Geografski vestnik, Ljubljana. LX (1988)

U D K 911.628.1 (497.12 Suha k ra j i na ) = 863 U D C 911.628.1 (497.12 Suha k ra j i na ) = 30

OSKRBA Z V O D O OB SUŠI V ZAHODNI SUHI KRAJINI

Jernej Z u p a n č i č *

Uvod

V Zahodni Suhi krajini, značilni dolenjski kraški pokrajini, so bile težave pri oskrbi s pitno vodo že od nekdaj značilna regionalna poteza. Na to opozarja skoraj vsa literatura o tem območju (M e i i k, 1959; R u s , 1977 idr.). Prispevek obravna-va način tradicionalne in sodobne oskrbe z vodo ob suši, hkrati s posledicami, ki so s tem povezane, dotakne pa se tudi vodne oskrbe v normalnih razmerah. Članek je povzetek širše naloge, izdelane po obširnem anketnem gradivu in statističnih podat-kih (Z u p a n č i č, 1986), tu pa so podane le glavne ugotovitve.

Z Zahodno Suho krajino razumemo ozemlje med Ilovo goro in Kočevskim Ro-gom ter dolino zgornje Krke in suhim kraškim poljem Dobrepol jem, ki je še njen se-stavni del (Z u p a n č i č, 1985).

Suša kot naravni pojav

Suša je precej zapleten in še ne povsem pojasnjen naravni pojav, kar se zrcali tu-di v številnih, a različnih definicijah. Poglejmo samo dve izmed njih. Medtem ko K. N a t e k opredeljuje sušo kot »toliko negativno odstopanje od .normalne količine in razporeditve padavin, da le-te ne zadoščajo za uspevanje naravnega in kulturnega rastja ter za normalni potek površinskega in podzemeljskega odtekanja vode.. . (K. N a t e k, 1983, 95), pa poudarja G a m s presežek s potencialno evapotranspi-racijo izgubljene vode nad prispelo padavinsko vodo ( G a m s , 1985).

Naj opozorim še na razliko med sušo in sušnostjo: prva je klimatski dogodek, druga pa izraža stopnjo ogroženosti oziroma verjetnosti njenega pojavljanja. Sušnost je lahko pogojena klimatsko, litološko ali pa geomorfološko - pedološko (N a t e k, o. c).

Posledice suše so znane: opešanje posevkov, slabša rast sadnega in gozdnega drevja, pomanjkanje pitne vode, težave z energetsko izrabo tekočih voda itd. (o.e.).

Ob takih razmerah se pokažejo znatne razlike zlasti med normalnim in kraškim

* Prof. geogr., Ambrus 59, 61303 Zagradec. YU.

107

Jernej Zupančič

površjem, še posebej pri oskrbovanju z vodo. Zaradi pomanjkanja tekoče in talne vode so prebivalci kraških pokrajin morali prestrezati padavinsko vodo s streh ter jo zbirati v kapnicah. Te pa so po daljšem izostanku padavin presahnile in vodo so mo-rali dovažati od drugod. Zahodna Suha krajina je tipičen primer take pokrajine. Po-glejmo najprej , kako »suha« je v resnici Suha krajina.

Padavinske razmere Zahodne Suhe krajine

Ime »Suha krajina« je sicer zelo nazorno, vendar gre pri tem predvsem za lito-loško pogojeno sušnost. Letne količine padavin v Sloveniji upadajo proti vzhodu, a so tamkajšnja območja vseeno manj »suha« od obravnavane pokrajine (M e 1 i k, 1959).

Padavinske karakteristike Zahodne Suhe krajine najbol je označujejo podatki za padavinsko postajo Ambrus, ki leži sredi obravnavanega območja. Podatki veljajo za obdobje 1930 - 1940 in 1950 - 1981. Ambrus z nadmorsko višino 349 m dobi letno 1357 mm padavin (Meteorološki godišnjak II.). Njihovo razporeditev po mesecih pri-kazuje diagr. 1. Razvidno je, da so meseci v topli polovici leta precej bolj namočeni kot v hladni. Največ padavin dobi namreč oktober (141 mm), februar pa le polovico tega (71 mm). Primerjava med mesečnimi količinami kaže na precejšnje nihanje med letom. Taka razporeditev uvršča Zahodno Suho krajino k celinski klimi. Bernot go-vori o modificirani panonski klimi ( B e r n o t , 1984).

Zanimala so nas predvsem sušna obdobja , ki odločilno vplivajo na način oskrbe z vodo. Za sušno obdobje smo šteli zaporedje z več kot 5 dnevi brez padavin, oziro-ma z dnevno količino pod 0.1 mm, kot to po jmuje jo meteorologi (N a t e k, 1983, 94). Pri takem pregledu pa lahko motijo posamezni padavinski dnevi (čeprav s skromno dnevno količino), ki razbijejo daljše sušno obdobje na več krajših, posledi-ce pri oskrbi z vodo pa so vendarle opazne. Še posebno moramo biti pozorni na učin-ke snežne retinence.

Razporeditev sušnih obdobij po dolžini kaže, da lahko domala vsako leto raču-namo z 2 - 3 takimi obdobji , dolgimi do 15 dni, vsako drugo leto pa s sušnim obdob-jem do 20 dni. Še daljša sušna obdobja so redkejša in se pojavljajo na vsakih nekaj let (Meteorološki godišnjak II.).

Značilna je tudi razporeditev sušnih obdobij glede na letni čas (obravnavana so samo obdobja, daljša od 10 dni), saj so skoraj dvakrat pogostejša pozimi in jeseni kot pomladi in poleti (diagr. 3). To ne preseneča, saj je v hladni polovici leta padavin nasploh manj . Najbol j variabilna je jesen, ko je padavin na splošno sicer veliko (diagr. 1), vendar so tudi suše pogoste (Meteorološki godišnjak II.). Taka razporedi-tev je pravzaprav ugodna, saj je izven vegetacijske dobe škoda manjša. To pa ne vel-ja za oskrbo z vodo.

