14 15marec 2010 | NAŠA LEKARNA

Osebno

O motnjah spanja smo se ob obe-ležitvi dveh po-membnih dni – prvem evropskem dnevu narkolep-sije (18. marec) in svetovnem dnevu spanja (19. marec) – pogovarjali z doc. dr. Lejo Do-lenc Grošelj, dr. med., specialistko nevrologije in kli-nične nevrofizio-logije, vodjo labo-ratorija za motnje spanja na Inštitutu za klinično nevrofi-ziologijo Univerzi-tetnega kliničnega centra v Ljubljani.

Besedilo: Katja KraskoFoto: Katja Krasko

NAŠA LEKARNA

Motnje spanja:kar tretjina prometnih nesreč je posledica zaspanostiDoc. dr. Leja Dolenc Grošelj je svetovno uveljavljena strokovnjakinja na področju motenj spanja in je izjemno zaslužna za to, da so tudi pri nas te obremenjujoče motnje dobile svoje strokovno mesto in obravnavo. Opozarja, da je po študijah zavarovalnic, ki obravnavajo prometne nesreče, kar četrtina prometnih nesreč posledica zaspanosti. »Šele ko taka oseba doživi nesrečo, ko na primer pelje otroka v vrtec, ko zaspi na delovnem mestu in se poškoduje, ukrepa. Do tega ne bi prišlo, če bi bolniki o tem predhodno poročali svojemu osebnemu zdravniku,« še poudarja doc. dr. Dolenc Grošljeva.

16 17marec 2010 | NAŠA LEKARNAOSEBNO | Motnje spanja : kar tret j ina prometnih nesreč je posledica zaspanost i

Kdaj se pri ljudeh vzpostavi ritem budnosti in spanja?

Ritem budnosti in spanja je vzpostavljen že pri nerojenem otroku. V 29. tednu pri fe-tusih že poznamo izmenjujoč ritem mož-ganske aktivnosti, v 33. tednu gestacije pa se že vzpostavi ritem mirnega in aktivnega spanja. Novorojenček seveda ne spi celo noč in ni buden cel dan, ima pa enakomerna sta-nja budnosti in spanja preko 24 ur. Pri pe-tem mesecu je novorojenček že sposoben normalno prespati noč. Problem zbujanja ponoči se pri otrocih pojavi predvsem ta-krat, ko matere reagirajo na vsak otrokov gib. Vedno jim svetujemo, naj omejijo nočno hranjenje in previjanje.

Kaj se dogaja z nami, ko spimo?Med spanjem smo zelo aktivni. V določe-

nih fazah spanja, govorimo o peti fazi oziro-ma fazi rem (»rapid eye movement sleep« ozi-roma »spanje hitrih gibov zrkel«), smo najbolj aktivni. Takrat drugače dihamo, tudi srce nam bije drugače, zato je ta faza spanja v bi-stvu zelo nevarna za bolnike s srčnimi bole-znimi in tiste z motnjami dihanja. To je faza, ko med spanjem lahko pride do mio-kardnega infarkta, možganske kapi ali ne-nadne smrti.

Ali v vsakem spanju, tudi tistem krajšem popoldanskem recimo, doživimo vseh 5 faz spanja?

V nočnem spanju doživimo vse cikle spa-nja, ki se večkrat ponovijo. En cikel traja pri-bližno 60 do 90 minut. V dnevnem spanju običajno ne gremo skozi vse faze spanja, po-navadi spimo le v plitkem spanju.

Kakšne raziskave opravljate v laboratoriju za motnje spanja na Inštitutu za klinično nevrofiziologijo Univerzitetnega kc v Ljubljani?

Opravljamo polisomnografske in akti-

metrske raziskave spanja. S polisomnogra-fijo merimo več fizioloških parametrov med spanjem, kot so delovanje in aktivnost možganov, dihanje, gibi očesnih zrkel, spre-mljamo nasičenost kisika v krvi, srčno akci-jo in mišično aktivnost. Bolnika spremlja-mo z video kamero, mikrofonom, in vse delamo ponoči. Podnevi pa s testi srednje latence uspavanja objektivno merimo pre-komerno dnevno zaspanost. Bolnike lahko s pomočjo pohodne polisomnografije spre-mljamo tudi doma. Ker so med snemanjem doma bolniki brez nadzora, je preiskava do-bra triažna metoda za bolnike, ko ne gre za hude napade v spanju.

