oskrba z vodo za gaŠenje - sos112.si · začetno gašenje, notranje hidrante in priključke za...

CPZT

Center za prenos znanja in tehnologij

PE Požarni inženiring Triglavska 38

4240 Radovljica :(04) 530-30-20 Ljubljana

fax: (04) 530-30-21

Naročnik: Ministrstvo za obrambo

Uprava RS za zaščito in reševanje Kardeljeva ploščad 21 1000 Ljubljana

Izdelek: OSKRBA Z VODO ZA GAŠENJE KONČNO POROČILO – 1. dopolnitev Razvojno-raziskovalna naloga finansirana s strani požarnega sklada (pogodba MO št. 404-10-92/2004-1 z dne 07.06.2004)

Št. projekta: 24/2004

Izdelali: mag. Bojan Grm, univ.dipl.inž.kem. mag. Aleš Glavnik, univ.dipl.inž.stroj. Marko Tomazin, dipl.var.inž. Jože Oblak, univ.dipl.inž.stroj.

Datum: julij 2005

Direktor: mag. Bojan Grm, u.d.i.k.

Oskrba z vodo za gašenje - Končno poročilo – 1. dopolnitev št. projekta: 24/04, julij 2005

1. PREDSTAVITEV RR NALOGE 1.1. Namen naloge Namen naloge je bil izdelati strokovne podlage, ki bodo omogočile spremembo obstoječega Pravilnika o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Ur. list SFRJ, št. 30/91). 1.2. Vsebina naloge 1. faza:

1. Pregled statističnih podatkov o porabi vode za gašenje in drugih podatkov o uporabi notranjih in zunanji hidrantov za gašenje v Sloveniji.

2. Pregled statističnih podatkov o stanju vodovodnega omrežja in hidrantnih omrežjih v Sloveniji.

3. Pregled tujih tehničnih predpisov, standardov in smernic za oskrbo z vodo za gašenje in naprav za začetno gašenje in gašenje s strani gasilcev v stavbah.

4. Pregled strokovne literature za področje oskrbe z vodo za gašenje ter naprav za začetno gašenje in gašenje s strani gasilcev v stavbah.

2. faza:

1. Opredelitev virov za oskrbo z vodo za gašenje. 2. Opredelitev potrebne količine vode za gašenje glede na namembnost stavbe,

požarno nevarnost, velikost stavbe oz. požarnega sektorja in požarno odpornost konstrukcije stavbe.

3. Opredelitev virov za zagotavljanje vode za gašenje, kot so javno vodovodno in hidrantno omrežje, bazeni, rezervoarji, bajerji, tekoče vode idr. – merila za izvedbo in oddaljenost.

4. Cevovodi zunanje hidrantne mreže - merila za izvedbo, dimenzije in tlak ter izračuni. 5. Zunanji hidrantni priključki - merila za namestitev, izvedbo, dimenzije, tlak, pretok in

lokacijo priključkov (vključno z dovoljenimi minimalnimi in maksimalnimi oddaljenostmi) ter izračuni.

6. Priključki za začetno gašenje z vodo v stavbi (naprave oz. priključki z gibljivo cevjo na kolutu – hose reel) – merila za namestitev, izvedbo, dimenzije, tlak, pretok in lokacijo ter izračuni.

7. Notranji hidranti v stavbi (dosedanji klasični hidrantni priključki) – merila za namestitev, izvedbo, dimenzije, tlak, pretok in lokacijo ter izračuni.

8. Priključki za gašenje za intervencijo gasilcev v stavbi - merila za namestitev, izvedbo, dimenzije, tlak in lokacijo ter izračuni.

9. Mokri in suhi notranji dvižni vodi za vodo za gašenje v stavbi za priključke/naprave za začetno gašenje, notranje hidrante in priključke za gasilce - merila za namestitev, izvedbo, dimenzije in tlak ter izračuni.

10. Postopki za preskušanje ustreznosti vodnih virov, cevovodov in priključkov za gašenje z vodo (volumen, pretok, tlak) in izračuni.

1.3. Terminski plan naloge Naloga je enoletna. Začetek projekta: 07. 06. 2004 Zaključek projekta: 07. 06. 2005 Delo poteka v 2 fazah:

CPZT d.o.o. Ljubljana, PE Radovljica - Požarni inženiring stran 2 od 2


1. faza:

Pregled statističnih podatkov o porabi vode za gašenje in stanju vodovodnega omrežja in hidrantnih omrežjih v Sloveniji. Pregled tujih tehničnih predpisov, standardov, smernic in strokovne literature za oskrbo z vodo za gašenje in naprav za začetno gašenje in gašenje s strani gasilcev v stavbah. Trajanje – 6 mesecev (07.06. 2004 – 07.01.2005)

2. faza:

Opredelitev virov za oskrbo z vodo, potrebne količine vode za gašenje, virov za zagotavljanje vode za gašenje, cevovodov zunanje hidrantne mreže, zunanjih hidrantnih priključkov, priključkov za začetno gašenje z vodo v stavbi, notranjih hidrantov v stavbi, priključkov za gašenje za intervencijo gasilcev v stavbi, mokrih in suhih dvižnih vodov za vodo za gašenje v stavbi, postopkov za preskušanje ustreznosti vodnih virov, cevovodov in priključkov za gašenje z vodo (volumen, pretok, tlak) in izračunov. Trajanje – 6 mesecev (07.01. 2005 – 07.06.2005)

Za izvedbo RR naloge je bila izbrana delovna skupina:

- mag. Bojan Grm, u.d.i.k. - vodja - mag. Aleš Glavnik, u.d.i.s. - namestnik - Jože Oblak, u.d.i.s. (GZS) - Marko Tomazin, var.i. (GB Ljubljana) - dr. Tomaž Banovec, u.d.i.g. (FGG) - mag. Aleš Jug, oec., var.i. (FKKT)

Že na začetku izvajanja RR naloge je aktivno sodelovanje zaradi drugih obveznosti (doktorat na Islandiji in predavateljske obveznosti na FKKT) odpovedal mag. Aleš Jug. Dr. Tomaž Banovec je bil v času do oddaje poročila FGG za CRP-ovo nalogo v novembru 2004 aktivni član skupine, ki je tudi prevzel izdelavo posameznih delov naloge. Po oddaji poročila pa je zavrnil nadaljnje sodelovanje z obrazložitvijo, da mu nove razmere na delovnem mestu ne omogočajo več sodelovanja na projektu. G. Jože Oblak, ki je bil predlagan s strani GZS, je bil na začetku aktiven član projektne skupine in je tudi prevzel izdelavo posameznih delov naloge. Po pripravu vprašalnikov za zbiranje podatkov o pri požarih porabljeni vodi preko GZS pa je brez obrazložitve prenehal sodelovati pri izvedbi RR naloge. 1.4. Pomen projekta za uresničevanje razvoja požarnega varstva V Sloveniji je trenutno v veljavi Pravilnik o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Ur.l. SFRJ, 30/91), ki predpisuje tehnične normative za zunanje in notranje hidrantno omrežje za gašenje požarov; ti določajo zahteve za vire, zmogljivost, pretok in tlak vode v hidrantnem omrežju. Že vrsto let ugotavljamo, da je pravilnik zastarel, nejasen, da uveljavlja tehnične rešitve, ki so neekonomične in zastarele. Pravilnik je bil predpisan še v nekdanji skupni državi s strani direktorja Zveznega zavoda za standardizacijo in je v glavnem odražal težnje skupine požarnih strokovnjakov iz tedanjega mestnega sekretariata za notranje zadeve Beograd in srbskega sekretariata za notranje zadeve, bazira pa na nekdanjih sovjetskih standardih (SNiP II-A.5-70 - Razredi gorljivosti in meje požarne odpornosti gradbenih konstrukcij, SNiP II-30-76 - Notranji vodovod in kanalizacija in SNiP II-31-74 -Zunanji vodovod). Upravičene pripombe in strokovni ugovori na tak pravilnik so bili dani že v letu 1990, vendar niso bili nikoli upoštevani, saj so bili strokovnjaki iz Slovenije, Hrvaške in naftne industrije Jugoslavije zmeraj preglasovani. Navedeni pravilnik in pravilnik o stabilnih gasilnih napravah na ogljikov dioksid sta edina veljavna pravilnika, ki določata izvedbo instalacij za gašenje.



Slovensko združenje za požarno varnost že deset let vsako leto v program dela za naslednjo leto kot prednostno nalogo uvrsti tudi spremembo Pravilnika o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Ur.l. SFRJ, 30/91). Sprememba pravilnika se zadnja leta kot prednostna naloga uvršča tudi v letni program aktivnosti na področju zaščite in reševanja za varstvo pred požarom, ki ga pripravlja URSZR. Rezultati raziskovalne naloge bodo omogočili:

1) opredelitev kriterijev za oskrbo z vodo za gašenje stavb 2) opredelitev zahtev za izvedbo naprav za oskrbo z vodo za zunanje gašenje 3) opredelitev zahtev za izvedbo naprav za oskrbo z vodo za gašenje znotraj objektov 4) izdelavo novega pravilnika ali smernice »Oskrba z vodo za gašenje in izvedba naprav

za gašenje«. Osnovni namen te naloge je torej, da bo na njeni osnovi možno pripraviti novi pravilnik za notranje in zunanje hidrantno omrežje, saj je bilo pregledano veliko tuje literature iz tega področja. Možne rešitve, ki izhajajo iz naloge, je novi pravilnik za notranje in zunanje hidrantno omrežje ali pa tehnična smernica za isto področje.



2. POTEK DELA V 1. FAZI V 1. fazi smo izdelali: 1) Pregled statističnih podatkov o porabi vode za gašenje in drugih podatkov o uporabi

notranjih in zunanji hidrantov za gašenje v Sloveniji. 2) Pregled statističnih podatkov o stanju vodovodnega omrežja in hidrantnih omrežjih v

Sloveniji. 3) Pregled tujih tehničnih predpisov, standardov in smernic za oskrbo z vodo za gašenje in

naprav za začetno gašenje in gašenje s strani gasilcev v stavbah. 4) Pregled strokovne literature za področje oskrbe z vodo za gašenje ter naprav za začetno

gašenje in gašenje s strani gasilcev v stavbah.

2.1. Pregled statističnih podatkov o porabi vode za gašenje in drugih podatkov o uporabi notranjih in zunanji hidrantov za gašenje v Sloveniji

Uprava RS za zaščito in reševanje uradno zbira in ureja vse statistične podatke o požarih. V navodilu o spremembah in dopolnitvah navodila za obveščanje o naravnih in drugih nesrečah (Ur. list RS, št. 103/2001 z ne 17.12. 2001 se v obrazcu 2: »Poročilo o intervenciji ob požaru ali eksploziji« navaja tudi naslednja vprašanja:

Točka 2.16.: Ali ima prostor ali objekt hidrant? 1- da, 2-ne Točka 2.16.1.: Ali je bil pri gašenju uporabljen? 0-ni podatkov, 1-da, 2-ne Točka 2.16.2.: Ali je deloval? 1-da, 2-ne Točka 9.2.: Gasilna sredstva uporabljena pri intervenciji: voda (l), penilo (l), prašek (kg) ….

Zato smo se v zvezi s pregledom statističnih podatkov o porabi vode za gašenje in drugih podatkov obrnili na Upravo RS za zaščito in reševanje, Gasilsko zvezo Slovenije in GB Ljubljana. Od URSZR: gospa Mojca Zupan (URSZR - preventiva), gospa Katja Banovec Juroš (URSZR – GIS) in gospod Slavko Šipec (URSZR – statistična obdelava podatkov), smo dobili odgovor, da podatkov o porabi vode za gašenje in drugih podatkov o uporabi notranjih in zunanji hidrantov za gašenje v Sloveniji nimajo. Opombe: G. Šipec nam je pojasnil, da se v Poročilih o intervenciji ob požaru ali eksploziji navedeni podatki o porabi vode in hidrantov ne obdelujejo računalniško, ker so nepopolni (pogosto niso vpisani, za ca 20% požarov pa ne dobijo poročil) in ker do sedaj nihče na URSZR še ni izrazil potrebe po podatkih o porabi vode za gašenje. Zato ti podatki niso obdelani in prikazani v letnih poročilih o požarih in eksplozijah, ki jih pripravlja URSZR. Od predstavnikov GB Ljubljana smo izvedeli, da se količina za gašenje porabljene vode ne meri, zato se podatek vpiše ali pa se ne vpiše, vpisan podatek pa je odvisen od subjektivne ocene in pogosto zajema samo z vozili pripeljano vodo. Tudi od GZS, GB Ljubljana in GB Maribor nismo dobili podatkov o oskrbi z vodo in uporabi hidrantov. Zato je predstavnik GZS v naši projektni skupini g. Jože Oblak pripravil vprašalnike, ki so bili preko GZS z dopisom razposlani vsem gasilskim zvezam. Rok za izpolnitev vprašalnikov je bil 15.12.2004. Odziv je bil zelo slab. Preko GZS zbrani podatki o porabi vode za gašenje so bili: - nepopolni: podatke je poslalo samo nekaj gasilskih zvez, - nekosistentni: podatki o količini porabljene vodi ter o količini pripeljane vode in o količini

porabljene vode iz javnega vodovoda se večinoma ne ujemajo. Zato preko GZS zbrani podatki o porabi vode za gašenje za RR nalogo »Oskrba z vodo za gašenje« niso bili uporabni.



2.2. Pregled statističnih podatkov o stanju vodovodnega omrežja in hidrantnih omrežjih v Sloveniji

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Katedra za mehaniko tekočin, Hajdrihova 28, Ljubljana je v okviru večletne raziskovalne naloge z naslovom »Delovanje javnih vodovodnih omrežij kot hidrantnih omrežij« (CRP, naročniki: MO in MŠZŠ, MOPE), obdelalo problematiko javnih vodovodnih omrežjih kot hidrantnih omrežij v Sloveniji. Naloga je bila zaključena jeseni 2004. Rezultati so podani v poročilu za navedeno raziskovalno nalogo, ki je na voljo na URSZR. Statistične podatke o stanju vodovodnega omrežja in hidrantnih omrežjih v Sloveniji smo skušali dobiti tudi od URSZR in Gasilske zveze Slovenije ter posameznih večjih mestnih občin. Od URSZR in GZS smo dobili odgovor, da teh podatkov nimajo. Od mestnih občin smo podatke o stanju hidrantnega omrežja dobili samo od mestne občine Ljubljana (VO-KA Ljubljana) in Maribor. Opomba: Po izjavah predstavnikov GB Ljubljane so na VO-KA zbrani podatki o hidrantih za nekatera območja neustrezni in napačni.

2.3. Pregled tujih tehničnih predpisov, standardov in smernic za oskrbo z vodo in naprav za gašenje v stavbah

Pregled tujih tehničnih predpisov, standardov in smernic za oskrbo z vodo in naprav za gašenje v stavbah je podan v PRILOGI 2.

2.4. Pregled strokovne literature za oskrbo z vodo in naprav za gašenje Pregled strokovne literature za področje oskrbe z vodo in naprav za gašenje v stavbah je podan v PRILOGI 3.



