oskrba popka pri novorojen Čkulabor of nurses within maternity hospital , dispensary upon...

Maksimiljana Bolarič: Oskrba popka __________________________________________________________________________________

1

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE

OSKRBA POPKA

PRI NOVOROJENČKU

(Diplomsko delo)

Maribor, 2009 Maksimiljana Bolarič


2

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE

Mentorica: doc. dr. Zlata Felc, dr. med. IBCLC

Somentorica: viš. pred. mag. Milica Lahe, univ. dipl. org.


0

POVZETEK

Diplomsko delo govori o pomenu oskrbe popka pri novorojenčku. Opisana je anatomija

popka, možne prirojene napake in možne komplikacije v obdobju novorojenčka. Predstavljeni

so načini oskrbe popka, katera sredstva in materiale se uporabljajo ter standard zdravstvene

nege oskrbe popka. Poudarjen je pomen zdravstveno-vzgojnega dela medicinskih sester v

porodnišnici, dispanzerju za predšolske otroke in patronažni službi in pomen vloge ima šole

za starše. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, ki smo jo izvedli s pomočjo

anonimnega anketnega vprašalnika. V raziskavo je bilo vključenih šestdeset mater zdravih

novorojenčkov, ki so obiskale posvetovalnico v zasebnem otroško posvetovalnico v

Slovenskih Konjicah. Raziskava je potekala od junija do septembra 2008. Želeli smo

ugotoviti, ali so matere pridobile dovolj informacij o oskrbi popka od medicinskih sester v

porodnišnici, ali so se matere počutile varneje če je bil novorojenčkov popek pokrit in

ugotoviti, ali je bil delež okužb zanemarljiv. Na podlagi analize pridobljenih rezultatov smo

ugotovili, da so matere pridobile dovolj informacij o oskrbi popka od medicinskih sester v

porodnišnici, da so se delno strinjale, da je novorojenčkov popek pokrit. Rezultati pa so tudi

pokazali, da delež okužb ni zanemarljiv.

Ključne besede: oskrba popka, standard oskrbe popka, rooming-in, anomalije popka,

infekcije popka.

ii


1

ABSTRACT

The diplom speaks about meaning of newborns umbilical care. It describes umbilical

anatomy, posible inborn anomalies and complications in newborn period. It presents means,

materials and standards of umbilical care. Emphatically there is weight on health educational

labor of nurses within maternity hospital , dispensary upon preschooled children and how

meaningfull is patroness work in school for parents. The results of resurce are presented in

emperical part of sheepskin work that I gain through anominus questining form. The research

included sixty mothers of heathy newborns, who have visited counceling in private childrens

dispensary in Slovenske Konjice. The research was running from June to September of 2008.

the purpose of research was to determine what kind of knowlage do mathers of newborns

have on umbilical care. Where did they recive the most infromation about umbilical care and

how was that useful with well groomed newborn. On grounds of analizing gaind results we

have concluded that mothers want to recive as much information as posible on umbilical care

an they are aware of importance of umbilical care. The results have shown that the prcent of

infections is not to be ignored.

Key words: umbilical care, standard of umbilical care, rooming-in, unbilical anomalies,

umbilical cord infections.

iii


0

KAZALO

1 UVOD...................................................................................................................... 1

2 ANATOMIJA POPKA .............................................................................................. 2

2.1 NEPRAVILNOSTI POPKOVNICE ............................................................................ 3 2.1.1 Mrenski izvor popkovnice............................................................................................. 3 2.1.2 Predolga popkovnica.................................................................................................... 4 2.1.3 Prekratka popkovnica .................................................................................................. 4 2.1.4 Okrog plodovih delov ovita popkovnica....................................................................... 4 2.1.5 Pravi vozel popkovnice................................................................................................. 5 2.1.6 Spredaj ležeča in zdrknjena popkovnica ...................................................................... 5 2.1.7 Poškodbe popkovnice ................................................................................................... 6 2.2 ANOMALIJE POPKA................................................................................................. 6 2.2.1 Amnionski popopek ...................................................................................................... 6 2.2.2 Popkovna kila ............................................................................................................... 7 2.2.3 Omfalokela ................................................................................................................... 8 2.2.4 Gastroshiza................................................................................................................... 8 2.2.5 Perizistentni omfaloenterični duktus............................................................................ 9 2.2.6 Fistula urahusa ............................................................................................................ 9 2.2.7 Tumor popka ................................................................................................................ 9 2.3 INFEKCIJE POPKA .................................................................................................. 10 2.3.1 Granulom popka......................................................................................................... 11 2.3.2 Vnetje popka............................................................................................................... 11 2.3.3 Šen popka .................................................................................................................. 11 2.3.4 Tetanus popka ............................................................................................................ 12 2.4 SEPSA NOVOROJENČKA ..................................................................................... 13 2.4.1 Stafilokokna sepsa ...................................................................................................... 13 2.4.2 Streptokokna sepsa..................................................................................................... 13 2.4.3 Sepsa zaradi infekcije z Escherichia coli ................................................................... 14 2.4.4 Pnevmokokna sepsa.................................................................................................... 14

3 POMEN OSKRBE POPKA .................................................................................... 15

3.1 ZDRAVSTVENA NEGA POPKA V PORODNI SOBI .......................................... 15 3.2 ZDRAVSTVENA NEGA POPKA NA ODDELKU ................................................. 17 3.2.1 POMEN ROOMING –IN PRI OSKRBI POPKA........................................................ 18 3.3 VLOGA ŠOLE ZA STARŠE..................................................................................... 19 3.4 VLOGA PATRONAŽNE MEDICINSKE SESTRE ................................................. 20 3.5 VLOGA MEDICINSKE SESTRE V OTROŠKI POSVETOVALNICI ................... 21

4 OBLIKOVANJE STANDARDOV ......................................................................... 22

4.1 STANDARD OSKRBE POPKA ............................................................................... 24 4.1.1 Cilji usmerjeni na otroka............................................................................................ 26 4.1.2 Cilji usmerjeni na starše ............................................................................................ 26 4.1.3 Cilji usmerjeni na medicinsko sestro ......................................................................... 26 4.1.4 Zaporedje izvajanja intervencije zdravstvene nege popka pri novorojencu .............. 26 4.1.5 Cilji zdravstvene nege ................................................................................................ 27

iv

Maksimiljana Bolarič: Oskrba popka pri novorojenčku____________________________________________________________________

1

5 EMPIRIČNI DEL .................................................................................................... 29

5.1 NAMEN ..................................................................................................................... 29 5.2 CILJI........................................................................................................................... 29 5.3 RAZISKOVALNE HIPOTEZE................................................................................. 29 5.4 PREISKOVANCI IN METODE................................................................................ 30 5.5 OBDELAVA PODATKOV....................................................................................... 30

6 REZULTATI RAZISKAVE.................................................................................... 31

7 RAZPRAVA ............................................................................................................. 41

7.1 PREVERJANJE HIPOTEZ........................................................................................ 44

8 SKLEP....................................................................................................................... 45

ZAHVALA.............................................................................................................................. 46

9 LITERATURA IN VIRI.......................................................................................... 47

10 PRILOGE ................................................................................................................. 50

ANKETNI VPRAŠALNIK………………………………………………………………….1

- anketni vprašalnik

v


2

KAZALO SLIK

SLIKA 1: NOVOROJENČEK IN POPEK ........................................................................ 1 SLIKA 2: KRVNI OBTOK PLODA ............................................................................... 3 SLIKA 3: AMNIONSKI POPEK ................................................................................... 7 SLIKA 4: POPKOVNA KILA ...................................................................................... 7 SLIKA 5: OMFALOKELA .......................................................................................... 8 SLIKA 6: GASTROSHIZA .......................................................................................... 9 SLIKA 7: INFEKCIJE POPKA ................................................................................... 10 SLIKA 8: PRIKAZ OSKRBE POPKA .......................................................................... 16 SLIKA 9: OBISK NA DOMU..................................................................................... 20 SLIKA 10: PRIPOMOČKI ZA OSKRBO POPKA........................................................... 25

vi


1

1 UVOD

Rojstvo otroka je zelo pomemben dogodek, katerega se veseli vsa družina. Mamice in očetje

pa se na rojstvo otroka pripravljajo že vso nosečnost. Tako prve informacije in napotke

pridobijo že v šoli za starše, iz različne literature, medijev, spletnih strani in seveda od

medicinskih sester in zdravstvenega osebja. Popkovnica je življenjsko pomembna vez med

materjo in plodom. Plod po njej dobiva od matere prek placente kri bogato s kisikom in

hranljivimi snovmi. Ko pa se novorojenček rodi, postane ta vez nepomembna in jo je

potrebno prekiniti. Kmalu po rojstvu pa se prične kolonizacija popkovnega krna in v nekaj

urah po rojstvu je koloniziran z bakterijami iz otrokovega okolja in materine kože. Postopek

prekinitve popkovnice je sterilen, da preprečimo infekcijo novorojenčka. Dokazano je, da je

oskrba popka velikega pomena, saj je popek hitro vhodno mesto škodljivim bakterijam, ki

lahko ogrozijo novorojenčkovo zdravje ali celo življenje. Zato je tudi izrednega pomena

informiranost mater o pravilni negi novorojenčka in pravilni oskrbi popka. Poudarek mora biti

tudi na higieni rok. Pri tem je vloga medicinskih sester in zdravstvenih delavcev zelo velika in

za dobro delo se morajo pri svojem delu neprekinjeno izobraževati in izpopolnjevati v svojem

znanju, slediti novim smernicam in jih posredovati staršem novorojenčkov. V oskrbo popka

medicinske sestre matere tudi aktivno vključujejo in jim nudijo pomoč in podporo pri

negovanju novorojenčka.

Slika 1: NOVOROJENČEK IN POPEK

Vir: Novorojenček (internet, bl)


2

2 ANATOMIJA POPKA

Popkovnica je življenjsko pomembna vez med posteljico in plodom v maternici. Dolga je

približno petdeset centimetrov. Ponavadi je debela in prosojna, če je žolca normalna. Če ima

otrok hemolitično kri- razkrajajočo bolezen, je zaradi žolčnih barvil rumenkasta, če je

plodovnica umazana, pa je zelenkasta. Sestavljena je iz dveh arterij in ene vene. Iz posteljice

poteka popkovna (umbilikalna) vena- vena umbilicalis, ki vstopa po popkovnici v trebušno

votlino in prinaša kri bogato s kisikom in hranilne snovi. Umbilikalna vena poteka po spodnji

strani jeter in se v jetrni lini združi z levo vejo portalne vene. Med to vejo in spodnjo veno

kavo obstaja široka anastomoza, ductus venosus. Večina arterijske krvi poteka po tej

anastomozi in se vliva v spodnjo veno kavo. Spodnja vena kava vstopa v desni preddvor, od

koder se večina krvi usmeri skozi odprtino v interartialnem pretinu- foramen ovale v levi

preddvor. Ker so plodova pljuča neaktivna, se manjši del krvi iz desnega preddvora iztisne v

desni prekat in nato v pljučno deblo. Med pulmonalnim deblom in aortnim lokom je

anastomoza, ductus arteriosus, zato se del krvi vrača iz pulmonalnega debla v aorto. Kri se

vrača v posteljico po dveh popkovnih arterijah, ki sta veji notranje črevnične arterije.

Po rojstvu novorojenček zadiha, večja količina krvi teče po pljučnem deblu v pljuča in se

vrača v levi preddvor po pljučnih venah. Pritisk v levem preddvoru se poveča, loputka, ki

zastira ovalno odprtino se razpre. Ko prevežemo popkovnico, prekinemo placentarni obtok.

Popkovna vena se zastre(obliterira) in se spremeni v vez, ligatura teres hepatis. Duktus

venosus se zastre v vensko vez. Ductus arteriosus se prav tako zastre po nekaj tednih do nekaj

mesecih v arterijsko vez. Tudi popkovni arteriji se zastreta v medialna umbilikalna ligamenta,

ki potekata pod stenskim listom potrebušnice proti popku po notranji strani trebušne stene

(Dahmane, 2005).