Razmeroma precejšnjo variabilnost kažejo tudi odstopanja letnih količin od po-prečja (diagr. 2). Približno polovica let omenjenega obdobja je bila nadpoprečno in polovica podpoprečno namočenih, vendar je menjavanje različno. Opaziti je tudi, da so bili pozitivni odkloni v posameznih primerih večji (npr. 1937 - 43 .6%) od negativ-nih (npr. 1938 - 29.6%). Z diagr. 2 so razvidna najbol j sušna leta. Z njimi dolge suše večinoma sovpadajo: pozimi in poleti 1932, vse leto 1938, 1939 in 1950, pozimi in je-

1 0 8

Oskrba z vodo ob suši v Zahodni Suhi Krajini

Diagram 1: POPREČNE MESEČNE KOLIČINE P A D A V I N ( A M B R U S )

Letna količina: 1357 mm

140' mm 130 pad . 120

110

100

90

80

70

60

50

40

30

20

10

v i r : M e t e o r o l o š k i g o d i š n j a k J

J F M A M J J A S O N D

Diagram 2: ODSTOPANJE LETNIH KOLIČIN P A D A V I N O D POPREČJA (1357 mm) V O B D O B J U 1930 - 1940 IN 1950 - 1981 ( A M B R U S )

1 « 1304

120

110 100

90

LI 70

60 %

HO 130

1930 50 51 52 53 '54 55 56 57 58 59 60 61 62 63

i

_ Ik

i

4 1 П 1357 mm = 1 0 0 »A

V i r : M e t e o r o l o š k i

g o d i š n j a k J.

1 0 9

Jernej Zupančič

Diagram 3: S U Š N A O B D O B J A DALJŠA O D 10 DNI G L E D E N A LETNI CAS POJAVLJANJA (v ob-dobju 1930 - 1940 in 1950 - 1981)

(AMBRUS)

V i r t M e f e o r o l o š k i

g o d i š n j a k 1 -

POMLAD POLETJE JESEN* ZIMA

seni 1959, pozimi 1961. 1964 in 1967/68, jeseni 1969 in 1978 (Meteorološki godišn jak I I . ) ter vse leto 1983 ( P o l e , T e p e š , 1984) in 1985 ( Informat ivni bi l ten, 1985).

Na t ako variabilnost kaže računati k l jub dejs tvu , da je o b m o č j e r azmeroma do-bro namočeno . Po G a m s u sodi Suha k ra j ina v humidni osrednjes lovenski r a j o n , ki ima v vegetacijski dobi padavinski presežek ( G a m s , 1976). Toda p rece j šn ja let-na in mesečna variabilnost padavin je vzrok sušam z vsemi neugodnimi posledicami. V tem pogledu je sušnost pogo j ena tudi kl imatsko.

Viri tradicionalne oskrbe z vodo v Zahodni Suhi krajini

Z a h o d n a Suha kra j ina ima zelo sk romne vodne vire. O m e j e n i so na zelo redke in večinoma zelo šibke izvire. Zarad i tega ter oddal jenos t i od naselij so bili le pomožni vir vode. N e k a t e r e so uporabl ja l i le za n a p a j a n j e živine. Domačin i jih različno ime-n u j e j o : s tudenec (npr . Studenci pri M. Kor in ju ) , beč (Beč pri A m b r u s u ) ali luža (Lu-ža pri Žvi rčah) . Slednj i izraz u p o r a b l j a j o skupa j z »mlako« kot sinonim »kalu«, ki pa ga M e 1 i k o m e n j a kot u m e t n o tvorbo (M e 1 i k, 1959). M e d domačini ga sicer sko ra j ne zas ledimo, toda v Suhi kraj ini je več naselij s t em imenom (Kal , Rdeči Kal , Jo rdanka l ) .

D o izvirov so vzdrževali dos tope , j ih čistili ter ogradili z lesenimi bruni ali zlože-nim k a m e n j e m . Nj ihovo razporedi tev pr ikazuje kar ta 1.

»Mlake« in »luže« so u m e t n e tvorbe , n a m e n j e n e izkl jučno n a p a j a n j u živine. Uredil i so jih na jveč o b po teh t ako , da so i lovnato pod lago poglobili in utrdili. V o d o so dobivale nepos redno od padavin ter od deževnice, ki je pr i tekala po poti . Ko so po vojni pašo opustil i , so jih prenehal i vzdrževati in so presušile. N a n j e s p o m i n j a j o le še ledinska imena (npr . Mlake ter G o r e n j a in D o l e n j a luža pri A m b r u s u ) .

Tol iko večjo vlogo so imele kapnice , ki so bile glavni vir pi tne vode (domačini jih i m e n u j e j o »šterne«). So različnih oblik in velikosti, ka r kaže na različno starost in pos topni razvoj , na različne naravne možnost i same g r adn j e pa tudi na različne pot re-be po vodnih zalogah.

Prvotne lesene kapnice z lesenim ok lepom so bile po obliki št ir ioglate, r edke j e šes te rokotne . Lesen obod (oklep) so pozne j e zamenja l i s kamni t im, names to oglatih pa so pričele prevladovat i ovalne (v obliki soda , s teklenice ali pokončnega val ja) . Z a d n j e so bile pravi loma na jp ros to rne j še . Sicer pa so si lesene in kamni te kapnice v

š t . sušn ih

o bd.

50

30 20 10

110

Oskrba z vodo ob suši v Zahodni Suhi Krajini

marsičem podobne. Vselej so izkopali večjo jamo, dno utrdili s steptano ilovico, na-redili »oklep« iz brun ali zloženega kamenja ter ga z zunanje strani zatesnili z več dc-cimetrov debelo plastjo nabite ilovice. Kamnitih kapnic se je do danes ohranilo nekaj več, medtem ko so lesene že izginile, razen prav redkih, a neuporabnih, ohranjenih bolj v sledovih kot celoti, npr. na V. Korinju št. 13, kamnita pa v Hočevju št. 10. Ka-kor so pokazale druge raziskave, so lesene in kamnite kapnice, čeprav nekoliko dru-gačne tipologije, poznali tudi v drugih naših kraških pokraj inah, od Bele krajine pre-ko Dolenjske, Kočevske in Notranjske do matičnega Krasa (Radinja. 1980. 1984, G a b r e n j a, 1983).

