilj izobraževanja za posameznika pomeni usposobiti se za uspešno udejstvovanje v različnih življenjskih situacijah. Zato se cilji izobraževanja posameznikov lahko razvrstijo glede na različne vidike človekovega udejstvovanja: poklicne, državljanske, zdravstvene, družinske, prostočasne in druge (Ferjan, 2005, 21). Prvi cilj izobraževanja v podjetjih je izobraziti, usposobiti in vzgojiti zaposlene za ekonomsko učinkovito, varno in kakovostno delo (Ferjan, 2005, 21). Cilje izobraževanja na nivoju države pa lahko delimo na: gospodarske, socialne in politične (Ferjan, 2005, 21). Z vidika narodnega gospodarstva je cilj države, da izobraževanje in izobrazba doprinese k rasti bruto domačega proizvoda (Ferjan, 2005, 21).



2.4. ORGANIZACIJSKE OBLIKE IN METODE IZOBRAŽEVANJA Učna metoda je način obravnavanja učne snovi glede na relacijo udeleženec izobraževanja – učitelj – vsebina izobraževanja – izvor znanja. Glede na ravnanje udeležencev izobraževanja po Ferjanu (2005, 53) ločimo: · pasivne metode, pri katerih učitelj neposredno posreduje informacije; · aktivne metode, pri katerih so učenci prek lastne aktivnosti iskalci znanja.

Učinki izobraževanja z vidika pomnjenja in doseganja vzgojnih ciljev so neprimerno večji ob uporabi aktivnih učnih metod. Po drugi strani pa nekatere cilje izobraževanja lahko dosežemo zgolj z uporabo pasivnih učnih metod (Ferjan, 2005, 53). Glede na obravnavan odnos uporabimo po Ferjanu (2005, 53) naslednje tipe učnih metod:

1. Če je udeležencem izobraževanja učna snov bolj ali manj nepoznana, izvor znanja pa je učitelj, se najpogosteje uporabljajo pasivne metode;

2. Če je udeležencem izobraževanja učna snov vsaj nekoliko poznana, je smotrno udeležence izobraževanja spodbuditi k večji aktivnosti;

3. Če so udeleženci izobraževanja sposobni sami pridobiti znanje, jih spodbujamo k samo izobraževanju.

Ob tem pa je potrebno nekaj reči tudi o organizacijskih oblikah izobraževanja. Oblika izobraževanja po Jerebu (1998, 29) pomeni temeljni organizacijski okvir izobraževalnega procesa, v katerem za dosego ciljev uporabljamo različne metode. Oblike izobraževanja so: · množične ali frontalne, · skupinske, · individualne.

Temeljna karakteristika frontalnih oblik je poučevanje učitelja. Učitelj hkrati poučuje večjo skupino udeležencev izobraževanja. Komunikacija je navadno enosmerna in poteka od učitelja k učencem. Značilnost skupinskih oblik je oblikovanje manjših skupin, ki delajo samostojno, z rezultatom dela pa seznanijo učitelja in ostale skupine. Individualne oblike izobraževanja temeljijo na samostojnem delu posameznikov ob pomoči učitelja. Preden se odločimo, kakšno metodo oziroma obliko izobraževanja bomo izvedli, je potrebno: · ugotoviti predznanje udeležencev izobraževanja; · prepoznati, katere metode oziroma oblike so zaradi karakteristik učne snovi

sploh primerne; · ugotoviti, ali materiali (učna gradiva) predstavljajo omejitev pri izbiri (in jo po

potrebi v okviru možnosti odpraviti);



· ugotoviti, ali kateri od virov (npr. prostor) predstavlja omejitev pri izbiri (in jo po potrebi v okviru možnosti odpraviti);

· ugotoviti, ali subjektivni dejavniki na strani učenca ali učitelja predstavljajo omejitev pri izbiri (in jo po potrebi v okviru možnosti odpraviti).

Za organizacijsko obliko izobraževanja se odločimo na podlagi izbrane metode. V nadaljevanju so po Jerebu (1998, 30) na kratko predstavljene nekatere organizacijske oblike izobraževanja, ki so še posebej primerne za izobraževanje odraslih oziroma za izobraževanje v podjetju.

2.5. KURIKULUM Beseda »curriculum« je latinskega izvora in dobesedno pomeni »tek«. Beseda »kurikulum« je v 16. in 17. stoletju pomenila »zaporedje učenja po letih«. Pojem »kurikulum« zelo pogosto srečamo tudi v različnih pomenih v zvezi z izobraževanjem. Uporaba besede kurikulum v teoriji izobraževanja izvira iz Anglije. Ob študiju teorije in poznavanju prakse ugotovimo, da ima ta neverjetno veliko število pomenov, v glavnem vsi pa se nanašajo na sistem izobraževanja (Ferjan, 2005,194). Spoznanja teorije kurikuluma so lahko zelo prikladna pri organizaciji in izvedbi izobraževanj, ne samo v izobraževalnih ustanovah, pač pa tudi izobraževanj zaposlenih v podjetjih. Skupne dejavnosti v kurikulumu po Ferjanu (2005,198) so:



Slika 1: Skupine dejavnosti v kurikulumu (Ferjan, 2005, 200) Definiranje ciljev izobraževanja v procesu kurikuluma vsebuje sledeče procese: · opazovanje dogajanj v družbenem, znanstvenem in tehnološkem okolju; · identifikacija še aktualnih ciljev izobraževanja in ciljev, ki so že zastareli, · identifikacija potreb udeležencev izobraževanja, · dokončno oblikovanje ciljne strukture izobraževanja.

Učno snov izobraževanja izberemo tako, da bi bili cilji izobraževanja doseženi. V praksi to fazo lahko opravimo tako, da najprej izdelamo popis učnih vsebin, katere je treba posredovati udeležencem izobraževanja, nato pa ob upoštevanju didaktičnih načel (zlasti sistematičnosti in postopnosti) izdelamo »časovni razpored učne snovi«. To je ugodno zlasti zato, ker proces izobraževanja mora biti sledljiv. Časovni razpored učne snovi je osnova tako za izvedbo, kot za kontrolo. V časovnem razporedu učne snovi moramo planirati tudi termine za preverjanje znanja, za ponavljanje in za morebitno ocenjevanje. Metode in organizacijske oblike izobraževanja navadno izberemo izmed več alternativ. Zato to fazo kurikuluma pogosto imenujemo tudi snovanje strategij izobraževanja. Oblikovanje strategij izobraževanja naj temelji na predpostavkah:

DEFINIRANJE CILJEV

IZBIRA UČNE SNOVI

IZBIRA METOD IN ORGANIZACIJSKIH OBLIK

IZOBRAŽEVANJA

PRIPRAVA MATERIALOV PRIDOBIVANJE UČITELJEV

EVALVACIJA MATERIALOV

IMPLEMENTACIJA



· verjetnost, da bomo dosegli cilj izobraževanja, · ekonomske upravičenosti, · prilagodljivosti potrebam udeležencev izobraževanja in uporabnikov kadrov, · razpoložljivosti možnih izvajalcev izobraževanja in drugih resursov za

izobraževanje, · aktivnosti udeležencev, · obstoječega intelektualnega kapitala udeležencev, · motiviranje udeležencev.

Priprava materialov vsebuje: · pripravo učnega gradiva za slušatelje (tekstovno in drugo gradivo), · pripravo učiteljevih virov (opredelitev ciljev izobraževanja, vsebinske

priprave, dodatni vsebinski viri, gradivo za izvedbo različnih vaj in drugo), · pripravo opreme učilnic oziroma prostorov, kjer bo izobraževanje potekalo.

Pridobivanje učiteljev za izvedbo izobraževanja sestavljajo sledeče faze: · opredelitev neobhodno potrebnih lastnosti učitelja pomeni, da moramo

opredeliti lastnosti osebnostno-strokovnega profila učitelja; · opredelitev virov pomeni, da se vprašamo, od kje pridobiti izvajalce

izobraževanj. Te lahko pridobimo znotraj organizacije ali iz okolja; · vabljenje kandidatov; gre za to, da s tistimi, ki bodo izobraževanje izvajali,

dosežemo končni dogovor glede izvedbe. Evalvacija Pojem »evalvacija« je mednarodno uveljavljen. V slovenskem jeziku včasih uporabljamo tudi pojem »vrednotenje«. Po Tylerju (1949, 111) je evalvacija proces, v katerem ugotavljamo, do kolikšne mere smo dosegli cilje izobraževanja. Tyler tudi pravi, da pri evalvaciji ne gre zgolj za »merjenja«, »testiranja« ali »nadzor«. Bistvo evalvacije je namreč v tem, da skušamo najti predvsem tisto, kar je potrebno izboljšati in v končni konsekvenci tudi izboljšamo. Evalvacija ni samo metoda ugotavljanja kakovosti izobraževanja; evalvacija je metoda izboljševanja kakovosti izobraževalnega procesa. Evalvacija naj odgovori tudi na sledeča vprašanja: · Ali materiali omogočajo, da bodo udeleženci izobraževanja dosegli cilje? · Kakšen je odnos med učnim materialom in učiteljem oziroma učnim

materialom in učencem? Implementacija Pomeni izvedbo planiranega oziroma udejanjenje. V zvezi z implementacijo moramo skrbeti za primeren potek:



· administrativno-tehničnih opravil, kamor sodi tudi logistika ter kontaktiranje z učenci in učitelji;

· samega pedagoškega oziroma andragoškega procesa.

2.6. DRUŠTVA KOT NEPROFITNE ORGANIZACIJE Nepridobitne ali neprofitne organizacije (nonprofit organisation) vključujejo vse organizacije, katerih glavni cilj delovanja ni doseganje dobička. Osnovni namen nepridobitne organizacije torej ni maksimiranje dobička, kateremu je podrejena dejavnost organizacije, temveč proizvodnja storitev, ki jih ciljna populacija najbolj potrebuje. Bistvo neprofitnih organizacij seveda ni v tem, da ne bi smele ustvarjati dobička pri svojem delovanju, ampak da ga ne smejo izplačevati lastnikom oziroma svojim udeležencem (Žnidaršič Kranjc, 1996, 11). Zaradi nerazdeljevanja dobička lahko takšne organizacije pridobijo vrsto davčnih ugodnosti. Po drugi strani pa so deležne raznih dotacij, donacij ter drugih vrst podpor. Neprofitne organizacije praviloma ne delujejo na tržnih načelih, saj nastajajo ravno zato, ker tržni mehanizem ne zagotavlja določenih dobrin oziroma storitev na dovolj učinkovit način. S svojim obstojem in delovanjem naj bi odpravile resne slabosti, ki jih kaže razreševanje določenih vprašanj v družbi s pomočjo tržnih prijemov (Žnidaršič Kranjc, 1996, 11). S pomočjo države (ne vedno), njenega sofinanciranja, dajanja pomoči ter načina obdavčenja spodbujajo in omogočajo zagotavljanje dobrin in storitev, ki jih trg ne zagotavlja na ustrezen način, ali pa niso dostopne določenim skupinam prebivalstva. Osnovni cilj obstoja ter delovanja neprofitnih organizacij bi torej lahko opredelili kot zagotavljanje določenih uslug splošnega in skupnega pomena v skladu s poslanstvom neprofitne organizacije ter po ceni in kvaliteti, ki je sprejemljiva za skupino uporabnikov, katerim je namenjena (Žnidaršič Kranjc, 1996, 26). S svojo dejavnostjo neprofitne organizacije blažijo socialne razlike med različnimi sloji prebivalstva in zvišujejo splošno blaginjo posamezne družbe.