3. POTEK DELA V 2. FAZI Pri izvedbi RR naloge smo v 2. fazi skladno s pogodbo zajeli naslednja področja:

1. Opredelitev virov za oskrbo z vodo za gašenje. 2. Opredelitev potrebne količine vode za gašenje glede na namembnost stavbe,

požarno nevarnost, velikost stavbe oz. požarnega sektorja in požarno odpornost konstrukcije stavbe.

3. Opredelitev virov za zagotavljanje vode za gašenje, kot so javno vodovodno in hidrantno omrežje, bazeni, rezervoarji, bajerji, tekoče vode idr. – merila za izvedbo in oddaljenost.

4. Cevovodi zunanje hidrantne mreže - merila za izvedbo, dimenzije in tlak ter izračuni. 5. Zunanji hidrantni priključki - merila za namestitev, izvedbo, dimenzije, tlak, pretok in

lokacijo priključkov (vključno z dovljenimi minimalnimi in maksimalnimi oddaljenostmi) ter izračuni.

6. Priključki za začetno gašenje z vodo v stavbi (naprave oz. priključki z gibljivo cevjo na kolutu – hose reell) – merila za namestitev, izvedbo, dimenzije, tlak, pretok in lokacijo ter izračuni.*

7. Notranji hidranti v stavbi (dosedanji klasični hidrantni priključki) – merila za namestitev, izvedbo, dimenzije, tlak, pretok in lokacijo ter izračuni.

8. Priključki za gašenje za intervencijo gasilcev v stavbi - merila za namestitev, izvedbo, dimenzije, tlak in lokacijo ter izračuni.*

9. Mokri in suhi notranji dvižni vodi za vodo za gašenje v stavbi za priključke/naprave za začetno gašenje, notranje hidrante in priključke za gasilce - merila za namestitev, izvedbo, dimenzije in tlak ter izračuni.*

10. Postopki za preskušanje ustreznosti vodnih virov, cevovodov in priključkov za gašenje z vodo (volumen, pretok, tlak) in izračuni.

*Opomba: V poročilu v prilogi 1 smo točke 6, 8 in 9 združili v eno točko, to je 6. točko. 4. PRILOGE PRILOGA 1: V 2. fazi RR naloge izdelan dokument »Oskrba z vodo za gašenje« PRILOGA 2: Pregled tujih tehničnih predpisov, standardov in smernic za oskrbo z vodo in

naprave za gašenje PRILOGA 3: Pregled strokovne literature za oskrbo z vodo in naprave za gašenje



PRILOGA 3: »OSKRBA Z VODO ZA GAŠENJE« Opredelitev izrazov Voda za gašenje je voda, ki je namenjena za gašenje požara. Neposredno gašenje požara je gašenje požara z uporabo zunanjega hidrantnega priključka, cevi in ročnika, ne da bi uporabili gasilno vozilo in njegovo opremo. Javni vodovodni sistem je sklop objektov, naprav in omrežja, ki so namenjeni pridobivanju, tehnološki obdelavi, transportu in razdelitvi vode porabnikom. Je hidravlično ločen od ostalih vodovodnih sistemov in ga upravlja en upravljavec.1 Požarni bazen2 je objekt, ki je namenjen zbiranju in skladiščenju zahtevanih količin vode za gašenje. Notranji hidranti so priključki za gašenje z vodo v stavbi. Zunanje hidrantno omrežje so vsi gradbeni objekti in/ali naprave, s katerimi se voda za gašenje po cevovodih dovaja od vira vode za gašenje do zunanjih hidrantnih priključkov, ki se uporabljajo za neposredno gašenje požara ali pa se nanje priključijo gasilna vozila z vgrajenimi črpalkami ali prenosne gasilne črpalke.3

Suho zunanje hidrantno omrežje je zunanje hidrantno omrežje, v katerem v normalnih razmerah ni vode. Mokri dvižni vod je v stavbi vgrajen cevovod za vodo za gašenje, ki je neposredno povezan s cevovodom za oskrbo stavbe s pitno vodo in je zato pod stalnim tlakom. Suho/mokri dvižni vod je v stavbi vgrajen cevovod za vodo za gašenje, ki je posredno povezan s cevovodom za oskrbo stavbe s pitno vodo. Suhi dvižni vod je dvižni vod, s katerim dovajajo vodo za gašenje izključno gasilci za svojo uporabo. Industrijsko notranje hidrantno omrežje je notranje hidrantno omrežje, ki ga je možno oskrbovati z vodo posredno iz požarnih bazenov z vodo za gašenje s črpalkami za vzpostavljanje ustreznega tlaka. Daljinsko krmiljena postaja je naprava, ki je namenjena polnjenju in praznjenju suho/mokrega dvižnega voda. Stalni postroj so gradbeni objekti in/ali stalno vgrajene naprave, s katerimi se omogoča odvzem vode za neposredno gašenje požara iz vira vode za gašenje.

1 Povzeto po Pravilniku za projektiranje, tehnično izvedbo in uporabo javnega vodovodnega sistema, Ur. l. RS, št. 52/99. Pravilnik velja za ljubljanski vodovodni sistem. 2 Požarni bazeni bodo pomembni tam, kjer je izdatnost vira premajhna in je treba urediti zalogo vode za primer požara. Namesto izraza vodohran je bolje uporabljati izraz požarni bazen, da ne bi prišlo do mešanja z vodohrani vodovodnega sistema, ki morajo zadostiti tudi sanitarnim standardom (zadrževalni čas itd.) 3 Ali bi morali uvesti tudi dodatno obrazložitev, če so na vodovodni sistem direktno vgrajeni hidranti, kar je običajno, in tako tudi tak del vodovodnega sistema in naprave, ki omogoča odvzem požarne vode, označiti kot zunanje hidrantno omrežje



Začasni postroj za zajemanje vode za gašenje je postroj za neposredno gašenje požara ali za neposredno napajanje hidrantnega omrežja z uporabo prenosnih gasilnih črpalk ali gasilnih vozil z vgrajeno črpalko. Naprava za dvig/spust tlaka je naprava, ki za določeno vrednost zviša/zniža tlak v cevovodu ob stalnem pretoku. Tlak v cevovodu je nadtlak glede na atmosferski tlak. V mirovanju vode je to statični tlak, pri pretoku vode pa dinamični tlak. Praviloma je statični tak vedno višji od dinamičnega. Statični tlak je nadtlak v cevovodu, ki ga izmerimo, ko medij v cevovodu miruje. Dinamični tlak je nadtlak v cevovodu, ki nastane pri pretoku medija v cevovodu. Merimo ga s Pitot-Prandtlovo cevjo. Obratovalni (delovni) tlak je tisti dinamični tlak, pri katerem je dosežen načrtovani pretok.



1. Opredelitev virov za oskrbo z vodo za gašenje Za ustrezen vir za oskrbo z vodo za gašenje velja vsak vir, katerega zmogljivost in izdatnost lahko zagotovi zahtevano količino vode za gašenje take kakovosti, da jo je mogoče uporabiti za gašenje požara. Možno je uporabiti tudi kombinacijo več vodnih virov, pri čemer pa mora vsak izbrani vodni vir ustrezati zahtevam virov za oskrbo z vodo za gašenje, skupna zmogljivost in izdatnost pa mora biti vsaj tolikšna, kot je zahtevano. Med ustrezne vire za oskrbo z vodo za gašenje štejemo: − Javno vodovodno omrežje

Je sklop objektov, naprav in omrežja, ki so namenjeni pridobivanju, tehnološki obdelavi, transportu in razdelitvi vode porabnikom. Hidravlično je ločen od ostalih vodovodnih sistemov in je v upravljanju enega upravljavca (iz Pravilnika za projektiranje, tehnično izvedbo in uporabo javnega vodovodnega sistema, Ur. l. RS, št. 52/99). Za uporabo javnega vodovodnega omrežja je potrebno soglasje upravljavca, ki z njim zagotovi potrebno količino vode in dinamični tlak.

− Požarni bazen Je objekt, ki je namenjen izključno zbiranju in skladiščenju potrebnih količin vode za gašenje. Voda je v njem shranjena pod atmosferskim tlakom. Požarni bazen se lahko napaja iz virov vode za gašenje ali z atmosfersko (meteorno) vodo.

− Neizčrpen vodni vir Med neizčrpne vodne vire štejemo naravne in umetne vodne vire, kot so reke, jezera, ribniki, morje in vodnjaki. Za njihovo uporabo je potrebno vodno soglasje po Zakonu o vodah. Za dimenzioniranje je merodajen podatek o 100-letnih vodah.

Za vsak vodni vir mora biti zagotovljena:

− izdatnost vira vode za gašenje, − zanesljivo delovanje sistema za oskrbo z vodo za gašenje, − uporabnost in dostopnost vira vode za gašenje in sistema za oskrbo z vodo za

gašenje. Pri uporabi vode za gašenje je treba najprej ugotoviti, v kolikšni meri se lahko voda zajema iz odprtih vodotokov, ribnikov, vodnjakov, zbiralnikov itd., ali pa jo je treba jemati iz javnega vodovodnega omrežja. Projektant mora preveriti, katera sredstva za gašenje požarov bodo uporabljena na nekem območju. Na območju, kjer je izkazana potreba po vodi za gašenje požarov, mora projektant preveriti, v kakšni količini se lahko ta voda zagotovi iz odprtih vodotokov, vodnjakov, ribnikov, umetnih vodnih teles, oziroma iz javnega vodovodnega omrežja. Določi se ekonomsko najugodnejša rešitev za zagotavljanje vode za gašenje, pri čemer so neizčrpni viri vode izven vodovodnega omrežja še posebej pomembni. Količina vode za gašenje požarov, ki se odvzema iz javnega vodovodnega sistema, je odvisna od razpoložljivih količin vode v vodovodnem omrežju, pretočne sposobnosti cevovodov in stanja oskrbe s pitno vodo. Pri tem je treba posebno pozornost posvetiti preverjanju hidravličnih razmer v vodovodnem sistemu, ki ne smejo ovirati standardov oskrbe s pitno vodo. Tako bi moral upravljavec vodovodnega omrežja k projektnim pogojem (za katere zaprosi projektant pri načrtovanju PGD) vedno predložiti rezultate hidravličnega izračuna, torej dinamični tlak pri zahtevanem pretoku.



Zahteve za oskrbo vode za gašenje so podane v 2. točki te naloge in so odvisne od namembnosti objekta in nevarnosti za širitev požara. Pri ugotavljanju potrebne količine vode za gašenje požarov pa ni določen tudi način tega zagotavljanja in v kakšnih količinah bo določen vir izrabljen. Praviloma se morajo količine vode za gašenje zagotavljati za 2-urno trajanje požara. Pri zagotavljanju zahtevane količine vode za gašenje pri varstvu stavbe pred požarom je treba preveriti, v kolikšni meri je vodo za gašenje mogoče dobiti iz lastnih oskrbovalnih naprav, požarnih bazenov, ribnikov, zajetij, vodotokov ipd. oziroma kolikšne količine vode za gašenje se lahko odvzamejo iz javnega vodovodnega omrežja. Če celotne potrebne količine vode za gašenje ni mogoče neposredno zagotoviti iz javnega vodovodnega omrežja, je treba paziti, da se iz tega omrežja ob požaru odvzame le predvidena oziroma dogovorjena količina vode. Posamezni oddaljeni objekti si lahko zahtevane količine vode za gašenje zagotovijo z rezervoarji, s požarnimi bazeni ipd. Minimalna priporočena količina zajete vode za gašenje je 30 m3 oziroma je odvisna od namembnosti stavbe in požarne nevarnosti. Če se zagotavlja voda za gašenje iz javnega vodovodnega omrežja, mora za tehnične posege poskrbeti lastnik varovanega objekta. Pri tem je treba paziti, da se zaradi zastajanja vode v cevovodu kakovost vode ne poslabša pod še sprejemljivo mejo. Ukrepi in vprašanja povezana z varovanjem stavbe pred požarom se usklajujejo z lastnikom objekta in z upravljavci javnega vodovodnega omrežja, če se voda zagotavlja iz tega omrežja. Pogosto ni mogoče zagotavljati celotne zahtevane količine vode za gašenje iz javnega vodovodnega omrežja, ker količine vode za gašenje močno presegajo količino običajne porabe pitne vode. Ker bi v takem primeru zagotavljanje vode za gašenje iz javnega vodovodnega omrežja zahtevalo predimenzioniranje zmogljivosti (priključnine upravljavcev vodovodnih omrežij so včasih nenormalno visoke), se lahko pojavijo težave z zastajanjem vode v cevovodu in poslabšanje njene kakovosti. Če je zaželeno zagotavljati vodo za gašenje iz javnega vodovodnega omrežja, je treba preveriti transportno sposobnost cevovodov ob največji urni porabi povprečnega dne v letu. Za gašenje požara je treba zagotoviti vire vode za gašenje v območju 300 m. V vsakem samostojnem delu vodovodnega omrežja se upošteva hkratnost enega požara. Ustreznost zagotavljanja vode za gašenje iz javnega vodovodnega omrežja se določi s hidravličnim izračunom omrežja in z meritvami hidravličnih veličin na kritičnih mestih omrežja. Če ni treba zagotavljati hidravličnih razmer za posebne odjemalce, velja za primerno, če dinamični tlak v celotnem omrežju ne pade pod 1,5 bara. To pa ni dovolj za odjem na hidrantu, zato je treba v teh primerih vgraditi naprave za dvig tlaka. Če vode za gašenje požarov ne moremo v celoti zagotoviti iz javnega vodovodnega omrežja in v bližini ni drugih neizčrpnih virov vode za gašenje, se za kritje celotne zahtevane količine vode lahko uporabijo vodnjaki, zajetja, požarni bazeni, kopalni bazeni ipd. Lokalne skupnosti lahko poleg omenjenih alternativnih virov vode za gašenje uporabljajo tudi dodatna gasilna vozila s cisternami.