Svojci imajo, menim, veliko vlogo v prepoznavanju in kasneje zdravljenju motenj spanja, saj se slednjih dostikrat bolniki ne morejo zavedati. Prihajajo dostikrat z bolniki v vaš laboratorij tudi bolnikovi bližnji?

V procesu zdravljenja si prizadevamo ime-ti poleg bolnika partnerja ali starše. To, kar bolniki sami povedo o svojih motnjah, je lah-ko zelo daleč od resnice. Bolnike po prespani noči v laboratoriju prosimo, da izpolnijo vprašalnik o tem, kako dobro in kako dolgo so spali ponoči. In povem vam, da ta odstopa-nja pogosto niso v minutah, temveč v urah! Bolnik, ki ima motnje dihanja med spanjem ali epileptične napade, ponavadi sploh ne bo vedel, da je do tega prišlo. Tako so nam veli-kokrat svojci v resnično pomoč.

Kako je pri nas že na osnovni zdravstveni ravni, torej na ravni osebnega lečečega zdravnika, poskrbljeno za obravnavo motenj spanja? Koliko bolnikov sprejmete z napo-tnicami od osebnega lečečega zdravnika?

Vedno več, vendar je zavedanja o mo-tnjah spanja še vedno premalo. Bolnik bo prišel do zdravnika, ko se bo slabo počutil,

ko bo imel visok pritisk ali sladkorno bole-zen. Ko pa bo zaspal za volanom, v službi, o tem ne bo govoril, ker ga bodo drugi ocenje-vali, da je len, da ponoči ne spi. Vemo, da je v Sloveniji 1% ljudi z epilepsijo. Le malo jih ima epileptični napad za volanom, vendar imamo zelo stroge zakone, da ti vozniki ne smejo voziti avtomobila. Pri bolnikih s pre-komerno zaspanostjo, ki so vsak dan preko-merno zaspani, teh prepovedi ni. Po študi-jah zavarovalnic, ki obravnavajo prometne nesreče, vemo, da je 25% prometnih nesreč posledica zaspanosti. Šele ko taka oseba do-živi nesrečo, ko na primer pelje otroka v vr-tec, ko zaspi na delovnem mestu in se po-škoduje, ukrepa. Do tega ne bi prišlo, če bi bolniki o tem predhodno poročali svojemu osebnemu zdravniku in bi bili napoteni v naš laboratorij, kjer bi jih diagnosticirali in zdravili. Ne govorim o tem, da bi jih ozdra-vili, ker so bolezni lahko kronične. Jih pa lahko zdravimo in s tem preprečimo marsi-katere nesreče.

Torej osebi z diagnosticirano boleznijo motnje spanja, ki povzroča prekomerno dnevno zaspanost, na primer narkolepsijo, v Sloveniji zakonsko ni mogoče odvzeti prometnega dovoljenja?

Zaenkrat ne, saj je pri nas v veljavi še ve-dno star pravilnik za voznike. Vendar pa se prav sedaj zakon usklajuje z evropskim in pričakujemo, da bo že v letu 2010 prišel v ve-ljavo. Bili smo povabljeni k sodelovanju. Predlagali smo, da osebe, ki trpijo za bole-znimi motenj spanja, ki povzročajo preko-merno dnevno zaspanost, niso sposobne za vožnjo, niti poklicno niti amatersko, in po-trebujejo nadaljnjo obravnavo. Če pa so ti bolniki že diagnosticirani, jih zdravimo in kasneje določimo, katere omejitve so po-trebne pri vožnji.

Mednarodna klasifikacija deli motnje spanja na 8 zvrsti glede na spremembe v osnovnem vzorcu spanja. Kakšen pa je ta osnovni vzorec spanja?

Normalen vzorec spanja in budnosti pri odraslih ljudeh izhaja iz tega, da smo ljudje cirkadiana bitja. To pomeni, da spimo po-noči v temi in smo budni preko dneva. Ni-smo kot delfini ali ptice selivke, ki lahko na primer izklopijo pol možganov in so bu-dne mesece in mesece, da lahko plavajo, le-tijo. Mi smo bitja, ki spimo ponoči, in ko pride do motenj, govorimo o motnjah cir-kadianega ritma. Ko nastanejo motnje pre-ko dneva, kljub temu da normalno spimo ponoči, govorimo o prekomerni zaspanosti, ki ima lahko različne vzroke in jo povzro-čajo različne bolezni. Po mednarodni kla-sifikaciji, zadnja je iz leta 2005, poznamo kar 85 kategorij različnih bolezni spanja. Večina ljudi se zaveda samo nespečnosti in ničesar drugega.

