Evalvacija na področju socialnega varstva

Vid Žiberna

Inštitut RS za socialno varstvo

vid.ziberna@guest.arnes.si

ORIS PODROČJA SOCIALNEGA VARSTVA in

VSEBINSKE TEME

Grand hotel Union Ljubljana4. maj 2010

Socialno varstvo

• sistem dajatev in storitev, ki zagotavljajo minimalno socialno varnost vsem državljanom (ZSV);

• preprečevanje in reševanje socialne problematike posameznikov, družin in skupin prebivalstva (ZSV);

• izhodišče ukrepov na področju socialnega varstva je zagotavljanje dostojanstva in enakih možnosti ter preprečevanje socialne izključenosti (NPSV do leta 2005).

Socialno varstvo - programi

MDDSZ sofinancira:

• A programe: eno-letno fnanciranje,

• B programe: eno-letno fnanciranje,

• C programe: pet-letno financiranje.

Pluralna mreža izvajalcev socialnovarstvenih storitev in

programov

Javni socialnovarstveni zavodi

Zasebne neprofitno-volonterske organizacije

Zasebniki in pravne osebe z dovoljenjem za opravljanje socialnovarstvenih storitev

pojavi se potreba po evalvaciji

Kaj je evalvacija?

M.Q. Patton, 1997: Evalvacija je sistematično zbiranje informacij o delovanju, značilnostih in izidih programov, da bi sodili o programu, izboljšali delovanje programa in/ali dobili podlago za oblikovanje odločitve o nadaljnjem načrtovanju programov.

Pravna podlaga za evalvacije v RS

Nacionalni program socialnega varstva do leta 2005 (Ur.l.RS 31/2000): spremljanje učinkov programov, sofinanciranih s strani MDDSZ,

Zakon o socialnem varstvu (Ur.l.RS 54/1992 ... 21/2006): strokovni nadzor, ki ga izvaja MDDSZ v javnih zavodih,

Pravilnik o standardih in normativih socialno varstvenih storitev (Ur.l. RS 52/95): evalvacije nekaterih storitev v ožjem smislu,

Resolucija o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje 2006-2010 (Ur.l. RS 36/2006): spremljanje učinkov programov, sofinanciranih s strani MDDSZ.

Projekt:

Oblikovanje sistema evalviranja socialnovarstvenih programov

Naročnik: MDDSZ

Izvajalci:

Fakulteta za socialno delo

Inštitut RS za socialno varstvo

Projekt:

Oblikovanje sistema evalviranja socialnovarstvenih programov

Namen projekta:

Vzpostaviti model in enotni postopek evalviranja socialnovarstvenih programov, ki bo:

omogočal primerjanje učinkov med (podobnimi) programi;

izvajalcem programov ponudil povratne informacije, s pomočjo katerih bodo lahko usmerjali svoje nadaljnje delovanje.

Predmet evalvacije

JAVNI SOCIALNOVARSTVENI PROGRAMI:

mreža materinskih domov in zavetišč za ženske, mreža stanovanjskih skupin za osebe z dolgotrajnimi težavami v

duševnem zdravju, mreža programov za podporno bivanje pri neodvisnem življenju

invalidov, programi socialne rehabilitacije zasvojenih, mreža terapevtskih programov in drugih programov za urejanje

socialnih stisk zaradi alkoholizma in drugih oblik zasvojenosti, mreža sprejemališč in zavetišč za brezdomce, mreža specializiranih terapevtskih programov psihosocialne pomoči

otrokom, odraslim ali družinam, namenjena razreševanju medsebojnih osebnostnih problemov,

programi za kratkotrajno ali celodnevno obravnavo ter oskrbo otrok in mladostnikov, prikrajšanih za normalno družinsko življenje ter programi medgeneracijskih in drugih skupin za samopomoč.