2. Opredelitev potrebne količine vode za gašenje glede na namembnost stavbe, požarno nevarnost, velikost stavbe oziroma požarnega sektorja in požarno odpornost konstrukcije stavbe

2.1. METODA ZA DOLOČITEV KOLIČINE VODE ZA GAŠENJE Namen teh navodil je podati metodo, ki za različna tveganja omogoča dimenzioniranje minimalnih potrebnih količin vode, potrebnih za začetno gašenje in gašenje gasilcev. Osnova za dimenzioniranje oskrbe z vodo je pogasitev požara, ki je omejen na maksimalno površino požarnega sektorja, in ne pogasitev požara, ki zajame celotno stavbo. Maksimalna površina požarnega sektorja je definirana za vsako metodo v ustreznem poglavju. Tako določene potrebe po vodi se seštevajo s potrebami za gašenje z avtomatskimi napravami za gašenje v obravnavani stavbi (avtomatsko gašenje z vodo, sprinklerski sistemi, pena...), če se zajemajo iz istega vira. V večini primerov je bolje imeti na razpolago različna vira vode. Posebej so obravnavane: - stanovanjske in pisarniške stavbe, vključno z zelo visokimi stavbami; - stavbe, v katerih se zbirajo ljudje; - tveganja v industriji. Ta metoda se ne nanaša na skladišča naftnih derivatov, na kemično industrijo (ki predstavljajo posebno veliko tveganje) niti na druga posebna tveganja (klasifikacija RS - posebna tveganja v dodatku 1). Za posebna tveganja se lahko previdijo dodatne zahteve (druga gasila, dodatne količine vode …). Tveganja s posebno majhnim kaloričnim potencialom in s posebno veliko razprostranjenostjo (cementarne, jeklarne, ...) je treba obravnavati od primera do primera. 2.2. DIAGRAM POTEKA METODE

Opis tveganja

Stanovanjske in pisarniške stavbe

Zbirališča Tveganja v industriji

Uporaba tabele 2.1 Uporaba tabele 2.2 Določitev kategorije tveganja

Določitev ustrezne površine

Določitev ustrezne površine

Uporaba tabele 2.5



2.3. POŽARNE SKUPINE Glede na različno namembnost se v objektih pojavljajo različne požarne nevarnosti, ki so v neposredni zvezi z dejavnostjo in skladiščenjem materialov. Zaradi podobnih požarnih lastnosti prisotnih materialov razvrstimo objekte v požarne skupine, in sicer: LH (Light Hazard) - manjša požarna nevarnost OH (Ordinary Hazard) - normalna požarna nevarnost HH (High Hazard) - velika požarna nevarnost LH-1 – Stanovanjske stavbe:

Enostanovanjske stavbe Dvostanovanjske stavbe Večstanovanjske stavbe

LH-2 – Upravne in pisarniške stavbe:

Upravne in pisarniške stavbe brez skladišč (arhivi, papir) LH-3 - Zbiranje večjega števila ljudi, kjer ni večje požarne nevarnosti zaradi gorljivih materialov:

Gostinske stavbe: gostilne, restavracije, točilnice Upravne in pisarniške stavbe s skladišči arhivov Izobraževalne ustanove (šole, fakultete) Vrtci, jaslice Zdravstvene ustanove Domovi za ostarele Hoteli in stavbe za nastanitev ljudi Druge nestanovanjske stavbe za nastanitev ljudi (vojašnice, nastanitev policistov, gasilcev, prevzgojni domovi, zapori) Verski objekti Športne dvorane

OH - 1: Gledališča Večnamenske dvorane Muzeji Plesišča Diskoteke Garažne hiše Razstavni avtomobilski saloni Pekarne Predelava živil Slaščičarne Predelava mlečnih izdelkov Proizvodnja elektronike Proizvodnja stekla in steklenih izdelkov Pralnice perila Obrtna dejavnost, razen dejavnosti, ki so zajete pod OH-2 Storitvene dejavnosti Postaje, terminali, stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij

OH - 2: Tribune in odri Trgovske stavbe z živili in neživili Knjižnice



Razstave Kemične tovarne brez povečane požarne nevarnosti Konfekcija Destilacija Kemično čiščenje Predelava usnja in usnjenih izdelkov Prodaja strojev Obdelava kovin Tržnice Pošte Tisk Servisne delavnice za avtomobile Proizvodnja in predelava tekstila Proizvodnja tobačnih izdelkov Žage

HH:

HH - A : Posamezna dodatna tveganja, skupna različnim industrijam HH - B : Prehrambena industrija HH - C : Tekstilna industrija HH - D :Oblačila in modni dodatki. Usnje in usnjeni izdelki HH - E : Lesna industrija, plutovina, mizarstvo, pletarstvo HH - F : Metalurška in strojna industrija HH - G : Električni proizvodi HH - H : Apno, cement, keramika, steklarne HH - I : Anorganska kemična industrija HH - J : Proizvodi živalskega izvora in maščobe HH - K : Pigmenti in barve, laki in črnila, proizvodi za vzdrževanje HH - L : Voski, smole, kavčuk, plastične mase HH - M : Trdne, tekoče in plinaste vnetljive snovi HH - N : Kemični proizvodi, ki niso klasificirani drugje HH - O : Lesne mase, papir in karton, tiskarne, knjigoveznice HH - P : Gledališča, kinodvorane, koncertne dvorane in podobno HH - Q : Transport HH - R : Trgovine, skladišča, zaloge, različna skladišča za les in gradbeni material

2.4. STANOVANJSKE IN PISARNIŠKE STAVBE TER ZELO VISOKE STAVBE Tabela 2.1 predstavlja oskrbo z vodo za gašenje stanovanj in pisarn.



Tabela 2.1: Oskrba z vodo – Stanovanjske in pisarniške stavbe

LH-1 1. primer: individualne hiše največ P+1 2. primer: individualne hiše večstanovanjske hiše največ P+3

3. primer A: H ≤ 22 m in razdalja od stopnišča do stanovanja ≤ 7 m

3. primer B: H ≤ 22 m in brez upoštevanja enega od pogojev 3. primera A 4. primer: H > 22 m

Opombe

Poža

rna

skup

ina

LH-2 H ≤ 8 m in S ≤ 500 m2

H ≤ 22 m in S ≤ 2000 m2

H ≤ 22 m in S ≤ 5000 m2 ali visoke stavbe > 22 m ne glede na površino

S > 5000 m2

Minimalna količina

60 m3/h 120 m3/h 120 m3/h 180 m3/h 240 m3/h najmanjša hkrati razpoložljiva količina na področju

Število hidrantov 1 x 100mm 2 x 100 mm 2 x 100 mm 3 x 100 mm 2 x 100 mm in 1 z 2x 100 mm ali 1x 150 mm

število nazivnih hidrantov z ozirom na najmanjšo zahtevano količino

Največja razdalja med hidranti

200 m 200 m 200 m 200 m 200 m po prometnih poteh (promet z vozili)

Največja razdalja med 1. hidrantom in glavnim vhodom v stavbo

150 m 150 m 100 m (CS=60 m)

100 m (CS=60 m)

100 m (CS=60 m)

po utrjenih poteh (min. širina 1,8 m) CS = suhi dvižni vod (če je zahtevan)

Minimalno trajanje

Razen v posebnih primerih mora oskrba z vodo trajati 2 uri

S: požarni sektor s požarno odpornostjo najmanj 1 uro, razen pri zelo visokih stavbah, pri katerih mora biti ta požarna odpornost 2 uri H: višina poda najvišje etaže glede na okoliški teren



2.5. STAVBE, V KATERIH SE ZBIRAJO LJUDJE, IN DRUGE STAVBE Tabela 2.2: Oskrba z vodo – Zbirališča in druge stavbe

TVEGANJE (1) LH-3

OH-1

OH2

Vsi razredi, če je stavba opremljena s sprinklerji (6)

POVRŠINA (2) OSKRBA Z VODO (m3/h) (3)

≤ 500 m2 60 60 60 60 ≤ 1.000 m2 60 75 90 60 ≤ 2.000 m2 120 150 180 120 ≤ 3.000 m2 180 225 270 180 ≤ 4.000 m2 210 270 315 180 ≤ 5.000 m2 240 300 360 240 ≤ 6.000 m2 270 330 405 240 ≤ 7.000 m2 300 375 450 240 ≤ 8.000 m2 330 420 495 240 ≤ 9.000 m2 360 450 540 240 ≤ 10.000 m2 390 480 585 240 ≤ 20.000 m2 300 ≤ 30.000 m2 Obravnavati od primera do primera 360

NAČELO

0 do 3000 m2: 60 m3/h za vsakih 1000 m2 in za del nad zadnjim mnogokratnikom od 1000 m2 > 3000 m2: dodati 30 m3/h za vsakih 1000 m2 in za del nad zadnjim mnogokratnikom od 1000 m2 (primer : 4300 m2 se obravnava kot 5000 m2)

(LH-3) x 1,25 (LH-3) x 1,5

0 do 4000 m2: 60 m3/h za vsakih 1000 m2 in za del nad zadnjim mnogokratnikom od 1000 m2, vendar največ 180 m3/h. od 4001 do 10.000 m2 : 4 x 60 m3/h nad 10.000 m2 : 60 m3/h za vsakih 10000 m2 in za del nad zadnjim nogokratnikom od 10000 m2

ŠTEVILO HIDRANTOV (4) glede na celotno zahtevano površino in razporeditev glede na geometrijo stavbe

NAJVEČJA RAZDALJA MED HIDRANTI 200 m 200 m 200 m 200 m NAJVEČJA RAZDALJA MED PRVIM HIDRANTOM IN GLAVNIM VHODOM (5)

150 m (CS = 60 m, če je tako zahtevano)




MINIMALNI ČAS DELOVANJA najmanj 2 uri.



(1) Zbirališča in kampinge je treba obravnavati od primera do primera. (2) Pojem površine je definiran kot razvita površina požarnega sektorja brez pregrad z minimalno požarno odpornostjo 1 ure. (3) Najmanjša zahtevana količina ne sme biti manjša od 60 m3/h. Pri tem gre za najmanjšo količino, ki je hkrati na razpolago (4) (4) Število nazivnih hidrantov, ki so na razpolago glede na najmanjšo zahtevano količino. (5) Po utrjenih poteh (najmanjša širina 1,8 m). CS = suhi dvižni vod (če je zahtevan). (6) Tveganje se obravnava, kot da obstoje sprinklerji, če:

− obstoji avtonomna zaščita, popolna in dimenzionirana glede na naravo skladiščenja in proizvodnje, ki dejansko poteka, po pravilih stroke in obstoječih referencah;

− je inštalacija redno vzdrževana in pregledovana; − inštalacija stalno deluje.

2.6. TVEGANJA V INDUSTRIJI 2.6.1. KLASIFIKACIJA PROIZVODNJE IN SKLADIŠČENJA 2.6.1.1. Načela Pred določanjem potreb po vodi za gašenje je treba poznati stopnjo tveganja, ki je odvisna od narave dejavnosti v stavbi in od blaga, ki je tam uskladiščeno.

Stopnje tveganja segajo od kategorije 1 do kategorije 3.

Treba je razlikovati klasifikacijo področja proizvodnje od klasifikacije področja skladiščenja blaga.

V skupinah dodatka 1 so navedeni najbolj pogosti primeri, ki predstavljajo posamezne kategorije dejavnosti po eni strani in kategorije skladiščenja po drugi strani.

2.6.1.2. Diagram poteka metode

iskanje v posameznih skupinah

proizvodnja skladiščenje

kategorija 1 kategorija 3 kategorija 2 kategorija 1 kategorija 3 kategorija 2

Diagram 2.3: Potek metode za določitev vode za gašenje v industriji

Posebni primeri: − Področja, kjer eno od pregrad tvorijo sendvič plošče (penjeni polimeri), je treba

klasificirati vsaj kot kategorijo 2. − Če je blago z različnimi klasifikacijami uskladiščeno v istem skladišču in ni ločeno na

različna področja, ga je treba klasificirati po najbolj nevarnem uskladiščenem materialu.



− Če so različni proizvodi uskladiščeni na ločenih področjih, veljajo načela iz točke 2.6.2, četrta alineja.

2.6.2. DOLOČITEV USTREZNE POVRŠINE TVEGANJA Ustrezna površina tveganja je površina, ki predstavlja osnovo za določitev zahtevane količine vode za gašenje. Ta površina je omejena z najmanj dvema stenama s požarno odpornostjo 2 uri ali s praznim nepokritim prostorom najmanj 10 m. Pri oceni te razdalje je treba upoštevati tudi toplotne tokove, relativno višino sosednih stavb in vrsto konstrukcije. Površino tveganja je treba obravnavati kot razvito površino, kadar pod ali strop nimata požarne odpornosti najmanj 2 uri. To predvsem velja za mezanine. Ustrezna površina, ki jo je treba upoštevati, je bodisi največji požarni sektor na področju, kadar predstavlja enotno klasifikacijo, bodisi požarni sektor, ki glede na klasifikacijo tveganja predstavlja največjo potrebo po vodi za gašenje. 2.6.2.1. Posebni primer požarnega sektorja, ki vsebuje različne tipe tveganja: Požarno nepredeljena stavba, v kateri je na enem področju proizvodnja, kjer je tveganje kategorije 1, na drugem pa skladišče s tveganjem kategorije 2, slika 2.4

proizvodnja 1500 m2 skladišče 500 m2

kategorija 1 kategorija 2 Slika 2.4: Posebni primer požarnega sektorja V tem primeru je treba izračunati oskrbo z vodo za 1500 m² kategorije 1 in ji dodati oskrbo z vodo za 500 m² kategorije 2.



2.6.3. DOLOČITEV ZAHTEVANE KOLIČINE VODE Tabela 2.5: Določitev potrebne količine vode

MERILO DODATNI KOEFICIENTI

KOEFICIENTI, UPOŠTEVANI V IZRAČUNU OPOMBE

VIŠINA SKLADIŠČENJA (1) - do 3 m - do 8 m - do 12m - nad 12m

0 + 0,1 + 0,2 + 0,5

Proizvodnja Skladiščenje

VRSTA KONSTRUKCIJE (2) - skelet, ki je požarno stabilen ≥ 1 uro - skelet, ki je požarno stabilen ≥ 30 minut - skelet, ki je požarno stabilen < 30 minut

- 0,1 0 + 0,1

VRSTA INTERVENCIJE V SAMI STAVBI - stalna prisotnost pri vhodu 24h - prenos v nadzorni center, center za pomoč 24h - služba požarne varnosti 24h s primerno opremljeno ekipo za intervencijo, ki se odziva 24h

- 0,1 - 0,1 - 0,3*

Σ koeficientov

1+ Σ koeficientov

Upoštevana površina (S v m2)

Qi = 30 x S x (1+ Σ koef.) (3)/ 500

Kategorija tveganja (4) tveganje 1 : Q1 = Qi x 1 tveganje 2 : Q2 = Qi x 1,5 tveganje 3 : Q3 = Qi x 2

Tveganje pri avtomatskem gašenju (5) : Q1,Q2 ali Q3 / 2

POTREBNA KOLIČINA (6) (7) (Q v m3/h)

OPOMBE: (1) Če ni drugače določeno, je treba pri skladiščih upoštevati za višino skladiščenja višino skladišča minus 1 m. (2) Pri tem koeficientu se ne upoštevajo sprinklerji. (3) Qi: vmesna količina pri računu v m3/h. (4) Kategorija tveganja je odvisna od klasifikacije proizvodnje ali skladiščenja (glej dodatek 1). (5) Tveganje se obravnava, kot da obstoje sprinklerji, če:

- obstoji popolna neodvisna zaščita, dimenzionirana glede na naravo skladiščenja in proizvodnje, ki dejansko poteka, po pravilih stroke in obstoječih referencah;

- je inštalacija redno vzdrževana in pregledovana; - inštalacija stalno deluje.

(6) Nobena količina ne sme biti manjša od 60 m3/h. (7) Količino vode, potrebno v omrežju pod pritiskom, je treba distribuirati s hidranti, ki se nahajajo vsaj 100 m od vhodov v posamezne požarne sektorje stavbe in so med seboj oddaljeni največ 150 m. * Če se upošteva ta koeficient, se ne upošteva tisti pri stalni prisotnosti 24h.