3

Slika 2: KRVNI OBTOK PLODA

Vir: Plodov krvni obtok (internet, bl)

2.1 NEPRAVILNOSTI POPKOVNICE

2.1.1 Mrenski izvor popkovnice

Popkovnica izvira po navadi iz srede ali iz roba placente. Govorimo o obrobnem izvoru

popkovnice. Kadar izvira popkovnica iz jajčnih mren, gre za mrenski izvor. Tedaj gredo žile

popkovnice po jajčnih ovojih k placenti. Če nastane jajčni mehur iz dela jajčnih ovojev, po

katerem gredo žile k popkovnici, je plodovo življenje v nevarnosti, ker jih v medenico

vstopajoči plodov del stisne. Ob razpoku jajčnega mehurja se žile pretrgajo. Iz pretrganih žil

plod krvavi. To je poleg spredaj ležeče placente edini primer, da krvavi med porodom plod,

sicer krvavi vedno mati. Pred razpokom jajčnega mehurja tipljemo z notranjo porodniško

preiskavo v mehurju utripajoče žile. Krvavitev po razpoku jajčnega mehurja, združena s

slabšanjem plodovih srčnih utripov, je znak za mrenski izvor popkovnice in v tem primeru je

potrebno je takojšnje kirurško zdravljenje (Babnik, 2001).


4

2.1.2 Predolga popkovnica

Predolga popkovnica meri več kot petdeset centimetrov. Včasih je dolga en meter, včasih celo

dva metra. Predolga popkovnica se ovije okrog ploda, okrog plodovih udov ali vratu.

Pogosto zdrkne, opazimo jo šele po rojstvu ploda in ponavadi pri porodu ni večjih zapletov.

2.1.3 Prekratka popkovnica

Popkovnica je prekratka tedaj, kadar je krajša od petdeset centimetrov. Prekratka popkovnica

je zelo redka nepravilnost.Prekratka popkovnica ni tako nevarna, če leži posteljica globoko in

izvira popkovnica iz spodnjega roba, takrat je kratka popkovnica še dovolj dolga in ne dela pri

porodu nobenih težav. Nasprotno pa nastanejo resne ovire pri kratki popkovnici tedaj, kadar

leži placenta v materničnem svodu. Prekratka popkovnica ovira rojstvo ploda. Doba iztisa je

daljša. Če se plod pri prekratki popkovnici vseeno porodi, se lahko popkovnica pretrga,

prezgodaj loči placenta ali obrne maternica. Prekratko popkovnico opazimo takrat, kadar

glavica na koncu druge porodne dobe kljub dobrim popadkom ne napreduje in ni najti

nobenega drugega vzroka za slabo napredovanje poroda. Hkrati se plodovi srčni utripi naglo

slabšajo. Zanesljivo vemo, da gre za prekratko popkovnico tedaj, kadar se je plod porodil do

popka in je popkovnica močno napeta. V takšnem primeru se koža ob popku izboči kot

stožec (Mardešić, 2000).

2.1.4 Okrog plodovih delov ovita popkovnica

Popkovnica se pogosto ovije okrog plodovih delov. Ovije se enkrat, pa tudi večkrat. Pri

glavičnih vstavah se ovije okrog vratu, ramen, prsi in udov. Pri medeničnih vstavah lahko

plod jaha na popkovnici. Okrog plodovih delov ovito popkovnico se opazi šele med

porajanjem ploda. Če je popkovnica večkrat ovita okrog plodovega vratu, se v drugi porodni

dobi zadrgne. Ker plod ne dobiva dovolj kisika, lahko umre. S tem, da se je popkovnica

večkrat ovila okrog plodovega telesa, postane prekratka. Materi in plodu groze v teh primerih

iste nevarnosti kot pri prekratki popkovnici. Če je popkovnica enkrat ali večkrat na rahlo ovita

okrog plodovega vratu, jo pustimo pri miru. V primeru, da je popkovnica tesneje ovita in

imamo vtis, da ovira rojstvo ploda, jo previdno snamemo z vratu. Če pa je popkovnica tesno

zadrgnjena okrog vratu in se ne da sneti, jo prevežemo in prerežemo, preden se je porodil ves


5

plod. Pri medenični vstavi, ko plod jaha na popkovnici, skušamo popkovnico sneti. Če se ne

da sneti, jo prevežemo in prerežemo ter pospešimo rojstvo ploda (Mardešić, 2000).

2.1.5 Pravi vozel popkovnice

Poleg nepravih vozlov, ki so samo skupki na gosto prepletenih in krtičavih žil, vidimo na

popkovnici tudi prave vozle. Pravi vozel nastane tedaj, kadar zleze plod v prvih mesecih

nosečnosti skoz zanko popkovnice. Pogoj za nastanek pravega vozla je dolga popkovnica.

Pravi vozel popkovnice lahko povzroči celo plodovo smrt v nosečnosti ali med porodom,

kadar se toliko zadrgne, da se ne more skozenj pretakati kri. Po navadi pravi vozel ni

zadrgnjen, ker je popkovnica dolga. Ugotovimo ga po naključju pri pregledu popkovnic.

Potrebno je takojšnje kirurško ukrepanje (Mardešić, 2000).

2.1.6 Spredaj ležeča in zdrknjena popkovnica

Kadar ugotovimo ob vodilnem plodovem delu popkovnico, dokler mehur še drži, govorimo o

spredaj ležeči popkovnici. Po razpoku jajčnega mehurja zdrkne popkovnica skoz ustje v

nožnico ali pa pred vnanje spolovilo.

Popkovnica leži spredaj ali zdrkne tedaj, kadar vodilni plodov del ne zapira medeničnega

vhoda, kot na primer pri ozki medenici, nepravilnih plodovih legah in vstavah ter pri

majhnem plodu. Pri tem so važni tudi dolžina popkovnice in množina plodovnice. Raje

zdrkne dolga popkovnica kot kratka. Zdrknjena popkovnica ne ovira poroda in ni nevarna za

mater. Pač pa je pri zdrknjeni popkovnici plodovo življenje v veliki nevarnosti, ker pritisne v

medenično votlino vstopajoči plodov del popkovnico ob kost in prekine krvni obtok.

Popkovnica lahko leži spredaj ali zdrkne ob glavici, lahko tudi ob zadnjici in pri prečni legi.

Spredaj ležeče popkovnice ne moremo prepoznati z vnanjo porodniško preiskavo, ker so

plodovi srčni utripi pravilni. Z notranjo porodniško preiskavo pa ugotovimo v jajčnem

mehurju mehko, za prst debelo in utripajočo tvorbo. Če se zdrknjena popkovnica ne vidi v

vnanjem spolovilu, sumimo na zdrknjeno popkovnico, kadar postanejo plodovi srčni utripi po

razpoku jajčnega mehurja nepravilni. Z notranjo porodniško preiskavo tipljemo v nožnici

popkovnico, ki utriplje, dokler je plod živ.


6

Pri spredaj ležeči popkovnici takoj pokličemo zdravnika. Do njegovega prihoda pazimo, da

jajčni mehur prezgodaj ne poči. Zato dvignemo posteljno vznožje in prepovemo porodnici

pritiskati. Dobro je tudi, če položimo porodnico na tisti bok, ki se ujema s plodovo pozicijo;

torej pri prvi poziciji na levi, pri drugi poziciji pa na desni bok.Pri zdrknjeni popkovnici ob

zadnjici in rami se ne oziramo na zdrknjeno popkovnico, temveč delamo tako, kot delamo pri

medenični vstavi ali pri prečni legi. Pri zdrknjeni popkovnici ob glavici je naše ravnanje

odvisno od tega, kje je plodova glavica. Če je glavica še nad medeničnim vhodom

premakljiva, je postopek enak kot pri spredaj ležeči popkovnici. Če pa je glavica že vstopila v

medenico, skušamo čim prej dokončati porod. Porodnici velimo, naj krepko pritisne. Če ovira

rojstvo ploda presredek, ga prerežemo. Tako se nam pri zdrknjeni popkovnici skoraj vedno

posreči rešiti otroka (Mardešić, 2000).

2.1.7 Poškodbe popkovnice

Popkovnica se pretrga tedaj, kadar je prekratka. Pretrga se tudi pri naglem porodu, kadar rodi

ženska stoje in pade novorojenček na tla. Tem laže se pretrga, čim tanjša je. Krvavitev je tem

večja, čim bliže popka se je pretrgala. Pretrgano popkovnico opazimo po razcefranih koncih,

medtem ko so konci prerezane popkovnice gladki. Pretrgano popkovnico prevežemo kot po

navadi. Pokličemo zdravnika in do njegovega prihoda tamponiramo popek s sterilno gazo

(Gubanc, Testen, 2006).

2.2 ANOMALIJE POPKA

2.2.1 Amnionski popopek

Amnionski popek je anomalija, pri kateri amnion prehaja skozi popkovino trebušno steno.

Površina trebuha okrog popka je pokrita z amnionom namesto z epidermisom, sčasoma

granulira in epitelizira ter tako pusti brazgotino (Mardešić 2000).


7

Slika 3: AMNIONSKI POPEK

Vir: Prikaz amnionskega popka (internet, bl)

2.2.2 Popkovna kila

Popkovna kila je posledica nepopolne zapore popkovnega obroča. Pokrita je s kožo, vsebuje

pa pečico ali del tankega črevesa in je lahko velika od enega do petih centimetrov, približno

za velikost oreha. Opazimo jo pri vsakem petem novorojenčku, pogosteje je prisotna pri

nedonošenčkih. Izboči se ob joku, kolcanju, napenjanju. večinoma se v prvem letu spontano

zapre, praviloma se ne vklešči, če pa se, jo je potrebno kirurško odstraniti (Connolly, 2007).

Slika 4: POPKOVNA KILA

Vir: Prikaz popkovne kile (internet, bl)


8

2.2.3 Omfalokela

Omfalokela je huda prirojena nepravilnost ki zahteva kirurško zdravljenje. V 50% so

pridružene ostale nepravilnosti. V področju popka je velik defekt trebušne stene skozi

katerega molijo trebušni organi, pokriti s tanko prozorno opno iz dveh lističev: notranjega

peritoneja in zunanjega amniona. Takojšni ukrep je sterilno pokritje z gazo navlaženo z

primerno toplo fiziološko raztopino. Novorojenčku je potrebno obvezno vstaviti želodčno

sondo (Zimmermann, 2007).

Slika 5: OMFALOKELA

Vir: Prikaz omfalokele (internet, bl)

2.2.4 Gastroshiza

Gastroshiza je huda anomalija trebušne stene novorojenčka. Popkovina izhaja na normalnem

mestu, lateralno od nje pa molijo iz defekta trebušne stene organi ki niso pokriti z opno.

Običajno je manjša od štirih centimetrov, lahko pa je tudi večja in govorimo gigantski

gastroshizi. Vzrok je neznan, študije so pokazale, da se pogosteje pojavi pri materah mlajših

od dvajset let. Pogostejša pa je tudi pri materah, katere so v prvih treh mesecih nosečnosti

uživale drogo. Takoj po porodu organe zaščitimo in povežemo v sterilno vrečo in oskrbimo

novorojenčka. Prav tako je tukaj potrebno kirurško zdravljenje (Zimmermann, 2007).


9

Slika 6: GASTROSHIZA

Vir: Prikaz gastroshize (internet, bl)

2.2.5 Perizistentni omfaloenterični duktus

Perzistentni omfaloenterični duktus je anomalija pri kateri se embrionalni stik med črevesjem

in popkovino ne zapre, zato se v predelu popka izloča blato. Pogosto je anomalija nepopolna

in se kaže z dolgotrajnim in trdovratnim vlaženjem iz popka. Na črevesju pa je običajno

Meckelov divertikel. Zdravljenje je kirurško (Zimmermann, 2007).

2.2.6 Fistula urahusa

Fistula urahusa je kanal med embrionalnim sečnim mehurjem in popkovino, ki se ne zapre,

zato izhaja v predelu popka urin. Zdravljenje je kirurško.

2.2.7 Tumor popka

Tumorji popka so zelo redek pojav, predstavlajo jih angiomi, enteratomi, dermoidne ciste,

miksosarkomi in ciste urahusa ali omfaloenterikusa. Zdravljenje je kirurško (Mardešić, 2000).


10

2.3 INFEKCIJE POPKA

Infekcije popka se kažejo z različnimi kliničnimi znaki, med njimi tudi kot krvavitev iz

popka, povišana telesna temperatura, neješčnost, zaspanost in spremembe na samem popku.