Različni cilji vpletenih strani

Cilji financerjev:

Vedeti, kateri programi so „boljši/slabši‟, da bi lahko „boljšim‟ dodelili (vedno manjša) finančna sredstva

„boljši‟: učinkovitejši (primerjava vložkov – izraženih v denarju in rezultatov – izraženih v številu in kakovosti zagotovljenih storitev, številu uporabnikov, ki so se vključili), uspešnejši (primerjava ciljev in dejanskih učinkov programa, poudarek na zadovoljstvu uporabnikov),

Evalvacija naj omogoči primerljivost učinkov med (dovolj) podobnimi programi

Različni cilji vpletenih strani

Cilji izvajalcev programa:

Vedeti, kako poteka postopek (proces izvedbe programa)

ali je postopek v skladu z nameravanim, predpostavljenim; ali delajo „dobro‟

Evalvacija naj omogoči spremljanje postopkov (procesov v programu), da dobijo povratne informacije, s pomočjo katerih bodo lahko v nadaljevanju usmerjali razvoj programa, preverjali stopnjo agilnosti različnih izvajalcev znotraj programa in program izpopolnjevali.

Različni cilji vpletenih strani

Cilji uporabnikov programa:

želijo dobiti kakovostne storitve,

evalvacija naj omogoči spremljanje učinkov programa.

EVALVACIJA CILJEV, UČINKOV (ali so cilji programa v skladu s cilji uporabnikov, ali so cilji doseženi, v kakšni meri so uporabniki rešili svoj problem).

Različni cilji vpletenih strani

Z evalvacijo poskušamo odgovoriti na potrebe vseh vpletenih strani, zato moramo:

• oblikovati dialoški model vseh deležnikov,

• paziti, da bo evalvacija narejena po znanstvenih kriterijih veljavnosti, objektivnosti in zanesljivosti (sistematično zbiranje in preverjanje podatkov o predmetu evalvacije).

Umestitev programov v tipologijo

trenutni

preventivni terapevtski

(N. Rode, 2001) trajni

Tipologija socialnovarstvenih

programov

Z vidika evalvacije pomembna za določitev kriterijev.

Postavljanje kriterijev: sodelovanje vpletenih v izvajanje programov socialnega varstva.

Metoda: fokusne skupine

Kriteriji evalvacije

• Splošni kriteriji (naravnani na merjenje ciljev iz NPSV):

• kakovost življenja,

• perspektiva moči,

• normalizacija.

Kriteriji evalvacije

Strokovni kriteriji:

• funkcionalna sposobnost,

• terapevtski učinki.

Kriteriji evalvacije

Specifični kriteriji

(posamezen program)

Splošni kriteriji

Kakovost življenja:

opišemo stanje uporabnika in okoliščine, ki

določajo njegovo življenje (subjektivne ocene in dejansko stanje glede splošnega počutja, dela in izobraževanja, prostega časa, religioznosti, finančnega položaja, stanovanjskih razmer, zakonitosti in varnosti, družinskih odnosov, družabnih stikov, zdravja in pojmovanja sebe). Programi socialnega varstva naj bi vsaj na nekaterih področjih omogočili dvig kakovosti življenja uporabnic/kov.

Splošni kriteriji

Normalizacija:

destigmatizacija uporabnic/kov, da lahko

počnejo enake stvari kot ostali preko izboljšanja njihove socialne podobe ali vrednosti, ki jo imajo v očeh drugih ter večanja njihove pristojnosti ter z večanjem tolerantnosti in relativiziranjemdružbenih norm (merimo cilje normalizacije po Brandonu: dobri medsebojni odnosi, možnost izbire, razvijanje sodelovanja, osebnostni razvoj, integracija v družbeno okolje)

Splošni kriteriji

Perspektiva moči:

“praksa, ki temelji na perspektivi moči, pomeni,

da bo vse, kar delaš kot socialna delavka, utemeljeno s tem, da pomagaš odkriti, olepšati, raziskati in izkoristiti uporabnikovo moč in vire, ko mu pomagaš, da doseže svoje cilje, uresniči svoje sanje in razbije okove oviranosti in nesreč” (Saleebey 1997: 3).