Društvo je prostovoljno samostojno nepridobitno združenje fizičnih oseb, ki se združujejo zaradi skupno določenih interesov, opredeljenih v temeljnem aktu in v skladu z zakonom. Društvo se ne sme ustanoviti oziroma ne sme opravljati pridobitne dejavnosti kot svoje izključne dejavnosti (Zakon o društvih, 1995). Društva so torej interesne organizacije. Člane povezuje nek skupen interes, ki ni političen, temveč gre za združevanje zaradi kulturnih, prosvetnih, umetniških, strokovnih, znanstvenih, športnih, socialnih, humanitarnih in podobnih interesov.



V našem pravnem sistemu je društvo ena od najpomembnejših pojavnih oblik uveljavljanja pravice do svobodnega združevanja (Travner, 1997, 37). V Sloveniji je največ športnih, kulturnih, gasilskih, turističnih in lovskih društev. V skladu z razvojem družbe in tudi potrebami le-te nastajajo nove društvene dejavnosti, tako da imamo tudi društva ljubiteljev iger s kartami, društva za naravno življenje, društva mejnih znanosti…

2.7. USTANOVITEV DRUŠTVA Društvo lahko ustanovijo najmanj trije polnoletni državljani Republike Slovenije, ki na ustanovnem zboru sprejmejo sklep o ustanovitvi in temeljni akt društva, člani pa so lahko tudi tujci s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 24/00). Temeljni akt ali statut je najpomembnejši in hierarhično najvišji akt društva. S temeljnim aktom se določijo: ime in sedež ter območje delovanja, cilji in naloge društva, način vstopanja v članstvo, organi društva, njihovo delovno področje ter volitve, zastopniki, financiranje in način prenehanja društva (Kovačič, Pirnat, 1995, 84). Z registracijo, za katero je pristojna upravna enota, na območju katere je sedež društva, postane društvo pravna oseba zasebnega prava in s tem nosilec pravic in dolžnosti. Podatki, vpisani v register društev, so javni, kar omogoča vpogled vsakomur, ki ima za to upravičen interes. S tem se zagotovi načelo javnosti delovanja.

2.8. NAMEN, CILJI IN DEJAVNOSTI DRUŠTVA Društvo samostojno določi namen in cilje, dejavnost ter način delovanja s svojim temeljnim aktom v skladu s pravnim redom Republike Slovenije (Zakon o društvih, 1995). Namen je običajno splošen in opredeljuje smotre, ki jih društvo namerava doseči s svojim delovanjem. Naloge društva so konkretno določene metode in sredstva, s katerimi bodo člani dosegli zastavljene cilje (Predpisi o društvih in ustanovah, 1996, 17).



Pri delovanju društev zakon postavlja dve omejitvi. Društva morajo namen, cilje in način delovanja opredeliti v svojem statutu, saj le tako lahko zagotavlja zaščito pravic tretjih oseb ter lažjo kontrolo delovanja s strani državnih organov. Bistvena omejitev pri delovanju društev je tudi prepoved ustanavljanja oziroma opravljanja pridobitne dejavnosti kot izključne dejavnosti društva. Društvo se lahko ukvarja z gospodarsko dejavnostjo, vendar je ta le neke vrste pomožno sredstvo za uresničevanje društvenih ciljev, ki pa ne smejo biti ekonomske koristi. Vsa sredstva, ki jih društvo pridobi s profitno dejavnostjo, morajo biti zato porabljena za izvajanje osnovne dejavnosti, to je tiste, zaradi katere je bilo društvo ustanovljeno. Zagrožena je denarna kazen tako za društvo kot za zastopnika v primeru delovanja izven okvirov, določenih s temeljnim aktom, in opravljanja dejavnosti, ki ni v skladu z nameni in nalogami, določenimi v temeljnem aktu. Ravno tako se kaznuje nezakonita poraba ustvarjenega presežka prihodkov nad odhodki. Društva glede na dejavnost razvrščamo v 32 skupin. Največji delež zavzemajo športna društva, sledijo jim kulturno-prosvetna, gasilska, lovska, turistična itd.

2.9. ČLANSTVO Vsakdo lahko postane član društva in deluje v njem pod enakimi pogoji (Zakon o društvih, 1995). Društvo samo avtonomno opredeli pogoje, pod katerimi lahko vsaka fizična oseba postane član društva. Glede na sprejem članov v članstvo lahko delimo društva v dve skupini (Travner, 1997, 66): · strokovna društva, · množična društva.

Strokovna društva postavljajo določene objektivne pogoje, ki so enaki za vse. Kdor se želi včlaniti v društvo, mora izpolnjevati te pogoje. Sem sodijo znanstvena društva, strokovna društva, organizirana po profesionalnih strokah ali na podlagi podobnih kriterijev. Takšna društva imajo v svojih temeljnih aktih opredeljene pogoje včlanjevanja in določitve, da določena oseba postane član društva šele z odločitvijo določenega organa društva, vendar to še ne pomeni diskrecijske pravice določenega organa. Množična društva pa fizičnim osebam ne postavljajo nobenih pogojev, da se včlanijo v društvo (razen upoštevanja pravil društva in plačevanja članarine). Sem sodijo



športna društva, študentska društva, društva rdečega križa … skratka društva z velikim številom članov. Za vstop v društvo je potrebna pristopna izjava, ki zagotavlja enakopravnost z drugimi člani.

2.10. ŠPORTNO-KULTURNO DRUŠTVO »WADA«

2.10.1. PREDSTAVITEV DRUŠTVA Športno-kulturno društvo »Wada« (v nadaljevanju Društvo Wada ali DW) je prostovoljno združenje občanov, ki se ukvarjajo z rekreacijo in tekmovanjem na različnih športnih področjih ter z ljubiteljskim delovanjem uresničujejo svoje interese na področju kulture (Statut Športno-kulturnega društva Wada, 2000, 1). Društvo Wada je bilo ustanovljeno 14. 02. 2000. Sedež društva se nahaja na Polževi ulici 1 v Ajdovščini. Po standardni klasifikaciji dejavnosti je društvo vpisano v register pod šifro dejavnosti 92.623. Ime društva izhaja iz izgovorjave besede voda prebivalcev Vipavske doline. Društvo je dobilo prav to ime, ker so vsi člani društva strastni jadralci in jim je voda zelo blizu. Društvo Wada je pravna oseba zasebnega prava. Zastopa ga predsednik, v njegovi odsotnosti pa podpredsednik DW. Delo društva in njegovih organov je javno, za kar je odgovoren predsednik DW, ki je obenem pooblaščen, da daje informacije v zvezi z delom društva.



2.10.2. ORGANIZACIJSKA STRUKTURA DRUŠTVA WADA

Slika 2: Organizacijska struktura društva Wada

2.10.3. NAMEN IN CILJI DRUŠTVA Osnovni namen društva Wada je razvijanje športne in kulturne dejavnosti, kar dosega s: · seznanjanjem članov in javnosti o problemih in napredku na področju

delovanja DW, · sodelovanjem s sorodnimi društvi doma in v tujini,

ČLANSTVO

ZBOR ČLANOV

PREDSEDNIK

PODPREDSEDNIK

TAJNIK

NADZORNI

ODBOR UPRAVNI ODBOR

DISCIPLINSKA KOMISIJA

BLAGAJNIK



· z obveščanjem javnosti o svojem delovanju, · s povezovanjem v zveze športnih in kulturnih društev in organizacij.

Društvo Wada uresničuje svoj namen in cilje z izvajanjem naslednjih nalog (Statut Športno-kulturnega društva Wada, 2000, 2): · zagotavljanje pogojev za izvajanje športnih in kulturnih programov; · organiziranje športno-kulturnih prireditev; · izvajanje športnih in kulturno-izobraževalnih vzgojnih programov, kot so

predavanja, tečaji, posvetovanja, razprave, seminarji in konference za svoje člane;

· urejanje publikacij in organiziranje javnih predavanj s področja delovanja DW in tako pospeševanje zanimanja javnosti za šport in kulturo;

· povezovanje ljubiteljskih športnih in kulturnih ustvarjalcev; · ukvarjanje s pridobitno dejavnostjo in sicer s prodajo publikacij in drugih

izdelkov; · vstopnine, zaračunavanje storitev na področju izobraževanja ter izposoja

opreme; · zaračunavanje različnih športnih in kulturnih programov, gostinske storitve v

okviru prireditev za svoje člane; · skrb za dvig strokovnega znanja svojih članov; · motiviranje članov za občutek lastne moči; · podpiranje težnje in prizadevanje za rekreacijo ter zavzemanje za

enakopravno uveljavljanje v družbenem življenju; · sodelovanje na tekmovanjih raznih športnih zvez.

2.11. ZAKONSKA DOLOČILA ZA IZVEDBO TEČAJA IN IZPITA ZA VODITELJA ČOLNA

Za pravilno izvedbo in organizacijo tega izobraževanja, moramo seveda poznati, kakšna so pravila in zakonske določbe za pravilno izvedbo.

Pogoji, ki jih morajo pravne in fizične osebe izpolnjevati za usposabljanje kandidatov za opravljanje tečajev za voditelja čolna ter tečajev za preizkus znanja za upravljanje čolna, so naslednji:

1. zagotoviti morajo ustrezno opremljen prostor za teoretični del usposabljanja in opravljanje izpitov;

2. imeti morajo toliko učiteljev oziroma inštruktorjev z ustreznim veljavnim dovoljenjem in pooblastilom, kolikor jih je potrebno za zagotovitev



nemotenega usposabljanja, glede na število učencev oziroma kandidatov, ki se usposabljajo, in glede na program usposabljanja. (uprava RS za pomorstvo, 2005, 2. člen)

Kandidat, ki želi opravljati izpit za voditelja čolna, mora biti star najmanj 16 let. Na upravi republike Slovenije za pomorstvo ali pooblaščeno pravno oziroma fizično osebo, kjer želi opravljati izpit za voditelja čolna, se mora kandidat pisno prijaviti najmanj 8 dni pred izpitnim rokom. K prošnji mora priložiti potrdilo o zdravstveni sposobnosti, dokazilo o vplačilu pristojbine za pristop k izpitu in potrdilo o plačilu upravne takse.