Žile v popku se ob rojstvu sicer zaprejo, vendar so prehodne še dvajset do petindvajset dni. Te

prazne cevke se lahko počasi zaraščajo. Ves ta čas, torej skoraj ves prvi mesec, je popek

široko odprta pot za mikrobe, ki lahko vdrejo v otrokovo telo, ker pa novorojenček nima

enakovredne obrambe kot jo imajo otroci in odrasli je zato posebej dovzeten za različne

okužbe. Povzročitelji pa so se z leti spreminjali (Felc, 2008).

Pri oskrbi popka je izjemnega pomena, poleg zdravstvene nege, tudi zdravstvena vzgoja

mater. Infekcije popka je potrebno preprečevati, kar pomeni skrbeti za umivanje in

razkuževanje rok, uporabo sterilnih instrumentov za oskrbo po porodu, čist in suh popek,

uporabo sterilnega obvezilnega in drugega materiala za enkratno uporabo, štiriindvajset urno

sobivanje matere in novorojenčka, čim prejšnji stik novorojenčka z materino kožo, da se

kolonizirajo nepatogene bakterije z materine kožne flore, ter poučevanje staršev o znakih

infekcije popka (Zore, 2008).

Slika 7: INFEKCIJE POPKA

Vir: Infekcije popka (internet, bl)


11

2.3.1 Granulom popka

Nastane ob nepravilnem sušenju popkovnice, ki je na vrhu suho odmrla, spodaj pa je gnila.

Tak granulom je temnordeč ali vijoličast, zrnčast in izceja sluzasto ali gnojno tekočino.

Pogosto se okuži s streptokoki ali stafilokoki. Granulom očistimo z alkoholom. Če je zrnčast,

ga prevežemo. Sicer pa ga lapiziramo vsak dan in potresemo z ustreznimi antibiotiki v prahu

po naročilu zdravnika (Kornhauser-Cerar, 2005).

2.3.2 Vnetje popka

Vnetje popka (omphalitis) nastane v ležišču popka, kjer je odlično gojišče za različne

patogene bakterije, kar je najpogosteje posledica pomanjkljive higiene ali bolnišničnih okužb.

Opazimo ga, če je okoli njega modrikasta, nejasno omejena temnordeča ali vijoličasto rdeča

lisa, lahko je prisoten tudi izcedek. Podkožje je zadebeljeno. Povzročitelj je stafilokok, ki je

vedno bolj odporen proti antibiotikom (Felc, 2008).

Vnetje popkovnih žil se širi iz popka vzdolž arterij proti medenici ali vzdolž vene proti

jetrom. Iz popka se cedi gnoj, ki lahko zelo smrdi. Če se širi infekcija po arterijah, se pogosto

pojavi ognojek med popkom in simfizo. Od tam preide vnetje na potrebušnico; le-ta se

vname. Otrok je neješč, njegov jok je slaboten, ne napreduje na teži ali celo hujša. Prisotna je

lahko tudi driska. Postane zlateničen in po vsem telesu se pojavijo podkožne krvavitve. Takrat

je še čas, da ga pričnemo zdraviti. Če to zamudimo, se v drugem tednu življenja pogosto

razvije sepsa ali zastrupitev krvi, lahko pa se razvije tudi absces in v tem primeru je

zdravljenje kirurško (Novosel - Sever, 2006).

2.3.3 Šen popka

Šen (erizipel) povzroča ga hemolitični streptokok. Prenaša se na otroka z dotikom osebe, ki

ima te bakterije v žrelu, ali pa z okuženimi predmeti. Pri šenu je okolica popka zelo rdeča in

jasno omejena od kože v okolici. Koža je včasih nekoliko dvignjena nad okolico in se sveti,

ker je otekla in napeta. Rdečina se hitro širi, sredina pa bledi. Pogosto potuje rdečina po vsem

telesu tako, da na enem mestu izgine, na drugem pa se spet pojavi. Šen, ki se neprestano seli,

je že pravo zastrupljenje krvi in je lahko za novorojenčka usoden. Šen zdravimo tako, da


12

posipamo popek z ustreznim antibiotičnim prahom in dajemo dvakrat na dan antibiotik

parenteralno. Kadar se šen seli, dajemo otroku še transfuzijo krvi, lahko pa se razvije tudi

absces in v tem primeru je zdravljenje kirurško (Felc, 2008).

2.3.4 Tetanus popka

Da si je v razvitem svetu, zelo redek, se vendar včasih pojavi tudi pri nas (pri Romih) in v

nerazvitih državah, kjer matere rojevajo doma ali pa celo na prostem. Popkovino ne oskrbijo

sterilno in zato je umrljivost novorojenčkov v teh državah izredno visoka. V boju proti

umrljivosti že tri leta poteka akcija UNICEF-a, v sodelovanju z podjetjem Pampers za nakup

cepiv potrebnih za zaščito novorojenčkov proti tetanusu. Bacil tetanusa, ki živi v prebavilih

konj, prenese lahko neposredno na otrokov popek oseba, ki je imela opravka s hlevskim

gnojem. Lahko pa se prenese tudi posredno s plenicami, ki so se sušile na pognojeni travi ali

pa so bile oprane v hlevu. Bacil tetanusa je anaeroben; se pravi, da uspeva brez zraka (kisika)

in da se dobro razvija skupno z drugimi klicami, ki mu porabijo ves kisik. Sam ostane na

popku. Izloča pa tetanusni toksin, ki se širi po živčnih ovojnicah in predvsem po mezgovnicah

v kri in odtod do središč v hrbtnem mozgu do mostiča. Vsi ti centri so zelo zdraženi, tako da

otrok že pri najmanjšem draženju dobi krče. Draži pa tudi končiče živcev v mišicah, ki so zato

stalno zdražene in toge. Inkubacija traja štiri in več dni. Prvo znamenje je krč žvekalk

(trizmus), zato otrok ne more odpreti ust in ga ne moremo hraniti. Kmalu postanejo toge tudi

druge obrazne mišice. Otrokov obraz z zaprtimi očmi in režečim izrazom izgleda kot pustna

maska (sardoničen smeh – smeh zaradi krča). Otroka pričnejo lomiti hudi krči. Tetanus

telesnih mišic pa povzroči, da leži otrok raven ali ukrivljen in trd kot deska. Kmalu se

pojavijo še krči požiralnih mišic in naposled prepone. Otrok se zaduši ali pa umre za

oslabelostjo. Zdravljenje tetanusa obvezno poteka v bolnišnici. Tam otrok dobi tetanični

antitoksin, ustrezni antibiotik in pomirjevala. Ranica na popku se mora izrezati v živo. Po

tetanusu si otrok opomore šele po šestih tednih (Antolič, Novak- Antolič, 2004).


13

2.4 SEPSA NOVOROJENČKA

Bakterije, ki povzročajo zastrupitev krvi (sepso) pri novorojenčku, vdro v organizem

najpogosteje skozi ranico na popku, redkeje skozi ranjeno sluznico v ustih, v črevesju ali na

vnanjem spolovilu, najredkeje pa skozi kožo (nedonošenček). Otrok se okuži lahko pred

porodom (pri predčasnem razpoku mehurja), med porodom ali po njem. Sepsa je pogostnejša

v porodnišnicah kot doma. Sepsa je najhujša bolezen novorojenčka. Povzročitelji so: koli

bacili, stafilokoki, streptokoki, pnevmokoki, bacil proteus, psevdomonas in drugi (Felc, 2008)

Bolezenska slika se le redko prične nenadno. Po navadi je pričetek zelo nejasen. Otrok, ki je

prvi teden dobro pil in uspeval, postane v drugem tednu neješč, se ne redi ali celo hujša. Je

zelo nemiren, veliko joka. Če je nedonošenček ali če je slaboten, nima temperature; sicer se

mu le-ta počasi veča. Bljuva; trebuh ima zelo napet (otekla vranica, včasih celo jetra). Pogosto

dobi po koži izpuščaje, ki so včasih podobni ošpicam, včasih škrlatinki. Pogosto ima tudi

otekle roke in stopala. Pri hudi obliki sepse lahko pri novorojenčku pride do motnje zavesti,

cianoze in petehialnih krvavitev. Otrok je tahikarden, tahipnoičen in če se takšno stanje

nadaljuje lahko privede tudi do dihalne stiske. V tem primeru je potrebno otroka oživljati

(Felc, 2008).

2.4.1 Stafilokokna sepsa

Nekaj dni potem, ko so se pokazala splošna znamenja sepse, se stafilokok seli po krvi v

podkožje in kosti. V podkožju opazimo abscese; v kostnem mozgu dolgih cevastih kosti se

razvije ognojek. Koža postane temno rdeča. Najbolje je izpraskati absces iz kosti in vse kožne

abscese prerezati.

2.4.2 Streptokokna sepsa

Ni več tako pogostna kot je bila nekoč. Po koži opazimo izpuščaje in krvavitve. Pogosto dobi

otrok tudi vnetje ledvic.


14

2.4.3 Sepsa zaradi infekcije z Escherichia coli

Je najpogostejša oblika sepse. Poleg splošnih znamenj otrok močno bljuva in ima drisko.

Blato je sluzasto, tekoče in zeleno. Otrok kmalu dobi še vsa znamenja meningitisa in v krčih

umre.

2.4.4 Pnevmokokna sepsa

Nastane lahko po hudi aspiracijski pljučnici. Pogosto je otrok zlateničen in dobi meningitis

(napeta mečava, krči, preobčutljivost na zvok, luč in dotik). Pri otroku napravimo

hemokulturo in določimo povzročitelja. Dajemo mu parenteralno antibiotike, po

antibiogramu. Dobi še transfuzijo krvi ustrezne skupine in faktorja Rh. V hudih primerih

lahko le izmenjalna transfuzija ohrani otroku življenje. Organizem krepimo z vitaminom C,

kompleksom vitamina B in kortizonom. Pri slabotnih nedonošenčkih je včasih sepsa zelo

zabrisana. Otrok ne je, izgublja v teži, ima labilne temperature in apnoične krize. Le

hemokultura in laboratorijske preiskave (povečano število levkocitov, zmanjšano število

eritrocitov, mladi levkociti v krvni sliki) in hemokultura nam povedo, da ima otrok sepso.

Le s pravilno in skrbno nego popka in dobro prehrano preprečujemo sepso novorojenčka

(Felc, 2008).


15

3 POMEN OSKRBE POPKA

3.1 ZDRAVSTVENA NEGA POPKA V PORODNI SOBI

Ob rojstvu in v prvem mesecu starosti je popek izjemnega pomena, ker obstaja velika

možnost, da se novorojenček preko popka okuži z zanj zelo nevarnimi boleznimi, katere

lahko hudo ogrozijo otrokovo zdravje ali celo življenje. Popkovni krn se drži

novorojenčkovega popka samo kakih pet do šest dni, nato odpade in ostane na popku odprta

rana, ta se zaceli v približno tednu dni. Šele ko je popek popolnoma zaceljen izgubi svoj

pomen.

Popkovnico prekinemo čim prej po porodu, saj ni nobenega razloga za nadaljno povezavo. Če

novorojenčkovo stanje dopušča, prekinemo popkovnico šele, ko preneha utripati, to je 1-5

minut po rojstvu. Donošen novorojenček je v času prekinitve popkovnice lahko na materinem

trebuhu, pri nedonošenčkih pa je priporočljiva nekoliko nižja lega zaradi placentarne

transfuzije. V kolikor pa sta novorojenček in mati ogrožena (izosenzibilizacija krvi po Rh

faktorju, zahteva po oživljanju novorojenčka, težka krvavitev, drugi zapleti pri materi),

zažmemo in prerežemo popkovnico takoj po rojstvu ploda (Pajntar, Novak Antolič, 2004).

Ko prične otrok samostojno dihati- zajoka in /ali popkovnica preneha utripati, zažmemo

(klemamo) popkovnico z dvema peanoma. Preden se popkovnica prereže, namestimo mami in

novorojenčku identifikacijsko zapestnico z enako številko zaporednega poroda, da ne bi prišlo

do morebitne zamenjave novorojenčka. Pri prekinitvi popkovnice moramo strogo uporabljati

sterilne rokavice, instrumente in pripomočke (sterilna sponka, sterilna ligatura, sterilni

zloženci, sterilne škarje popkarice, sterilne vatirane palčke za 6% raztopino kalijevega

hipermanganata). S kazalcem in sredincem leve roke primemo popkovnico pri prvem peanu, s

prstancem in mezincem pri drugem peanu in jo med njima prerežemo s škarjami popkaricami.