Nekako od konca prejšnjega stoletja dalje so začeli kamnite kapnice na notranji strani ometavati s cementno malto, medtem ko so nove v celoti betonirali. Te so po obliki štirioglate.

Ponekod so gradili tudi večje, skupne »vaške šterne«, ki šo zlasti ob suši zalagale vas z vodo. Ugotovili smo jih na Žvirčah, v Starem Logu, Tisovcu, Hočevju, Gabr ju . na Pleševici ter dve na Veliki Ilovi Gori.

Oskrbovanje z vodo ob suši

Oskrba z vodo, navezana domala izključno na kapnice, je bila ob sušah nezane-sljiva, kolikor ni sploh odpovedala. Zato sta izostanek padavin in nastop suše temelji-to posegala v življenje prebivalstva. Praviloma je vode pričelo primanjkovati , če dva ali tri tedne ni bilo izdatnejših padavin (po izjavah domačinov). To pa se je dogajalo praktično vsako drugo, če že ne vsako leto. Razlikovati je treba med »pravo« klimat-sko sušo ter pomanjkanjem vode. Slednje je namreč odvisno od razmerja med doto-kom in porabo vode, kar v našem primeru imenujemo bilanco strešnice (vode v kap-nici). Pogojuje jo količina padavin, površina streh, kapaciteta (volumen) kapnic ter poraba vode ( G r l i c a , 1980). Zato je zmanjkalo vode nekaterim prej in zato tudi pogosteje, drugim kasneje in redkeje.

Trditve domačinov, da je bilo pomanjkanje vode nekdaj bolj pogosto, klimatski podatki ne pot r ju je jo . Res pa je, da so bile izgube vode pri slamnatih strehah in lese-nih žlebovih znatno večje kot pri današnjih opečnatih strehah in pločevinastih žlebo-vih. Pa tudi število živine je bilo nekdaj večje, ki je praviloma porabila več vode kot l judje. •

Pri proučevanju (tradicionalne) oskrbe z vodo ob suši se srečujemo s številnimi težavami, ki izvirajo iz časovne odmaknjenosti in pomanjkanja zanesljivih virov. Tu-di z anketiranjem zbrani podatki niso povsem zanesljivi. Tudi ne o tem, kolikšna je bila pravzaprav skupna poraba vode in je zato težko ugotoviti razmerje med dnevno količino pripeljane in porabljene vode. Zaradi različne vprege (volovska, konjska) ter gneče (čakanja) na zajemališčih je težko ugotoviti skupno za to porabljeni čas. V nadaljnji obdelavi smo upoštevali volovsko vprego, ker je bila pogostejša.

Ob nastajajočem pomanjkanju vode so pričeli z vodo čedalje bolj varčevati, če-prav z njo brezskrbno nikoli niso ravnali. Najprej so porabili vodo iz vaških kapnic (kjer so jih imeli) ter iz bližnjih izvirov, dokler niso presahnili, nato pa so jo pričeli voziti od drugod, največ iz Krke. Vodo so vozili s sodi in volovsko (redkeje konjsko) vprego ter jo hkrati pripeljali okrog 300 1. Vodo pa so tudi prenašali, bodisi v škafih ali v »banki« (domače ime za ovalni sodček, ki je držal 20 - 30 I).

1 1 1

Jernej Zupančič

Vodo so iz Krke zajemali najpogoste je pri mostovih in mlinih, kamor so vodile njim znane poti, saj so jih pogosto uporabljal i , ko so vozili žito v mlin. Zajemali so tudi pri izvirih, če so bili le dovolj blizu in dostopni. Ugotovili smo naslednja zajema-lišča (glej karto 1):

- v povirju Krke pri Gradičku, Krki in Krški vasi. Sem so prihajali prebivalci na-selij Laze, Hočevje in Ravni Dol , skupno okrog 35 gospodinjstev;

- pri Velikem Globokem, k je r so zajemali vodo prebivalci Kuželjevca, vendar bolj poredkoma;

- pri Zagradcu je bilo očitno na jpomembne j še zajemališče vode. Zajemal i so jo pri treh mlinih, treh mostovih ter na izviru Globočec. Sem so prihajali prebivalci Ku-željevca, M. in V. Korinja , Ambrusa , Kala, Kamnega Vrha , Bakrca, Višenj , Ra t j a , Primče vasi in deloma še Žvirč, skupno okrog 300 gospodinjstev;

- V Drašči vasi so zajemali pri mostu. Sem so prihajali prebivalci Brezovega Do-la, Visejca in Vrha , skupaj okrog 100 gospodinjstev;

- pri Šmihelu so zajemali prebivalci Pleševice (7 gospodinjstev); - v Žužemberku so zajemali vodo prebivalci Gradenca (okrog 35 gospodinjstev); - pri Dvoru je bilo drugo na jpomembne j še zajemališče, ki so ga uporabljali pre-

bivalci Lašč, Klope, V. in M. Lipja , Lopate , Sel ter deloma še Hin j , Prevol, Hr iba , Pleša, Lazine, Smuke, Starega Loga in celo nekaterih kočevskih vasi, ki jih pa danes ni več. Prva skupina je bila navezana izključno na Krko, druga pa je uporabljala vodo neka j močnejših izvirov pri H in jah in so na Dvor prihajali bolj poredkoma. Po oceni je t ja gravitiralo okrog 200 gospodinjstev;

- iz Kompoljske jame ( izjemoma celo Podpeške) , deloma pa iz Krke, so dovažali vodo prebivalci Tisovca in deloma še Žvirč in Prevol. Po oceni je sem prihajalo okrog 70 gospodinjstev;

- na izviru Šice pri Račni so zajemali prebivalci M. in V. Ilove Gore ter G a b r j a , skupa j okrog 45 gospodinjstev;