Kolikšne so zadostne količine spanca, da človek normalno funkcionira, torej da se ne pojavijo fiziološke ali psihološke posledice nespanja?

Nekako naj bi veljalo 6 ur ali več, vendar to težko definiramo. Pri nekom, ki bo s peti-mi urami spanja ponoči normalno funkcio-niral preko dneva, govorimo o kratkem spa-nju, in ne o nespečnosti. Imamo tako imenovane »short sleeperje« in »long sleeper-je«. Pri slednjih tudi 8 ur še ne bo dovolj, pa to še ne bo patološko. Nekdo pa potrebuje malo spanja in s tem dobro funkcionira, zato nas vedno zanima subjektivni občutek

– ali se oseba zjutraj počuti naspano in ne za-spi ob monotonih situacijah. Želimo kako-vostno nočno spanje, ne pa dolgo ležanje v postelji. Če nekdo 9 ur leži v postelji in od tega spi 6 ur, to za nas ni v redu. To je slaba kakovost spanja. Mi poskušamo doseči, da

18 19marec 2010 | NAŠA LEKARNAOSEBNO | Motnje spanja : kar tret j ina prometnih nesreč je posledica zaspanost i

bolniki tisti čas, ko so v postelji, res prespijo, in ne preležijo.

Ali obstaja evropski ali slovenski register motenj spanja, da bi imeli nek celostnejši vpogled v to problematiko?

Čeprav obstaja ogromno različnih oblik motenj spanja, pri nas nimamo registra teh motenj. Se pa sedaj v sklopu Evropske unije ustanavlja register za narkolepsijo s kataple-ksijo, pri katerem bomo sodelovali. Vsak specialist bo s svoje nacionalne ravni vnašal svoje bolnike, seveda z jasnimi omejitvami za dostop. Ker bolnikov z narkolepsijo s ka-tapleksijo ni veliko, bomo lahko, če bomo na evropski ravni združili vse sile, dobili več pomembnih podatkov o teh bolnikih.

Raziskave so pokazale, da z različnimi psihološkimi tehnikami, s spremembo navad in življenja, predvsem z manj stresa, lahko postavimo načela higiene spanja. Kaj je tista prava higiena spanja?

Prava higiena spanja je to, da spimo po-noči in smo budni podnevi. Preko dneva moramo biti čim več na svetlobi, da zavre-mo izločanje hormona melatonina, ki se iz-loča ponoči v temi. Zvečer pred spanjem de-lamo bolj mirne stvari, izogibamo se močni svetlobi, pri otrocih pazimo, da se izogibajo barvitih igric in računalnika, ker vemo, da s tem stimuliramo možgane, da ne bodo mo-gli zaspati. Potrebno se je vzdržati pitja po-življajočih pijač z vitaminom c, tudi nikotin ne vpliva dobro na spanje. Držati se je dobro fizičnih aktivnosti podnevi, in ne pred spa-njem, zato zvečer odsvetujemo vadbo v fi-tnesu ali obisk savne, saj potem ne bomo mogli doseči globokega spanca. Kozarček alkohola zvečer nas bo prijetno uspaval. Če pa je oseba alkoholik, to na posnetkih v la-boratoriju že hitro uvidimo, saj ima popol-noma porušeno arhitekturo spanja. Če ima

nekdo motnje dihanja ponoči, ga lahko al-kohol ali zdravilo, ki deluje sproščujoče na mišice, torej tudi na dihalne mišice, ubije. Zato se je v takih primerih potrebno še bolj strogo izogibati alkoholu.

Pri katerih boleznih se motnje spanja pojavljajo kot sekundarni znak?