Zaradi vse pogostejše udeležbe očetov pri porodu jim je ponujena možnost, da sami prerežejo

popkovino. Pri tem pazimo, da ne poškodujemo novorojenčka ali matere. S prvim peanom

pritisnemo popkovnico zato, da ne bi novorojenček preko popkovnice izkrvavel, z

drugimpeanom pa preprečimo odtok krvi iz placente. S krvjo napolnjena placenta se namreč

lažje loči od maternice. Če gre za enojajčne dvojčke, bi lahko drugi dvojček izkrvavel skozi

nezažeto popkovnico prvega. Pri nedonošenčkih in ogroženih novorojenčkih je priporočljivo


16

popkovnico pritisniti s tremi peani tako, da ostane del popkovnice napolnjen s krvjo, kar

uporabimo za odvzem krvi za preiskave (plinska analiza, krvna skupina, laboratorijski kazalci

vnetja, hemogram, preiskave na okužbo z virusi ali toksoplazmozo) (Zore, 2008).

Popkovnico na novorojenčkovi strani pretisnemo s sponko, ligaturo uporabljamo le izjemoma

(pri zelo tanki ali debeli popkovnici). Sponko previdno namestimo pol do en centimeter nad

kožnim delom popka, odvisno od debeline popkovnice. En centimeter nad sponko

popkovnico skrajšamo. Pri novorojenčkih in nedonošenčkih, kjer je možnost zapletov večja,

sponko namestimo malo dlje od kožnega dela, zaradi možnosti uvajanja popkovnih

(umbilikalnih) katetrov. Rezno ploskev namažemo s 6% raztopino kalijeva hipermangana.

V večini slovenskih porodnišnic popek oskrbijo sterilno na odprt način (ga ne pokrivajo). Ves

čas smo pozorni na vitalnost novorojenčka in morebitne krvavitve iz popka. Ko novorojenčka

zavijemo v pleničko, ostane krn popkovnice izven plenice zaradi lažje in hitrejše prepoznave

morebitne krvavitve. Oskrbljenega otroka čimprej po rojstvu položimo materi v naročje, saj

prvo srečanje matere in novorojenčka ima trojen pomen: vzpostaviti kontakt, prvo dojenje in

preprečevanje izgube toplote (Zore, 2008).

Slika 8: PRIKAZ OSKRBE POPKA

Vir: Oskrba popka (internet, bl)


17

3.2 ZDRAVSTVENA NEGA POPKA NA ODDELKU

Zdravstvena nega popka predstavlja proces, ki v slovenskem prostoru in slovenskih

porodnišnicah nima predpisanih enotnih navodil za sam postopek enotnih metod dela (pokrit

ali odprt način) in uporabo sredstev za dezinfekcijo (posipavanje z antibiotičnimi praški,

fiziološka raztopina, 70% alkohol, kalijev permanganat,…) Leta 2000 je v ljubljanski

porodnišnici potekala študija o čiščenju in celjenju popka. Rezultati so pokazali, da fiziološka

raztopina ne podaljša sušenja popkovnega krna in da je koži bolj prijazna kot 70% alkohol.

Pokazalo se je, da tudi nameščanje ligatur na že suh krn ni potrebno, vendar se prevezovanje

že suhega krna popkovine še naprej izvaja zaradi lažjega rokovanja in občutka varnosti s

stališča mater, ki že negujejo svojega otroka (Verbič, 2005).

V večini slovenskih porodnišnic izvajajo zdravstveno nego popka na odprt način (odkrit krn

popkovine) in s 70% alkoholom. Na oddelku izvajajo zdravstveno nego novorojenčka v sobi

poleg matere. Ob tem izvajajo zdravstveno nego in zdravstveno vzgojo. Matere poučimo ter

naučimo negovanja novorojenčka in čiščenje popka. Krn popkovine je že ob rojstvu

koloniziran z bakterijami in čeprav se njihova količina lahko zmanjša s čiščenjem, je še vedno

mesto, ki je nagnjeno k infekcijam. Glavni povzročitelj infekcije popka (omphalitis) so

Stafilokok aureus, Koliformni bacili in Beta hemolitični streptokok. Normalno je v okolici

popka nekaj rdeče kože še potem, ko popkovina odpade, toda kakršenkoli znak infekcije, na

primer izločanje gnojnega izcedka, zahteva opazovanje. Prav tako kot poškodba v okolici

popka je tudi veliko tveganje sistemske razširitve infekcije (Novosel - Sever, 2006).

Prvi in drugi dan po rojstvu je na krnu popka nameščena sponka. Sponka je sestavljena iz

zarezic in varnostnega zatiča, da ne zdrsne in se samodejno ne odpre. Drugi dan jo

zamenjamo z ligaturo, ker se sponka težko dobro očistimo mekonija in sekreta, ki ga izloča

želatinasto tkivo (Whartonov žele), pa tudi popkovina se stanjša. Uporabljamo sterilne

zložence, fiziološko raztopino, sterilno ligaturo, klešče za sponko, škarje, rokavice (za svojo

in novorojenčkovo zaščito uporabljamo rokavice za enkratno uporabo, pri natrgani ali

krvaveči popkovini in spremembah na koži okoli popka, pa uporabljamo sterilne rokavice)

(Zore, 2008).

Najprej pripravimo prostor, pult in material. Prezračen prostor segrejemo na 22 do 24 stop.C

in poseg razložimo novorojenčkovi mami. Higiensko si umijemo roke in osušene razkužimo.


18

Na čistem pultu, kamor položimo novorojenčka, imamo pripravljeno perilo in vse potrebščine

za umivanje, anogenitalno nego in perilo za previjanje. Ločimo čisti in nečisti del. Po

higenizaciji novorojenčka si roke umijemo in razkužimo. Na osušene roke namestimo

rokavice. Z eno roko podržimo sponko in jo z občutkom nekoliko odmaknemo

(privzdignemo). S fiziološko raztopino navlaženimi zloženci z enkratnimi potegi obrišemo in

očistimo krn popkovine. Pod sponko, čim bliže kožnemu delu popkovine, namestimo ligaturo

in jo z občutkom zadrgnemo. Preden zavežemo še drugi vozel, še enkrat preverimo

namestitev ligature. Ligaturo s škarjami prikrajšamo. Nato z eno roko fiksiramo sponko tako,

da je med otrokom in sponko naša dlan. S posebnimi kleščami za sponke odščipnemo sponko

in jo odstranimo. Pazimo, da ne poškodujemo kože in ne zatrgamo popkovine. Po potrebi krn

še enkrat očistimo. Zdravstvena nega popka izvajamo na odprt način, krn popkovine ne

pokrivamo. Pozorni smo na morebitno krvavitev iz popka, poškodbo ali druge spremembe v

okolici popka (Zore, 2008).

Zdravstveno nego popka izvajamo po vsakem jutranjem umivanju in ob vsaki higenizaciji in

previjanju novorojenčka. Ligaturo menjamo vsak dan, če je potrebno, tudi pogosteje. Krn

popkovine se suši in tanjša, ligatura postane ohlapna in prepojena z izločki popkovine. Bolj

pogosto ko čistimo in menjamo ligaturo, hitreje krn popkovine odpade. Ko le – ta odpade,

ostane vlažno dno popka, ki še nekaj časa rosi in se počasi epitelizira. Dno popka čistimo s

sterilnimi zloženci in fiziološko raztopino. Razmaknemo kožni del popka in z zložencem

obrišemo dno popka. Ne uporabljamo vatiranih palčk, ker bi predrli in poškodovali tanko

opno popkovnega dna, ki se je šele pričela epitelizirati (Verbič, 2005).

3.2.1 POMEN ROOMING –IN PRI OSKRBI POPKA

Rooming- in pomeni sobivanje matere in otroka. Večina slovenskih porodnišnic daje možnost

sobivanja matere in novorojenčka. Prednosti takšne ureditve je več. Najbolj je seveda

poudarjen pristen kontakt otroka in matere že od samega poroda naprej. Matere se začnejo

privajati na novorojenčka, se ga naučijo opazovati in ugotavljati njegove potrebe. Medicinske

sestre jim pri vsem pomagajo, poučujejo in svetujejo. Novorojenček je ob materi štiriindvajset

ur, kar zagotavlja hranjenje po želji in ne po predpisanem urniku ter omogoča, da se mati in

otrok spoznavata. Mati se ob pomoči medicinskih sester nauči pravilne nege novorojenčka in

začne tudi sama negovati svojega otroka. Po odpustu iz porodnišnice v domače okolje se bo


19

tako počutila bolj varno in samozavestno.Materam omogočimo počitek tako, da medicinske

sestre sodelujejo in pomagajo pri nočnem hranjenju, da se te čim manj utrujajo. Prav tako

prva dva dni jutranjo nego novorojenčka izvajajo medicinske sestre. Ob tem pa ves čas

opravljajo zdravstveno vzgojno delo. Rooming-in ne pomeni manj dela za zdravstvene

delavce z mislijo da matere same skrbijo za otroke. Dela je kvečjemu več, saj medicinske

sestre poleg tega, da otroke negujejo, morajo prevzeti še pomembne naloge iz zdravstvene

vzgoje in matere naučiti, jih vzpodbujati, prikazovati postopke, opozarjati in popravljati

eventuelne napake ( Hoyer, 2001).

3.3 VLOGA ŠOLE ZA STARŠE

Šola za starše je pomembna za promocijo zdravja in aktivno skrbi za zdravje v predporodnem

obdobju. Obisk šole za starše je priporočljiv za prvič in ponovno noseče ženske in njihove

partnerje, ter za posebej ogrožene skupine nosečnic (mladostnice, socialno-ekonomsko

ogrožene nosečnice, nosečnice z zdravstvenimi tveganji ipd.). Predporodna zdravstvena

vzgoja je pomembna preventivna aktivnost za zagotovitev optimalnega perinatalnega

zdravstvenega varstva. Program šole za starše je sestavljen iz tematskih predavanj, ki

obravnavajo različne teme od nosečnosti do poroda in med drugim tudi o prehrani in dojenju

(tehnike dojenja, dodatki k prehrani, položaji pri dojenju,oskrba popka …) (Njenjić, 2007).

Če želimo uspeti, da bo novorojenček pravilno negovan moramo mater o tem poučiti že pred

porodom. Poučiti jo moramo o pravilni oskrbi popka, o morebitnih zapletih in kako jih

preprečiti. Razložiti jim moramo na preprost, razumljiv način, da bodo razumele in osvojile

tehnike oskrbe popka. Pri tem lahko uporabimo skupinsko ali individualno metodo

izobraževanja, predvsem svetovanje je način dela z ljudmi, ko spoznavamo njihove občutke

in jim pomagamo pri odločitvah. Svetovalne spretnosti so pomembne na vseh področjih

zdravstvene vzgoje in ne samo pri svetovanju o oskrbi popka. Proces zdravstvene vzgoje pri

oskrbi popka je močno skoncentriran v obdobju nosečnosti, poroda in v prvem mesecu

otrokove starosti, saj po tem obdobju popek odpade in zaceli. Tako postane popek

nepomemben. Nosilci izobraževanja so diplomirane medicinske sestre, babice in zdravniki.

Sodelujejo pa tudi vsi drugi zdravstveni delavci, ki imajo opravka z nosečnico in kasneje z

materjo in njeno družino. Medicinske sestre bi se morale zavedati, da niso medicinske sestre


20

samo v službi, temveč lahko s svojim znanjem pripomorejo k izobraženosti nosečnic in mater

(Hoyer, 2005).

3.4 VLOGA PATRONAŽNE MEDICINSKE SESTRE

Otročnico in novorojenčka obišče patronažna medicinska sestra naslednji dan po odpustu iz

porodnišnice, saj tako zagotovi kontinuirano zdravstveno nego. V Mariboru je otročnica

seznanjena z obiskom patronažne medicinske sestre že v porodnišnici, kjer se z večino

otročnic pogovori patronažna medicinska sestra, ki prevzema dnevne odpuste otročnic z

novorojenčki. Tako je zagotovljena koordinacija z medicinskimi sestrami porodnišnice in

pediatri – neonatologi. Ker je za življenje in zdravje novorojenca najbolj občutljivih prvih

deset dni življenja, so ponovni obiski novorojenca in otročnice še kako pomembni. Ponovne

obiske patronažne medicinske sestre opravljajo glede na negovalno anamnezo novorojenčka

in celotne družine, torej glede na dejanske potrebe novorojenca in otročnice, seveda ob

upoštevanju strokovne odločitve medicinske sestre. Pri tem moramo upoštevati število

dogovorjenih obiskov s strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje. Frekvenca ponovnih

obiskov mora biti prvih deset dni pogostejša, ker je novorojenec v tem obdobju še posebej

občutljiv in se še vedno prilagaja na nove pogoje življenja zunaj maternice, zato jih izvajamo

čim pogosteje, najbolje vsak drugi dan (Likar, 2005).