2.6.4. PRIMER DOLOČITVE ZAHTEVANE KOLIČINE VODE Tabela 2.6: Primer določitve potrebne količine Določiti je treba zahtevano količino vode za gašenje v delavnici za izdelavo igrač z injiciranjem plastike z uporabo tabele 2.5, z upoštevanjem vgrajenih naprav za gašenje, v tem primeru sprinklerskega sistema. V potrebni količini vode ni upoštevana voda za sprinklerski sistem.

CELOTEN OPIS TVEGANJA Delavnica za izdelavo igrač z injiciranjem plastike (dodatek 1, skupina L 05) Površina delavnice: 6000 m2 – Skladišče: 5300 m2 s 6 m višine – Stena s požarno odpornostjo 2 uri med delavnico in skladiščem – Stalna prisotnost 24h – Sprinklerji – Konstrukcija požarno odporna 30 minut (R 30)

MERILO DODATNI KOEFICIENTI

KOEFICIENTI, UPOŠTEVANI V IZRAČUNU OPOMBE

VIŠINA SKLADIŠČENJA (1) - do 3 m - do 8 m - do 12m - nad 12m

0 + 0,1 + 0,2 + 0,5

Proizvodnja Skladiščenje

+ 0,1

VRSTA KONSTRUKCIJE (2) - skelet, ki je požarno stabilen ≥ 1 uro - skelet, ki je požarno stabilen ≥ 30 minut - skelet, ki je požarno stabilen < 30 minut

- 0,1 0 + 0,1

0

VRSTA INTERVENCIJE V SAMI STAVBI - stalna prisotnost pri vhodu 24h - prenos v nadzorni center, center za pomoč 24h - služba požarne varnosti 24h s primerno opremljeno ekipo za intervencijo, ki se odziva 24h

- 0,1 - 0,1 - 0,3*

- 0,1

Σ koeficientov 0

1+ Σ koeficientov 1,0

Upoštevana površina (S v m2) 6.000 5.300

Qi = 30 x S x (1+ Σ koef) (3)/ 500 324 318

Kategorija tveganja (4) tveganje 1 : Q1 = Qi x 1 tveganje 2 : Q2 = Qi x 1,5 tveganje 3 : Q3 = Qi x 2

324 x 1 = 324

318 x 1,5

= 478

Tveganje pri avtomatskem gašenju (5) : Q1,Q2 ali Q3 / 2

x 1/2 = 162 x 1/2 = 239

POTREBNA KOLIČINA (6) (7) (Q v m3/h) 240 m3/h



OPOMBE: (1) Če ni drugače določeno, je treba pri skladiščih upoštevati za višino skladiščenja višino skladišča minus 1 m. (2) Pri tem koeficientu se ne upoštevajo sprinklerji. (3) Qi: vmesna količina pri računu v m3/h. (4) Kategorija tveganja je odvisna od klasifikacije proizvodnje ali skladiščenja (glej dodatek 1). (5) Tveganje se obravnava, kot da obstoje sprinklerji, če:

- obstoji popolna neodvisna zaščita, dimenzionirana glede na naravo skladiščenja in proizvodnje, ki dejansko poteka, po pravilih stroke in obstoječih referencah;

- je inštalacija redno vzdrževana in pregledovana; - inštalacija stalno deluje.

(6) Nobena količina ne sme biti manjša od 60 m3/h. (7) Količino vode, potrebno v omrežju pod pritiskom, je treba distribuirati s hidranti, ki se nahajajo vsaj 100 m od vhodov v posamezne požarne sektorje stavbe in so med seboj oddaljeni največ 150 m. * Če se upošteva ta koeficient, se ne upošteva tisti pri stalni prisotnosti 24h. 2.6.5. SKUPNI UKREPI Vrednost, ki jo dobimo z računom, je treba zaokrožiti na najbližji mnogokratnik od 30 m3/h. Zelo velika vrednost za količino vode pomeni, da je treba zahtevati dodatne ukrepe za preprečevanje in zaščito pred požarom (avtomatsko gašenje z vodo, delitev na več požarnih sektorjev, drugačen razpored skladiščenja …). Za zagotovitev zaščite stavbe pred požarom mora biti izračunana količina vode na razpolago najmanj 2 uri. Projekt postavitve hidrantov mora potrditi pristojna služba (požarno soglasje in soglasje upravljavca vodovodnega imrežja). S količino vode še ni določeno število hidrantov. Lahko se zgodi, da pri zahtevi po 180 m3/h pristojna služba zahteva na parceli 5 hidrantov ob upoštevanju, da hkrati delujejo 3 hidranti. Število hidrantov, ki jih je treba namestiti, je lahko odvisno od geometrije stavbe. Če celotne potrebne količine vode za gašenje ni mogoče dobiti iz omrežja (javnega ali privatnega), je dovoljeno zagotoviti te potrebe z enim ali več rezervnimi viri, ki so na tem področju stalno na razpolago gasilcem. Projekte za namestitev in opremo kakor tudi za izvedbo teh rezervnih virov, ki morajo biti pametno razporejeni, mora potrditi pristojna služba. Da bi omogočili hiter napad na požar in skrajšali čas do uporabe virov gašenja, je priporočljivo, da najmanj eno tretjino potrebne količine vode zagotavlja omrežje pod pritiskom. Primer : Potrebna oskrba z vodo Q = 540 m

3/h . Požarni vodi, ki zajemajo vodo iz mestnega omrežja

lahko zagotavljajo 180 m3/h.

Ostanek : 540 – 180 = 360 m3/h, ki mora biti na razpolago 2 uri, zahteva namestitev

rezervnega vira 720 m3.

Glede razmer pri dostopu in razpoložljivosti, so lahko viri vode skupni za več tveganj.



Poseben primer: Nova področja (industrijske cone, obrtne cone ….) ki se pripravljajo, nimajo pa še povsem določene namembnosti, je treba proučiti v odvisnosti od urbanističnih pravil in veljavnih pravilnikov ob upoštevanju različnih načinov uporabe.



2.6.6. DODATEK 1

Klasifikacija proizvodnje in skladiščenja

Razdelitev na skupine

HH - A : Posamezna dodatna tveganja, skupna različnim industrijam HH - B : Prehrambena industrija HH - C : Tekstilna industrija HH - D :Oblačila in modni dodatki. Usnje in usnjeni izdelki HH - E : Lesna industrija, plutovina, mizarstvo, pletarstvo HH - F : Metalurška in strojna industrija HH - G : Električni proizvodi HH - H : Apno, cement, keramika, steklarne HH - I : Anorganska kemična industrija HH - J : Proizvodi živalskega izvora in maščobe HH - K : Pigmenti in barve, laki in črnila, proizvodi za vzdrževanje HH - L : Voski, smole, kavčuk, plastične mase HH - M : Trdne, tekoče in plinaste vnetljive snovi HH - N : Kemični proizvodi, ki niso klasificirani drugje HH - O : Lesne mase, papir in karton, tiskarne, knjigoveznice HH - P : Gledališča, kinodvorane, koncertne dvorane in podobno HH - Q : Transport HH - R : Trgovine, skladišča, zaloge, različna skladišča za les in gradbeni material

SO: ni predmet obravnave RS: posebna tveganja, ki zahtevajo posebno proučitev oziroma so določena s posebnimi predpisi Opomba: Vse prostore, pri katerih je ena predelna stena iz sendvič plošč (penjeni polimeri), je treba klasificirati vsaj kot kategorijo 2.

Skupina HH - A Posamezna dodatna tveganja, ki so skupna vsem industrijam Kategorija tveganja Proizvodnja Skladiščenje 01 Kurilnice, kotlovnice, vplinjanje lesa ali premoga RS RS 02 Strojnice RS RS 03 Posebne delavnice, splošna popravila, prostori za

vzdrževanje 1 2

04 Posebne delavnice za barvanje in/ali lakiranje, pri katerem je plamenišče nižje od 55 °C

RS RS

05 Raziskovalni laboratoriji, kontrolno preskušanje 1 2 06 Elektronski računalniki, elektronske naprave, elektronski

material v nadzornih centrih in nadzornih dvoranah 1 2



Skupina B Prehrambena industrija Opomba: Vse prostore, pri katerih je ena predelna stena iz sendvič plošč (penjeni polimeri), je treba klasificirati vsaj kot kategorijo 2 Kategorija tveganja Proizvodnja Skladiščenje 01 Mlini za pšenico in druga krušna žita 1 2 02 Veletrgovine z žitom v zrnju, semeni in/ali suho

zelenjavo, skladišča zrnja, predelava zrn semen in druga podobna tveganja, denaturiranje žita

1 2

03 Moke za prehrano, mlevska industrija brez mlinov, brez proizvodnje hrane za živali

1 2

04 Proizvodnja testenin 1 2 05 Proizvodnja keksov 1 2 06 Proizvodnja medenjakov, dietetičnega kruha,

prepečenca, industrijske pekarne in slaščičarne 1 2

07 Proizvodnja hrane za živali z drobljenjem zrn 1 2 08 Proizvodnja gorčice in različnih začimb 1 2 09 Pražarne z mletjem ali brez 1 2 10 Sušilnice korenin cikorije (brez praženja) 1 2 11 Obdelava hmelja in zdravilnih zelišč 1 2 12 Proizvodnja suhega cvetja 1 2 13 Razkuževanje rastlin 1 2 14 Obdelava orehov in nezrelih orehovih jedrc, zelenih

orehov 1 2

15 Tobak 1 2 16 Sušenje detelje 1 2 17 Drobljenje suhe krme in drugih posušenih rastlin 1 2 18 Sladkorne tovarne in rafinerije, obrati za strganje

sladkorne pese 1 2

19 Proizvodnja melase 1 2 20 Skladišča sladkorja in melas 1 2 21 Barvne karamele (proizvodnja z vsemi postopki) 1 2 22 Gazirane pijače, aperitivi, vina 1 1 23 Destilarne žganja (do 72 %) 1 RS 24 Destilarne alkohola (več kot 72 %) RS RS 25 Proizvodnja žganih pijač RS RS 26 Proizvodnja kisa 1 1 27 Pivovarne 1 1 28 Proizvodnja slada 1 2 29 Proizvodnja čokolade 1 2 30 Proizvodnja bonbonov in slaščic, mandljevih in orehovih

slaščic, soka iz sladkega korena, gostih sladkih sokov 1 2

31 Stiskanje oljčnega olja ali drugih olj iz oreškov 1 2 32 Proizvodnja olja iz kokosovih orehov, arašidov in

različnih zrn (razen grozdnih pešk) RS 2

33 Proizvodnja olja iz grozdnih pešk RS 2 34 Mletje oljnih tropin 1 2 35 Proizvodnja margarine 1 2 36 Proizvodnja kondenziranega mleka in mleka v prahu 1 2 37 Mlekarne, proizvodnja surovega masla, sirarne 1 2 38 Konzervirano in nasoljeno meso, konzerve zelenjave in

sadja (s sušenjem ali brez), industrijska proizvodnja suhomesnatih izdelkov

1 2



39 Proizvodna ribjih izdelkov 1 2 40 Klavnice 1 2 41 Proizvodnja ledu 1 2 42 Zorenje, dozorevanje, zorenje sadja in zelenjave 1 2 43 Skladiščenje v silosih SO RS

Skupina C Tekstilna industrija

Kategorija tveganja Vse delavnice za pripravo preje se morajo uvrstiti v kategorijo 1 Proizvodnja Skladiščenje

01 Cefranje konoplje, jute, platna in/ali bombažnih tkanin (razen mastnih cunj)

1 2

02 Proizvodnja bombažne vate, pleničnih hlačk in drugih izdelkov iz vate

1 2

03 Trgovine z ostanki bombaža 1 2 04 Striženje ovčjih kož (s pranjem volne ali brez), pralnice

volne (brez striženja ovčjih kož), kemična obdelava volne

1 2

05 Proizvodnja obvez 1 2 06 Predilnice jute 1 21

07 Predilnice bombaža 1 21

08 Tkalnice steklene volne 1 1 09 Proizvodnja tapisoma z impregnacijo, z vtiranjem 2 2 10 Impregnacija, lepljenje, mehčanje tkanin ali papirja 1 2 11 Obdelava sukna 1 2 12 Impregnacija ponjav 1 2 13 Povoščeno platno, linolej 1 2 14 Vse druge industrije naravnih vlaken (svile, volne, jute,

bombaža, platna, konoplje in podobnega) 1 2

15 Vse druge industrije sintetičnih vlaken ali mešanic 1 2 1 Skladiščenje jute ali bombaža je treba proučiti posebej zaradi nevarnosti za mehansko stabilnost konstrukcije, če vskladiščeni material vpije vodo

Skupina D

Oblačila in modni dodatki, usnje in usnjeni izdelki Kategorija tveganja Proizvodnja Skladiščenje 01 Izdelava oblačil, steznikov, spodnjega perila, s prodajo

ali brez prodaje na drobno 1 21

02 Krznarne z izdelavo oblačil 1 2 03 Proizvodnja rokavic iz blaga ali usnja 1 2 04 Proizvodnja klobukov iz volnene in dlakaste

klobučevine, klobukov iz svile, baretk 1 2

05 Izdelava čevljev, škornjev, sedlarstvo 1 2 06 Izdelava različnih obuval, razen proizvodov iz kavčuka

ali plastičnih mas (glej skupino L) 1 2

07 Proizvodnja pokrival 1 2



08 Proizvodnja posteljnih pregrinjal in podlog za oblačila in pokrivala, vatelina, z uporabo vate, rastlinske volne, puha, celuloznih in sintetičnih vlaken

12 2

09 Proizvodnja žimnic (z vzmetmi ali brez), dezinfekcija, čiščenje in popravilo žimnic iz volne, rastlinske volne, umetnih in sintetičnih vlaken in drugega tekstila

12 23

10 Proizvodnja dežnikov 1 1 11 Proizvodnja jermenov, ponjav, jader, vreč in drugih

izdelkov iz tkanin 1 2

12 Proizvodnja gumbov in molekov 1 1 13 Beljenje in likanje perila 1 2 14 Barvanje - razmaščevanje 1 2 15 Okrasno perje, perje za posteljnino in pernice 1 2 16 Proizvodnja umetnega cvetja 1 2 17 Strojenje, usnjarstvo, irharstvo 1 2 18 Proizvodnja semiša 1 2 19 Priprava kož za krznarstvo 1 2 20 Proizvodnja lakiranega usnja 1 2 21 Proizvodnja zgornjih delov škornjev 1 2 22 Fino usnje, predmeti za potovanja iz usnja ali plastičnih

materialov, različni predmeti iz usnja 1 2

23 Barvanje usnja 1 2 1 3 za zvitke plastičnih mas ali penjenega kavčuka 2 2, če se uporabljajo penjene plastične mase 3 3 ob uporabi penjenih plastičnih mas

Skupina E

Lesna industrija, proizvodnja plutovine, mizarstvo, pletarstvo Kategorija tveganja Proizvodnja Skladiščenje 01 Strojne žage za posekan les (izvzete so žage za

sekanje dreves), strojna obdelava lesa (ki ni klasificirana drugje), delavnice za obdelavo lesa brez strojnega orodja