Obrazec prošnje za pristop k izpitu za voditelja čolna je sestavni del tega pravilnika in je objavljen skupaj z njim (Uprava RS za pomorstvo, 2005, 9. člen).

Pooblaščena pravna in fizična oseba, na katero se kandidat prijavi za opravljanje izpita za voditelja čolna, mora prijaviti kandidata na URSP najmanj 7 dni pred začetkom opravljanja izpita.

Kandidati, ki se ne usposabljajo pri pooblaščeni pravni in fizični osebi, se prijavijo na URSP najmanj 7 dni pred začetkom opravljanja izpita (Uprava RS za pomorstvo, 2005, 10. člen).

O poteku izpita se vodi zapisnik. Zapisnik se sestavi na obrazcu, ki je sestavni del tega pravilnika in je objavljen skupaj z njim (Uprava RS za pomorstvo, 2005, 11. člen).

Izpitni program za voditelja čolna obsega naslednje predmete:

· pravila o izogibanju trčenj na morju oziroma pravila o plovbi na notranjih vodah,

· druge pomorske predpise,

· druge predpise o plovbi na notranjih vodah,

· osnove navigacije,

· osnove motoroznanstva,

· mornarska dela in veščine ter

· prvo pomoč.

Izpita iz predmeta prva pomoč ni dolžan opravljati kandidat, ki je tak izpit opravil pri kakem drugem organu ali organizaciji in je na URSP oziroma pooblaščeno pravno in fizično osebo predložil ustrezno dokazilo v originalu ali overjenem prepisu (Uprava RS za pomorstvo, 2005, 12. člen).



Izpitni program iz prejšnjega člena obsega po posameznih predmetih gradivo:

1.a) pravila o izogibanju trčenj na morju:

· izogibanje trčenj pri prehitevanju, križanju in nasprotnih kurzih s praktičnim prikazom z modeli čolnov;

· luči in označbe na plovni poti;

· luči in označbe za ladje in čolne na mehanični pogon, na jadra in vesla, kadar plovejo, vlečejo, so usidrane oziroma nasedle ali nesposobne oziroma omejeno sposobne za manevriranje in ladje kadar ribarijo;

· zvočni signali;

· signali in znaki podvodnih dejavnosti.

1.b) pravila o plovbi na notranjih vodah:

· pravila plovbe v vseh smereh s praktičnim prikazom z modeli čolnov;

· optična, posebna in zvočna znamenja za čolne in druge plovne objekte;

· zaznamovanje plovne poti.

2.a) druge pomorske predpise:

· vpisovanje morskih čolnov, ugotavljanje sposobnosti čolnov za plovbo, red v lukah in ob morski obali;

· pravni režim obalnega morja;

· omejitve plovbe v posameznih območjih obalnega morja;

· zastave;

· nadzor nad varnostjo plovbe;

· prekrški;

· pomorski upravni organi;

· pomorske nezgode;

· reševanje na morju.

2.b) druge predpise o plovbi na notranjih vodah:

· vpisovanje čolnov notranje plovbe, ugotavljanje sposobnosti čolnov za plovbo, red v pristaniščih in na plovnih poteh notranjih voda, omejitve plovbe na posameznih delih notranjih voda;

· zastave,

· nadzor nad varnostjo plovbe,

· prekrški,

· upravni organi,

· nezgode in reševanje na notranjih vodah.



3. osnove navigacije:

· navtične karte, njihovo branje in uporaba,

· določanje kurza plovbe in merjenje oddaljenosti,

· priročniki za plovbo,

· oglasi za pomorščake in obvestila za brodarje,

· kompas in njegova uporaba,

· plovba pod težjimi pogoji (naravne in umetne ovire – megla, dež, sneg, veter, ozki prehodi, mostovi, kabli idr.),

· vremenske napovedi in stanje voda na notranjih vodah,

· vetrovi in Beauforjeva lestvica,

· vpliv morskega ter vodnega toka na plovbo.

4. osnove motoroznanstva:

· delovanje motorja, bencinski in dizelski motor oziroma elektromotor za čoln;

· priprava motorja za zagon, upravljanje in zaustavitev ter nadzor delovanja motorja;

· vrste hlajenj in mazanje, kontrolni instrumenti, odpravljanje manjših okvar, vzdrževanje akumulatorja, vrsta goriva in varnostni ukrepi v času polnjenja ter uporaba sredstev za gašenje požara.

5. prva pomoč:

· mehanične in toplotne poškodbe, prelomi, utopitev, sončarica, opekline, ugriznine in piki strupenih živali, umetno dihanje, sredstva in način nudenja prve pomoči v navedenih primerih.

6. mornarska dela in veščine:

· vrste čolnov, material in način gradnje ter vzdrževanje;

· oprema čolnov;

· vrste vrvi in njihova uporaba z vozli;

· krmilo in krmiljenje, stabilnost čolna glede na razporeditev tovora, nadvodje in ugrez, dimenzije čolnov;

· ravnanje v primeru požara in vdora vode;

· nasedanje čolna;

· reševanje osebe iz vode;

· praktično krmiljenje čolna, pristajanje, sidranje in privezovanje (Uprava RS za pomorstvo, 2005, 13. člen).

Kandidat za voditelja čolna lahko opravi izpit za voditelja čolna na morju in na notranjih vodah, lahko pa za voditelja čolna samo na morju ali samo na notranjih vodah.



Kandidat za voditelja čolna na morju in na notranjih vodah opravi izpit iz celotnega izpitnega gradiva iz 13. člena (Uprava RS za pomorstvo, 2005, 14. člen).

Izpit za voditelja čolna je sestavljen iz teoretičnega in praktičnega dela. Teoretični del se opravlja ustno. Praktični del izpita obsega preverjanje obvladovanja mornarskih del in veščin (Uprava RS za pomorstvo, 2005, 15. člen).

Ustni del izpita kandidati opravljajo posamično. Praviloma traja izpit za vsak predmet največ dvajset minut. Datum in način opravljanja praktičnega izpita določi izpitna komisija (Uprava RS za pomorstvo, 2005, 16. člen).

Izpitno komisijo sestavljajo predsednik in dva člana, ki so hkrati tudi izpraševalci. Izpitno komisijo sestavljajo inšpektorji oziroma strokovni sodelavci URSP, ki jih s sklepom imenuje direktor URSP (Uprava RS za pomorstvo, 2005, 17. člen).

Po končanem izpitu za voditelja čolna izpitna komisija oceni uspešnost kandidata z večino glasov in rezultat ocenjevanja vpiše v zapisnik.

Predsednik izpitne komisije v navzočnosti članov komisije razglasi rezultat ocenjevanja.

Kandidat, ki ni uspešen v enem predmetu, lahko ponovno opravlja izpit iz tega predmeta, vendar ne prej kot po preteku petnajstih dni. K opravljanju celotnega izpita kandidat lahko pristopi po preteku trideset dni (Uprava RS za pomorstvo, 2005, 18. člen).

Kandidatu, ki je opravil izpit za voditelja čolna, izda URSP potrdilo o usposobljenosti za voditelja čolna. Potrdilo podpiše za to pooblaščena oseba iz URSP. Pooblastilo izda direktor URSP oziroma druga pooblaščena oseba (Uprava RS za pomorstvo, 2005, 19. člen).



3. RAZISKOVALNI DEL

3.1. CILJ OZIROMA NAMEN NALOGE Vsaka organizacija, ki se ukvarja z organiziranjem izobraževanj, mora biti na to ustrezno pripravljena. Izdelan mora imeti plan izobraževanja in natančen program, po katerem se izobraževanje izvaja. Cilj naloge je izdelati program in načrt izvedbe tečaja in izpita za voditelja čolna do 24 m. Naloga bo olajšala delo izvajalcem izobraževanja in tako pripomogla k še kvalitetnejši izvedbi. Naš cilj je tudi, da bi kandidati pridobili več kvalitetnega znanja in učinkovitejšo povezavo med teorijo in prakso. Naloga naj bi služila kot učni pripomoček izvajalcem, s tem pa pripomogla k boljši organizaciji tega izobraževanja.

3.2. OPIS METODE DELA Pri pripravi raziskave za organizacijo in izvedbo tečaja za voditelja čolna do 24 m se bomo posluževali dela s teksti. Proučili bomo literaturo, ki nam je na voljo. Na voljo nam je tudi pravilnik o pomorstvu, v katerem so navedene vse zakonske določbe in pravila, ki jih moramo do potankosti upoštevati in so nam v veliko pomoč. Najprej bomo opisali, kaj razlaga teorija, v raziskovalnem delu pa bomo s pomočjo kurikuluma izdelali strukturo in načrt izobraževanja. V nadaljevanju bomo natančno določili izvajalce za opravljanje posameznih nalog skozi celotno organizacijo, ker se le tako izognemo morebitnim napakam.. Za raziskovalni del smo veliko podatkov pridobili z metodo intervjuja. V veliko pomoč nam bo tudi interni pravilnik društva WADA. Posluževali se bomo tudi informacij in napotkov ki smo jih dobili od članov društva WADA. Največ koristnih napotkov smo dobili od Valterja Štrancar, ki je tudi eden od izvajalcev izobraževanja in ima tako veliko izkušenj na tem področju. Nekaj koristnih informacij smo dobili tudi na internetu.

3.3. MARKETINŠKI SPLET

Pri marketinškem spletu se bomo osredotočili na štiri glavna področja, ki so:



Izobraževalna storitev: Kvaliteta izobraževanja v društvu WADA je na visokem nivoju. To dokazuje dejstvo, da je vsako leto prijavljenih veliko število kandidatov in razmeroma majhen odstotek kandidatov, ki izpita ne opravijo. Ne smemo pozabiti tudi na izvajalce, ki so strokovno zelo dobro podkovani, imajo ustrezno izobrazbo, in tako omogočajo kvalitetno izvedbo tečaja. Kvaliteto storitve dokazuje tudi to, da komisija Uprave RS za pomorstvo vsako leto brez pripomb podeli licenco za izvajanje tečajev in izpitov društvu WADA. Cena izobraževalne storitve: Menimo, da je cena izobraževanja primerna in tako dostopna vsem morskim navdušencem. Tudi v drugih organizacijah, kjer organizirajo podobna izobraževanja so cene zelo podobne. Menimo pa , da cena ni tako velika težava, če je izobraževanje kvalitetno izvedeno.