Slika 9: OBISK NA DOMU

Vir: Obisk medicinske sestre (internet, bl)


21

3.5 VLOGA MEDICINSKE SESTRE V OTROŠKI POSVETOVALNICI

Posvetovalnica za otroke je namenjena zdravim dojenčkom in otrokom od 0 do 18 mesecev in

sicer je namenjena ugotavljanju telesnega in duševnega zdravja s ciljem zgodnjega odkrivanja

bolezni in motenj, ko te še niso očitne, da bi tako dosegli možnost zgodnjega ukrepanja,

zdravljenja in rehabilitacije. Prav tako je namenjena odkrivanju neugodnih socialnih

dejavnikov in nezdravih življenjskih navad v družini ali v okolju, v katerem otrok živi (Brcar,

Seher- Zupančič, 2004).

V posvetovalnici spremljajo rast in razvoj otroka celostno. Rezultati se vpisujejo v

zdravstveni karton. Pri vsakem obisku otroka stehtajo, mu izmerijo telesno dolžino, obseg

glave in prsnega koša. Posebno pozornost posvečajo gibalnim funkcijam, rasti zobovja in

psihofizičnim funkcijam. Če pri tem opazijo kakšne koli spremembe, reagirajo z ustreznim

individualnim svetovanjem, napotitvijo v drugo ustanovo ali naročijo na namenski pregled,

kjer preverijo, če je bil ukrep uspešen ali ne (Pašek, 2003).

Starši z otrokom prvič obiščejo otroško posvetovalnico okoli prvega meseca otrokove starosti.

Z organizacijskim vidikom otroških posvetovalnic in možnostjo izbire otroškega zdravnika jih

starše že predhodno seznani patronažna medicinska sestra.

V posvetovalnici staršem svetujejo glede pravilne nege dojenčka, pravilne prehrane, seveda

poudarijo izključno dojenje do šestega meseca starosti dojenčka. Seznanijo jih tudi nadaljnjih

obiskih v posvetovalnici, o planu obveznega cepljenja, možnostih dodatnega zaščitnega

cepljenja, kot na primer proti Rota-virusu. Starši dobijo tudi navodila v zvezi z

preprečevanjem rahitisa, slabokrvnosti in pojavu zobne gnilobe.

Kar se pa tiče oskrbe popka pa ponavadi v tem obdobju ni več pomembna, saj prinesejo

dojenčka na prvi pregled v posvetovalnico v starosti enega meseca, ko je popek že popolnoma

zaceljen. Le izjemoma, če starši opazijo kakšne spremembe na popku obiščejo posvetovalnico

prej. Takrat pa se zdravnik odloči za nadaljnjo obravnavo glede na klinične znake otroka.


22

4 OBLIKOVANJE STANDARDOV

Kakovost zdravstvene nege temelji na filozofiji, ki odgovarja na vrsto vprašanj, s katerimi se

srečuje vsak izvajalec zdravstvene nege. Sem spadajo vprašanja o profesiji, njenih ciljih,

odnosih med izvajalci zdravstvene nege in bolniki, o raziskovalnem delu, managementu,

sodelovanju v timih, o izobraževanju in različnih vrednotah. Vrednote so pomemben del

posameznikove osebnosti in tudi poklicnih skupin-izvajalcev zdravstvene nege. Med seboj se

prepletajo in lahko odločilno vplivajo na delo in usmeritve v skupini. Vrednote zdravstvene

nege temeljijo na etičnih načelih, kot so človeško dostojanstvo, enakost, solidarnost in

strokovna etika.

Vizija kakovosti zdravstvene nege temelji na dejstvu, da se zdravstvena nega opira na teorijo

in je usmerjena k doseganju takih izidov pri bolniku, da jih je možno izmeriti. Izvaja de na

osnovi procesa zdravstvene nege z ugotavljanjem bolnikovih potreb po zdravstveni negi,

identificiranjem negovalnega problema, načrtovanjem, izvajanjem negovalnih intervecij in

vrednotenjem glede na stopnjo doseganja ciljev.

Za oblikovanje standardov v zdravstveni negi so najbolj kompetentni izvajalci zdravstvene

nege. Oblikovanje standarda mora slediti natančnim strokovnim smernicam zdravstvene nege.

V standardu mora biti opisana tista zdravstvena nega, ki jo po strokovnih in znanstvenih

dognanjih in v okviru razpoložljivih sredstev lahko ponudimo celotni skupini obravnavanih

bolnikov (Filej, Kadivec, Zupančič, 2000).

Standard je v krogu izvajalcev dogovorjena raven zdravstvene nege. Z njim skušamo doseči

popolnost, čim večjo strokovnost in poenotenost dela. Standard je zaželjena in dosegljiva

stopnja zdravstvene nege v primerjavi z dejansko izvedenim delom. Kriterij je objektiven,

merljiv element standarda. Kriteriji standarda morajo biti:

- primerni,

- razumljivi,

- merljivi,

- sprejemljivi,

- dosegljivi.


23

V vsakem standardu oblikujemo tri tipe kriterijev:

- strukturni(pogoji za delo) – opisujejo vire, ki so potrebni za uspešno izvedbo dela:

prostori, oprema, osebje(število, izobrazba), material.

- procesni (izvedba dela) – se nanašajo na izvedbo korakov, ki jih bodo izvajalci

standarda opravili, da bi dosegli določene izide. Opisujejo, kaj in kako bo kdo delal.

- izzidni – opisujejo želene rezultate zdravstvene nege in se nanašajo na bolnikovo

vedenje in počutje, bolnikovo znanje o bolezni, zdravstveno stanje (npr.:nižanje

temperature, preprečevanje infekcij, lajšanje bolečine), na zadovoljstvo z izvedenimi

postopki zdravstvene nege (Filej, Kadivec, Zupančič).

Oblikovanje kriterijev za pogoje dela, izvedbo dela in izide nam daje celovit vpogled v

kakovost, ki bi jo radi dosegli. Najbolj kompetentni oblikovalci standardov so izvajalci

zdravstvene nege sami. Tako standarde kot kriterije oblikuje samostojna poklicna skupina,

katere članice so medicinske sestre, strokovnjakinje za posamezno področje zdravstvene nege.

Skupina izbere vodjo in o svojih napredkih v zagotavljanju kakovosti obvešča nadrejene.

Oblikovanje standarda mora slediti natančnemu, strokovnemu postopku. Standardi morajo biti

smiselna zgradba znanstveno potrjenih dejstev, uporabnih za vsakdanje delo. Postopek

oblikovanja standarda poteka tako, da najprej poiščemo dostopno literaturo o obravnavani

snovi, ocenimo znanstveno vrednost in možnost uporabe ugotovitev pri razumevanju

obravnavane snovi. S standardi dosežemo zmanjšanje nepotrebnega odstopanja v opravljanju

zdravstvene nege. Bolniku zagotovimo, da bo vedno pri vsakem izvajalcu deležen najboljše

možne zdravstvene nege, in medicinski sestri daje možnost, da se pri pogajanju z bolnikom

lahko sklicuje na strokovno utemeljena merila in smernice. Končna oblika standarda mora biti

izdana kot posebna publikacija, dostopna vsem izvajalcem. Že med pripravo je potrebno

posvetiti posebno pozornost prenašanju priporočila v vsakdanje delo. Veljavnost standarda je

določena tudi z razvojem znanstvenih spoznanj, zato jih je potrebno vedno znova dopolnjevati

(Filej, Kadivec, Zupančič, 2000).

S standardi ne opisujemo niti povprečne niti idealne zdravstvene nege, pač pa tisto, ki jo po

strokovnih in znanstvenih dognanjih in v okviru razpoložljivih sredstev lahko ponudimo

celotni skupini obravnavanih bolnikov. Ko je standard sprejet, je zavezujoč in vsako

odstopanje je potrebno utemeljevati. Zato pa velja, da morajo biti standardi uresničljivi, sicer

izgubijo verodostojnost. Veljavni standardi morajo biti dostopni vsem medicinskim sestram v

zavodu (Filej, Kadivec, Zupančič,2000).


24

4.1 STANDARD OSKRBE POPKA

� IZVAJALCI: diplomirana medicinska sestra ali diplomirani zdravstvenik, zdravstveni

tehnik.

� ŠTEVILO IZVAJALCEV: 1 diplomirana medicinska sestra ali zdravstveni tehnik

� OPREMA IN PRIPOMOČKI:

• previjalna miza,

• delovni pult s tekočo vodo,

• čiste bombažne rjuhe ali plenice,

• čiste bombažne krpice za nego otroka,

• pladenj za material,

• ledvička,

• zaščitne lateks rokavice za enkratno uporabo,

• sterilni zloženci 5cm (2-3 kom),

• mikropor (šir. 1 cm),

• fiziološka raztopina,

• razkužilo za delovne površine,

• razkužilo za roke,

• tekoče milo za roke,

• papirnate brisače,

• koš za smeti,

• koš za umazano perilo.

� PROSTOR: soba za intervencije.

� ČAS IZVAJANJA POSEGA: 5-10 minut

� METODA DELA: čista metoda dela.


25

� ZAHTEVANO ZNANJE:

• znanje o zdravstveni negi novorojenca,

• znanje o fiziološkem zdravljenju popka,

• znanje o pravilnem rokovanju z otrokom,

• znanje o preprečevanju infekcij in bolnišničnih okužb.

� LITERATURA: učbeniki zdravstvene nege, članki v strokovnih revijah, strokovne

knjige.

� DOKUMENTIRANJE: negovalna dokumentacija in zdravstveni karton.

Slika 10: PRIPOMOČKI ZA OSKRBO POPKA

Vir: foto Bolarič, (2009)


26

4.1.1 Cilji usmerjeni na otroka

• otrok bo po toaleti popka imel čist predel intervencijskega področja in

nepoškodovan krn popka;

• otrok ne bo imel težav zaradi bolnišničnih okužb;

• otrok bo med izvajanjem intervencije varen v rokah izvajalca;

• otrok bo med in po izvajanju zdravstvene nege popka ostal razpoložen.

4.1.2 Cilji usmerjeni na starše

• starši bodo seznanjeni s potekom normalnega celjenja popka in znaki oziroma

spremembami ob pojavu patoloških procesov;

• starši bodo samostojno opravljali ustrezno toaleto popka doma;

• starši bodo seznanjeni s pravilno pripravo prostora in vzdrževanjem higiene pri

tem;

• starši bodo obvladali pravilno rokovanje z otrokom in varnostne ukrepe pred

nezgodami.

4.1.3 Cilji usmerjeni na medicinsko sestro

• preprečena bo okužba popka;

• preprečene bodo poškodbe samega krna popka med in po intervenciji;

• rokovanje z otrokom bo pravilno ves čas intervencije;

• izvajana bo kvalitetna zdravstvena vzgoja staršev s sočasno demonstracijo med

samo intervencijo;

• preprečene bodo intrahospitalne infekcije.

4.1.4 Zaporedje izvajanja intervencije zdravstvene nege popka pri novorojencu

• Oskrbo popka izvajamo jo po vsakem umivanju in kopanju ter previjanju

novorojenca do zacelitve popka.


27

• Prezračeno sobo za intervencije ogrejemo na temperaturo 22-23 stopinj Celzija.

• Delovni pult razkužimo z ustreznim antiseptičnim sredstvom in ga prekrijemo s

čisto bombažno rjuho ali plenico.

• Na pladenj si pripravimo potreben material in pripomočke za čiščenje popka.

• Higiensko si umijemo roke in jih razkužimo z ustreznim sredstvom (npr.

Sekusept plus).

• Nadenemo si rokavice za enkratno uporabo.

• Otroka položimo v hrbtni položaj in ga previdno slečemo od pasu navzdol.