1 2

02 Proizvodnja lesnih plošč iz lesnih delcev, odpadnega lesa, na osnovi oblancev, žaganja, platna in podobnih snovi; proizvodnja plošč iz lesnih vlaken

2 2

03 Proizvodnja lesene embalaže in lesenih palet 2 2-31

04 Proizvodnja lesenih sodov 1 2 05 Proizvodnja furnirja, proizvodnja furniranih plošč 1 2 06 Proizvodnja lesne moke, žaganja 1 2 07 Priprava plute (obdelava surove plute); proizvodnja

plutovinastih zamaškov; aglomerat iz plute skupaj z vsemi postopki tolčenja, drobljenja, mletja, sejanja z razvrščanjem in pripravo aglomerirane plute, strojna obdelava aglomeratov

2 2

08 Predmeti iz ojačenega in lepljenega lesa 1 1 09 Pletarstvo 1 2 10 Krtače, metle, čopiči 1 2 1 3, če imajo posamezna področja skladiščenja tlorisno površino, večjo od 150 m2



Skupina F

Metalurška in strojna industrija Kategorija tveganja Proizvodnja Skladiščenje 01 Metalurgija, livarstvo 1 1 02 Oblikovanje, strojna dela, obdelava, popravila in

sestavljanje kovinskih izdelkov 1 1

03 Elektroliza, galvanizacija, niklanje, kromanje, cinkanje, prevlečenje s kovinami, fosfatacija, poliranje kovin

1 1

04 Emajliranje, glaziranje, poslikava kovin 1 1 05 Prevleka kovinskih predmetov s katranom ali bitumnom 1 1 06 Proizvodnja ali montaža letal RS RS 07 Tovarne avtomobilov 2 21

08 Vse vrste karoserij za vozila 2 21

09 Proizvodnja srebrnega papirja (aluminij, kositer) 1 1 10 Čiščenje dragocenih kovin 1 1 11 Draguljarstvo, zlatarstvo, juvelirstvo 1 1 1 v odvisnosti od vskladiščenega blaga

Skupina G

Električni proizvodi Kategorija tveganja Proizvodnja Skladiščenje 01 Radijski in televizijski oddajniki; ojačevalne, relejne

postaje 1 SO

02 Proizvodnja, montaža in popravila industrijske elektrotehnične opreme in industrijskih naprav visoke, srednje in nizke napetosti

1 2

03 Proizvodnja, montaža in popravilo nizkonapetostnih gospodinjskih inštalacij, električnih gospodinjskih aparatov in/ali prenosnih aparatov, elektronskih naprav za široko potrošnjo

1 2

04 Proizvodnja, montaža in popravilo elektronskih elektrotehniških naprav in naprav šibkega toka in/ali naprav in opreme za električna ali elektronska merjenja

1 2

05 Proizvodnja elektronskih sestavnih delov (tranzistorjev, integriranih uporovnih tokokrogov itd.) in električnih sestavnih delov za šibki tok (oscilacijski tokokrogi itd.)

1 2

06 Proizvodnja akumulatorjev 1 2 07 Proizvodnja električnih baterij 1 2 08 Proizvodnja žarnic in/ali fluorescenčnih in

luminiscenčnih cevi 1 1

09 Proizvodnja električnih žic in kablov 1 2



Skupina H

Apno, cement, keramika, steklarne Kategorija tveganja Proizvodnja Skladiščenje 01 Proizvodnja apna, mavca, cementa, mletje apna,

mavca, apnenca, fosfatov in žlindre 1 1

02 Žganje kamna, drobljenje in strojna priprava gramoza, zemlje, okre, različnih rud

1 1

03 Proizvodnja cementnih izdelkov, proizvodnja silikatno-apnenčastih izdelkov

1 1

04 Proizvodnja umetnega marmorja, žaganje marmorja ali skal na kose

1 1

05 Opekarne 1 1 06 Proizvodnja fajanse, lončenih izdelkov, porcelana,

kameninske posode, keramike, ognjevarnih izdelkov, dekoriranje porcelana

1 1

07 Proizvodnja stekla in glazur (pihanje in vroča obdelava stekla)

1 1

08 Proizvodnja farmacevtskih ampul 1 1 09 Proizvodnja ogledal 1 1

Skupina I

Anorganska kemična industrija TO SKUPINO JE TREBA OBRAVNAVATI KOT POSEBNO TVEGANJE, PREDVSEM:

01 Proizvodnja in skladiščenje različnih kemičnih izdelkov (klor, alkalijski kloridi, hipokloriti, klorati in perklorati (z elektrolizo v hladnem), žveplene kislina, solna kislina, alkalijski sulfati, sulfati kovin, soda (natrijev karbonat), pepelika (kalijev karbonat), sintetični amoniak, amoniak, amoniakov sulfat, amoniakov nitrat, kalcijev cianamid, natrijev nitrat, kalijev nitrat, solitrarne, rafinerije solitra, dušikova kislina, superfosfati in umetna gnojila, utekočinjen zrak, kisik, dušik, ogljik, žveplo, ogljikov sulfid, kalcijev karbid, galun, bakrov acetat (pri barvanju) itd.)

02 Ravnanje z gospodinjskimi odpadki Z IZJEMO Kategorija tveganja Proizvodnja Skladiščenje 01 Vžigalice 2 2



Skupina J Proizvodi živalskega izvora in maščobe TO SKUPINO JE TREBA OBRAVNAVATI KOT POSEBNO TVEGANJE, PREDVSEM:

01 Ravnanje z različnimi snovmi živalskega izvora 02 Strojarska maščoba, olja in živalske maščobe 03 Razmaščevanje kosti 04 Črna barva živalskega izvora 05 Topilnice loja 06 Tovarne kazeina 07 Tovarne stearina s proizvodnjo sveč ali brez nje 08 Stearinske sveče 09 Proizvodnja kleja in želatine 10 Beljakovine

Z IZJEMO Kategorija tveganja Proizvodnja Skladiščenje 11 Proizvodnja mila 1 1 12 Čiščenje glicerina 1 2

Skupina K

Pigmenti in barve; laki in črnila; proizvodi za vzdrževanje Kategorija tveganja Proizvodnja Skladiščenje 01 Kovinske barve 1 1 02 Mineralne barve 1 1 03 Rastlinske barve 1 1 04 Laki in organska sintetična barvila (umetna barvila);

proizvodnja barv, lakov in/ali črnil iz naravnih ali sintetičnih smol (razen nitroceluloznih lakov), iz bitumnov, iz katrana ali lateksa, proizvodnja firneža

RS RS

05 Tovarne organskih barvil in črnila 1 2 06 Tovarne celuloznih barvil in črnil RS RS 07 Tovarne vodnih barv in črnil 1 1 08 Krema za čevlje in loščila za pohištvo RS 2



Skupina L

Voski, smole, kavčuk, plastične mase Kategorija tveganja Proizvodnja Skladiščenje 01 Voski, velike in majhne sveče iz voska 1 2 02 Naravna smola 2 2 03 Proizvodnja surovin za predmete iz plastičnih mas

(granuliranih) 2 2

04 Polimerizacija in preoblikovanje penjenih plastičnih mas 2 3 05 Preoblikovanje nepenjenih plastičnih mas 1 2 06 Obdelava roževine, biserovine, želvovine, slonove kosti,

kosti; proizvodnja predmetov iz teh snovi z izjemo gumbov

1 2

07 Proizvodnja okvirjev za očala brez proizvodnje surovin 1 2 08 Preoblikovanje naravnega ali sintetičnega kavčuka,

gutaperče, ebonita, z izjemo proizvodnje sintetičnega kavčuka za plašče in zračnice

2 21

09 Proizvodnja sintetičnega kavčuka in lateksa (buna, perbunan, neopren, kavčuk butil, tiokol. hipalon, elastomeri itd.)

RS 21

10 Proizvodnja plaščev in zračnic 2 RS 1 pri uporabi penjenega kavčuka

Skupina M

Trdne, tekoče in plinaste vnetljive snovi Kategorija tveganja Proizvodnja Skladiščenje 01 Rudniki gorljivih snovi (inštalacije na površini),

premogovi briketi; elektrode iz ogljika v pečeh za destiliranje ali koks iz petroleja; obdelava grafita; drobljenje premoga v prah; šota

RS RS

02 Delavnice za karbonizacijo in destilacijo lesa; skladišča 2 RS 03 Vrtalne naprave; zbirni centri, proizvodni centri, jaški v

eksploataciji RS RS

04 Rafinerije nafte RS RS 05 Skladišča, trgovine in dobava hidrokarburatov,

acetilena, vnetljivih plinov in tekočin RS RS

06 Sintetična olja; mešanice, obdelava težkih mineralnih olj; regeneracija rabljenih olj

RS RS

07 Skladišča, trgovine in dobava alkohola SO RS 08 Delavnice za polnjenje in skladiščenje aerosolnih bomb RS RS

09 Plinarne s plinom iz premoga, peči na koks, plin, ki se dobi z delovanjem ogljika na vodne pare; destilacija katrana iz premoga

RS RS

10 Obdelava in/ali mešanje katranov, bitumnov, asfaltov in emulzij za ceste

RS RS

11 Proizvodnja in polnjenje acetilenskih bomb; tlačne postaje za mestni plin ali zemeljski plin

RS RS



Skupina N

Kemični proizvodi, ki niso klasificirani drugje Kategorija tveganja Proizvodnja Skladiščenje 01 Ekstrakti za strojenje in barvanje RS RS 02 Tovarne škroba; proizvodnja dekstrina; proizvodnja

grozdnega sladkorja 1 1

03 Proizvodnja črnega smodnika, brezdimnega smodnika itd.; proizvodnja eksplozivov; proizvodnja fulminata, svinčevega nitrida, strelnih kapic, detonatorjev, vžigalnih kapic; proizvodnja nabojev za lahko strelno orožje

RS RS

04 Delavnice za polnjenje streliva, proizvodnja netil RS RS 05 Ekstrakcija dišav iz rož in aromatičnih rastlin RS 21

06 Parfumerije (proizvodnja in pakiranje) RS 21

07 Laboratoriji za proizvodnjo farmacevtskih izdelkov RS 2 08 Proizvodnja filmov, fotografskih plošč, fotografskega

papirja 1 2

09 Proizvodnja kemičnih izdelkov, ki niso klasificirani drugje RS RS 1 RS pri skladiščenju v kadeh

Skupina O

Lesne mase, papir in karton, tiskarne, knjigoveznice Kategorija tveganja Proizvodnja Skladiščenje 01 Proizvodnja papirne mase brez proizvodnje papirja ali

močnega zavojnega papirja 1 21

02 Tovarne papirja 1 21

03 Tovarne kartona 1 21

04 Obdelava papirja 1 21

05 Obelava kartona 21

06 Proizvodnja bituminiziranega ali katraniziranega papirja ali kartona ali imitacije linoleja

1 21

07 Fotogravura; klišeji za tiskarne brez fotogravure 1 2 08 Tiskarne brez heliogravure in fleksogravure 1 21

09 Tiskarne s heliogravuro in fleksogravuro 1 21

10 Knjigoveštvo 1 2 1 RS, če so zvitki papirja zloženi vertikalno



Skupina P

Gledališča, kinodvorane, koncertne dvorane in podobno Kategorija tveganja Proizvodnja Skladiščenje 01 Gledališča glej poglavje 2.5 02 Delavnice ali skladišča dekorja 1 2 03 Kinodvorane glej poglavje 2.5 04 Laboratoriji za razvijanje, kopiranje in obdelavo filmov 1 2 05 Filmski studii; radijski in televizijski studii, studii za

snemanje glasbe 1 2

06 Izposojanje in distribucija filmov 1 2 07 Fotografi s studii ali laboratoriji ali brez njih 1 2

Skupina Q

Transport Kategorija tveganja Proizvodnja Skladiščenje 01 Garaže in avtomobilski servisi 1 2 02 Pokrita parkirišča 1 SO 03 Servisi, skladišča rezervnih delov in izdelkov za

avtomobile 1 2

04 Transportna podjetja, tranziterji, prevozniki s kamioni, selitvena podjetja

1 2

05 Garaže, remize za tramvaje in električno železnico ali trolejbuse

1 2

06 Hangarji za letala, helikopterje itd. RS RS 07 Ladjedelnice RS RS 08 Remize in garaže za izletniške ladje z delavnicami za

manjša popravila 1 2

Skupina R

Trgovine, skladišča, zaloge, različna skladišča za les in gradbeni material Kategorija tveganja Proizvodnja Skladiščenje 01 Trgovski centri z različnimi trgovinami glej poglavje 2.5 02 Nakupovalne galerije glej poglavje 2.5 03 Nakupovalno-prehranjevalni centri glej poglavje 2.5 04 Trgovine s špecerijskim blagom na debelo ali na drobno glej poglavje 2.5 05 Veletrgovine s tkaninami, z volnenim blagom, svilo,

žametom, nogavicami, drobnim blagom, pozamanterijo, vezeninami, trakovi, tilom in čipkami na debelo brez prodaje na drobno

1 (glej poglavje 2.5

za trgovine)

2



06 Trgovine in skladišča krzna 1 (glej poglavje 2.5

za trgovine)

2

07 Trgovine z ženskimi in moškimi oblačili, spodnjim perilom, brez delavnic

glej poglavje 2.5

08 Trgovine z modnimi novostmi, bazarji, športne trgovine, supermarketi

glej poglavje 2.5

09 Trgovine s pohištvom in opremo z delavnicami za manjša popravila ali brez njih, vendar brez strojne opreme za obdelavo lesa

1 (glej poglavje 2.5

za trgovine)

2

10 Veletrgovine s krpami 1 2 11 Delavnice in skladišča z embalažo vseh vrst 1

(glej poglavje 2.5 za trgovine)

2-31

12 Železnine, trgovine za dom, trgovine z materialom za zaključna dela v gradbeništvu

glej poglavje 2.5

13 Veletrgovine z lesom brez lubja 1 2 14 Skladišča lesnega oglja 1 1 15 Tržnice, kamor blago pripeljejo direktno po železnici glej poglavje 2.5

16 Skladišča, silosi, trgovine 1 (glej poglavje za

trgovine)

2

17 Hladilnice 2 2 18 Razstave glej poglavje 2.5

1 3, če je v embalaži iz penjene plastike



3. Opredelitev virov za zagotavljanje vode za gašenje, kot so javno vodovodno in hidrantno omrežje, bazeni, rezervoarji, bajerji, tekoče vode idr. – merila za izvedbo in oddaljenost

3.1. SPLOŠNE ZAHTEVE ZA OSKRBO Z VODO Za napajanje hidrantnega omrežja se uporablja vsak vir vode za gašenje, katerega zmogljivost lahko zagotovi potrebno količino vode take kakovosti, da jo je mogoče uporabiti za gašenje požara. Splošne zahteve za oskrbo z vodo so:

− Oskrba z vodo mora biti zanesljiva. − Če se v dovodnem cevovodu vgradi filter, obstaja možnost zamašitve, zato je

treba filter redno pregledovati in čistiti, vsaj enkrat letno. Pri namestitvi filtra mora vzporedno z njim potekati cevovod z zapornim elementom, ki se ob zamašitvi filtra ročno odpre (by-pass).