Strokovni kriteriji

Funkcionalna sposobnost:

na eni strani ima omejevalno funkcijo, na drugi pa predstavlja del usposabljanja in krepitve moči, saj lahko uporabnice/ke marsičesa naučimo

Strokovni kriteriji

Terapevtski učinki:

so določene spremembe, ki so nastale zaradi programa (npr. abstinenca od drog, manjša frekvenca uporabe substanc)

Merski instrumenti

Pripravljeni na podlagi: splošnih kriterijev, kriterijev, ki izhajajo iz posameznih vrst programov.

Yatesov model (B.T.Yates, 1999)

Viri

Kratkoročniizidi:

Kvaliteta življenja

Dolgoročni izidi

?

Izidi

Zunanji vplivi

Postopki

Izvajalci:

usposobljenost,motiviranost,

obremenjenost

Uporabniki:

sposobnosti,problemi

Procesi

Izvedba evalviranja

1. OBLIKOVANJE MERSKIH INSTRUMENTOV (glede na postavljene kriterije)

2. NAČIN ZBIRANJA PODATKOV

- zberemo podatke o enoti evalvacije (program –uporabnik);

- poročevalska enota je izvajalec programa; - podatki se lahko zbirajo ob vstopu v program – med trajanjem programa –ob izstopu (spremljanje uporabnika)

Izvedba evalviranja

3. IZVEDBA OCENJEVANJA – VARIANTE:

- če obstajajo standardi, o katerih se VSI vpleteni strinjajo, da jih mora program doseči primerjamo, koliko programov je doseglo/preseglo določene standarde

- če standardov ni, predlagamo dialoško evalvacijo

Izvedba evalviranja

POSTOPEK DIALOŠKE EVALVACIJE:

SPLOŠNA NAČELA:

- Zagotoviti čim večjo objektivnost (več ocenjevalcev za en program, primerjanje ocen).

- Posamezen program ocenjujeta najmanj dva ocenjevalca.

- Zagotoviti dialog med ocenjevalci in predstavniki organizacij.

- Evalviramo najmanj dva podobna programa hkrati, da zagotovimo primerjanje ocen.

Trenutno stanje

Enotno zbiranje informacij –dobrih 60 programov,

Raba merskih instrumentov za posamezne skupine programov (vprašalniki, dokumentacije, baza postopkov v programu open Office),

Priprava enotnih, primerljivih poročil za vse programe na podlogi standardiziranih protokolov za izvajalce in protokolov za evalvatorje.

Baza postopkov dela

Baza postopkov dela

Baza postopkov dela

Baza postopkov dela

Viri in priporočljivo branje: D.E. Chambers, K.R. Wedel,M.K. Rodwell (1992), Evaluating Social Programs.

Massachusetts: Allyn and BaconJ. Cheetam, R. Fuller, G. McIvor, A. Petch (1992), Evaluating Social Work

Effeciveness. Buckingham: Open University Press.Hayek, Friedrich August von (1944, 1991), Pot v hlapčevstvo. Ljubljana: Državna

založba Slovenije.Friedman, Milton (1992), Kapitalizam i sloboda. Zagreb: Globus, Školska knjiga. L.L. Martin, P.M. Kettner (1996), Measuring the Performance of Human Service

Program. London: Sage Publications.M.Q. Patton (1997), Utilization-Focused Evaluation. London: Sage Publications. L. Rihter (2004), Evalvacije na področju socialnega varstva in njihov pomen za

prilagajanje sodobnih držav blaginje na izzive globalizacije. Univerza v Ljubljani: Fakulteta za družbene vede (doktorska disertacija).

N. Rode, L. Rihter, B. Kobal (2006), Evalvacija programov v socialnem varstvu: model in postopek izvedbe. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo, Inštitut RS za socialno varstvo.

M. J. Smith (1990), Program Evaluation in the Human Services. New York: Springer Publishing Company.

B.T. Yates (1996), Analysing Costs, Procedures, Processes and Outcomes in Human Services. London, New Delhi, Thousand Oaks: Sage Publications.

.

HVALA ZA POZORNOST!