- edino za nekdanji naselji Polom in Seč ni bilo mogoče ugotoviti, od kod so ob suši dobivali vodo;

Na karti se nazorno vidi vsesplošna navezanost Zahodne Suhe kraj ine na več ki-lometrov oddal jeno zgornjo Krko, ki je ob suši oskrbovala precej obsežno zaledje , oddal jeno tudi preko 10 km, medtem ko je bilo zaledje Šice in Kompoljske j ame znatno manjše . Pomembni so bili sicer tudi nekateri izviri, med njimi zlasti studenci pri Hin jah , kamor so ob krajših sušah hodili po vodo prebivalci bližnjih naselij. Izdat-nejša sta bila studenca pri Žvirčah ter pri Starem Logu, ki pa sta oskrbovala le obe naselji . Drugi izviri so bili man j vodnati , nekateri pa so ob suši sploh presahnili, zato je bila tudi njihova vloga toliko manjša .

O b suši je gospodarstvo utrpelo precej škode ne le zaradi zastaja joče rasti narav-nega in kulturnega ras t ja , temveč tudi zaradi izgube časa, potrebnega za dovažanje vode. Zaradi različne oddaljenosti ter dostopnosti do Krke in drugih zajemališč so bi-le med naselji znatne razlike. Tudi zaradi različno dobrih poti in klancev je bil porab-ljeni čas kl jub enaki razdalji marsikdaj različen. To velja zlasti za bolj oddal jena na-selja. Z večjo izgubo časa je bila tudi škoda večja. Po porabi časa razl ikujemo nasled-nje kategori je naselij (karta 1):

a.) pod 2.5 ur: zaradi dovažanja vode so bila poljska dela nekoliko motena . Sem spadajo naselja Gabr j e , Ravni Dol in Lašče;

b . ) 3 - 4 ure: zaradi dovažanja vode so porabili skoraj t re t j ino delovnega dne ,

112

:acna

•Jjôcevje

^Kgmni_ vrh; [AmVrušA^ -Plesevici

Tisovec—/"> ompolje

-**Gradënc:

Polom

OSKRBOVANJE Z VODO OB SUŠI V ZAHODNI SUHI KRAJINI

Zdenska i v a Ш Ш Ш Ш к ^ Т г ,

QKrška vas Oöabrovcec

•)Marinča vas y. Globoko

Zagradec

Žužemberk

LEGENDA O naselja brez izvira v bližini

A naselja z izvirom v bližini

(do 2 h daleč)

Q L O p a t a š tev i lka poleg naselja izraža

skupnr porabljeni čas za

dovnžanje vode

smer prevažanja vode ter ^ ^ ^ zajemal išča

Idebelina črte pribl ižno ustreza številu upo rabn i kov )

nhmnf ia naselij glede " a porabljeni čas i a devazanje vode

mm З.о"- 4 0 ^

4 .5 h - 6.0 h

ffl 8.5h in ve£

J ni podatkov F F , z a geograf ijo , 1 9 B S

V i r a n k e t a . .

kar se je poznalo pri različnih kmečkih opravilih. Setev, košnja , žetev ter posprav-l jan je pridelkov so zaostajali . T e j kategoriji pr ipadajo V. in M. Ilova Gora , Hočevje , Laze, Kal, Ambrus , Kamni Vrh , Primča vas, Brezovi Dol , Pleševica in Gradenc;

c.) 4.5 - 6 ur: poljska dela in košnja so zaradi prevažanja vode že precej zaosta-jala in vseh del niso mogli opraviti. Te j kategoriji pr ipadajo M. in V. Korinj , Tisovec, Vrh , Visejec, Višnje, Bakre, V. in M. Lipje ter Smuka;

d . ) 6.5 - 8 ur: poleg naštetih posledic, ki so se tu kazale še bolj potencirane, mo-ramo upoštevati u t rujenost ljudi in vprežne živine, ki je bila za druga dela komaj še sposobna. Zaradi daljše poti vsakodnevno niso mogli pripeljati večjih količin vode.

113

Jernej Zupančič

kar j e zlasti večj im p o r a b n i k o m povzročalo velike preglavice. T e j kategori j i p r ipada-jo Žvirče . R a t j e . Sela in L o p a t a :

e . ) nad 8 ur: zaradi tol ikšne izgube časa ter u t ru jenos t i l judi in živine so bila po l j ska dela prak t ično p rek in j ena . Pridelek je bil t ako ogrožen tudi po te j plati. T a k o je bilo v naselj ih Prevole , Pleš, Lazina , Hr ib , H i n j e in Stari Log , po vsej ver je tnos t i tudi na Po lomu in Seču, čeprav o tem ni bilo mogoče zbrat i poda tkov . Na srečo so imeli na vo l jo več s tudencev pri H i n j a h , ki so vsaj blažili p o m a n j k a n j e vode .

Čeprav so bila sušna o b d o b j a pozimi na jpogos te j ša (glej diagr. 1), so bile večje posledice zaradi pomladn ih , pole tn ih in jesenskih suš, ko so bile ku l tu rne rastline pri-zade te nepos redno in zaradi izgube časa tudi pos redno . Zad rega j e bila posebno jese-ni, ko so imeli k m e t j e v sodih še vino, mošt in s ad je , z m a n j k a l o pa je posod za preva-ž a n j e vode . Pri zimskih sušah pa vsega tega ni bilo.

Vse te težave so izginile ali so se omili le, odka r se j e po zadnj i vojni začelo v Suhi kra j in i širiti v o d o v o d n o o m r e ž j e , ki je neka te ra nasel ja sploh rešilo p o m a n j k a n j a vo-de. T o d a tudi d ruga , ki vodovoda še niso dobi la , so pot do pi tne vode na vodovodnih za j e t j i h obču tno skra jša la .

Danes dovaža jo p i tno vodo še neovodovoden im suhokran j sk im vasem komunal -na p o d j e t j a z avtomobi lskimi cis ternami ( P o l e , T e p e š , 1984, Informat ivni bi l ten, 1985), ki j o m o r a j o seveda plačati ( anke ta , R a d i n j a , 1986).