− Oskrba z vodo ne sme biti onemogočena, če voda zmrzne. − Dovodni cevovodi morajo biti v taki globini, da voda v njih ne more zmrzniti. − Voda za gašenje ne sme vsebovati delcev, ki bi lahko povzročili zastoj vode v

armaturah (zaporni ventili, zasuni, filtri) ali črpalnem postroju (črpalke). − Vsi vertikalni cevovodi morajo biti napolnjeni s sladko vodo ne glede na vir za

oskrbo z vodo za gašenje. Slana ali tehnološka voda je lahko v cevovodu le, če je črpališče primerno za uporabo takšne vode.

− Vir za zagotavljanje vode za gašenje mora imeti zmogljivost in izdatnost, ki se potrdi s hidravličnim preračunom. Hidravlični preračun mora pokazati, da je možno zagotoviti zahtevani pretok v predvidenem času pri razpoložljivem dinamičnem tlaku.

− Po izpraznitvi vodnega vira mora biti dotok vode tolikšen, da se lahko celotna količina vode za gašenje ponovno napolni v največ 36 urah.

Možnosti oskrbe z vodo za gašenje:

− iz enega vodnega vira, − iz dveh vodnih virov, pri čemer je vsak vodni vir neodvisen od drugega in

izpolnjuje vse zahteve za vodni vir za oskrbo z vodo. Pri kombinaciji več vodnih virov za oskrbo z vodo za gašenje je treba sistem načrtovati tako, da bo pri praznenju kateregakoli od virov ves čas zagotovljen načrtovani pretok in obratovalni tlak, kar se potrdi s hidravličnim preračunom. Stalni postroj za zajemanje vode oziroma za zvišanje tlaka mora imeti vgrajeni vsaj dve ločeni črpalki in mora delovati ves čas obratovanja hidrantnega omrežja.

3.2. JAVNO VODOVODNO OMREŽJE Količina vode za gašenje požarov, ki se odvzema iz javnega vodovodnega sistema, je odvisna od razpoložljivih količin vode v vodovodnem omrežju, pretočne sposobnosti cevovodov in stanja oskrbe s pitno vodo. Pri tem je treba posebno pozornost posvetiti preverjanju hidravličnih razmer v vodovodnem sistemu, ki ne smejo poslabšati oskrbe s pitno vodo. Javno vodovodno omrežje lahko šteje za ustrezen vodni vir, če:



− ima vodovodno omrežje vsaj dva ali več vodnih virov, − ima vodovodno omrežje, na katerega se priključuje, uporabno dovoljenje, − omrežje redno pregleduje ustrezna inšpekcijska služba, − upravljavec vodovodnega omrežja s soglasjem izjavlja, da je pri zahtevanem

dinamičnem tlaku zagotovljen zahtevani pretok; to soglasje je priloga k PGD, − je ob tehničnem pregledu zunanjih hidrantov z meritvijo potrjen doseženi

načrtovani pretok pri obratovalnem tlaku; ta izjava je priloga k Dokazilu o zanesljivosti objekta.

Cevovoda javnega vodovodnega omrežja ni dovoljeno povezovati z drugimi vodnimi viri za napajanje vode za gašenje. Če so zaradi prenizkega dinamičnega tlaka potrebne črpalke za dvig tlaka, je treba vgraditi dve ali več ustreznih črpalk. 3.3. POŽARNI BAZEN Požarni bazeni so lahko vkopani, polvkopani ali nadzemni. Izdelani morajo biti tako, da se voda iz njih lahko zajema ob vsakem času in sicer z začasnimi in stalnimi postroji za zajemanje vode. Način izvedbe in dimenzije sesalnega jaška so prikazani na sliki 3.1 in podani v tabeli 3.2. Bazen se lahko izvede s poglobitvijo sesalnega jaška ali brez nje. Poglobitev sesalnega jaška omogoča večjo izrabo efektivne prostornine bazena.



N - načrtovani nivo vode X - najnižji še uporaben nivo vode d - notranji premer sesalne cevi A - minimalna razdalja od sesalne cevi do najnižjega nivoja vode (X) B - minimalna razdalja od sesalne cevi do dna sesalnega jaška 1 - brez poglobitve jaška 2 - s poglobitvijo jaška Slika 3.1 (slika 4, str. 50, SIST EN 12845): Načini izvedbe in dimenzije sesalnega jaška



Tabela 3.2: Minimalne dimenzije za izvedbo sesalne cevi v sesalnem jašku (oznaki A in B sta razvidni iz slike 3.1)

Notranji premer

sesalne cevi d (mm)

A minimum (m)

B minimum (m)

65 0,25 0,08 80 0,31 0,08

100 0,37 0,10 150 0,50 0,10 200 0,62 0,15 250 0,75 0,20 300 0,90 0,20 400 1,05 0,30 500 1,20 0,35

Če se kot vir za oskrbo z vodo uporablja višinski požarni bazen brez črpalk, mora biti višinska razlika med požarnim bazenom in najvišje ležečim hidrantom tolikšna, da je na iztoku hidrantov dosežen obratovalni tlak pri zahtevanem pretoku ob upoštevanju vseh hidravličnih izgub v cevovodu. Prostornina višinskega bazena mora zadostiti celotni načrtovani oskrbi z vodo za gašenje. Za polnjenje se mora uporabiti pitna voda. Požarne bazene je treba redno pregledovati, in sicer vsaj vsakih 10 let. Pri pregledu se ugotavlja korozijska obstojnost in tesnost bazena. 3.4. NEIZČRPEN VODNI VIR Med neizčrpne vodne vire štejemo vse vire vode za gašenje, kot so

− tekoče vode: reke, potoki, − stoječe vode: morje, jezera, ribniki, vodna zajetja, − vodnjaki.

Neizčrpen vodni vir mora izpolnjevati naslednje zahteve:

− s podatki o 100-letnih vodah mora biti potrjeno, da vodni vir tudi v najbolj sušnem obdobju v času zadnjih 100 let zagotavlja načrtovano količino vode,

− imeti mora vodno soglasje o uporabi neizčrpnega vodnega vira. Tehnični pogoji za neizčrpen vodni vir:

1. Usedalnik in sesalni prekat morata biti postavljena tako, kot je prikazano na sliki 3.3.

2. Padec dovodnih kanalov in cevovodov ter dna usedalnika mora biti najmanj 1:125.

3. Minimalni premer dovodnih cevovodov je naveden v tabeli 3.4 oziroma se izračuna po enačbi . 357,068,21 Qd ⋅≥

4. Pri tekoči vodi mora biti vstopni kot med smerjo toka tekoče vode in vstopnega cevovoda oziroma kanala manjši kot 60º, gledano v smeri toka.

5. Zgornji nivo vstopnega cevovoda ali kanala mora biti vsaj za en nazivni premer vstopnega cevovoda pod najnižjo vodno gladino (minimum 100-letne vode) (glej sliko 3.3, primer 7, oznaka d1).

6. Usedalni prekat mora imeti isto širino in globino kot sesalni prekat in dolžino najmanj 10 d, kjer je d minimalni notranji premer vstopnega cevovoda oziroma kanala, toda ne manj kot 1,5 m.



7. Usedalni in sesalni prekat je treba načrtovati tako, da povprečna hitrost v bazenu ni večja od 0,2 m/s v katerikoli točki med dotokom in odtokom.

8. Pred vstopom v usedalni prekat mora voda teči skozi premični zasun, narejen iz kovinske mreže ali perforirane kovinske plošče s površino 150 mm2 za vsak l/min nazivnega pretoka pri skupinah LH in OH in za vsak l/min maksimalnega nazivnega pretoka, določenega v točki 2.6.4, pri skupini HH. Zasun mora biti konstruiran tako, da se pod težo vode ne zvije ali poruši in mora imeti raster mreže manjši od 12,5 mm. Možno je vgraditi dva zaslona, pri čemer je eden v uporabi, drugi pa je zaprt in se uporablja za izmenično odpiranje pri čiščenju.

9. Način izvedbe in dimenzije sesalnega jaška so prikazani na sliki 3.1 in podani v tabeli 3.2.

Usedalni in sesalni prekat morata biti postavljena v bližini črpalnega prostora, da se prepreči kavitacija. Maksimalna oddaljenost do črpališča mora biti takšna, da hidravlične izgube od mesta sesanja do črpalke niso večje kot 6 m vodnega stolpca, vključno z geodetsko višinsko razliko, kar se dokaže s hidravličnim izračunom.

1 - vstopno cedilo oziroma rešetka 2 - najnižji vodostaj (minimum 100-letne vode) 3 - usedalnik 4 - sesalni prekat 5 - jez (pregrada) 6 - odprti kanalski dotok 7 - zaprti dovodni kanal ali cevovod d - notranji premer sesalne cevi d1 - globina vode nad jezom Slika 3.3: Postavitev usedalnika in sesalnega prekata za neizčrpen vodni vir



Tabela 3.4: Minimalni premer dovodnih cevovodov za neizčrpen vodni vir

Maksimalni pretok črpalke (Q)

Notranji premer dovodnih cevovodov (d) oziroma

dovodnih kanalov (d1) v mm l/min l/s m3/h 200 500 8,3 30 250 940 15,7 56 300 1.570 26,2 94 350 2.410 40,2 145 400 3.510 58,5 211 500 6.550 109,2 393 600 10.900 181,7 654



4. Cevovodi zunanje hidrantne mreže - merila za izvedbo, dimenzije in tlak ter izračuni

4.1. SPLOŠNO O CEVOVODIH ZUNANJE HIDRANTNE MREŽE IN POSTAVITVI HIDRANTOV Zunanja hidrantna mreža je namenjena za oskrbo z vodo za gašenje. Hidranti morajo biti praviloma nadzemni. Do njih mora biti zagotovljen stalen dostop. Njihova lokacija je označena s tablicami, izdelanimi skladno s standardom SIST 1007, Označevalne tablice za hidrante. Hidranti morajo biti povezani v obročast sistem cevovodov, razen pri stanovanjskih stavbah, kjer je dovoljen slep cevovod, največje dolžine do 200 m. Razdalja med hidranti se določi tako, da je mogoče požar na stavbi gasiti z najmanj enim hidrantom, za požarno zelo zahtevne stavbe pa z najmanj dvema hidrantoma. Razdalja med hidrantoma ne sme biti večja od 80 m, v naseljenih krajih, kjer so večinoma stanovanjski objekti, pa največ 150 m. Razdalja med hidranti in stavbo ne sme biti manjša od 5 m in ne večja od 80 m. Premer hidranta mora biti najmanj DN 80. Cevi razdelilnega cevovoda morajo ustrezati hidravličnemu izračunu, vendar njihov notranji premer ne sme biti manjši od 100 mm. Hidravlični izračun je treba priložiti že v PGD, da je možno izdati požarno soglasje in revidirati načrte. Pred pričetkom dimenzioniranja omrežja je treba dobiti od upravljavca vodovodnega omrežja naslednje podatke:

− statični tlak na mestu priključitve, − dinamični tlak in maksimalni pretok na mestu priključitve.

Pri dimenzioniranju omrežja je treba upoštevati vse tlačne padce:

− vodomer, − vsi zaporni ventili in zasuni, − trenje v cevovodu, − lokalni upori zaradi lokov, zožitev, razširitev.

Priklop in uporaba gasilske črpalke ne sme povzročiti podtlaka in s tem sesanja v ceveh javnega hidrantnega omrežja. 4.2. POSTOPEK DOLOČITVE TLAČNEGA PADCA V CEVOVODU Cevovodi morajo biti projektirani in izvedeni tako, da so pretočne hitrosti pri srednji porabi med 0,8 in 1,4 m/s, še primerno je območje med 0,5 in 2,0 m/s. Maksimalna računska hitrost v cevovodu zunanje hidrantne mreže je 3 m/s. Za dimenzioniranje se uporablja tabela 4.1.



Tabela 4.1: Dimenzioniranje cevovoda zunanje hidrantne mreže po DIN 1988 Odsek Vršni

pretok Maksimal-

na računska

hitrost vmax

Notranji premer

cevovoda

Tlačni padec v

cevovodu (R<100)

Dejanska hitrost v

cevovodu (točka 4.1)

Dolžina cevovoda računske-ga odseka

Lokalni upori

(tabela 4.2)

Tlačni padec zaradi

lokalnih uporov pri dejanski hitrosti v za ξ=1


lokalnih uporov, skupaj

Skupni tlačni

padec v cevovodu,

za računski odsek

Δpc

Vr DN R v L ξ Z Σξ x Z LxR+ΣξxZ (l/s) (m/s) (mm) (mbar/m) (m/s) (m) (---) (mbar) (mbar) (mbar)

skupni tlačni padec zaradi trenja v cevovodu - ΣΔpc = tlačni padec vodomernega števca - Δpv =

tlačni padec na zapornih elementih (ventili, zasuni) - Δpz = Skupni tlačni padec v cevovodu - ΣΔp=

Tlačni padec zaradi lokalnih uporov se izračuna za gostoto vode ρ = 999,7 kg/m3: ξ∑××= 25 vZ oziroma se lahko razbere iz tabele 4.2. Tabela 4.2: Tlačni padec za posamezne upore Z za koeficient lokalnega upora ξ = 1 (pri ρ = 999,7 kg/m3) v odvisnosti od računske hitrosti v:

Računska hitrost (m/s)

Tlačni padec za ξ = 1

(mbar)

Računska hitrost (m/s)

Tlačni padec za ξ = 1 (mbar)

0,1 0,1 1,1 6,1 0,2 0,2 1,2 7,2 0,3 0,5 1,3 8,5 0,4 0,8 1,4 9,8 0,5 1,3 1,5 11,3 0,6 1,8 1,6 12,8 0,7 2,5 1,7 14,5 0,8 3,2 1,8 16,2 0,9 4,1 1,9 18,1 1,0 5,0 2,0 20,0



Za izračun tlačnega padca zaradi trenja se uporablja formula Hazen–Williamsa:

LdCVp r ××××⋅=Δ −− 87,485,185,151005,6 p - padec tlaka (bar) Vr - vršni pretok (l/min) C - konstanta (za PE in PEHD cevi C=150) d - notranji premer cevi (mm) L - ekvivalentna dolžina cevi (m)

Za koeficiente lokalnega upora se uporabljajo podatki proizvajalcev cevi in armatur, če so na razpolago, sicer pa tabela 4.3. Tabela 4.3: Koeficienti lokalnega upora (ξ) po DIN 1988

Naziv ξ odcep - ločitev toka 1,3 odcep - združitev toka 0,9 sprememba smeri 90° 0,7 reducirni element 0,4 ventil - ravnosedežni 5,0 ventil - poševnosedežni 0,7 zasun 0,3 protipovratni ventil 2,5 ventil z objemko za navrtanje 5,0

Za določitev tlačnega padca zaradi trenja se lahko za cevi DN 100 uporabi tudi tabela 4.4. Tabela 4.4: Določitev tlačnega padca zaradi trenja v cevovodu DN 100 do v ≤ 2 m/s

Pretok Vr

(l/s)

Pretok Vr

(l/min)

Tlačni padec v cevovodu

R (mbar/m)

Hitrost v

(m/s)

10 600 1,3 1,2 11 660 1,6 1,3 12 720 1,9 1,5 13 780 2,2 1,6 14 840 2,5 1,7 15 900 2,8 1,8 16 960 3,2 2,0

4.3. DOLOČITEV OBRATOVALNEGA TLAKA V CEVOVODU Potreben obratovalni tlak v zunanjem hidrantnem omrežju se izračuna v odvisnosti od višine objekta, vendar ne sme biti manjši od 2.5 bar pri zahtevanem pretoku. Cevovod zunanje hidrantne vode mora biti nenehno pod tlakom vode, tako da je zagotovljen stalen zanesljiv dotok vode s primernim tlakom, ki je določen s tehničnim izračunom. Omrežje cevovodov mora omogočati vsaj minimalni zahtevani pretok, pri čemer je treba upoštevati maksimalne pretoke glede na tlak na ročniku (glej tabelo 4.5).