Kraj in prostor izvajanja: Tudi kraj in prostor sta zelo primerna, saj večina tečajnikov prihaja iz okolice kraja, kjer se izvaja izobraževanje. Na ta način se stroški prevoza zmanjšajo in s tem je dostopnost še večja. Prostor je primerno opremljen in osvetljen. Prostor ima urejene toaletne prostore in dostop za invalide.

Promocija: Promocijo bomo izvajali v pisni in ustni obliki. Oglas bomo objavili v lokalnem časopisu Latnik. Za promocijo večjega obsega se nismo odločili, saj je kandidatov vedno dovolj. Članov društva je veliko in tako se glas hitro širi. Če hočemo, da bo izobraževanje kvalitetno, je optimalno število kandidatov okrog trideset. Izobraževanje je namenjeno vsem, ki jih to področje zanima, ali pa imajo plovilo in ga brez dovoljenja ne smejo upravljati. Vsekakor je zelo dobrodošlo, da se ljudje odločajo tudi za tovrstno izobraževanje, saj je razvoj navtike v porastu kot tudi število imetnikov plovil vsak dan večje. Tečaj in izpit za voditelja čolna do 24m, ki ga mi organiziramo pa je namenjeno predvsem tistim, ki bi se radi nekaj naučili in ne samo pridobili potrdilo o opravljenem izpitu. 3.4. IZBIRA UČNE SNOVI Cilj izobraževanja za voditelja čolna je usposobljenost voditelja za obnašanje na morju, med drugimi udeleženci v morskem prometu in upravljanje s plovilom med plovbo. Da bi dosegli to stopnjo usposobljenosti, moramo kandidatom podati kar največ teoretičnih in praktičnih napotkov. Kandidati naj bi obvladali naslednja poglavja: Osnove navigacije, določanje točke nahajanja, določanje smeri in merjenje razdalj ter prevožene poti; Pravila o izogibanju trčenju na morju pravilno ravnanje ob nevarnem približevanju z drugim plovilom in osvetljenost plovil;



Pomorske predpise ravnanja voditelja čolna v lukah, marinah in ostale pomorske predpise, ki omogočajo zakonsko določeno ravnanje v morskem prometu; Mornarska dela in veščine pristajanja, privezovanja, sidranja, spoznavanja samega plovila in razni ukrepi ob nepredvidenih situacijah; Motoroznanstvo - vrste motorjev, sestavni deli, osnovna popravila. Pri izbiri snovi, ki jo bomo posredovali slušateljem, moramo upoštevati več dejavnikov. Učno snov bomo izbrali tako, da bomo snov čim bolj približali kandidatom in, da bodo predavanja zanimiva. Učno snov bomo razdelili na šest dni po tri ure: 1. DAN: NAVIGACIJA Veda, ki nas uči, kako priti iz ene točke v drugo po najbližji in najvarnejši poti. Karte: Merkatorjeva karta, kurzna karta merilo 1:100000. Čitanje karte: globine v metrih, izobate - krivulje spajajo iste globine, do 10m modre barve.

Vijoličaste oznake - cevovodi, prepovedi, kabli, marine. Črne oznake - kanalizacija, sidrenje.

Svetilniki: B K (9) 15s 8m 8M - Beli blisk, perioda svetilnika 15 sekund v tem času 9 kratkih bliskov en za drugim (0,3s+0,7s), nato 6 sekund teme.

B B1 5s 7m 6M - En beli blisk 1 sekundo in 4 sekunde teme. B Izo 4s 10m 15M - Beli blisk 2 sekundi in 2 sekundi teme.

1NM (navtična milja) 1852 m, je ena ločna minuta merjena na srednji geografski širini. Dejansko 1 NM je 1' geografske širine. Merimo jo s šestilom na desni in levi strani karte. 1 NM ima 10 kablov. Azimut - ωωωω - je kot med meridjanom in linijo na objekt. V smeri urnega kazalca od 0° do 360°. Azimut pravi, azimut kompasni. Kurz - K - je kot med meridjanom in smerjo plovbe. V smeri urnega kazalca od 0° do 360°. Kurz pravi, kurz kompasni. Kurze in azimute odčitavamo in rišemo preko rože vetrov. Vsi koti, ki jih rišemo ali odčitavamo iz karte so pavi koti. Koti, ki jih odčitavamo ali uporabljamo na kompasu pa kompasni. Premčev kot – L - je kot med smerjo plovbe in linijo na objekt. Desni in levi - vsak od 0° do 180°. Razlika med ωp in ωk ali Kp in Kk je Var in δ (deviacija).



Podatki o Var. (variaciji) so na karti v roži vetrov in jo moramo popraviti za tekoče leto. Vpliv zemeljskega magnetizma na kompas. Podatki o δδδδ (deviaciji) so na tabeli ob kompasu. Vpliv ladijskega magnetizma na kompas. Geografsko širino ϕϕϕϕ (odčitavamo na desni ali levi strani karte. 0° geografske širine je na Ekvatorju je lahko Severna (N) ali Južna (S) in največ 90°. Označujemo jo v takem redu: ϕ = 45° (petinštirideset stopinj) 13,5' (trinajst celih pet minute) N (severne širine). Geografsko dolžino λλλλ odčitavamo na spodnji ali zgornji strani karte. O° geografske dolžine je na Greenwichu je lahko Vzhodna (E) ali Zahodna (W) in največ 180°. Označujemo jo tako: λ = 13° (trinajst stopinj) 33,2' (triintrideset celih dve minute) E (vzhodne dolžine). Pozicija z enim objektom: izmerimo azimut (ω) in oddaljenost (d) od istega objekta, vrišemo na karto, v presečišču je pozicija. Pozicija z dvema ali več objekti (dvema ali več azimuti (ω): izmerimo azimut ω1 na prvi objekt, nato azimut ω2 na drugi objekt in tako naprej, narišemo ω1 in ω2 in tako naprej, kjer se azimutni liniji oziroma azimutne linije sekajo, je pozicija plovila. Pozicija z enim objektom: moramo vedeti našo smer plovbe-kurz (K) in našo hitrost (v). Izmerimo azimut ωl na objekt in ga narišemo. Čez 15 minut izmerimo azimut ωll na isti objekt in ga narišemo. Hitrost v tem primeru delimo s 4 (15 minut je 1/4 ure) in dobimo prevoženo pot v 15 minutah. Če bi bila naša hitrost 12 NM/h (vozlov), bi prevozili 3 N v 15 min. Odmerimo 3 milje s šestilom in jih prenesemo od presečišča prve azimutne linije (ωl) z kurzivno linijo v smeri kurza po kurzni liniji proti drugi azimutni liniji (ωll) ter označimo. S trikotniki prenesemo prvo azimutno linijo (ωl) do označene točke ter narišemo pomaknjeno azimutno linijo (ωl'). Tam, kjer se azimutni liniji (ωI' in ωll) sekata, je pozicija plovila. 2. DAN: PRAVILA O IZOGIBANJU TRČENJA NA MORJU Nevarnost trčenja ob slabi vidljivosti, križanju, vožnji nasproti, ožine. Nevarnost trčenja obstaja, če se kompasni posnetek (azimut oziroma premčev kot) v časovnih presledkih opazovanja bistveno ne spremeni. Plovilo, ki vidi drugo plovilo preko svojega desnega boka, se mora izogniti. Plovilo, ki se je dolžno izogibati, ne sme prečkati poti po premcu drugega plovila. Izogne se v svojo desno za krmo drugega plovila. Če ne more v desno, zavije levo okoli sebe, ustavi ali zmanjša hitrost. Plovilo, ki ima prednost, mora zadržati svojo smer in hitrost. Manever izogibanja mora biti pravočasen in odločen. Vsako plovilo mora dobro opazovati in pluti z varno hitrostjo (da se lahko izogne trčenju). Plovila na mehanični pogon: Plovba nasproti - Vsako plovilo zavije v svojo desno stran. Križanje - Levo plovilo zavije v desno za krmo desnega plovila.



Prehitevanje - Plovilo, ki prehiteva, lahko to stori po desni ali levi strani. Jadrnice: - pomembna smer vetra Jadrnica, ki ima veter v levi bok, se mora izogniti drugi jadrnici. Če imata obe jadrnici veter v isti bok, se umakne tista, ki je v privetrni strani. Prednosti: Jadrnica ima prednost pred motornim plovilom, ribič ima prednost pred jadrnico, ladja z omejeno sposobnostjo manevriranja ima prednost pred ribičem, ladja nesposobna za manevriranje ima prednost pred ladjo z omejeno sposobnostjo manevriranja. Dnevne oznake: Ena črna krogla - zasidrana ladja. Dve črni krogli - ladja nesposobna za manevriranje. Tri črne krogle - nasedla ladja. Črna krogla-diamant-krogla - ladja z omejeno sposobnostjo manevriranja. Dva črna stožca, ki se stikata z vrhovi - ribiška ladja nad 20 m. Košara - ribiška ladja do 20 m. Črni diamant - vlačilec z vleko nad 200 m. Črni valj - ladja omejena zaradi svojega ugreza. Črni stožec obrnjen navzgor - (v kombinaciji z ribiško ladjo) mreže več kot 150 m na

strani stožca. Črni stožec obrnjen navzdol - plovilo na mehanični pogon (jadrnica, ki plove z jadri

in motorjem). Luči: Morajo biti prižgane od sončnega zahoda do sončnega vzhoda. Navigacijske luči morajo biti prižgane samo, ko se plovilo premika po vodi. Navigacijske luči - Bočni - leva (rdeča 112,5°), desna (zelena 112,5°). Krmna (bela 135°). Če vidimo rdečo in zeleno luč, plovilo plove proti nam (vidimo njen premec). Če vidimo zeleno luč, vidimo njen desni bok. Če vidimo rdečo luč, vidimo njen levi bok. Ena bela luč lahko pomeni - drugo plovilo gledano od zadaj, zasidrano plovilo do 50 m ali čoln na vesla, jadrnico do 7 m oziroma motorni čoln do 7 m s hitrostjo do 7 vozlov. Bočni luči sta lahko kombinirani v eni luči, v tem primeru na premcu za plovila do 20 m. Jadrnica ima lahko bočni in krmeno luč kombinirani v eni luči, v tem primeru čim bližje vrhu jamborja in dolžine do 20 m. Jamborne luči - bela 225° (pomeni plovilo na mehanični pogon do 50 m), če sta dve jamborni luči vsaka na svojem jamborju je plovilo daljše od 50 m. Če sta na istem jamborju (druga nad drugo), je vlačilec z vleko do 200 m. Jamborna luč je lahko kombinirana s krmno lučjo v eni luči, toda le za manjša plovila do 7 m hitrosti 7 vozlov. Tri jamborne luči ena nad drugo: vlačilec z vleko nad 200 m. V obeh primerih ima vlačilec na krmi še dodatno rumeno krmno luč 135° nad belo krmno lučjo.