Današnja oskrba z vodo

Pri p roučevan ju oskrbe z vodo ob suši se je n u j n o ozret i tudi na n j e n o osk rbo v no rma lnem času, sa j je le - ta pravzaprav izhodišče tudi za o sk rbovan j e v izrednih r azmerah .

Pos topno š i r j en je suhokra j inskega vodovodnega o m r e ž j a , začeto sicer 1938. le-ta , t oda resnično se razvi ja joče šele po vojn i , je p o m a n j k a n j e vode omililo, ne pa še povsem odpravi lo . Te renske preuči tve so namreč pokaza le , da je 4 7 . 6 % hiš še vedno vezanih izkl jučno na kapnice ( Z u p a n č i č , 1986). R a v n o tem preti ob suši p o m a n j -k a n j e vode . Res je sicer, da se z modern izac i jo t radicionalnih vodnih virov (v našem p r imeru kapnic) oskrba z vodo kvant i ta t ivno in kvali tat ivno izbol j šu je . Kapnice so namreč posodobil i : jih betoniral i , uredili oz i roma povečal i , razširili nas t rezne površi-ne s t reh ( s lamnato kri t ino so zamenja l i z opečno) in podal jšal i ter izboljšali ž lebove (pločevinaste names to lesenih) ter z elektr ičnimi črpalkami - hidrofor i napel jal i vodo v hišo ali hlev. V tem pr imeru m o r e m o govoriti o sodobni , čeprav individualni (hišni) oskrbi s p i tno vodo (R a d i n j a , 1985).

Z anke to smo zajeli vse hiše po nasel j ih ob ravnavanega o b m o č j a . Registrirali smo vse kapnice , ugotovili n j ihovo vel ikost , sestavo in s t an j e (uporabnos t ) . V nalogi smo p rob lema t iko prikazali p o d r o b n e j e , tu pa zaradi p ros tora n a v a j a m o le na jpo -m e m b n e j š e ugotovi tve. Podatk i ve l j a jo za 1986.

N a vodovodno o m r e ž j e j e pr ik l jučenih 5 2 , 4 % hiš oz i roma gospodin js tev , 4 7 . 6 % pa še vedno uporab l j a le kapnice (takih gospodin js tev j e p ravzaprav m a n j , ker je 90 hiš opuščenih in so večinoma brez vodovoda) . V s a j po e n o kapnico ima danes 9 2 . 3 % hiš, vse s tare jše pa jo i m a j o t ako rekoč brez iz jeme. Vseh kapnic (973) j e celo več kot hiš (828), kar je tudi eden od kazalcev za zakraselost površ ja (R a d i n j a , 1984, 119). Čistilni fi l ter ali vsaj p rep ros to cedilo ima 3 2 . 3 % kapnic , h id ro fo re pa le 21 % .

1 1 4

Cabrovčec

larinca vas \ ^Qloboko »sQ Z ograde c L Oorcsčtu eljevec v a s O ^ ^ V N ^%'K0mni vrh ^ - ^ ^ ^ ^ r e z o v l doi" 3 - 1 ( EpPleševica'

Hoeevje

Zdenska vas

Podpeč Žužemberk

Ti sove c Ambrus Oradenc, ;ompolje

Primca

Žvirče

[Lazina Prevale

'Smuka

OSKRBA Z VODO IN STANJE KAPNIC V ZAHODNI SUHI KRAJINI

V ^ v Ročna . /Пм VSA ZAHODNA SUHA KRAJINA

H . 9 S

39.5 У .

LEGENDA

cesta

kapnice glede na stanje

oz uporabnost :

d e l e ï u p ° r a b n i h k a p n i l : v n đ s e l i u

^ ^ -u- neuporabnih kapnic

zasu t i h kapnic

izkoriščenih nastreznih površin

Hl- h iš v naselju, ki so priključene na vodovodno omreïje

velikostne kategorije kapacitet kapnic po naseljih :

1 0 0 0 m ! 751-1000 ™

251-500 m

OPOMBA :

Naselje p lešev ica ima spe l jan

vodovod i l velika vašht; kopnite. ' FF,Odd. za geografijo, 1966

V i r : anke ta . .

Če kapnice s hidroforom prištejemo deležu hiš, priključenih na vodovodno omrežje , dobimo delež gospodinjstev s sodobno vodno oskrbo: teh je torej 73 .2%, kar pa je še vedno precej pod republiškim poprečjem - 9 2 % (R a d i n j a, 1985, 21). Slabo so izkoriščene tudi nastrezne površine streh - le 3 9 . 5 % , kar kaže na siromašnost Suhe kraj ine , ki pa si do danes ni mogla pomagati , namreč na ekonomsko nezmožnost, da bi si l judje zgradili dovolj velike kapnice, ki bi bile sprejemale padavine s celotne strešne površine ali vsaj z n jene večine.

S š i r jenjem vodovoda so kapnice izgubljale na pomenu. Marsikje so jih preneha-li vzdrževati in so jih zanemarili , spremenili v greznice, smetišča, nekatere pa so celo podrli ali zasuli. V naseljih brez vodovoda je s tanje seveda bistveno drugačno, saj za-radi nu jno potrebnih zalog vode ne le da vzdržujejo stare kapnice, temveč gradijo ce-lo nove. Tudi nastrezne površine so v teh naseljih bistveno bolje izkoriščene. Kapnice

115

Jernej Zupančič

tudi o p r e m l j a j o s čistimi filtri ter hidrofor i . P o d o b n o j e tudi v nasel j ih , ki so vodovod dobila šele p red kra tk im. K a k o se je vodovodno o m r e ž j e širilo p o Zahodn i Suhi kra-jini, p r ikazu je Rad in j a (1984, 1986). S tan je kapnic pa j e nas lednje : uporabn ih je še 8 1 . 7 % , neuporabn ih 1 5 . 5 % in zasutih 2 . 8 % ; glede na kapac i te to pa j e uporabn ih 8 3 . 5 % , neuporabn ih 14 .9% in zasutih 1 . 6 % . Pregled tega s tan ja ter oskrbe z vodo po naselj ih p r ikazu je kar ta 2.