Tabela 4.5: Pretok skozi šobo 22 mm v odvisnosti od tlaka na ročniku (po DIN 14200)

Pretok (l/s)

Pretok (l/min)

Tlak na ročniku (bar)

7,5 449 2 8,4 502 2,5 9,2 550 3 9,9 594 3,5

10,6 636 4 11,2 674 4,5 11,9 711 5 12,4 745 5,5 13,0 778 6 13,5 810 6,5 14,0 841 7 14,6 876 7,5 15,0 899 8

Višina dometa za šobo 22 mm glede na obratovalni tlak in pretok se lahko določi iz tabele 4.5, pri čemer je upoštevano, da je višina dometa približno 3/4 dolžine dometa curka pod kotom 45°. Tabela 4.6: Višina dometa glede na obratovalni tlak in pretok vode

Višina dometa

(m)

Obratovalni tlak na hidrantu

(bar)

Minimalna količina vode na

ročniku

(l/s)

Minimalna količina vode na

ročniku

(l/min) 22 3 9,25 555 25 4 10,67 640 28 5 11,92 715 30 6 13,08 785 32 7 14,08 845 34 8 15,08 905 36 9 16,00 960 37 10 16,83 1.010 38 11 17,67 1.060 39 12 18,50 1.110

Domet curka vode pod kotom 32° pri šobi 22 mm v odvisnosti od tlaka na ročniku je prikazan v tabeli 4.7. Tabela 4.7: Domet curka vode pod kotom 32° pri šobi 22 mm v odvisnosti od tlaka na ročniku

Tlak na ročniku (bar)

Domet (m)

3 29,0 3,5 30,5 4 33,0

4,5 34,5 5 37



6 40 7 43 8 46 9 48

10 50 11 52 12 53

Zvezo med pretokom na šobi, dometom curka glede na vrsto (dimenzijo) šobe in tlakom na ročniku prikazujejo diagram 4.8, tabela 4.9, tabela 4.10 in diagram 4.11. Diagram 4.8: Pretok vode v odvisnosti od tlaka na ročniku in premera šobe



Tabela 4.9: Pretok vode v odvisnosti od tlaka na ročniku in premera šobe (po DIN 14200)

Tabela 4.10: Največji domet curka vode v odvisnosti od premera šobe in tlaka na ročniku pri kotu 32˚



Diagram 4.11: Največji domet curka vode v odvisnosti od premera šobe in tlaka na ročniku pri kotu 32˚.



4.4. DIMENZIJE IN MATERIALI ZA CEVOVODE Za vse cevovode, skupaj s spojniki in armaturami, se uporabljajo cevi za tlak PN 10 ali večji (PN 16, PN 25). Nazivne mere vseh elementov cevovodov so izražene z nazivnim premerom DN v mm, in sicer z

− DN, kar pomeni nazivni premer glede na notranji premer, − d, ki pomeni nazivni premer glede na zunanji premer.

Uporabljajo se lahko dimenzije

− d: 110, − DN: 100, 150, 200, 250, 300, 400, 500, 600, 700, 800.

Materiali, iz katerih so izdelani elementi vodovoda, skupaj s tesnili, ki pridejo v stik z vodo, ne smejo vplivati na kakovost vode, to je na njene fizikalne, kemijske in mikrobiološke lastnosti. To mora biti potrjeno z ustreznimi dokazili. Za nove cevovode in za obnovo obstoječih cevovodov, ki so večji od DN 100 oziroma nad d 110, se smejo uporabljati izključno elementi cevovodov, izdelani iz polietilena visoke gostote (PEHD) ali nodularne litine (NL) z natezno trdnostjo, ki ni nižja od 400 N/mm2. V izjemnih primerih lahko upravljavec odobri uporabo drugih vrst cevi. Vsi elementi vodovoda morajo biti ustrezno zaščiteni proti škodljivemu delovanju okolice (korozija, blodeči tokovi itd.) in pred vplivi vode (inkrustracija). 4.5. KRIŽANJE IN PREČKANJE CEVOVODOV Z DRUGIMI PODZEMNIMI

NAPELJAVAMI, NAPRAVAMI IN OBJEKTI Pri križanju cevovoda z drugimi podzemnimi napeljavami poteka cevovod načeloma horizontalno (brez vertikalnih lomov). Križanja morajo biti načeloma pravokotna, izjemoma je lahko kot prečkanja osi vodovoda in osi druge podzemne inštalacije med 45˚ in 90˚. V izjemnih primerih se teme cevi do DN 200 lahko spusti do globine 1 m pod drugo podzemno napeljavo, vendar ne globlje kot 4 m pod koto dokončno urejenega terena, ali pa dvigne nad njo, vendar največ do višine 1,20 m pod koto dokončno urejenega terena. Pri vsaki spremembi smeri cevovoda v vertikalni smeri je treba ugotoviti možnost nastanka zračnih čepov ali usedanja sedimentov ter predvideti ustrezno odzračevanje oziroma čiščenje cevovoda. Vedno, kadar se pri prečkanju uporabljajo zaščitne cevi, mora biti izvedba takšna, da za potisk ali izvlek prazne vodovodne cevi ni potrebna sila, večja od 8 kN. Odmiki cevovoda morajo biti v primeru priključitve na javno vodovodno omrežje v skladu z zahtevami upravljavca vodovodnega omrežja. 4.6. VGRADNJA ARMATUR Za armature štejejo vsi sestavni deli cevovoda zunanjih hidrantov, razen cevi in spojnikov.



V cevovovodni sistem se lahko vgrajujejo samo armature, ki so izdelane in preskušene po ustreznih standardih in imajo za to ustrezno dokazilo. Kadar zaradi terenskih pogojev ni mogoče vgraditi standardnega elementa, se ta element lahko izdela po meri. Pri izbiri materiala in konstrukcijske oblike je treba upoštevati obratovalne razmere, zaščito proti koroziji in inkrustraciji. Armature naj se v prvi vrsti vgrajujejo na lahko dostopnih mestih, kar omogoča stalno hitro regulacijo, kontrolo, vzdrževanje in po potrebi zamenjavo. Spojniki (loki, odcepni kosi itd.) morajo biti obbetonirani. Velikost betonskega bloka je odvisna od osne sile in je določena v projektu. Pri uporabi sidrnih spojev betonske opore niso potrebne. V stene jaškov se smejo vgrajevati samo spojniki, izdelani iz nodularne litine z natezno trdnostjo najmanj 400 N/mm2. Na tistih mestih cevovoda, kjer se lahko med obratovanjem nabira zrak, je treba namestiti zračnike. Zračniki se uporabljajo tudi za odzračevanje pri polnjenju vodovoda in pri sesanju ter pri praznjenju vodovoda. Glede na funkcijo, ki naj jo opravlja zračnik, se vgrajujejo odzračevalni, sesalni in sesalno-odzračevalni zračniki, kar je določeno s projektom. Na najnižjih mestih, kjer se lahko nabirajo usedline, mora biti vodovod opremljen z izpustom ali z blatnikom. Blatniki se praviloma vgrajujejo v ustrezne jaške, od koder odteka voda v drenažo ali pa jo je mogoče izčrpati iz jaška. Odprtina na koncu izpusta mora biti opremljena z žabjim pokrovom. Blatniki morajo imeti najmanj tolikšen premer, da se v vodovodu doseže hitrost izpiranja nad 1,5 m/s. Pri cevovodih, manjših od DN 200, lahko funkcijo blatnika prevzamejo hidranti. Za zaporne armature do velikosti DN 200 se uporabljajo zasuni z mehkim tesnjenjem (zaporni element je prevlečen z elastomerom), za zaporne armature, večje od DN 200, pa prirobnične lopute z ekscentričnim zapiranjem. Najmanjša velikost hidranta je ne glede na požarno obremenitev DN 80. Omrežje, ki se uporablja samo za napajanje hidrantov, je lahko javno ali interno. Javno hidrantno omrežje poteka po javnem ali zasebnem zemljišču, vzdržuje ga upravljavec vodovoda. Interno hidrantno omrežje velja za interno inštalacijo uporabnika in je ločeno od javnega omrežja z merilnim mestom (vodomerom). Interno hidrantno omrežje vzdržuje uporabnik. V hidrantnih omrežjih mora biti zagotovljeno potrebno kroženje vode. 4.6.1. Način vgradnje armatur Vse armature nad vključno DN 200 se obvezno vgrajujejo v jaške. Armature manjših dimenzij se vgrajujejo v jaške v skladu s tehničnimi zahtevami (otežen dostop, bližina komunalnih vodov, zahtevnost vozlišča ipd.). Te armature se regulirajo z vgradno garnituro, ki se zaključuje s cestno kapo.



Če je na enem mestu vgrajenih več armatur, morajo biti vse vgrajene v jašek ne glede na to, po kakšnem zemljišču poteka vodovod in ne glede na dimenzijo vodovoda. Izjemoma se lahko vgradijo zaporne armature, večje od DN 200, z zasutjem le v terenu z visoko talno vodo ali na nenosilnem terenu. Zaporne armature morajo biti obvezno vgrajene: – na odcepu vodovoda, – na priključku za hidrant, – na priključku za zračnik, – na priključku blatnika, – pred čistilnim kosom in za njim (po potrebi), – pred vstopom in za izstopom vodovoda v zaščitno cev ali kolektor, – za odcepom za vodovodni priključek, kadar priključek ni izveden z navrtnim zasunom, – neposredno na vodovod, tako da je možno zapiranje posameznih manjših delov omrežja pri rednem oziroma intervencijskem vzdrževanju omrežja, – neposredno na vodovod, tako da je možno zapiranje posameznih vodovodov ali posameznih delov vodovodnega sistema. Cestne kape morajo biti podložene z betonskimi podložnimi ploščami. Hidranti se morajo vgrajevati (zasipavati) tako, da pri zaprtem hidrantu voda odteče iz telesa hidranta (varovanje proti zamrznitvi).



5. Zunanji hidrantni priključki - merila za namestitev, izvedbo, dimenzije, tlak, pretok in lokacijo priključkov (skupaj z dovoljenimi minimalnimi in maksimalnimi oddaljenostmi) ter izračuni

5.1. SPLOŠNO Gasilci v splošnem odvzemajo vodo za gašenje iz vodovodnega omrežja s hidranti. Tehnično izvedbo urejata DIN 1988, 6. del – Gasilne in požarnovarnostne naprave in DVGW delovni list W 331. 5.2. NADZEMNI HIDRANTI Z vidika gasilcev je nadzemni hidrant ugodnejši kot podzemni. Je viden na daleč, hitro uporaben in dobavlja več vode. Za investitorje je pogosto moteč, ker se vanj lahko kdo zaleti in ker je dražji. Nadzemni hidranti so trajno označeni z belo-rdečo-belo barvo. Nadzemni hidranti se krmilijo s standardiziranim ključem (DIN 3223 – Ključ za aktiviranje armatur), pri katerem so nastale manjše spremembe, in sicer je bil četverorobnik 15/16 na zakrivljenem koncu ključa zamenjan s šesterorobnikom SW 17. Podzemni hidranti za gasilske namene so standardizirani v DIN 3222, 1. del. 5.3. PODZEMNI HIDRANTI Na javnih prometnih površinah so večinoma nameščeni podzemni hidranti. Za gasilce imajo to slabost, da jih ni lahko najti, priprava za uporabo je zamudna, ker je treba najprej namestiti nastavek in odmakniti kapo podzemnega hidranta. To je posebej problematično, če so tam parkirana vozila, lahko pa so kape tudi prekrite z ledom in snegom. Dobava vode je manjša kot pri nadzemnih hidrantih, ker je določen manjši svetli premer hidrantnih nastavkov. Podzemni hidranti za gasilske namene so standardizirani v DIN 3221, 1. del. Podzemni hidranti so označeni z opozorilno tablico, ki je izdelana po DIN 4066, 1. del – Opozorilna tablica za vodo za gašenje. 5.4. UPORABA HIDRANTOV Podzemni hidranti DN 80 se vgrajujejo v cevovode,

− kjer je veliko prometa in bi nadzemni hidranti ovirali promet, − kjer so razvodni cevovodi na prometnih površinah in je zato možna direktna

priključitev na razvodni cevovod. Za vgradnjo podzemnih hidrantov DN 100 je potrebno požarno soglasje. Nadzemni hidranti se vgrajujejo v cevovode

− v bližini večjih stavb, − v industrijskem območju, − v območju izven prometnih površin,



− kjer je možno, da podzemne hidrante zasuje snežni plaz s streh ali pobočij, − pri obsežnih stavbah,

o kjer je potrebno, da so vidni od daleč, o da je možna takojšna uporaba, o kjer je možna takojšna uporaba brez nastavkov,

− za objekte, kjer je treba zagotoviti večji pretok (DN 150) 5.5. OSNOVNA NAČELA VGRADNJE ZUNANJIH HIDRANTOV 5.5.1. Lega na cesti Lega na cesti mora biti izbrana tako, da uporaba hidranta ne moti normalnega prometa. 5.5.2. Odmiki med hidranti Pri postavitvi hidrantov na javnih prometnih površinah so določene naslednje medsebojne razdalje:

− v odprtem stanovanjskem področju do 120 m, − v zaprtem stanovanjskem področju do 100 m, − v ulicah s poslovno dejavnostjo do 80 m,

vsakokrat merjeno vzdolž ulice. Pri tem so hidranti razporejeni izven cestišča, njihova razporeditev pa takšna, da je možno požar na objektu gasiti z najmanj dveh zunanjih hidrantov. Glede maksimalnih razdalj med hidranti je treba upoštevati tabele iz poglavja 2. Razdalja med hidrantom in zidom objekta mora biti najmanj 5 m in ne sme biti v porušitvenem območju objekta. 5.5.3. Priključitev hidrantov Hidranti se lahko priključujejo na cevovod

− neposredno (sliki 5.1 in 5.4), predvsem v izvedbi z dodatno armaturo, − stransko (slike 5.2, 5.3, 5.5 in 5.6) z dodatno zaporno armaturo ali brez nje in z

vmesnim zapiranjem. Hidranti naj bodo nadzemni in vedno nezasedeni in dostopni. V izjemnih primerih se lahko namestijo podzemni hidranti, če namestitev nadzemnih ni možna. V tem primeru je treba tako odločitev utemeljiti. S higienskega vidika se priporoča izvedba, ki je prikazana na slikah 5.1 in 5.4, saj voda ne zastaja. Izvedba po slikah 5.2, 5.3, 5.5 in 5.6 je možna tudi pri PVC in PEHD ceveh z ustreznimi prehodnimi armaturami in spojnimi kosi. Stranski priključki morajo biti čim krajši. Globina vgradnje hidrantov je odvisna od lege cevovoda in naj bi bila med 0,8 in 1,5 m. Pred montažo je treba hidrante higiensko pregledati, da ne bi povzočili onesnaženja vode v cevovodu. Po montaži je treba hidrante izprati z vodo iz cevovoda.