Delovne luči (360°): Dve beli luči vsaka na svojem koncu - zasidrana ladja daljša od 50 m (če ena bela luč, do 50 m). Jadrnica nad 20 m ima še dodatne luči čim višje vrhu - rdeča nad zeleno (obe 360°). Ribiška ladja z površinskimi mrežami ima - rdečo nad belo (obe 360°). Na strani kjer ima mrežo dlje od 150 m, pa še dodatno belo (360°). Ribiška ladja z povlačnimi mrežami (koča) ima - zeleno nad belo (obe 360°). Pilotski čoln ima - belo nad rdečo (obe 360°). Ladja nesposobna za manevriranje - dve rdeči druga nad drugo (obe 360°). Nasedla ladja do 50 m - dve rdeči druga nad drugo in na premcu belo (vse 360°). Če na krmi še druga bela (360°), potem nasedla ladja nad 50 m. Ladja omejena zaradi svojega ugreza - tri rdeče druga nad drugo (vse 360°). Ladja z omejeno sposobnostjo manevriranja - rdeča-bela-rdeča druga nad drugo (vse 360°). Zvočni signali: kratki eno do dve sekundi, dolgi štiri do šest sekund. En kratek - zavijam desno. Dva kratka - zavijam levo. Tri kratka - vozim nazaj. Pet kratkih - opozorilo, ne razumem. Dva dolga, en kratek - nameravam prehitevati po desni. Dva dolga, dva kratka - nameravam prehitevati po levi. Dolgi, kratki, dolgi, kratki - strinjam se z vašo namero prehitevanja. En dolgi na dve minuti - ladja na mehanični pogon ko plove v megli. Kratek, dolg, kratek - zasidrana ladja v megli. V kanalih na zavojih dolg zvočni signal. Ladja, ki to sliši, odgovori z istim dolgim signalom. Označevanje plovnih poti na bojah: Kardinalne oznake: Severna (dva črna stožca z vrhovi navzgor), Južna (dva črna stožca z vrhovi navzdol), Vzhodna (dva črna stožca z vrhovi narazen), Zahodna ( dva črna stožca z vrhovi nasproti). Horizontalno črno, rumena barva, beli kratki bliski B KBl - N, B K(3) - E, B K(6)+BB1 - S, B K(9) - W. Kardinalne oznake moramo obpluti vedno na zunanji strani, nevarnost znotraj. Lateralne oznake: Če iz morja proti obali - levo (rdeče barve, valj), desno (zelene barve, stožec). Osamljena nevarnost: dve črni krogli na boji. Horizontalno črna, rdeča barva, 2 bela v grupi. Varne vode:ena rdeča krogla na boji. Vertikalno rdeče, bela barva, bela ISO ali morse "A" svetloba. Druge oznake: rumeni križ na boji. Rumena barva, rumena svetloba.



3. DAN: POMORSKI PREDPISI Obalno morje delimo na notranje morske vode in teritorialno morje. Temeljna črta teritorialnega morja deli notranje morske vode od teritorialnega morja. Poteka po obali, je črta srednjega nivoja nizkih nižjih vod ali ravna črta, ki zapira vhode v zalive, ustja rek in poteka po morju ter spaja najbolj izpostavljene rte ali otoke. Notranje morske vode so med obalo in temeljno črto teritorialnega morja. Teritorialno morje je široko 12 NM: pri nas do določene mejne črte, od temeljne črte proti odprtemu morju. Zunanja meja, črta teritorialnega morja je državna meja. Carinski pas obsega celotno obalno morje ter 5 km v notranjost. V teritorialnih vodah se prijavimo mejnim organom, v primeru, da se ustavimo. Če opravljamo neškodljiv prehod, se nam ni potrebno prijaviti. V primeru, da vplujemo v notranje morske vode tuje države, se moramo obvezno prijaviti v prvem pristanišču z mednarodnim prehodom. Čoln je plovni objekt do dolžine 24 m. Preglede čolnov do 12 m opravlja Uprava RS za pomorstvo, nad 12 m pa pooblaščene klasifikacijske ustanove (Slovenski Lloyd - Croatia Register). Vsi čolni nad 3 m morajo biti registrirani, tudi krajši, če imajo motor z močjo večjo kot 3,7 KW oziroma 5 konjskih sil. Potnik je vsaka oseba na čolnu, razen otrok starih manj kot eno leto, oseb zaposlenih na čolnu v katerokoli lastnosti in družinskih članov posadke, oziroma vsaka oseba, ki plača karto. Za registracijo čolna potrebujemo: · potrdilo o lastništvu čolna, · potrdilo o lastništvu motorja, · atest za čoln in zavarovanje odgovornosti po tretji osebi.

Oprema čolna do 5 m: · sidro primerne teže z 20 m primerne vrvi, · 3 vrvi skupne dolžine 30 m, · 2 vesli in 3 rogovile (rašlje, vilice, palci), ali drugi pomožni pogon, · vedro in korec ali ročna črpalka, · predpisane luči in konkavno ogledalo, če vleče smučarja.

Dodatna oprema za čolne od 5 m do 7 m: · 10 m več vrvi za sidro in privez, · pomožno pogonsko sredstvo (motor, jadra) ali VHF ali 3 rdeče rakete, · 3 rdeče baklje, · kompas, · rešilni jopiči v številu oseb na čolnu.

Dodatna oprema za čoln nad 7 m: · 10 m več vrvi za sidro in privez,



· protipožarni aparat, · prva pomoč, · rešilni kolut, · navigacijski pribor.

Pregledi čolnov: osnovni, redni, izredni. Osnovni: pri vpisu čolna (na suhem). Redni delimo na: · Prevoz potnikov - opravlja se na eno leto, · Gospodarske in javne namene - opravlja se na dve leti, · Osebne namene - opravlja se na pet let.

Izredni pregled: kadar čoln izgubi plovne sposobnosti (poškodba) ali pri predelavi (sprememba). Nezgodo čolna je potrebo prijaviti takoj ali najkasneje v 72 urah. Meje plovbe: Motorni čoln sme pluti najbližje vzdolž obale 200 m. Gliser (čoln, ki vozi nad 7 vozlov (NM/h), drsi po vodi) sme pluti najbližje vzdolž obale 250 m. Ladja sme pluti najbliže 300 m. Kopalci lahko plavajo, če je nezavarovano kopališče 150 m od obale. Če je ograjeno, pa do plovkov. Motorni čoln mora voziti najmanj 50 m od plovkov kopališča vendar najmanj 200 m od obale. Oranžna boja - z belo modro zastavo ("A") potapljač v vodi - motorni čoln najbližje 50 m do boje. Neregistrirana plovila (čolni, surfi, pedalini) se lahko oddaljijo od obale največ 1000 m. Oseba, ki surfa v vetru nad 4 Bf, mora imeti na sebi rešilni jopič z rdečo bakljo. Vodni skuter lahko vozi najbliže 250 m in 2000 m od obale, med sončnim vzhodom in zahodom. Oprema rešilni jopič z rdečo bakljo. Oseba, ki skuter upravlja, mora imeti najmanj 16 let in izpit preizkus znanja. Dokumenti za prehod čez mejo: · vpisni list za čoln, · izpit za upravljanje čolna, · potni list ali osebna izkaznica, · polica zavarovanja.

Dokumenti med plovbo: · na čolnu mora biti izpit za upravljanje s čolnom, · vpisni list in · polica zavarovanja.

Vpisni list za čoln - delimo na štiri dele: · Podatki o plovilu in motorju, · Podatki o lastniku, · Plovno dovoljenje, · Opombe in obremenitve.

Meje plovbe - koliko se lahko največ oddaljimo od obale piše v plovnem dovoljenju: · A - oceansko območje, · B - odprto območje,



· C - obalno območje (<5m - 4Nm od obale oz. 2Nm od temeljne črte, 5-7m - 4Nm od temeljne črte, >7m - celotno obalno morje),

· D - območje zavetja. Ko vstopimo v tuje obalne vode, moramo izobesiti na krmi slovensko zastavo, na glavnem jamboru ali premcu pa zastavo gostiteljice. Carinski - mednarodni pomol je pomol, na katerem je izobešena državna zastava. Označba čolna je sestavljena iz kratic mesta, pomišljaja in številke. Višina 10 cm debeline, 1 cm kontrastne barve barvi čolna in se piše na prvo tretjino levega in desnega boka (KP - 1234). Za gliserje je 2 x večja. Ime je na zadnji tretjini levo, desno ali samo na krmi. Reševanje oseb. Dolžnost voditelja je reševanje življenj. Oproščen je v primeru, da s takim dejanjem ogroža sebe in ljudi na svojem plovilu, oziroma svoje plovilo. Predmeti plovila, najdeni na obali, so last plovila, iz katerega so izgubljeni ali odvrženi zaradi reševanja. Potopljeno plovilo se po 10 letih podržavi. Prepovedano je odmetavanje smeti (plastike) ali izlivanje olj, oziroma goriva v morje. 4. DAN: MORNARSKA DELA IN VEŠČINE Boufortova (Bf) lestvica - morje 9 veter 12. Morje 3 Bf (višina vala 1 m), veter 4 do 5 Bf. Roža vetrov: · Iz severa (N) piha Tramontana - zelo močan nevaren prehoden veter.

Ponavadi kratkotrajen, se spremeni v Burjo; · Iz sevrovzhoda (NE) piha Burja - se spušča iz hribov na morje, zelo hitro

doseže orkansko moč, piha v sunkih, zelo močan, hladen, suh veter. Kratki sekani valovi;

· Iz vzhoda (E) piha Levant - tako poleti kakor pozimi umirjen kratkotrajen, preide v NE ali SE;

· Iz jugovzhoda (SE) piha Jugo - močan, enakomeren, vlažen, topel, visoki zaobljeni valovi. Dalj časa, da doseže orkansko moč: 2-3 dni;

· Iz juga (S) piha Oštro - močan, nevaren, kratkotrajen, ponavadi se spremeni v Jugo;

· Iz jugozahoda (SW) piha Lebič - zelo nevaren, nenaden veter, nevihtni, lahko zelo močan, povzroča nevarno valovanje, tolče v obalo;

· Iz zahoda (W) piha Ponente - nevihtni veter, piha pred nevihto; · Iz severozahoda (NW) piha Maestral - prijeten, termični veter, piha iz morja

na kopno poleti med 9 in 17 uro. Kopno prej segreje kot morje. Največja moč 4 BF okoli 14.00 ure.