Pri depresiji se vedno pojavlja vprašanje kure ali jajca: kaj se je pojavilo prej – ali je motnja spanja tista, ki vodi v depresijo, ali je motnja spanja simptom depresije? Na to ob-stajajo različni pogledi psihiatrov ter nevro-logov. Sama pogosto vidim bolnike, ki pri-hajajo v ambulanto zaradi motenj spanja ali porušenega ritma budnosti in spanja ter se jim lahko šele čez leta razvije depresija. To-rej motnja spanja zagotovo vodi v depresijo. Drugi pa so tisti, pri katerih je motnja spa-nja lahko vodilni simptom depresije in mo-ramo vedeti, katera zdravila so nam na voljo za depresijo, ki nam uravnava tudi ritem bu-dnosti in spanja.

S čim je povezano dejstvo, da z leti potrebujemo čedalje manj spanja?

To je povezano s hormoni. Izločanje hor-mona melatonina, ki nam pomaga pri spa-nju in se izloča ponoči v temi, je pri popula-ciji nad 55. letom starosti nižje kot prej. To vpliva na to, da ne moremo vzdrževati ena-kega ritma spanja ponoči. Ponoči se pojavijo pogoste prekinitve spanja z izločanjem hor-mona melatonina. Prav zato hodijo starejši ljudje raje prej v posteljo in se potem zgodaj zbujajo. Pri starejši populaciji je problem so-časnost drugih bolezni, recimo kronični bo-lečinski sindrom, hipertrofija prostate, po-gosto uriniranje ponoči. Največkrat obstajajo drugi vzroki, zaradi katerih se po-noči prebujajo – ker jih nekaj boli, ker mora-jo na vodo in je zaradi tega spanje prekinje-no. Vedno moramo pomisliti, s čim lahko

pomagamo in obenem ne škodimo. Prav zato se bojimo starejših benzodiazepinskih uspaval, ker vemo, da so zlomi kolka na pr-vem mestu posledica nepravilnega prejema-nja uspaval. Tak človek se ponoči zbudi, in ker je zaradi uspavala še vedno uspavan, ne ve točno, kaj se dogaja. Pade in si zlomi kolk. Problem je tudi politerapija, saj lahko prive-de do interakcij med zdravili, ki povzročijo motnjo spanja. Takrat moramo pretehtati, ali so to res zdravila, ki jih nujno potrebuje, ali lahko pomagamo tudi drugače. Bolniku moramo povedati, da ima zaradi njih tudi motnjo spanja.

Druga velika skupina bolezni motenj spanja so motnje dihanja v spanju. Katere oblike teh motenj poznamo?

Motnje dihanja so lahko centralne ali periferne, lahko so posledice živčno-mišič-nega obolenja, ki prizadene tudi dihalne mi-šice. Motenj dihanja med spanjem se običaj-no bolniki sami ne zavedajo, poročajo nam šele o njihovih posledicah na dnevno poču-tje (jutranji glavoboli, utrujenost, zaspa-nost). Opišejo pa nam jih lahko partnerji, ko slišijo pavze dihanja ponoči. Sicer za pavze dihanja pri odraslih štejemo vse, kar je dalj-še od desetih sekund, pri otrocih pa premo-re, daljše od 20 sekund. Če želimo to objek-tivno opredeliti, moramo bolnikom v laboratoriju poleg možganske aktivnosti po-sneti tudi dihanje, napraviti plinsko analizo arterijske krvi v prebujanju. Največkrat ti bolniki potrebujejo umetno predihavanje med spanjem.

Med hipersomnije, motnje spanja, ko nisi zmožen ostati buden podnevi, sodi tudi narkolepsija. Letos prvič bomo 18. marca v Evropi obeležili njen dan.

Narkolepsija s katapleksijo je dedna in se jo zelo dobro zdravi zdravili. Potem je tu še

»Čeprav mi materinstvo pomeni največ na svetu, sem bila zaradi nenehnega usklajevanja obveznosti doma in v službi vse bolj vzkipljiva in zadirčna do svojih otrok. Zdaj se znam bolje organizirati in imam več časa zanju. Potrpežljivo odgovorim na vsa njuna 'zakaj' vprašanja in uživam v vsakem trenutku z njima.«

Pred uporabo natančno preberite navodilo. O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.

Manj sem obremenjena, več časa imam za otroke

Persen Forte je zdravilo rastlinskega izvora. Omogoča vam hitro in učinkovito obvladovanje stresnih situacij, pri tem pa ne povzroča zasvojenosti. Persen Forte je pametna odločitev, ko želite ohraniti nadzor ter se mirno in zbrano soočiti z izzivi, ki vam jih prinaša dan.