• V primeru, da je otrok odvajal, mu izvedemo anogenitalno nego z vodo, milom

in čistilnimi krpicami.

• Zloženec odstranimo s predela popka.

• S sterilnimi zloženci (predhodno navlaženimi s fiziološko raztopino) z enkratnim

krožnim potegljajem kožo okoli popka nežno očistimo.

• Očistimo sam popek s sterilnimi zloženci (predhodno navlaženimi s fiziološko

raztopino) z enkratnim potegom tako, da ga z levo roko razpremo, z desno pa

očistimo dva do trikrat oziroma dokler ni čist.

• Snamemo si rokavice in si roke razkužimo.

• Otroka povijemo in oblečemo.

• Higiensko si umijemo roke.

• Negovalno intervencijo časovno omejimo na 5-10 minut.

4.1.5 Cilji zdravstvene nege

• Otrokov popek se bo brez dodatnih infekcij in eventualnih poškodb popkovnega

krna zacelil najkasneje v 14-ih dneh.

• Popkovna brazgotina bo suha, brez izcedka.

• Otrokovo psihofizično razpoloženje se ne bo poslabšalo med in takoj po

intervenciji.

• Otrok bo v rokah medicinske sestre popolnoma varen ves čas zdravstvene nege

popka.

• Starši bodo z osvojenim znanjem, ki jim ga nudimo ob vsakodnevnih

intervencijah, ravnali povsem samostojno in odgovorno tudi doma.


28

• Starši bodo spoznali fiziološki potek celjenja popka.

• Starši bodo samostojno izvajali negovanje popka doma s pravimi materiali in

sredstvi, v pravilno pripravljenem prostoru in pravilnem časovnem zaporedju.

• Starši bodo ob skupnem učenju prevzeli tehniko pravilnega ravnanja z otrokom

ves čas negovanja in pestovanja.

• Starši bodo poznali pomen umivanja rok pred in po negovanju otroka.

• Starši bodo poznali možne komplikacije za čas celjenja popka, pri katerih je

potrebna intervencija medicinskega osebja.

• Starši bodo zadovoljni in pomirjeni ob odhodu domov.

Starši bodo najboljši učitelji in vzgojitelji za zdravo življenje in humane odnose, če bodo v

odnosu do sebe in drugih ljudi vedeli, kako naj ravnajo. Odgovornost za življenje otroka se

začenja v odgovornosti za lastno zdravje in življenje. Zdravi starši ki se zavedajo svoje

odgovornosti za zdravje še nerojenega otroka, bodo otroka načrtovali v najugodnejšem času.

Zavedati se moramo pomena žive govorjene besede, njene enkratnosti in neponovljivosti.

Čim bolj bo prepričljiva tem bolj bo učinkovita. Izgovorjenega praktično ne moremo

popraviti, lahko pa damo pacientu – staršem moč, voljo in energijo, hkrati pa mu ali jim,

lahko vse to z eno samo besedo odvzamemo (Drmol-Hvala, 2001).

Sporočila medicinske sestre morajo biti jasna, konkretna, nedvoumna, ker je točnost prenosa

informacij v zdravstveni negi zelo pomembna. Praviloma ustvarimo možnosti za prijazno

vzdušje, če:

• smo na valovni dolžini s pacientom – v našem primeru starši,

• pokažemo naklonjenost,

• gojimo stik z očmi,

• pacienta poslušamo,

• ga upoštevamo (na primer s prikimavanjem, pritrjevanjem, priznanjem,

smehljajem),

• govorimo zanimivo in razumljivo.


29

5 EMPIRIČNI DEL

5.1 NAMEN

Namen diplomskega dela je predstaviti zdravstveno nego popka in z raziskavo ugotoviti ali

matere poznajo pravilno oskrbo popka, ali se zavedajo njenega pomena in kje so pridobile

največ infomacij o oskrbi popka.

5.2 CILJI

- Ugotoviti, ali so matere pridobile dovolj informacij o oskrbi popka od medicinskih

sester v porodnišnici

- Ugotoviti, ali so se matere počutile varneje, če je novorojenčkov popek pokrit.

- Ugotoviti, ali je delež okužb zanemarljiv.

5.3 RAZISKOVALNE HIPOTEZE

HIPOTEZA 1: Predvidevamo, da so matere pridobile dovolj informacij o oskrbi popka od

medicinskih sester v porodnišnici.

HIPOTEZA 2: Predvidevamo, da so se matere počutile varneje, če je novorojenčkov popek

pokrit.

HIPOTEZA 3: Predvidevamo, da je delež okužb popka zanemarljiv.


30

5.4 PREISKOVANCI IN METODE

Raziskava je bila izvedena med 60 materami, v otroški posvetovalnici v Slovenskih Konjicah,

v času od junija do septembra 2008. Za izvajanje anketnega vprašalnika smo pridobili

dovoljenje Damirja Dabranina dr. spec. ped.

Pri izdelavi diplomskega dela smo uporabili naslednje metode dela:

- študijo ustrezne literature,

- deskriptivno metodo dela,

- metodo zbiranja podatkov (anketni vprašalnik, ki je vseboval šestnajst vprašanj

odprtega in zaprtega tipa, na katerega je bil možen en odgovor ali pisni opis

odgovora).

5.5 OBDELAVA PODATKOV

Za obdelavo podatkov smo uporabili deskriptivno statistično metodo s ferkvenčno

distribucijo in grafično prikazanjostjo. Rezultati so obdelani s pomočjo računalniških

programov Microsoft Office Word 2003 in Microsoft Office Excel 2003.

.


31

6 REZULTATI RAZISKAVE

Graf 1: STAROST ANKETIRANIH MATER

Največje število anketiranih mater, ki so prvič obiskale otroški posvetovalnico, jih je bilo

starih 27-32 let 24 (45%), starih 22-26 let jih je bilo 21 (35%), v starosti 33-38 let, 6 (8%), 39-

44 let, 5 (7%) in od 16-21 let, 4 (5%).

Graf 2: IZOBRAZBA MATER

Največ anketiranih mater, ima srednješolsko izobrazbo je 31 (51%), 15 (25%) ima

visokošolsko izobrazbo, sledi 7 (12%) višješolsko izobrazba, 4 (7%) mater ima univerzitetno

izobrazbo.

STAROST

5%

35%

45%

8% 7% 0% 16-21 let

22-26 let

27-32 let

33-38 let

39-44 let

več

IZOBRAZBA

51%

12%

25%

7% 5% srednješolska

višješolska

visokošolska

univerzitetna

drugo


32

Graf 3: OBISK ŠOLE ZA STARŠE

48 (80%) mater je obiskovalo šolo za starše, medtem ko 12 (20%) mater šole ni obiskovalo.

Graf 4: INFORMACIJE O NEGI POPKA V ŠOLI ZA STARŠE

Dovolj informacij o negi popka je v šoli za starše dobilo 50 (83%) anketiranih mater, 10

(17%) mater pa ni bilo dovolj informiranih o negi popka.

OBISK ŠOLE ZA STARŠE

80%

20%

da

ne

INFORMACIJE O NEGI POPKA V ŠOLI ZA STARŠE

83%

17%

da

ne


33

Graf 5: DNEVI HOSPITALIZACIJE OTROKA

27 (45%) anketiranih mater je bilo hospitaliziranih štiri dni, 22 (37%) mater tri dni, 11 (18%)

je bilo hospitaliziranih več dni.

Graf 6: DAN ODPADA POPKA

Kdaj je popek odpadel, je 20 (34%) mater navedlo, da peti dan, 11 (18%) mater je navedlo

odpad popka tretji dan, 9 (15%) mater je navedlo odpad popka šesti dan, 5 (8%) mater je

navedlo odpad popka dvanajsti dan, 4 (7%) mater deseti dan.

DNEVI HOSPITALIZACIJE OTROKA

37%

45%

18%

3 dni

4 dni

več

DAN ODPADA POPKA

3% 5%

18%

34%

15%

5%5%

7% 8%

ne vem

2 dan

3 dan

5 dan

6 dan

7 dan

8 dan

10 dan

12 dan


34

Graf 7: POMEBNOST OSKRBE POPKA

Zakaj je pomembna nega popka je 56 (93%) anketiranih mater izrazilo, da vedo, le 4 (7%)

matere ne vedo.

Graf 8: SPREMEMBE PRI CELJENJU POPKA

Spremembe pri celjenju popka 53 (88%) anketiranih mater ni opazilo, le 7 (12%) anketiranih

mater je opazilo spremembe pri celjenju popka.

POMEBNOST OSKRBE POPKA

93%

7%

da

ne

SPREMEMBE PRI CELJENJU POPKA

12%

88%

da

ne


35

Graf 8a: OPIS SPREMEMB PRI CELJENJU POPKA

Da se je popek zagnojil je ocenilo 6 (86%) anketiranih mater, krvaveč popek pa je ocenila 1

(14%) mati.

Graf 9: PRISOTNOST MATERE PRI NEGI OTROKOVEGA POPKA V PORODNIŠNICI

Pri negi otrokovega popka v porodnišnici je bilo prisotnih 51 (85%) anketiranih mater, 9

(15%) anketiranih mater pa ni bilo prisotnih.

OPIS SPREMEMB PRI CELJENJU POPKA

86%

14%

popek se je zagnojil

krvaveč popek

PRISOTNOST MATERE PRI NEGI OTROKOVEGA POPKA V PORODNIŠNICI

85%

15%

da

ne


36

Graf 10: POZNAVANJE SREDSTEV ZA ČIŠČENJE POPKA

58 (97%) mater pozna sredstva za čiščenje popka, le 2 (3%) materi ne vedo s čim očistiti

popek.

Graf 11: NAČIN OSKRBE POPKA

32 (53%) mater ocenjuje, da je bolje, če popek ni pokrit, 28 (47%) mater je ocenilo, da je

bolje, da je popek pokrit.

NAČIN OSKRBE POPKA

47%

53%

da

ne

POZNAVANJE SREDSTEV ZA ČIŠČENJE

POPKA

97%

3%

da

ne


37

Graf 11a: OPIS PREDNOSTI POKRITEGA POPKA

Na to vprašanje je odgovarjalo le 28 mater, od katerih je 21 (73%) ocenilo, da pokriti popek

zmanjša možnost infekcije, 4 (13%) mater meni, da je potrebno pokriti, ker je to odprta rana.

Sledili so še odgovori, da je bolj higienično, kar jih je menilo 2 (9%) mater, zaščitenost

popka sta odgovorili 1 (4%).

Graf 12: DOVOLJ INFORMACIJ O NEGI POPKA V PORODNIŠNICAH

46 (77%) mater je dobilo dovolj informacij o negi popka v porodnišnici, medtem ko 14 (23%)

mater ni pridobilo dovolj informacij.

OPIS PREDNOSTI POKRITEGA POPKA

73%

13%

9% 4%1%

zaradi infekcije

ker je odprta rana

bolj higienično

zaščiteno

zaradi prehladačrevesja

DOVOJ INFORMACIJ O NEGI POPKA V PORODNIŠNICI

77%

23%

da

ne


38

Graf 13: DOVOLJ INFORMACIJ OD PATRONAŽNIH MEDICINSKIH SESTER O NEGI

POPKA

52 (87%) mater je pridobilo s strani patronažnih medicinskih sester dovolj informiranih o negi

popka, 8 (13%) mater pa ni bilo dovolj informiranih.

Graf 14: SAMOSTOJNOST PRI NEGI NOVOROJENČKA

Vse anketirane matere samostojno neguje svojega otroka.

DOVOLJ INFORMACIJ OD PATRONAŽNIH MS O NEGI POPKA

87%

13%

da

ne

SAMOSTOJNOST PRI NEGI NOVOROJENČKA

100%

0%

da

ne


39

Graf 15: PRIDOBLJENE INFORMACIJE O NEGI POPKA

19 (31%) mater je dobilo največ informacij od medicinskih sester v porodnišnici, 16 (26%)

mater je dobilo od patronažnih medicinskih sester, 8 (13%) mater v šoli za starše, prav tako je

8 (13%). Drugi odgovori, ki so še sledili so bili: 4 (7%) mater je informacije pridobilo pri

pediatru. Enak odstotek 4 (7%) iz časopisov, revij, le 2 (3%) anketirani materi so informacije

prejele drugje.