Poletne nevihte - prihajajo iz zahoda (W), poleti ob lepem in mirnem vremenu. Spoznamo jih po črnih kopastih oblakih. Ko oblaki zakrijejo 45° horizonta občutimo prvi udarec vetra. Že pred tem je potrebno poiskati zatočišče. Nevarne in kratkotrajne. Vremenske napovedi - TV, radio časopis, kapitanija, VHF kanal 68.



Deli čolna - Premec, krma, levi in desni bok, kobilica, oplata, krmena in premčeva statva, paluba, rebra, kobilica. Vodna linija deli čoln na nadvodje in ugrez. Materiali gradnje: les, plastika, železocement, železo, aluminij. Načini gradnje lesenih čolnov: dotikalni, preklopni, diagonalni sistemi. Materiali za vrvi: naravna vlakna (konoplja), umetna vlakna (najlon), jeklene vrvi. Sidra: glede na vrsto dna uporabljamo vrste sider: admiralitetno, danfort, britan, hallovo, plužno (QCR), bruce, kotva (patentna), maček. Za večja plovila QCR ali bruce za mala patentna kotva. Če se sidramo na globini 5 m, moramo izpustiti 20 – 25 m sidrene vrvi. Če se sidramo na globini 20 m pa 40 - 60m vrvi. Na 1m dolžine plovila gre 1,5 kg teže sidra. Težo povečamo z verigo. Vozli: · Osmica – zaključek, · Ženski vozel in moški vozel - spajanje vrvi iste debeline, · Zastavni vozel - spajanje vrvi različnih debelin, · Pašnjak - nezategljiva zanka privez na bitvo, · Vrzni vozel - vezanje bokobranov na ograjo-zagrize, · Sidreni vozel - vezanje sidra, · Plovčni vozel - vezanje na bojo, · Skrajševalni (trobentni) vozel - skrajševanje vrvi.

Izplutje - Prepričati se moramo, če imamo vso opremo, vse dokumente, dovolj goriva. Za daljše potovanje, obleka, hrana, voda. Povemo svojcem ali prijateljem plan potovanja. Požar na plovilu: takoj začnemo z gašenjem, gasimo z protipožarnimi aparati, odejami ali morsko vodo, če ne gori gorivo. Vdor vode v trup: takoj opremimo vse z rešilnimi jopiči, preprečujemo z raznimi čepi ali raznimi tkaninami, čoln pripeljemo čim bližje obali. Nasedanje čolna: počakamo visoko vodo (plimo), plovilo raztovorimo. Nagibamo in vlečemo. V vseh primerih stiske moramo najprej oskrbeti vse osebe na čolnu z rešilnimi jopiči. Reševanje iz vode: tisti, ki opazi, da je padel človek v morje, mora takoj zakričati "človek v morju" in mu vreči rešilni obroč. Krmo plovila obrnemo stran od osebe v morju ter zaplujemo do njega iz zavetrne strani. Vržemo mu vrv. Če sami skačemo na pomoč, se privežemo. 5.DAN: MOTOROZNANSTVO Vrste pogona glede na vgradnjo: · Izvenkrmi motorji, · Vgrajeni motorji, · Z pogon.

Izvenkrmni motor: · Dobre lastnosti - lahko dostopen za popravilo, shranjevanje, obračanje z

motorjem, v nizki vodi dvignemo peto iz vode; · Slabe lastnosti - podvržen zunanjim vplivom, nezanesljiv (vlaga-svečke).



Vgrajeni motor: · Dobre lastnosti - ni podvržen zunanjim vplivom, zanesljiv, poveča stabilnost; · Slabe lastnosti - potrebujemo krmilo za obračanje, osovina od motorja do

propelerja čoln preluknja pod vodno gladino, težji dostop za popravilo. Z pogon: kombinacija vgrajenega in izvenkrmnega motorja ima združene vse dobre lastnosti obeh. Prenos preko kardanskega zgloba na propeler. Delovanje štiritaktnega motorja: · takt - sesalni, · takt - kompresijski (stiskanje), · takt - delovni, · takt - izpušni.

Dvotaktni motorji nimajo ventilov temveč kanale. Delovni ciklus se opravi v dveh taktih kompresijskem in delovnem. Nekaj mešanice uide skozi izpušni kanal. Dvotaktni imajo glede na štiritaktne večjo moč pri isti prostornini, enostavnejši mehanizem, so pa manj ekonomični. Razlika med dizelskim in bencinskim motorjem. Dizel motor nima svečk, nima uplinjača. Bencinski v prvem taktu sesa zmes zraka in goriva. Dizelski sesa zrak. V bencinskem komprimirano mešanico vžge svečka. V dizelskem se v komprimirani zrak (temperatura 700°C) pod pritiskom skozi šobo vbrizga gorivo, ki se samo vžge. Uplinjač imajo samo vsi bencinski motorji. Vrste hlajenja motorjev: zračno in vodno Zračno - povečano število reber na glavi motorja lahko tudi z ventilatorjem (izvenkrmni). Vodno: · odprti sistem je direktni: voda iz okolice direktno preko črpalke hladi motor

in se izteka nazaj v okolico; · zaprti sistem je indirektni: voda iz okolice v hladilniku hladi hladilno tekočino

in se izteka nazaj v okolico. Hladilna tekočina pa preko črpalke hladi motor in gre nazaj v hladilnik.

Na morju je boljši zaprti sistem hlajenja - manj korozije. Mazanje motorjev: tlačno mazanje imajo vsi štiritaktni motorji. Olje se nahaja v karterju, kjer je potopljena črpalka, ki potiska olje skozi filter in naprej po motorju. Pazimo na pritisk olja. Olje je potrebno občasno zamenjati. Dvotaktni OTTO se mažejo z oljem, ki je dodano gorivu, po navodilih. Olja delimo po viskoznosti. Cenovno pa na mineralna in sintetična. Goriva delimo - dizel, bencin. Pri bencinu več oktanov in zato manjša možnost samovžiga. Vžigalna svečka - porcelansko ohišje, dve elektrodi. Delimo jih po toplotni vrednosti in po navoju. Akumulator - ohišje, svinčene celice, elektrolit (mešanica žveplene kisline in destilirane vode).



Šest celic po 2 Volta (12 Voltov). Vzdrževanje - očistimo kleme in dolivamo destilirano vodo, če je nižji nivo. Služi za vžig motorja in ostale električne potrošnike. Pretvarja kemično energijo elektriko.

Magnetni vžig - ko povlečemo za vrvico se vzbudi napetost v magnetnem navitju, ki se nato elektronsko poveča na 12000V - 15000V. Varnost - Po točenju goriva moramo obvezno prezračiti prostore motorja in rezervoarja. 6. DAN: Praktični prikaz pomorskih veščin na morju in utrjevanje znanja · Opis čolna, · Manevriranje in privez, · Vozli, · Motor, · Veslanje.

3.5. IZBIRA STRATEGIJE IZOBRAŽEVANJA Tečaj in izpit za voditelja čolna do 24 m je mogoče opraviti opraviti na različnih lokacijah, preko različnih organizacij in društev, ki imajo licenco oziroma dovoljenje za to dejavnost. Osredotočili se bomo na organiziranje v okviru društva WADA iz Ajdovščine. Zaradi zmanjšanja stroškov je smotrno, da tečaj in izpit organiziramo v Ajdovščini oziroma v kraju, od kjer prihaja največ udeležencev. Tečaj bomo organizirali v Ajdovščini v prostorih društva WADA. Prostori društva so primerno opremljeni in zato ustrezni za tako izvedbo. Društvo letno organizira dva do tri tečaje, zato bomo v Ajdovščini organizirali tudi izvedbo izpita. Izpit poteka ustno in posamično pred celotno komisijo, kjer bo potrebno dokazovati svoje teoretično in praktično znanje. Izpit je možno ponavljati v celoti ali po posameznih področjih.

3.6. PRIPRAVA MATERIALOV Odločili smo se, da bo izvajalec izobraževanja društvo WADA iz Ajdovščine. Tečaj se bo izvajal v prostorih društva, njihova ustreznost pa je pod vsakoletnim nadzorom komisije za podeljevanje licenc iz uprave za pomorstvo republike Slovenije.



Kar zadeva učni material smo preverili, da so opremljeni z vsemi ustreznimi pripomočki kot so: tabla, grafoskop, vrvi, pomorske karte, prosojnice, kompasi, maketa čolna in nenazadnje klopi in stoli. Poleg navedenih pripomočkov, pa so v društvu priskrbeli tudi potrebno literaturo za vsakega tečajnika. Ta obsega skripto, ki jo je izdala Ljudska univerza Koper ter pomorsko karto z ravnili. Po potrebi je na voljo tudi druga literatura (Priročnik za voditelja čolna, Niko Bjelovučić in Igor Domevšček, samozaložba, 2002) Cena tečaja in izpita znaša 130€. Cena zajema izvedbo tečaja, literaturo, pripomočke (ravnila, skripto, vrv, pomorsko karto) in stroške izpita, ki poteka v prostorih društva. Pogoj za pristop k tečaju je plačana kotizacija. Udeležba na tečaju je obvezna, Tečaj zajema teoretični del, ki se izvaja v Ajdovščini ter praktični del, ki se izvaja v marini Koper.

3.7. PRIDOBIVANJE UČITELJEV Izvajalci tečaja morajo prav tako pridobiti ustrezno dovoljenje Uprave RS za pomorstvo. Zato pa morajo izpolnjevati nekatere pogoje. V našem primeru bodo izvajalci tečaja člani društva WADA, ki so pridobili licenco za izvajanje takega izobraževanja. Tečaj bosta vodila in izvajala glavna predavatelja: · Valter Štrancar, tretji oficir stroja, ki ima dolgoletno prakso na čezoceankah

in · Bogomir Tomažič, kapitan dolge plovbe, ki je sicer zaposlen kot poveljnik

naše edine vojaške ladje ANKARAN. Pri skupinskih vajah bosta prisotna še Gregor Humar in Anja Jakin, oba zelo dobra poznavalca mornarskih veščin in tehnik. Menimo, da so predavatelji glede na njihovo izobrazbo in izkušnje strokovno zelo dobro podkovani, kar prispeva k končnemu uspehu tečaja. Izpitna komisija je sestavljena iz treh članov. Gre za mornariške oficirje, zaposlene na Upravi za pomorstvo RS. Člane izpitne komisije določi uprava za pomorstvo.