Test: Ali ste v stresu?Preverite na: www.5minutzasprostitev.com

persen_nasalekarna_85x253.indd 1

20 21marec 2010 | NAŠA LEKARNAOSEBNO | Motnje spanja : kar tret j ina prometnih nesreč je posledica zaspanost i

idiopatska hipersomnija in hipersomnije za-radi drugih možnih vzrokov. Diagnostika teh bolezni je vedno polisomnografija. Gre za kronične bolezni, ki ponavadi zahtevajo doživljenjsko zdravljenje.

Kaj vzbudi kataplektični napad pri narkolepsiji?

Kataplektični napad, izguba mišičnega tonusa, je vedno povezan s čustvenim do-godkom, največkrat smehom. Povezava v centralnem živčnem sistemu na nevrone v možganskem deblu povzroči inhibicijo mo-toričnih nevronov, se pravi izgubo mišične-ga tonusa. Ko bolnik vidi ali sliši nekaj sme-šnega, se ne more zasmejati. Pade mu glava, povesi se mu čeljust, lahko klecne v kolenih, padejo mu stvari iz rok. Poleg smeha pov-zročijo te znake še drugi čustveni dogodki, recimo strah ali jeza. Seveda pa nekdo, ki iz-gubi glas ob nekem žalostnem dogodku, še nima narkolepsije. Sodelovali ste tudi pri postavitvi evropskih smernic za zdravljenje narkolepsije.

Prve tovrstne smernice so izšle že leta 2007, posodobljeno različico pa smo ravno zaključili in bo izšla že v tem letu. V sklopu evropskega združenja za motnje spanja želi-mo imeti poenotene smernice za obravnavo bolnikov v Evropi. Američani delavcem v turnusnem delu predpisujejo uspavala, da zjutraj, ko se vrnejo z dela, hitreje zaspijo, in stimulatorje budnosti, preden gredo zvečer v službo. V Evropi smo absolutno proti temu in upam, da bomo lahko pri tem čim dlje vztrajali. Pri teh smernicah smo zapisali, ka-tera zdravila so na voljo v Evropi za narko-lepsijo in kakšen naj bi bil pri narkolepsiji algoritem uvajanja terapije za različne simp-tome. V Sloveniji imamo na voljo skoraj vsa najnovejša zdravila za zdravljenje narkolep-sije, kar je zelo spodbudno.

Četrta velika skupina motenj spanja so motnje cirkadianega ritma, ki pa je vezan na 24-urni cikel.

To skupino motenj spanja lahko povzro-čajo napake v našem genetskem sistemu, na-tančneje napake urnih genov. V Sloveniji v raziskovalne namene opravljamo tovrstne študije, da bi dokazali, za kakšno ekspresijo urnih genov gre. Poznamo npr. prezgodnji in prepozni ritem spanja, ko se ljudje uspa-vajo ali prebujajo z zamikom približno 4 ure. Naslednja skupina je popolnoma porušeno spanje, ko imamo kratka spanja preko cele-ga dne. To se pojavlja pri bolnikih z demen-co ali pri bolnikih po hudi poškodbi glave.

Vedno več pa je motenj cirkadianega rit-ma, povzročenega z dolgoletnim nočnim in turnusnim delom. Svetovna zdravstvena orga-nizacija je tudi potrdila, da je dolgoletno nočno delo lahko kancerogeno (rak dojke).

Pri parasomnijah se bolnikom dogajajo neželeni dogodki. Ali je že dokazano, zakaj pride do tega pojava?

Gre za motorično aktivnost med spa-njem. Takšna oseba med spanjem govori, škrta z zobmi, lahko so to nočne more, ki se dogajajo v rem spanju, ali pa zelo neprijetni motorični fenomeni, kot so hoja v spanju, hudi nočni strahovi ... Imamo bolnike, ki so v takšnih napadih ponoči prevračali omare ali napadali partnerja. Imeli smo že primere, ko je nekdo hotel nekoga zadaviti, ker je mi-slil, da rešuje partnerja iz vode. Gre za res hude motnje, ki jih je potrebno diagnostici-rati in ustrezno zdraviti.

Kako pomagati otroku, ki ima zelo izrazite nočne more?