PRIDOBLJENE INFORMACIJE O NEGI POPKA

7% 13%

31%26%

13%7% 3%

časopisi,revije

šola za starše

MS v porodnišnici

patronažna MS

Ms v otroškem disp.

pediatru

drugo


40

Graf 16: KORISTI INFORMACIJ O NEGI POPKA

Na to vprašanje so anketirane matere odgovarjale opisno. Obrazložile so pri čem so jim

koristile pridobljene informacije o oskrbi popka. Njihovi podani odgovori so bili zelo različni.

29 (48%) mater je ocenilo, da so jim pridobljene informacije koristile pri negi otroka, 12

(20%) mater je opisalo pomoč kot zelo dobro, 9 (15%) mater je navedlo, da je pomoč pri negi

popka v korist otroku. 5 (9%) mater je navedlo, da jih ni bilo strah, 3 (5%) matere so ocenile,

da se popek bolje celil, le 2 (3%) materi sta zgolj opazovali pri negi popka.

KORISTI INFORMACIJ O NEGI POPKA

15%

20%

48%

9% 3% 5% v korist otroka

zelo dobro

pri negi

ni me bilo strah

da je bolje celil

pri opazovanju


41

7 RAZPRAVA

S pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika med materami, ki so s svojimi novorojenčki

prvič obiskale posvetovalnico v zasebni otroški ambulanti v Slovenskih Konjicah, od meseca

junija do meseca septembra 2008, smo poskušali ugotoviti pomembnost oskrbe popka. Matere

potrebujejo pomoč in podporo pri oskrbi popka ter strokovne nasvete zdravstvenih delavcev,

kateri pa morajo biti dovolj strokovno izobraženi, da jim lahko le-to tudi nudijo. Zdravstveni

delavci se dnevno srečujemo z materami novorojenčkov, zato je zelo pomembno, da znamo

pozorno prisluhniti njihovim težavam. S primernim in empatičnim odnosom, jim moramo

nuditi oporo in pomoč pri premagovanju težav in dilem, s katerimi se srečujejo v prvih dneh

po porodu. Mnoge ženske, ki prvič postanejo matere, jih velikokrat skrbi ali bodo znale

pravilno negovati svojega novorojenčka, da mu bo prijetno v novem okolju izven maternice.

Nekatere postanejo preveč zaskrbljene in zaradi tega nespočite, zaspane in razdražljive.

Nekatere celo zapadejo v poporodno depresijo.

V raziskavo je bilo vključenih šestdeset mater novorojenčkov, ki so prvič obiskale otroško

posvetovalnico, od meseca junija do septembra 2008. Glede na doseženo izobrazbo smo jih

ločili na tiste, ki imajo srednješolsko ali več kot srednješolsko izobrazbo.

Najpogostejša starost anketiranih mater se je gibala med 27. in 32. letom, in večina je imela

srednješolsko izobrazbo. Iz analize anketnih vprašalnikov je bilo razvidno, da so bile matere

z višjo, visoko in univerzitetno izobrazbo bolj seznanjene s pravilno oskrbo popka. Tako

stopnja izobrazbe matere (osnovnošolska, srednješolska, višješolska ali univerzitetna)

pomembno vpliva pri odločitvah glede nege novorojenčka.

Večina mater je odgovorilo, da se zavedajo pomena oskrbe popka, po zaslugi informacij ki so

jih pridobile od medicinskih sester v šoli za starše, medicinskih sester v porodnišnici, seveda

pa tudi od patronažnih medicinskih sester.

Kar 83 odstotkov mater je obiskovalo šolo za starše, kar pomeni, da si je večina želela

pridobiti informacije o negi otroka že pred rojstvom. Prednost šole za starše je, da nosečnice

in njihovi partnerji spoznajo nego novorojenčka in se seznanijo tudi z oskrbo popka. V 17


42

odstotkih pa matere niso bile zadovoljne s podanimi informacijami. Podatek ni presenetljiv,

saj nosečnice v tem obdobju bolj zanima, kako bodo rodile, kot pa informacije o negi otroka.

Največ jih je iz porodnišnice po porodu bilo odpuščenih četrti dan, to je 45 odstotkov. Tretji

dan po porodu je zapustilo porodnišnico 37 odstotkov, več dni pa je bilo hospitaliziranih 18

odstotkov mater in novorojenčkov. Iz tega vidimo, da so novorojenčki kaj hitro odpuščeni v

domačo oskrbo, kjer so matere prepuščene sam sebi in se morajo same spoprijeti z oskrbo

novorojenčka. Zato je osveščenost in poučenost staršev izrednega pomena.

V porodnišnici je njihov novorojenček štiriindvajset ur bival z njimi, tako so imele možnost

opazovati zdravstveno osebje pri delu. Lahko so jih vprašale o nejasnostih v zvezi z nadaljnjo

oskrbo otroka v domačem okolju. Po svoji željah in močeh pa so tudi same sodelovale pri

negi novorojenčka, saj je kar 85 odstotkov mater odgovorilo, da so bile prisotne pri oskrbi

otroka. V večini primerov so bile poučene s čim se popek neguje, na kaj morajo biti pozorne,

kako se kažejo spremembe, če nastane vnetje popka in kaj morajo storiti v primeru, če se

spremembe na popku pojavijo ter na koga se lahko obrnejo.

Na vprašanje ali je bolje, da je popek pokrit, je kar 47 odstotkov mater odgovorilo pritrdilno,

čeprav v večini slovenskih porodnišnic uporabljajo odkrit način oskrbe popka. Pojasnile so,

da je po njihovem mnenju s pokritim popkom zmanjšana možnost infekcije, je bolj higienično

in zaradi zaščite ker je to odprta rana, katero je potrebno pokriti. To trditev potrjuje tudi v

svoji študiji Pezzati (2002), Iz tega je razvidno, da še vedno med materami obstaja

prepričanje, da je popek potrebno pokrivati, saj se tako počutijo bolj varno pri negi

novorojenčka.

V 77 odstotkih so bile matere zadovoljne s informacijami, katere so jim podale medicinske

sestre v porodnišnici. To je sicer več kot tri četrtine, vendar pa še vedno ostaja 23 odstotkov

mater, ki bi želele obsežnejše informacije o oskrbi popka. In prav v porodnišnici imajo velike

možnosti, saj imajo možnost bivanja ob otroku štiriindvajset ur, kar imenujemo rooming-in.

Matere imajo možnost opazovati medicinske sestre pri delu, sproti postavljati vprašanja o

nejasnostih glede negovanja novorojenčka in tudi o oskrbi popka. Kanadska raziskava (Dore

in sod.,1998) je pokazala, da matere želijo da jim zdravstveni delavci razložijo normalen

proces celjenja popka, prav tako pa želijo biti informirane o možnih komplikacijah, zlasti

infekcijah popka.


43

Čeprav so anketirane matere novorojenčkov že pridobile informacije od medicinskih sester v

porodnišnici so po prihodu domov še vedno negotove in prepuščene same sebi, zato je

pomembno, da jih patronažna medicinska sestra čim prej obišče. Z njihovim posredovanjem

informacij so bile zadovoljne kar v 87 odstotkih. Upoštevati pa moramo, da v tem obdobju

matere že samostojno negujejo novorojenčka in pogosto ugotovijo, da se o negi popka še niso

naučile dovolj. Nekaterim materam pa je oskrba popka neprijetna in to prepustijo svojemu

partnerju oziroma očetu novorojenčka. Zanimanje za nego novorojenčka pa je v tem obdobju

vse večja. V raziskavi Pezzatija in sod. (2002) so prišli do ugotovitev, da matere čutijo

olajšanje, ko popkovni krn njihovega novorojenčka odpade.

Popek je pri večini novorojenčkov odpadel peti dan in sicer kar v 34 odstotkih, tretji dan je

popek odpadel v 18 odstotkih, šesti dan v 15 odstotkih, pri ostalih pa kasneje ali pa se tega

mame ne spomnijo, kar se sklada tudi z navedbami literature Zupanove in sodelavcev (2004).

Na vprašanje kako so jim koristile informacije o negi popka je večina mater novorojenčkov

odgovorila, da predvsem pri negi novorojenčka, zaradi tega so postale bolj samozavestne in

so lažje in z večjo gotovostjo negovale svojega novorojenčka. Leta 2000 je bila v ljubljanski

porodnišnici opravljena študija o uporabi fiziološke raztopine pri zdravstveni negi popka.

Ugotovljeno je bilo, da fiziološka raztopina ne podaljša časa celjenja popka in da je koži bolj

prijazna kot 70 odstotni alkohol. Zanimivo pa bi bilo tudi ugotoviti vpliv kolostruma na

celjenje popka. To namreč omenjajo v svoji študiji Zupan, Garner in Omari (2007). To bi bila

lahko odlična rešitev za nego popka, saj kolostrum vsebuje številna protitelesa proti

patogenim bakterijam.V naši raziskavi sicer ni bilo zastavljeno vprašanje, s katerim

sredstvom naj bi se po mnenju staršev čistil popek, tako bi bilo dobro tudi to poizvedeti.


44

7.1 PREVERJANJE HIPOTEZ

Prvo hipotezo, s katero smo predvideli, da so matere pridobile dovolj informacij o oskrbi

popka od medicinskih sester v porodnišnici, smo potrdili, saj so rezultati pokazali, da je 77

odstotkov anketiranih mater ocenilo, da so bile dovolj informirane.

Drugo hipotezo, pri kateri smo predvidevali, da so se matere počutile varneje, če je

novorojenčkov popek pokrit, delno potrdimo, saj je bila polovica mater prepričana, da je

bolje, da je popek pokrit, ker se s tem zmanjša možnost okužbe.

Tretje hipoteze, s katero smo predvideli, da je delež okužb popka zanemarljiv, ne potrdimo,

saj so matere navedle, da se je otrokov popek zagnojil kar v 10 odstotkih. Za potrditev

točnosti tega odgovora, bi bilo nujno potrebno še preveriti otrokovo medicinsko

dokumentacijo.


45

8 SKLEP

Na osnovi analize anketnega vprašalnika so ugotovitve raziskave pokazale, da bi bilo

potrebno vprašalnik poglobiti.

Trenutne smernice oskrbe popka novorojenčka temeljijo na principu asepse, katere namen

zmanjšati možnost pojavljanja infekcij popka, katere so lahko za novorojenčka zelo nevarne.

Poudarek pa je tudi na higieni rok, tako zdravstvenega osebja kot tudi matere. Tveganje za

infekcijo popka zmanjšuje tudi 24- urni rooming-in ter stik otrokove in materine kože ob

rojstvu, kajti s tem pride do kolonizacije nepatogenih bakterij z materine kožne flore. Zgodnje

in redno dojenje zagotavlja novorojenčku protitelesa proti infekcijam (Felc, 2008).

Za zdravstveno nego popka ob rojstvu in po njem se v večini slovenskih porodnišnic

uporabljajo sterilni materiali in fiziološka raztopina, po zdravnikovem navodilu pa tudi 70

odstotni alkohol. V obeh primerih je cilj zdravstvene nege fiziološki potek celjenja popka brez

zapletov. Prednost pri sobivanju otroka in matere pa je tudi zmanjšana možnost prenosa

bolnišničnih okužb, saj novorojenček ves čas biva v sobi skupaj z materjo, kar pa nam daje

možnost sprotnega izobraževanja mater o oskrbi novorojenčka, za kar so v tem obdobju

matere izredno dovzetne (Zore, 2008).

Do odpusta iz porodnišnice mora biti vsaka mati sposobna skrbeti za svojega otroka, biti

samozavestna, da bo v domačem okolju obvladovala morebitne probleme. To pa je dobro

zagotovilo za otrokovo zdravo rast in razvoj. Od vsega najpomembneje pa je, da je otrok

ljubljen in zaželen, saj v tem zgodnjem otroškem obdobju ni ljubezni in ljubkovanja nikoli

preveč (Hoyer, 2005).

V veliko pomoč pri premagovanju začetnih težav pa so patronažne medicinske sestre, katere

nadaljujejo kontinuirano zdravstveno nego po odpustu iz porodnišnice. Le-te pa obravnavajo

ne samo novorojenčka in mater, temveč celotno družino (Zakšek, 2005).

Žal pa zdravstvena nega popka na slovenskem prostoru še nima enotnih smernic, zato bi jih

bilo potrebno izdelati. S tem bi se poenotila celotna zdravstvena nega oskrbe popka, kar bi

dvignilo samozavest vsem zdravstvenim delavcem in staršem novorojenčkov.