3.8. EVALVACIJA MATERIALOV Ugotavljamo, da so materiali za izvedbo tečaja zelo primerni in dostopni. Tako skripta, ki obsega 90 strani kot tudi ostali pripomočki in gradiva, nam zelo nazorno



razlagajo vsebino. V skripti je tudi veliko slikovnega materiala, kar stvari zelo poenostavi. Gradivo in ostala literatura mora biti novejšega datuma, tako, da so pravila in razni predpisi stalno ažurirani. Literatura je zaradi dobre preglednosti v veliko pomoč tudi izvajalcem izobraževanja. Lahko zaključimo, da učni materiali omogočajo udeležencem izobraževanja dosego cilja, kar je naš namen. Skripta, pomorska karta, vrv in dve ravnili ostanejo v lasti tečajnikov in so všteti v stroške. Tudi stroški celotnega tečaja in izpita so razmeroma dostopni vsem bodočim navtikom in ne bi smeli predstavljati velike ovire. Vsak bodoči navtik pa se mora stalno seznanjati z merebitnimi spremembami tako predpisov kot tudi postopkov. Vse spremembe so zbrane v posebnem glasilu za pomorščake in so lahko dostopne.

3.9. IMPLEMENTACIJA Pričetek tečaja bomo objavili v področnih glasilih Latnik in Odmev. Velikega oglaševanja zaenkrat ne potrebujemo, saj je vedno prijavljenih preveč kandidatov. Najprej bomo objavili informativen oglas, tako, da dobimo približno število interesentov. Natančen pričetek tečaja bomo objavili kasneje.

Društvo Wada bo v sredini februarja organiziralo tečaj za voditelje čolnov, ki bo potekal v Ajdovščini.

Interesenti pokličite Valterja na GSM: 031 579 871 ali nam pišite na elektronski naslov: [email protected]!

Vabljeni!

Slika 3: Vabilo na tečaj (izrezek v časopisu) Da bo organiziranje potekalo gladko in brez težav, moramo naloge natančno razdeliti. Tako se bomo izognili morebitnim težavam, ki običajno nastanejo pri taki organizaciji.



Najprej določimo termin za organizacijo tečaja, nato pričnemo z organizacijo: · Kontrola dokumentacije (Valter Štrancar): Pred pričetkom organiziranja

moramo pregledati veljavnost licenc in drugih dovoljenj, ki jih je potrebno obnavljati vsako leto;

· Izdelava oglasa in objava v lokalnem glasilu LATNIK (Marko Bratina): Ko je datum pričetka tečaja dogovorjen, je potrebno to objaviti. Mi bomo to objavili v lokalnem časopisu LATNIK;

· Zbiranje prijav in plačil (Valter Štrancar): Prijave kandidatov bomo zbirali na tel. št. 031 579 871 ali na sedežu društva. Prijava je veljavna samo skupaj s plačilom kotizacije;

· Priprava učnih pripomočkov (Gregor Humar): Za izvedbo tečaja moramo pripraviti vse kar potrebujemo: skripte, ravnila, table, vrvi, karte…. . Za naročanje skript in ostalega poskrbi Gregor Humar;

· Organizacija prostora za tečaj (Marko Bratina): Urediti je potrebno primerno opremljen prostor - mize, stoli, toaletni prostor. Ustrezni prostori so na Obrtni zbornici ali v prostorih društva;

· Obvestilo kandidatom o pričetku tečaja (Anja Jakin): Vse kandidate, ki so vplačali kotizacijo, je potrebno pisno obvestiti o kraju in času tečaja.

· Kontaktiranje z izvajalci (Gregor Humar): Pripraviti je potrebno razpored izvajalcev po dnevih in jih obvestiti;

· Izvedba predavanj (Bogomir Tomažič, Valter Štrancar): Za izvedbo predavanj bosta poskrbela člana društva, ki imata ustrezna dovoljenja in licence. Pri praktičnih vajah sodelujejo še pomočniki po razporedu;

· Organizacija plovila za praktični del (Marko Bratina): Potrebno se je dogovoriti na luški kapitaniji za izposojo plovila (čoln 5m) in za datum;

· Prijava kandidatov na Upravo RS za pomorstvo (Anja Jakin): Vse kandidate, ki bodo opravljali tečaj in izpit, je potrebno prijaviti na Upravo RS za pomorstvo, zaradi evidence. Zraven je potrebno poslati še prošnje za opravljanje izpita, fotografije kandidatov, potrdila o plačilu pristojbin in pooblastila kandidatov;

· Kontakt z kapitanijo Koper o izpitu (Valter Štrancar): Potreben je dogovor z izvajalci izpita, da pridejo na našo lokacijo v določenem datumu;

· Obvestilo o izpitu (Anja Jakin): O datumu za opravljanje izpita je potrebno obvestiti vse kandidate, ki so obiskovali tečaj;

· Vodenje zapisnika (Anja Jakin): O celotnem poteku tečaja in izpita se vodi zapisnik, ki se ga kasneje pošlje na Upravo RS za pomorstvo;

· Pošiljanje potrdil o opravljenem izpitu (Anja Jakin): Vsi kandidati, ki so opravili izpit, prejmejo potrdilo o opravljenem izpitu. Pošljemo jim ga po pošti.

Za kontrolo celotne organizacije bo poskrbel predsednik društva Gregor Humar. Morebitne napake ali probleme bomo reševali takoj.

Kontaktna oseba bo Valter Štrancar, ki bo zbiral tudi vse podatke o tečajnikih. Vpisne liste in potrebne informacije kandidati dobijo pri Anji Jakin. O morebitnih spremembah bodo kandidati obveščeni po telefonu ali po pošti, za kar bo poskrbela Anja Jakin. Za vse dodatne informacije pa je na voljo tudi spletna stran društva: http://wada.2000.tripod.com. Ko se tečaj začne, pristop ni več mogoč, saj je snov tako strnjena, da je vsak dan tečaja zelo pomemben.



Dejavnost Nosilec

promocija Marko Bratina kontaktna oseba - prijava Valter Štrancar administrativna dela- informacije Anja Jakin kontrola Gregor Humar

Slika 4: Delitev dejavnosti v Društvu Wada

3.10. PRIMER PRIPRAVE NA IZVEDBO UČNE ENOTE Mornarska dela in veščine 1. Preko pogovora ugotovimo, koliko kandidati poznajo tematiko in jih skozi

primere skušamo za to motivirati. 2. Na kratko opišemo učno snov in naštejemo naslove: · Čolni, · Vdor vode, · Požar v čolnu, · Nasedanje, · Reševanje v morju, · Manevriranje, · Vrvi, · Vozli, · Načini priveza čolna.

ČOLNI: · Opis čolna (glavni deli, dimenzije, vodna linija, oprema, nadvodje, ugrez,

stabilnost) – uporabi maketo, · Vzdrževanje čolna (zaščita, čiščenje, barvanje, popravila).

VDOR VODE: · Sredstva proti vdoru vode, · Ravnanje pri vdoru vode.

POŽAR NA ČOLNU: · Protipožarna sredstva (gasilni aparat, črpalka za vodo, morska voda, ogljikov

dvokis, vodna para, pesek, platno, šotor, pokrivalo), · Ravnanje pri požaru (manever s čolnom, postopek gašenja ali potopitve).

NASEDANJE: · Definicija, · Ravnanje pri nasedanju (postopki ugotavljanja nastale škode, postopki

reševanja).



REŠEVANJE NA MORJU: · Definicija, · Sredstva za reševanje na morju (obroč za reševanje, ki v dotiku z vodo

zasveti, rešilni pas ali jopič), · Načini reševanja, · Postopki reševanja, če človek pade v morje med plovbo.

MANEVRIRANJE: · Definicija, · Krmarjenje, · Manevriranje v luki, · Izplovitev iz priveza ob obali, · Pristajanje ob obalo, · Pristajanje v četverovez (nariši), · Obračanje čolna, · Sidranje, · Manevriranje med plovbo, · Plovba z vplivom vetra iz vseh smeri (nariši).

VRVI: · Konopljene vrvi (namen, uporaba, vzdrževanje), · Kovinske vrvi (sestava, prednosti, pomanjkljivosti), · Sintetične vrvi (prednosti, slabosti).

VOZLI: · Razdeli vrvi, · Na kratko o vozlih, · Razdelitev v skupine, · Predstavitev vozlov po skripti in obrazložitev njihovega imena, · S pomočjo asistentov mora vsak tečajnik praktično obvladati vozle.

NAČINI PRIVEZA ČOLNA: · Z levim bokom (prosojnice), · Z desnim bokom (prosojnice), · Četverovez s krmo na obalo (nariši), · Četverovez s premcem na obalo (nariši), · Privez na sidro, · Privez na plutačo (bojo).

3. Kratek zaključek o učni temi. Mornarska dela in veščine so najpomembnejši del

usposabljanja, saj je osnove potrebno natančno poznati, če se hočemo vključiti v morski promet. Naštejemo še alternativno literaturo, ki opisuje obravnavano temo.

4. Osvežitev učne snovi in preizkus obvladanja vozlov. 5. Vprašanja tečajnikov in razjasnitve morebitnih nejasnosti.



4. ZAKLJUČEK

4.1. UGOTOVITVE

V zadnjih letih je na morju čutiti velik porast navtičnega turizma in na sploh prometa. To lahko predstavlja vse večjo nevarnost v smislu varnosti pomorskega prometa. Poznamo več vrst navtikov in raznih »morjeplovcev«, ki večkrat ogrožajo kopalce in ostale udeležence v morskem prometu. Da bi se temu čimbolj izognili, moramo biti za plovbo in sploh obnašanje na morju pripravljeni, poučeni in predvsem usposobljeni. Za usposobljenost upravljanja s plovili skrbi veliko organizacij v Sloveniji, vendar nekatere zgolj iz komercialnih namenov. Njihov cilj je zaslužek in ne usposabljanje. Izpit lahko brez truda opravimo v enem dnevu v eni od sosednjih držav, vendar tu ne gre samo za izpit in policijo. Gre predvsem za našo varnost in varnost ostalih udeležencev na morju. Mi smo se osredotočili na organiziranje tečaja in izpita za voditelja čolna v izvedbi društva WADA iz Ajdovščine. Društvo organizira izobraževanje s ciljem usposobljenosti kandidatov za varno udeležbo v pomorskem prometu. Da smo usposobljeni za voditelja čolna moramo obvladati ključna poglavja:

· Osnove navigacije, · Pravilnik o izogibanju trčenja na morju, · Pomorski predpisi, · Mornarska dela in veščine, · Motoroznanstvo.