Nevarnost pomanjkanja vode

V e č j e suše, kakršni sta bili leta 1983 ( P o l e , T e p e š , 1984) in 1985 ( In fo rma-tivni bi l ten) , nas vedno znova o p o z a r j a j o na aktualnost te p rob lemat ike . Sicer pa že analiza padavinskih razmer Z a h o d n e Suhe k ra j ine p o t r j u j e , da m o r a m o s kra jš imi sušnimi obdob j i računat i t ako rekoč vsako leto, vsekakor pa vsako drugo , in le z dal j -šimi sušami nekol iko bol j p o r e d k o . Z a p o m a n j k a n j e vode ob suši in o b drugih izred-nih razmerah pa so neovodovodna gospodinjs tva zna tno bol j občut l j iva od vodovod-nih. Ke r je n j ihov delež v Z a h o d n i Suhi kra j in i še vedno velik - sko ra j polovičen - je tovrstna ogroženost tega dela Suhe k ra j ine tudi v d a n a š n j e m času še vedno pereča .

Ker pa p o m a n j k a n j a vode ne do loča jo zgolj klimatski de javnik i , t j . izostanek pa-davin, temveč v enaki ali včasih še večji meri r azmer j e med zalogami vode (ki ni od-visna le od padavin , t emveč tudi nastreznih površin oz i roma zalog ter velikosti kap-nic) in n j e n o po rabo (z izgubami vred) , kar i m e n u j e m o bilanca vode v kapnici ( G r l i c a , o . c .) . Opravi t i i m a m o to re j z več variabilnimi f ak to r j i , za to so računi o možnem nas topu p o m a n j k a n j a vode lahko le približni. Zaradi p o m e n a , ki jo ima oskrba z vodo , pa so tudi približne ocene še kako po t r ebne .

Raziskave so namreč pokaza le , da se kapnice m e d seboj m o č n o raz l iku je jo po velikosti , prav t ako pa tudi po nastrezni površini . E n a k o vel ja za p o r a b o vode . O tem se, žal, že t ako in t ako skopi poda tk i v l i teraturi med sebo j močno raz l iku je jo . Neka-teri govore o porabi 138 l /osebo/dan (Vodnogospodar ske osnove, 1978, 8/12), drugi ločijo normat ive : minimalnega (200 l /osebo/dan) , s redn jega (290 l /osebo/dan) in viso-kega (380 l /osebo/dan) (Orientaci jski normativi komuna lnega u r e j a n j a , 1983, 122), kar j e previsoko celo za s lovensko popreč j e ; de janska po raba na j bi znašala v mest ih 143 l /osebo/dan, v manjš ih naselj ih pa 91.8 l /osebo/dan (isti vir). Tudi pri porabi vode za živino ni enotnos t i . N a v a j a j o različne poda tke , še na jvečkra t razpon 30 - 80 l/gla-vo/dan (Š e r k o v i č, idr . , 1983; p o d o b n o tudi A m o n , K o r i t n i k , 1979, 71), m e d t e m ko nava ja G r l i c a poda tek 35,9 l/glavo/dan (1980).

P o naši vzorčni anket i znaša v obravnavan i pokra j in i p o r a b a vode v gospodinj -stvu 78,5 l /osebo/dan in za veliko živino 47,3 l /glavo/dan.

S temi podatk i smo vsaj pribl ižno ocenili zalogo vode za do ločeno dobo ter dolo-čili možni čas (nas top) p o m a n j k a n j a vode zaradi izos tanka padavin . G l e d e na to in bi lanco vode v kapnici l ahko razdel imo gospodinjs tva (upoš tevana so samo neovodo-vodena ) na štiri ka tegor i j e (upošteval i smo sicer n j ihovo zače tno po lno kapac i te to , čeprav m o r a m o na jpogos t e j e računat i le s polovično; navedeni čas je za to p o t r e b n o razpolovit i) :

a . ) gospodinjs tva prve ka tegor i j e (zaloge vode do 30 dni) so zaradi suše pogos to ogrožena , sa j so k ra j ša sušna o b d o b j a p rece j pogosta . Sem spada 2 6 . 0 % neovodovo-denih gospodinjs tev;

116

Oskrba z vodo ob suši v Zahodni Suhi Krajini

b.) gospodinjstva druge kategorije z zalogami vode do 60 dni so pred njenim po-man jkan jem že bolj varna. Suše jih ogrožajo le vsakih nekaj let. Ta kategorija je od vseh najštevilnejša (43 .2%) ;

c.) gospodinjstva t re t je kategorije z zalogami vode do 90 dni prizadene pomanj -kanje vode le zelo redko, skoraj iz jemoma. Teh je dobra petina (21 .3%);

d.) gospodinjstva četrte kategorije z zalogami vode nad 90 dni so pred pomanj -kanjem vode praktično varna. Teh pa je tudi na jman j , le desetina (9 .5%) .

Neugodne razmere se očitno kažejo v tem, da je pred poman jkan jem vode varna le slaba tretj ina gospodinjstev, drugi dve tretjini pa sta bolj ali man j ogroženi, na obravnavanem območju je to okrog 200 gospodinjstev.

O b teh dejstvih se pora ja vprašanje, kako zagotoviti čimbolj nemoteno oskrbo s kvalitetno pitno vodo v tistih naseljih in gospodinjstvih, do koder še ni seglo vodo-vodno omrežje . To so zlasti naselja Korinjske planote in Ilove gore, k jer j e zaradi od-daljenosti , višinske razlike ter redke poselitve gradnja vodovoda tudi v bližnji bo-dočnosti vprašljiva. Če ob tem upoštevamo, da je glede na naravne pogoje živinoreja poleg gozdarstva glavna kmetijska panoga, je to še toliko pomembnejše .