Nočne more se dogajajo predvsem v rem spanju, vendar so hujši strahovi v globokem spanju, to je bolj na začetku noči, ponavadi

zelo hitro, ko otrok zaspi. Te nočne straho-ve spremlja hudo kričanje zaradi strahu. Otroka v takšnem napadu ne smemo zbujati. Pomembno je, da iz sobe umaknemo vse ostre predmete. Eni od naših bolnic se je v takem napadu zaradi udarca ob rob nočne omarice razlilo očesno zrklo. Dobro je, da imajo otroci ob postelji mehko podlago, majhnim otrokom je smiselno dati ograjico, da ne padejo in se poškodujejo. Nikoli v spalnici ne smemo puščati odprtega okna ali balkonskih vrat. Eden od naših bolnikov je v nočnem napadu padel iz drugega nad-stropja. Take primere bi se dalo preprečiti, če bi jih osebni zdravniki predhodno prepo-znali kot nevarne. Znanja o motnjah spanja primanjkuje. Ljudje, ki imajo motnje spanja, potrebujejo nadaljnjo obravnavo takoj, in ne takrat, ko se že zgodi nekaj tragičnega.

Kaj pa motorične motnje v gibanju kot motnje spanja, so pogostejše pri otrocih ali starejših?

Pri motoričnih motnjah v gibanju, pred-vsem pri majhnih otrocih, govorimo o »body rockingu«, ko se otroci s ponavljajočimi gibi uspavajo. Sindrom nemirnih nog oziroma periodični gibi udov pa so redki pri otrocih in pogostejši pri odraslih in naraščajo s sta-rostjo. Pri slednjih prihaja do pomanjkanja dopamina v centralnem živčevju, zato je tudi terapija doživljenjska.

Kdaj pri motnjah spanja pomaga samozdravljenje in kdaj je potrebno predpisati zdravila, največkrat uspavala?

Samozdravljenje priporočam recimo pri nespečnostih pred izpiti ali po stresnih do-godkih, ki pa ne traja daljši čas. Pri jemanju preparatov brez recepta je potrebno biti pre-viden, saj imajo lahko z nekaterimi zdravili hude interakcije. Najpogosteje se pri mo-

tnjah spanja predpisujejo uspavala, tudi pri nekaterih motnjah spanja, kjer to ni potreb-no. Problem zdravil uspaval je v tem, da vemo, da delujejo na krajši čas, na dolgi rok pa ne več. Indikacija za vsa uspavala je trite-denska terapija. Zaenkrat v Evropi nobeno uspavalo ni registrirano za jemanje dlje časa. Problem nastane, ker predvsem starejši bol-niki dolga leta jemljejo različna uspavala, ki ne pomagajo več. Jemljejo jih v višjih dozah, dodajajo jim druga zdravila, zaradi česar pri-de do odvisnosti in pojava tolerance.

Sodelujete tudi z nekaterimi slovenskimi vrhunskimi športniki, s katerimi preučujte njihove ritme spanja. Kako tako imenovani »sleep management« pripomore pri doseganju vrhunskih rezultatov?

V tujini je sleep management zelo razvit. V ekstremnih pogojih, na primer na kolesar-ski dirki čez Ameriko ali na solo regati čez Atlantik, si spanja, kot ga imamo doma, ne morejo privoščiti. Te aktivne, zelo motivira-ne športnike lahko naučimo, kako naj spijo na kratka obdobja za določen čas. Najprej ja-dralce ali kolesarje analiziramo v normalnih pogojih, da vidimo, kakšen je njihov ritem spanja. Merimo tudi motorične aktivnosti, izvajamo psihološka testiranja in delovanje avtonomnega živčevja. Če je pomanjkanje spanja pri teh športnikih predolgo, pride do neželenih obdobij spanja. Takrat se jim ta ci-kel poruši in gredo direktno v rem spanje. Pride do neželenih prividov in prisluhov. Zato želimo tem športnikom svetovati, kdaj je primeren čas za njihovo spanje, kdaj dose-žejo maksimum, ko si morajo vzeti spanec, da bodo lahko potem spet normalno funkci-onirali. Pri vrhunskih športnikih so te infor-macije zelo dobrodošle; seveda pa kljub skrb-nim pripravam na realnih regatah poskušajo preseči svoje telesne zmožnosti ... ¶