Ko enkrat opravimo izpit za voditelja čolna, se izobraževanje v tej smeri ne konča. Vsak navtik mora slediti spremembam zakonodaje in se prilagajati. Predvsem je pomembno, da to delamo, ker to hočemo in nam je to v veselje in užitek. Izvedba tečaja in izpita za voditelja čolna pa mora biti pravilno in učinkovito organizirana. Le ob taki izvedbi bomo pridobili potrebna znanja. Če organiziranje takega izobraževanja ni pravilno, je izvedba motena in neuspešna, zato moramo poskrbeti, da vse poteka gladko.



4.2. KRITIČNA ANALIZA

Tudi obstoječi način organiziranja tečaja in izpita ima prednosti in slabosti. Skušali smo upoštevati prednosti in zmanjšati slabosti. PREDNOSTI OBSTOJEČEGA NAČINA ORGANIZIRANJA: Najprej je potrebno poudariti, da je obstoječi način organiziranja v mnogočem primeren. Omeniti je treba fleksibilnost predavateljev, kar pomeni, da so predavatelji znali usmeriti pozornost kandidatov tudi v manj zanimive teme. Temam, ki so bolj zanimive in praktične pa so posvečali več časa. Tako so predavanja bolj zanimiva in kandidati res nekaj odnesejo. Na začetku je društvo WADA organiziralo tečaje in izpite za voditelja čolna samo za člane društva, sedaj pa so vrata učilnice odprta za vse bodoče navtike. Da bi se izognili raznim zamudam in zapletom, so predavatelji izvajali razne kombinacije glede na izvajalca in temo. Vsi izvajalci so člani društva WADA in zato predavanja izvajajo brez honorarja, kar zelo poceni celotno izobraževanje. Pohvaliti moramo tudi uspešnost opravljanja izpita, kar nam prikazuje spodnja slika.

0

10

20

30

40

50

60

70

80

2001 2002 2003 2004

prijavljeni

opravili

ponavljali

Slika 5: Prikaz uspešnosti opravljanja izpitov

SLABOSTI OBSTOJEČEGA NAČINA ORGANIZIRANJA: Program izobraževanja in organiziranja tečaja in izpita za voditelja čolna ni natančno izdelan. Tudi sam učni načrt ni dovolj dodelan in tako prihaja do manjših zamud pri izvedbi.



Po sedanjem modelu so poglavja prilagajali predavateljem in ne obratno. Če učni načrt ni dodelan, se pri vsaki izvedbi predavanja razlikujejo po vsebini in tako zmedejo kandidate. Pri organizaciji tečajev prihaja do težav, ker podrobnosti niso dorečene. Literatura je omejena samo na skripto, kar je na prvi pogled dovolj, vendar obstajajo pomanjkljivosti pri posameznih razlagah. Premalo je poudarka tudi na praktični del tečaja. V preteklosti ga sploh niso izvajali in so bile zato težave pri nadaljnji uporabi mornarskih veščin v praksi, kar je lahko zelo nevarno. Še enkrat naštejmo prednosti in slabosti obstoječega načina organiziranja tečaja in izpita za voditelja čolna:

Prednosti:

· Fleksibilnost predavateljev, · Zanimivo predavanje v smislu poudarka na določene teme, · Kombinacije predavanja glede na izvajalca,

Slabosti:

· Neizdelan plan in učni načrt, · Predavanja se razlikujejo po vsebini, · Nedorečene podrobnosti pri sami organizaciji, · Določene zamude.

4.3. PREDLOGI ZA IZBOLJŠANJE SEDANJEGA STANJA

Kot smo že ugotovili, tudi sedanje stanje in način organiziranja seminarja in tečaja za voditelja čolna, ni tako problematičen. Vedno pa moramo skrbeti, da se stanje izboljša in nadgrajuje z novimi prijemi, ki vplivajo na učinkovitost izvedbe. Menimo, da tako društvo, kot je društvo WADA iz Ajdovščine, ki se udejstvuje na mnogih področjih, mora imeti izdelan program in postopek izobraževanja. Odločili smo se, da pripravimo program organiziranja tečaja in izpita za voditelja čolna. Tečaj smo razdelili na šest poglavij:

· Osnove navigacije, · Pravilnik o izogibanju trčenja na morju, · Pomorski predpisi, · Mornarska dela in veščine, · Motoroznanstvo, · Praktični prikaz veščin na morju.



Tečaju sledi preizkus znanja, ki je sestavljen iz treh delov: · Navigacija in pomorske karte, · Mornarska dela in poznavanje plovil, · Pomorski predpisi in pravila.

Po sedanjem stanju smo omejeni le na literaturo, ki jo obsega skripta. To se nam zdi malo pomanjkljivo, saj so se na izpitu že nekajkrat pojavila vprašanja, katere odgovore ne najdemo v skripti. Res pa je, da se lahko vsak kandidat pripravlja na izpit tudi iz druge literature. Mi predlagamo več literature, ki bi jo uporabljali že med tečajem samim, saj imajo različni avtorji pri določenih poglavjih različna tolmačenja in bi tako bile določene teme nekomu bolj razumljive. Predlagamo tudi več praktičnih aktivnosti na morju. Dobro bi bilo, da bi porabili več časa za praktične prikaze veščin na morju, saj je teorija eno praksa pa nekaj drugega. Veliko kandidatov, ki so opravili izpit za voditelja čolna, ima kasneje težave pri manevriranju s plovilom, in ravno temu se hočemo izogniti. Res je, da bi to malo podražilo celotno izobraževanje, vendar se nam zdi to zelo pomembno in potrebno. Predlagane spremembe in dopolnitve bi pripomogle predvsem k boljšemu razumevanju in obvladovanju določenih veščin in tehnik, manj pa verjetno k uspešnosti kandidatov pri opravljanju izpita. Moramo namreč povedati, da je pri obstoječem načinu organiziranja uspešnost kandidatov pri opravljanju izpita v povprečju kar 98%.



LITERATURA IN VIRI

Knjige: · Bjelovučić, N., Domevšček, I. (2002): »Priročnik za voditelja čolna«,

samozaložba, Rogaška Slatina.

· Bloom, B. S. in soavtorji (1956): Taxonomy of Educational Objectives, Handbook I.: Cogitive Domain, McKay, New York.

· Devetak, G., Vukovič, G. (2002): »Marketing izobraževalnih storitev«, Moderna organizacija, Kranj.

· Ferjan, M. (1999): »Organizacija izobraževanja«, Moderna organizacija, Kranj.

· Ferjan, M. (2005): »Management izobraževalnih procesov«, Moderna organizacija, Kranj.

· Florjančič, J., Vukovič G. (1998): »Kadrovska funkcija – management«, Založba Moderna organizacija v okviru FOV Kranj, Kranj.

· Jereb, J. (1998): »Teoretične osnove izobraževanja«, Moderna organizacija, Kranj.

· Travner, A. (1997): »Društva: nova zakonodaja«, Pozoj, Velenje.

· Trunk Širca, N., Tavčar, M.(1998): »Management nepridobitnih organizacij«, Visoka šola za management, Koper.

· Tyler, R. W. (1949): »Basic Principleds of Curriculum and Instruction«, University of Chicago Press, Chicago.

Skripte: · Lotrič, M. (2005): »Tečaj za voditelja čolna«, Izola.

· »Tečaj za voditelja čolna: gradivo za interno uporabo«, Ljudska univerza Koper 2002.

Drugi viri: · Pravilnik o izpitu za voditelja čolna in preizkusu znanja za upravljanje čolna

(Uradni list RS, št. 42-1955/2000).

· Statut Športno kulturnega društva Wada.

· Zakon o društvih (Uradni list RS, št. 60/95). Spletne strani: · http//wada.2000.tripod.com (25.09.2006, 16,00)

· http//www.gov.si/ursp/izpiti.html (26.09.2006, 17,30)

· http//www.gov.si/ursp/izpiti/izvajalci_tečajev.html (26.09.2006, 17,45)

· http//www.gov.si/ursp/organiziranost_poslovanje.html (26.09.2006, 17,00)



KAZALO SLIK Slika 1: Skupine dejavnosti v kurikulumu (Ferjan, 2005, 200) 14

Slika 2: Organizacijska struktura društva Wada 20

Slika 3: Vabilo na tečaj (izrezek v časopisu) 39

Slika 4: Delitev dejavnosti v Društvu Wada 39

Slika 5: Prikaz uspešnosti opravljanja izpitov 43

KRATICE DW: Društvo Wada

URSP: Uprava RS za pomorstvo

PRILOGE

Priloga 1: Obvestilo o pričetku tečaja

Priloga 2: Poročilo o delu v preteklem letu

Priloga 3: Obvestilo o izpitu

Priloga 4: Pooblastilo društvu Wada za usposabljanje za opravljanje izpita za

voditelja čolna (1. stran)

Priloga 5: Pooblastilo društvu Wada za usposabljanje za opravljanje izpita za

voditelja čolna (2. stran)

Priloga 6: Prijava na izpit za voditelja čolna

Priloga 7: Prošnja za izdajo pooblastila izvajalcu tečajev za usposabljanje

kandidatov za opravljanje tečaja

Priloga 8: Prošnja za pristop k izpitu za voditelja čolna

Priloga 9: Zapisnik o poteku izpita za voditelja čolna

Priloga 10: Zapisnik o poteku izrednega izpita za voditelja čolna

Priloga 1: Obvestilo o pričetku tečaja

Priloga 2: Poročilo o delu v preteklem letu

Priloga 3: Obvestilo o izpitu

Priloga 4: Pooblastilo društvu Wada za usposabljanje za opravljanje izpita za voditelja čolna (1. stran)

Priloga 5: Pooblastilo društvu Wada za usposabljanje za opravljanje izpita za voditelja čolna (2. stran)

Priloga 6: Prijava na izpit za voditelja čolna

Priloga 7: Prošnja za izdajo pooblastila izvajalcu tečajev za usposabljanje

kandidatov za opravljanje tečaja

Priloga 8: Prošnja za pristop k izpitu za voditelja čolna

Priloga 9: Zapisnik o poteku izpita za voditelja čolna

Priloga 10: Zapisnik o poteku izrednega izpita za voditelja čolna

organizacija teČaja in izpita za voditelja Čolna do 24 m

Documents