Odgovor nakazuje preučena bilanca vode v kapnicah. Potrebno bi jo bilo izbolj-šati bodisi s povečanim obsegom in kvaliteto nastreznih površin, s povečano kapacite-to kapnic, deloma pa tudi z racionalnejšo porabo vode. Na jpomembnejša je večja zmogljivost kapnic, ki z zalogami iz bolj namočenega obdobja hranijo vodo za more-bitno sušno obdobje in na ta način kompenzirajo variabilnost padavinskega dotoka. S tem bi bila oskrba z vodo manj odvisna od neposredne količine in razporeditve pada-vin. Računi kažejo, da more kapnica s 40 m3 prostornine in površino strehe 100 m2 ter porabo 80 l/osebo/dan zagotoviti praktično nemoteno vodno oskrbo 3 - 4 članskemu gospodinjstvu. Precejšnje možnosti so tudi pri nastreznih površinah, saj redkokje presegajo 5 0 % strehe. Poman jkan j e vode sicer še vedno osta ja , vendar bistveno zmanjšano.

Z električno črpalko (hidroforom) je mogoče napeljati vodo iz kapnic v stano-vanja ali hleve ter na ta način posodobiti oskrbo z vodo. Za boljšo kakovost vode pa je pot rebno namestiti ustrezne čistilne filtre (ne le cedila, kot prevladuje jo sedaj) in kapnice redno čistiti ter tudi preverjat i neoporečnost vode. O b ustrezni zmogljivosti kapnic in nastreznih površin ter racionalni porabi vode je mogoče tudi v območju brez vodovoda zagotoviti sodobnejšo oskrbo s pitno vodo, ki se more približati »vo-dovodnemu standardu«, kakršnega ' ima večina slovenskih gospodinjstev.

Tak način je nujen za naselja brez vodovoda, za že ovodovodena agrarna naselja pa so kapnice lahko dobrodošel dodatni ali rezervni vir pitne vode. Kje r so kapnice že zgrajene, jih je treba le vzdrževati. Dobrodošle so tudi pri okvarah vodovodnega omrežja , onesnaženosti njegove vode, pri požarih itd. Za to je ugotavl janje bilance vode oziroma zalog vode v kapnicah še vedno pomembno.

Kapnice so naposled kulturna dediščina, saj so med značilnimi antropogenimi ele-menti naših kraških pokra j in . Suhe kraj ine pa še prav posebej .

1 1 7

Jernej Zupančič

Literatura in viri

A m o n , M . , 1979, G r a d n j a in preured i tev hlevov, Č Z P Kmečki glas, L j u b l j a n a . B e r n o t , F . , 1984, Opis kl imatskih razmer občin T r e b n j e , N o v o mes to , Met l ika

in Č r n o m e l j . Do len j ska in Bela k ra j ina , zbornik 13. zbo rovan ja slovenskih geo-grafov, Novo mesto .

G a b r e n j a , B . , 1983, Osk rba z vodo na Knežj i njivi, V r h u in v Markovcu , Diplo-mska naloga. Odde lek za geograf i jo , FF, L jub l j ana .

G a m s , I . , 1985, Še »O problemat ik i suše v Slovenij i«, Geografsk i vesnik, L jub -l jana .

G a m s , I . , 1976, R a j o n i Jugoslavi je glede na kl imatsko ar idnost vegetaci jske d o b e , Geografsk i vestnik, L jub l j ana .

G r l i c a , F . , 1980, Osk rba z vodo v okolici Stične, Dip lomska naloga, O d d e l e k za geograf i jo , FF , L j u b l j a n a .

M e 1 i k . A . , 1959, Slovenija I I . , Posavska Sloveni ja , SM, L j u b l j a n a . M i h e 1 i č, L. , 1987, Osk rba s p i tno vodo v sušnem letu 1985, Geografsk i vestnik

L I X , L j u b l j a n a . N a t e k, K . , 1983, Ogroženos t Sloveni je zaradi suše, Na ravne nesreče v Slovenij i ,

G I A M Z R C S A Z U , L j u b l j a n a . O 1 a s. L. , 1962, Viri p i tne vode v Novomeški pokra j in i . D o l e n j s k a zeml ja in l j ud j e ,

N o v o mes to . P o l e , N . , T e p e š , M . , 1984, »Suša 83«, Geografsk i obzornik št. 1, L jub l j ana . R a d i n j a , D . , 1980, O s k r b a s p i tno vodo na s lovenskem podeže l ju . Osnovne

smernice za p roučevan je , O d d e l e k za geograf i jo , FF , L jub l j ana . R a d i n j a , D . , 1984, O s k r b a s p i tno vodo v Novomešk i občini. D o l e n j s k a in Bela

k ra j ina , zbornik 13. zbo rovan j a slovenskih geografov , Novo mesto . R a d i n j a , D . , 1985, Sodobna oskrba s p i tno vodo v SR Sloveniji in n j e n o vodo-

vodno o m r e ž j e , Geografsk i vestnik L VI I , L jub l j ana . R a d i n j a , D . , 1986, Osnovna prob lemat ika vodne oskrbe v Novomešk i občini .

E labora t za Zavod za d ružbeno p lan i ran je Novo mes to , L jub l j ana . R a d i n j a , D . , 1987, Trad ic iona lne obl ike vodne o sk rbe na N o t r a n j s k e m (v obči-

nah Cerknica , Pos to jna , Ilirska Bistrica), N o t r a n j s k a , 14. zbo rovan j e slovenskih geogra fov , Pos to jna .

R u s , A . , 1977, Suha k ra j ina , Dip lomska naloga, Odde lek za geograf i jo , FF , L jub -l jana .

Š e v k o v i č , N . , R a j i č , P r i b i č e v i č , 1983, I shrana domačih ž ivot in ja , N a u č n a knj iga , Beograd .

Z u p a n č i č , J . , 1985, P rob lemat ika geografske regionalizaci je Suhe kra j ine , Di-p lomska naloga, O d d e l e k za geograf i jo , P A , L j u b l j a n a .