46

ZAHVALA

Iskreno se zahvaljujem mentorici doc. dr. Zlati Felc dr. med. IBCLC za pomoč in nasvete pri

izdelavi diplomskega dela.

Zahvaljujem se tudi somentorici viš. pred. mag. Milici Lahe univ. dipl. org. za nasvete in

pomoč pri izdelavi diplomske dela, kakor tudi celotnemu kolektivu Fakultete za zdravstvene

vede, Univerze v Mariboru.

Hvala kolektivu Pediatričnega oddelka Splošne bolnišnice Celje.

Hvala kolektivu Otroškega dispanzerja v Slovenskih Konjicah in Damirju Dabraninu dr. spec.

ped. za omogočanje opravljanja anonimnega anketnega vprašalnika.

Hvala prijateljici Adrijani za nasvete in pomoč pri izdelavi diplomskega dela.

Hvala mojemu sinu Samu za pomoč pri oblikovanju tega diplomskega dela.

Hvala pa tudi moji najboljši prijateljici Suzani, za pomoč in podporo v kritičnih trenutkih

mojega življenja.

Vsem še enkrat hvala !


47

9 LITERATURA IN VIRI

- Antolič G., Novak-Antolič Ž. Zdravila v nosečnosti. V: Pajntar M. (ur.), Novak-Antolič Ž.

(ur.). Nosečnost in vodenje poroda. 2. dopolnjena izdaja. Ljubljana: CZ, 2004: 5-251.

- Babnik J. Učinkoviti ukrepi takoj po rojstvu: nedonošenčki pod 28. tedni gestracijske

starosti in od 28. do 32. tedna. V: Novak Antolič, Ž. (ur.). Prezgodnji porod in

nedonošenček. Zbornik prispevkov. Novakovi dnevi: VIII. Sestanek Združenja za

perinatalno medicino. Maribor, 31. maj – 2. junij 2001. Ljubljana: Združenja za perinatalno

medicino, Slovensko zdravniško društvo, 2001: 7-14.

- Brcar P., Seher – Zupančič M. Organizacija zdravstvenega varstva za otroke in mladostnike.

V: Brcar P., Kuhar M., Rok – Simon M., Seher – Zupančič M. Vodnik po zdravstvenih

pravicah otrok, mladostnic in mladostnikov. Ljubljana: Unicef Slovenija, 2004: 6.

- Connolly M. Nursing Care of the Pediatric Surgical Patient. Library of Congres Cataloging-

in-Publication Data, 2007: 5-243.

- Dahmane R. Ilustrirana anatomija. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije, 2005: 175.

- Dermol-Hvala H. Pomen govorjene besede pri delu zdravstvenih delavcev. Obzor Zdr N,

2001: 9-45.

- Dore S, Buchan D, Coulas S, Hamber L, Stewart M. et al. Alcohol versus natural drying for

newborn cord care. Obstet gynecol neonatal nurs, 1998: 7-621.

- Felc Z. Osnove neonatologije. Maribor: Fakulteta za zdravstvene vede, 2008: 7-185.

- Filej B., Kadivec, S., Zupančič, P. Nacionalne smernice za zagotavljanje kakovosti v

zdravstveni negi. Zdravstvena nega Slovenije: Zveza društev medicinskih sester in

zdravstvenih tehnikov Slovenije, 2000: 7-17.

- Gubanc A., Testen, K., Smej, S., Štih, A. Zdravstvena nega in oskrba popka. Bratanič, B.

(ur.). Zdravstvena nega novorojenčka na domu. Prispevki in delovni zvezek. Ljubljana:

Služba za neonatologijo, Pediatrična klinika, Klinični center, 2006: 7-25.

- Hoyer S. Zdravstvena nega otroka. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije, 2001: 37.

- Hoyer S. Zdravstvena vzgoja in dojenje. Zdrav Var, 2005.

- Kornhauser-Cerar, L. Vprašanja o novorojenčku, na katerega lahko odgovori pediater. V:

Matko S. (ur.). Sodoben pristop k oskrbi novorojenčka. Zbornik predavanj strokovnega

srečanja. Portorož, 18. marec 2005. Ljubljana: Zveza društev medicinskih sester in

zdravstvenih tehnikov Slovenije, 2005: 31-41.


48

- Likar R. Analiza patronažne zdravstvene nege nosečnice, otročnice in novorojenčka za

obdobje 1998-2003. Diplomsko delo. Maribor: Visoka zdravstvena šola, 2005.

- Mardešič D. Novorođenče. V: Mardešič, D. (ur.). Pediatrija. Zagreb: Školska Knjiga, 2000:

247-324.

- Njenjić G. Patronažna zdravstvena nega-včeraj, danes, jutri. Zbornik predavanj. Maribor,

2007.

- Novosel-Sever M. Popek pri novorojenčku. Bratanič, B. (ur.). Zdravstvena oskrba

novorojenčka na domu. Prispevki in delovni zvezek. Ljubljana: Služba za neonatalogijo,

Pediatrična klinika, Klinični center, 2006: 22-3.

- Pajntar M. Osnovni pogoji poroda. V: Pajntar, M. (ur.), Novak-Antolič, Ž. (ur.). Nosečnost

in vodenje poroda. 2. dopolnjena izdaja. Ljubljana: CZ, 2004: 7-113.

- Pašek M. Posvetovalnica za otroke. V: Gregorič A., Zbornik predavanj XIII. srečanja

pediatrov z mednarodno udeležbo, Maribor, 4. – 5. april 2003. Maribor: Splošna bolnišnica,

Združenje za pediatrijo Slovenskega zdravniškega društva in univerza v Mariboru, 2003:

179 – 183.

- Pezzatti M., Biagioli, E.C., Martelli, E., Gambi, B., Biagiotti, R.. et al. Umbilical cord care:

The effect of eight separation time and other outcomes. Biol Neonate, 2002: 38-44. different

cord-care regimens on cord: 2002.

- Verbič L. Babiška nega novorojenčka na oddelku otročnic. V: Matko, S. (ur.). Sodoben

pristop k oskrbi novorojenčka. Zbornik predavanj strokovnega srečanja. Portorož, 18. marec

2005. Ljubljana: Zveza društev medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije,

2005: 10-21.

- Zakšek T. Babiška nega v patronažnem varstvu. Sodoben pristop k oskrbi novorojenčka.

Zbornik predavanj strokovnega srečanja. Portorož, 18. marec 2005. Ljubljana: Zveza

društev medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije, 2005: 22-30.

- Zimmermann B. T. Abdominal Wall Defects. Nursing Care of the Pediatric Surgical Patient.

Library of Congress Cataloging- in- Publication Data, 2007: 5-261.

- Zore M. Z. Šola za starše - znanje za ravnanje. Zbornik predavanj Sekcije medicinskih

sester-babic. Postojna, 11. april 2008. Ljubljana: Zveza strokovnih društev medicinskih

sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, 2008: 6-12.

- Zupan J., Garner, P., Omari, A. A. Topical umbilical cord care at birth (Cochrane Review).

Cochrane Database Syst Rev, 2007.


49

VIRI:

- Infekcije popka. Dosegljivo na:

http://z.about.com/d/pregnancy/1/5/0/d/diapercordfold.jpg, bl: (28.1.2009).

- Novorojenček. Dosegljivo na:

http://www.andrewbrauer.com/newborn/newborn2.jpg, bl: (25.1.2009).

- Obisk medicinske sestre. Dosegljivo na:

http://lh3.ggpht.com/_epUFIoh78Xk/Ry5q4etb58I/AAAAAAAAARg/aPKp6_z-

aDc/s720/IMG_1363.JPG, bl: (3.2.2009).

- Oskrba popka. Dosegljivo na:

http://www.netterimages.com/images/vtn/000/000/001/1745-150x150.jpg, bl: (28.1.2009).

- Plodov krvni obtok. Dosegljivo na:

http://static.howstuffworks.com/gif/adam/images/en/infant-omphalocele picture.jpg, bl:

(25.1.2009).

- Prikaz amnionskega popeka. Dosegljivo na:

http://www.nature.com/jp/journal/v28/n5/images/7211927f2.jpg, bl: (28.1.2009).

- Prikaz gastroshize. Dosegljivo na:

http://farm1.static.flickr.com/137/320955976_9a8011547c.jpg?v=0, bl: (25.1.2009).

- Prikaz omfalokele. Dosegljivo na:

http://www.thejonathon.com/images/1198333511_omphshot2.jpe, bl: (28.1.2009).

- Prikaz popkovne kile. Dosegljivo na:

http://www.adhb.govt.nz/newborn/TeachingResources/dermatology/UmbilicalHernia/Umbil

icalHernia.jpg, bl: (28.1.2009).


50

10 PRILOGE - anketni vprašalnik


51

ANKETNI VPRAŠALNIK

Spoštovana mamica!

Sem Maksimiljana Bolarič, študentka Fakultete za zdravstvene vede Univerze v Mariboru.

Pišem diplomsko delo oskrbi popka pri novorojenčku, zato Vas vljudno prosim za

sodelovanje. Na vprašanja odgovarjate tako, da obkrožite črko pred odgovorom, s katerim se

strinjate, oziroma dopišete svoj odgovor na črto. Anketni vprašalnik je anonimen, podatki

bodo uporabljeni izključno za izdelavo diplomske naloge.

1. STAROST

a) 16-20 let

b) 21-26 let

c) 27-32 let

d) 33-38 let

e) 39-44 let

f) nad 44 let

2. IZOBRAZBA

a) srednješolska izobrazba

b) višješolska izobrazba

c) visokošolska izobrazba

d) univerzitetna

e) drugo:________________

3. ALI STE OBISKOVALI ŠOLO ZA STARŠE?

a) da

b) ne

1


52

4. ALI STE PO VAŠEM MNENJU V ŠOLI ZA STARŠE PRIDOBILI DOVOLJ

INFORMACIJ O NEGI POPKA?

a) da

b) ne

5. KOLIKO DNI JE BIL VAŠ NOVOROJENČEK V PORODNIŠNICI?

a) 3

b) 4

c) več

6. KATERI DAN MU JE ODPADEL POPEK?

__________________________________

7. ALI VESTE ZAKAJ JE POMEMBNA NEGA POPKA?

a) da

b) ne

8. ALI STE PRI CELJENJU POPKA OPAZILI KAKŠNE SPREMEMBE?

a) da

b) ne

Če ste na zgornje vprašanje odgovorili z DA, Vas prosim, da na kratko opišete kakšne

_______________________________________________________________

_______________________________________________________________

2


53

9. ALI JE BILA NEGA POPKA V PORODNIŠNICI IZVAJANA V BOLNIŠKI SOBI

V VAŠI PRISOTNOSTI?

a) da

b) ne

10. ALI VESTE S KATERIM SREDSTVOM SE ČISTI POPEK?

a) da

b) ne

11. ALI JE PO VAŠEM MNENJU BOLJE DA JE POPEK POKRIT?

a) da

b) ne

Če ste na zgornje vprašanje odgovorili z DA, na kratko opišite zakaj.

_________________________________________________________

_________________________________________________________

12. ALI STE PO VAŠEM MNENJU V PORODNIŠNICI PRIDOBILI DOVOLJ

INFORMACIJ O NEGI POPKA?

a) da

b) ne

13. ALI STE PO VAŠEM MNENJU OD PATRONAŽNIH MEDICINSKIH SESTER

PRIDOBILI ZADOSTI INFORMACIJ O NEGI POPKA?

a) da

b) ne

3


54

14. ALI ŽE SAMOSTOJNO NEGUJETE VAŠEGA NOVOROJENČKA?

a) da

b) ne

15. KJE STE PRIDOBILI NAJVEČ INFORMACIJ O OSKRBI POPKA?

a) časopisi, revije

b) šola za starše

c) medicinske sestre v porodnišnici

d) patronažne medicinske sestre

e) medicinska sestra v otroškem dispanzerju

f) pediatru

g) drugo

16. NA KRATKO OPIŠITE KAKO SO VAM KORISTILE PRIDOBLJENE

INFORMACIJE O OSKRBI POPKA.

_____________________________________________________________

_____________________________________________________________

Iskrena hvala za sodelovanje !

4

oskrba popka pri novorojen Čkulabor of nurses within maternity hospital , dispensary upon...

Documents