Z u p a n č i č , J . , 1986, Osk rba z vodo o b suši v zahodni Suhi kraj ini , Seminarska naloga, Odde lek za geograf i jo , FF , L jub l j ana .

- A n k e t n o gradivo ( anke to pripravil , izpeljal in analiziral avtor č lanka; skupa j okrog 850 anket o kapnicah ter oskrbi z vodo o b suši; 28 anke t o porabi vode v gospo-dinjstvih ter 9 anket o porabi vode za živino); a n k e t i r a n j e j e po teka lo poleti 1986.

- Informat ivni bilten republ iškega š taba za civilno zaščito SRS, 1985, L jub l j ana . - In te rv ju j i o g radnj i kapnic , t radicionalni oskrbi z vodo o b suši in v normalnih raz-

merah so bili opravl jeni v Tisovcu 10, na Vel ikem Kor in ju 12 in 13, na Žvirčah 12 in 51, na Hr ibu pri H i n j a h 10, v A m b r u s u 53 in 59, v H o č e v j u 10 ter v Primči vasi 16.

- Meteoro lošk i godišn jak II (padavine) za leto 1930 - 1940 in 1950 - 1981, Savezni h idrometeoro lošk i zavod, Beograd .

118

Oskrba z vodo ob suši v Zahodni Suhi Krajini

DIE WASSERVERSORGUNG W Ä H R E N D DER TROCKENHEIT IN DER WESTLICHEN SUHA KRAJINA

Jernej Z u p a n č i č

(Zusammenfassung)

Die westliche Suha Krajina erstrecht sich zwischen dem trockenen Karstenfeld Dobrepol je und dem Tal der oberen Krka und zwischen Ilova gora und dem Sockel von Kočevski Rog. Das ist eine typische Karstenlandschaft mit ungenügenden Was-serquellen, daher war der Wassermangel in der Vergangenheit und auch heute noch einer der Hauptprobleme. Die Wasserversorgung folgte daher aus Zisternen, wäh-rend der Dürrezeit mußte man jedoch das Wasser von anderswwoher befördern, vor allem aus dem Fluß Krka.

Den Zisternen gibt es, mehr Aufmerksamkeit zu schenken, vor allem, weil es in manchen Gebieten die wichtigste oder sogar die einzigste Trinkwasserquelle darstell-te und immer noch darstellt. Es bestehen zwar einige Quellen, die jedoch Hilfsquel-len ausdienten. Diese mußte man zum Gebrauch entsprechend herrichten und den Zugang anbauen. Als Viehtränke, legte man »Tümpel« an, die ihr Wasser direkt von Niederschlägen und dem anfließendem Regen- und Schneewasser von nebenliegen-den Wegpfaden (die Tümpel legen meistens neben Wegpfaden) bekamen. Die Zi-sternen waren ursprünglich hölzern, später steinern, diese wurden von Beton-Zister-nen allmählich ausgewächselt. Die größte Anzahl der Zisternen wurde von Innen be-toniert, an die alte Grundlage erinnert nur noch die typische Faßform, bezweifelswei-se Rundform. Die neuen, aus Beton gemachten Zisternen, sind in der Mehrzahl vie-reckig. Eine Zisterne besaß jedes Haus, manche auch zwei oder mehr.

Die westliche Suha krajina ist verhältnismäßig gut bewässert, jährlich gibt es 1357 mm Niederschläge (die Angaben entsprechen der Station Ambrus), doch kommt es, wegen der jährlichen und monatlichen Veränderlichkeit der Niederschlä-ge zu Dürrezeiten, die einen Wassermangel verursachen. Der Dürre wegen, hatten die Einwohner große Schwierigkeiten, denn sie mußten das nötige Wasser von an-derswoher befördern. Für die Wasserbeförderung, benötigten sie viel Zeit (manche auch sogar bis zu 10 Stunden), daher verspätete man sich mit den Feldarbeiten und der Heuernte. Deswegen war die schon bereits schlechterte Ernte , noch geringer. Die Dürre erscheint am häufigsten im Herbst und im Winter. Besonders lange Dürre-zeiten waren in den Jahren: 1932, 1938/39, 1959, 1961, 1964, 1968, 1978, 1983 und 1985. Während der Dürre , Transportierte man das Wasser aus der Krka (man schöpf-te das Wasser bei Brücken, Mühlen und Quellen), aus der Quelle Sica und aus der Kompoliska jama. Man gebrauchte auch einige einheimische Quellen, vor allem bei Hinje , Žvirče und Stari Log.

Nach dem Krieg, wurde der Wassermangel durch den Bau des Wasserleitungssy-stems, durch bessere Dachflächen (Ziegeldeckung anstatt Stroch) und durch Betonzi-sternen, veringert. An die Wasserleitung sind 52,4% Haushalten angeschlossen, 47,6% gebrauchen ihr Wasser aus Zisternen (von diesen haben 20% elektrische Pumpen), also haben um die 72% Haushalten eine zeitgemäße Wasserversorgung, jedoch immer noch unter dem Republikdurchschnitt, welcher 92% beträgt. Die Dachflächen sind zu 40% genützt, Filter haben jedoch nur 1/3 aller Zisternen, was die Wasserqualität beinträchtigt. Im übrigen wird die Wasserqualität nicht systema-tish kontroliert. Trotz der Verbreitung des Wasserleitungssystems stellen die Zister-nen noch immer eine bedautende Wasserquelle dar. Leider werden Zisternen man-chenorts aufgegeben, oder sie werden sogar zugeschüttet. Diese Tat ist nicht berech-

119

Jernej Zupančič

tigt. Hier geht es um eine Erbschaf t , die man aus rein praktischen Gründen nicht ver-nochlässigen durf te . Eine genügend größte Zisterne mit angebrachten Säuberungsfil-ter, einer Pumpe und mit Dachfläche, kann auch heute eine zeitangebrachte, quali-tätsvolle, ausreichende und preiswerte Trinkwasserquelle sein.

1 2 0