Slika 5.1: Direktna priključitev na cevovod - podzemni hidrant

Slika 5.2: Stranska priključitev na cevovod - podzemni hidrant brez dodatne zaporne

armature, z vmesnim zapiranjem



Slika 5.3: Stranska priključitev na cevovod - podzemni hidrant z dodatno zaporno armaturo,

brez vmesnega zapiranja

Slika 5.4: Direktna priključitev na cevovod - nadzemni hidrant z dodatnim zapiranjem



Slika 5.5: Stranska priključitev na cevovod - nadzemni hidrant brez dodatne zaporne

armature, z vmesnim zapiranjem

Slika 5.6: Stranska priključitev na cevovod - nadzemni hidrant z dodatno zaporno armaturo,

brez vmesnega zapiranja



5.6. IZBOR DIMENZIJE ZUNANJIH HIDRANTOV Minimalna dimenzija zunanjega hidranta je DN 80. Ustrezna dimenzija, ki je lahko tudi DN 100 oziroma v posebnih primerih DN150, se izbere glede na potreben pretok. Dopustni pretok skozi hidrante je razviden iz tehničnih podatkov proizvajalca, če pa niso na razpolago, se lahko upošteva:

− DN 80: 55 m3/h (15,3 l/s) pri hitrosti 3,3 m/s, − DN 100: 110 m3/h ( 30,6 l/s) pri hitrosti 3,3 m/s.

Za gašenje se uporabljajo šobe z B ročnikom, dimenzije 22 mm. Izbrana dimenzija zunanjega hidranta je odvisna od:

− zahtevane količine vode za gašenje, − števila zunanjih hidrantov.

5.6.1. Postopek določitve zunanjih hidrantov: 1. Določimo požarno skupino iz poglavja 2. 2. Izberemo eno izmed metod za določanje količine vode za gašenje. 3. Iz tabel 2.1, 2.2 in 2.5 v poglavju 2 določimo zahtevano količino vode za gašenje,

predvideno trajanje gašenja, največjo razdaljo med hidranti, največjo razdaljo med prvim hidrantom in glavnim vhodom.

4. Izračunamo tlačne izgube v omrežju od mesta priključitve do najbolj oddaljenega hidranta

po postopku, opisanem v poglavju 4.2 in tabeli 4.1. 5. Glede na razpoložljiv obratovalni tlak določimo iz tabele 4.5 količino vode na en hidrant

oziroma glede na zahtevano višino dometa določimo iz tabele 4.6 potreben tlak na ročniku, s čimer dobimo količino vode na en hidrant.

6. Zahtevano količino vode za gašenje porazdelimo glede na število zunanjih hidrantov ob

izpolnjevanju kriterijev za domet iz poglavja 4. 5.6.2. Primer določitve zunanjih hidrantov: Kot primer je izbran naslednji objekt:

− zdravstvena ustanova, − brez sprinklerjev, − s skupno površino 1.000 m2, − z maksimalno višino zadnje etaže 16 m, − po podatkih iz diagrama upravljavca vodovodnega omrežja je razpoložljivi

dinamični tlak pri pretoku 30 l/s 3,5 bar, pri pretoku 20 l/s pa 4,5 bar, 1. Požarna skupina : OH-1 2. Izberemo metodo za določitev količine vode za gašenje: po tabeli 2.2 3. Določimo zahtevano količino vode za gašenje:

− količina: 75 m3/h (= 1.250 l/min = 20,9 l/s) − predvideno trajanje gašenja: 2 h



− največja razdalja med hidranti: 200 m − največja razdalja med prvim hidrantom in glavnim vhodom: 150 m

4. Izračunamo tlačne izgube v omrežju od mesta priključitve do najbolj oddaljenega hidranta

po postopku, opisanem v poglavju 4.2 in tabeli 4.1:

Odsek Vršni pretok

Maksimal-na

računska hitrost

vmax

Notranji premer

cevovoda

Tlačni padec v

cevovodu (R<100)

Dejanska hitrost v



Lokalni upori

(tabela 4.2)





Skupni tlačni

padec v cevovodu,

za računski odsek

Δpc

Vr DN R v L Σξ Z Σξ x Z LxR+ΣξxZ (l/s) (m/s) (mm) (mbar/m) (m/s) (m) (---) (mbar) (mbar) (mbar)

1-2 20,9 2,0 150 0,8 1,1 70 5,4 7,2 39 95 skupni tlačni padec zaradi trenja v cevovodu - ΣΔpc = 95

tlačni padec vodomernega števca - Δpv = 900 tlačni padec na zapornih elementih (ventili, zasuni) - Δpz = 700

Skupni tlačni padec v cevovodu - ΣΔp= 1695 5. Glede na razpoložljiv obratovalni tlak določimo iz tabele 4.5 količino vode na en hidrant

oziroma glede na zahtevano višino dometa iz tabele 4.6 potrebni tlak na ročniku, s čimer dobimo količino vode na en hidrant.

− Razpoložljivi dinamični tlak na priključku (pred vodomerom) pri pretoku 20,9 l/s

odčitamo iz diagrama upravljavca vodovodnega omrežja: 4,4 bar.

− Tlačne izgube do najbolj oddaljenega hidranta: 1,695 bar ≈ 1,7 bar.

− Razpoložljivi obratovalni tlak na hidrantu: 4,4 bar - 1,7 bar = 2,7 bar.

− Iz tabele 4.5 dobimo z interpolacijo pretok na ročniku 22 mm: približno 8,6 l/s.

− Ker je objekt nižji od 22 m, tlak 2,7 bar na ročniku zadošča in ni potrebno zviševanje tlaka.

− Iz tega izračunamo, da potrebujemo za obravnavani objekt 20,9 / 8,6 = 2,4, torej 3

ročnike s šobo 22 mm. 6. Zahtevano količino vode za gašenje porazdelimo glede na število zunanjih hidrantov ob

izpolnjevanju kriterijev za domet iz poglavja 4.

− Izberemo dva hidranta DN 80, od katerih ima vsaj eden dva priključka, s čimer zadostimo zahtevi o možnosti hkratnega gašenja s tremi ročniki,

− ali izberemo en hidrant DN 100 s tremi priključki, s čimer prav tako zadostimo

zahtevi o možnosti hkratnega gašenja s tremi ročniki.



6. Mokri, suho/mokri in suhi dvižni vodi ter industrijska notranja hidrantna omrežja kot naprave za oskrbo stavb z vodo za gašenje (izvedba, namestitev, dimenzije, tlak, lokacija, izračuni)

6.1. OSKRBA STAVB Z VODO ZA GAŠENJE Projektiranje in vgrajevanje naprav za oskrbo stavb z vodo za gašenje predstavlja v zadnjem času v Evropi velik problem, saj so se do sedaj cevovodi za oskrbo stavb s pitno vodo večinoma uporabljali tudi za oskrbo z vodo za gašenje. V Evropski uniji je namreč s 1. 1. 2003 začela veljati nova direktiva o kvaliteti pitne vode, ki zahteva od držav članic, da predvsem v bolnišnicah, šolah, restavracijah in drugih stavbah, kjer se zbira in uporablja pitno vodo večje število ljudi, jamčijo ustrezno kvaliteto pitne vode. Vse dosedanje raziskave pa kažejo, da prav naprave za oskrbo stavb z vodo za gašenje, ki vsebujejo večje količine vode, poslabšujejo pitno vodo. Naprave za oskrbo stavb z vodo za gašenje se uporabljajo zelo redko, pogosto pa sploh nikoli v vsej življenjski dobi. Zaradi zadostne oskrbe stavbe z vodo za gašenje pri danem tlaku so vodovodni sistemi pogosto precej večjih dimenzij, kot bi jih zahtevala oskrba s pitno vodo. Zato del vode v vodovodnih sistemih ne kroži in v sistemu zastaja, posledica tega pa je poslabšanje kvalitete pitne vode. Prav velike dimenzije cevovodov, zastajanje velike količine vode za gašenje in padec kvalitete pitne vode so danes v Evropi razlogi, da naj se naprave za oskrbo stavb s pitno vodo ne bi pogosto uporabljale tudi za direktno oskrbo stavb z vodo za gašenje. Tako se v zadnjih letih v Evropi spreminja način projektiranja in vgrajevanja naprav za oskrbo stavb z vodo za gašenje, saj naj bi bile te naprave neposredno povezane s sistemi za oskrbo stavb s pitno vodo le izjemoma, in sicer le takrat, ko naj bi te naprave uporabljali za začetno gašenje požarov uporabniki stavbe (predvidene manjše količine vode pri manjših tlakih) ali ko bi poraba pitne vode v stavbi dokazano presegala predvidene količine vode za gašenje in bi bilo zagotovljeno ustrezno kroženje vode. To je možno predvsem v industrijskih stavbah, kjer je predvidena velika poraba pitne vode v tehnološke namene, zelo redko pa npr. v stanovanjskih stavbah. Na slabšanje kakovosti pitne vode v napravah za oskrbo stavb z vodo za gašenje vpliva poleg zastajanja vode v posameznih predelih tudi dejstvo, da so cevovodi kovinski, zato prihaja do kopičenja metalov, pri pocinkanih jeklenih cevovodih pa lahko poteka tudi hitra redukcija nitratov v nitrite. Zaradi navedenih dejstev naj bi se v evropskem prostoru naprave za oskrbo stavb z vodo za gašenje, ki so direktno povezane s cevovodi za oskrbo s pitno vodo, vgrajevale le še v prej naštetih primerih. Prednost naj bi imele naprave za oskrbo stavb z vodo za gašenje, ki bi se oskrbovale z vodo preko daljinsko krmiljenih postaj za polnjenje in praznjenje, t.i. suho/mokrih dvižnih vodov. Delovanje teh vodov spominja na delovanje suho/mokrih sprinklerskih sistemov. Stavbe je možno oskrbovati z vodo za gašenje tudi posredno preko požarnih bazenov in ustreznih črpalk za vzpostavljanje ustreznega tlaka. To se danes pogosto že uporablja in je primerno predvsem za industrijo, zato takšne naprave imenujemo industrijska notranja hidrantna omrežja. Ker predvidene količine vode, ki naj bi jih dovedle naprave za oskrbo stavb z vodo za gašenje, pogosto zadostujejo le za začetno gašenje in omejevanje širjenja požara, ki ga izvajajo gasilci, se v večini stavb, višjih od 10 oziroma 22 m predvideva tudi vgradnja suhih dvižnih vodov. Ti vodi omogočajo gasilcem dobavo večjih količin vode v višja nadstropja stavb takrat, ko bi požar zaradi neustrezne gradnje zajel več požarnih sektorjev oziroma bi se v posameznem požarnem sektorju odvijala dejavnost, ki pri projektiranju stavbe in



načrtovanju varstva pred požarom ni bila predvidena in bi bistveno spremenila stanje varstva pred požarom v stavbi. Vgradnja suhih dvižnih vodov omogoča lažjo dobavo večjih količin vode za gašenje v višja nadstropja, ker gasilcem ni treba polagati tlačnega voda po stopniščih ali zunanjih delih stavb. Zato bistveno pripomore k hitrejšemu omejevanju širjenja požara in k hitrejši pogasitvi požara. Za izvedbo naprav za oskrbo stavb z vodo za gašenje se uporabljajo naslednji standardi:

- DIN 1988-1 Technische regeln für Trinkwasser-Installationen (TRWI), Teil 1: Allgemeines; Techische Regel des DVGW (Splošno)

- DIN 1988-2

Technische regeln für Trinkwasser-Installationen (TRWI), Teil 2: Planung und Ausführung, Bauteile, Apparate, Werkstoffe; Technische Regel des DVGW (Načrtovanje in izvedba, deli in naprave)

- DIN 1988-3

Technische regeln für Trinkwasser-Installationen (TRWI), Teil 3: Ermittlung der Rohrdurchmesser; Technische Regel des DVGW (Dimenzioniranje cevovodov)

- DIN 1988-4

Technische regeln für Trinkwasser-Installationen (TRWI), Teil 4: Schutz des Trinkwassers, Erhaltung der Trinkwasergüte; Technische Regel des DVGW (Higiena in vzdrževanje kakovosti pitne vode)

- DIN 1988-5

Technische regeln für Trinkwasser-Installationen (TRWI), Teil 5: Druckerhöhung und Druckminderung; Technische Regel des DVGW (Zviševanje in zniževanje tlaka))

- DIN 1988-6

Technische regeln für Trinkwasser-Installationen (TRWI), Teil 6: Feuerlösch- und Brandschutzanlagen; Technische Regel des DVGW (Gasilne in požarnovarnostne naprave)

- DIN 1988-7

Technische regeln für Trinkwasser-Installationen (TRWI), Teil 7: Vermeidung von Korrosionsschäden und Steinbildung; Technische Regel des DVGW (Preprečevanje korozije in nastajanja vodnega kamna)

- DIN 1988-8

Technische regeln für Trinkwasser-Installationen (TRWI), Teil 8: Betrieb der Anlagen; Technische Regel des DVGW (Uporaba naprav)



6.2. MOKRI DVIŽNI VODI 6.2.1. Opis Mokri dvižni vodi so v stavbo vgrajeni cevovodi za vodo za gašenje, ki so neposredno povezani s cevovodi za oskrbo stavb s pitno vodo in so zato pod stalnim tlakom. Na mestih odvzema vode za gašenje so nameščeni notranji hidranti tipa S (namenjeni za začetno gašenje), notranji hidranti tipa G (namenjeni za začetno gašenje in za uporabo gasilcev) pa le izjemoma. Ker so bili mokri dvižni vodi v preteklosti praviloma neposredno priključeni na cevovod za oskrbo stavbe s pitno vodo, je bilo treba zaradi zavarovanja kvalitete pitne vode zagotoviti stalno obnavljanje vode. Zato je bilo treba na koncu dvižnih vodov predvideti odvzemna mesta, ki so se pogosto uporabljala (v večini primerov večji umivalniki). Če to ni bilo mogoče, je bilo treba na koncu cevovoda vgraditi iztočno odprtino, s pomočjo katere se je enkrat tedensko zamenjal 1,5-kratni volumen vode, vsebovane v mokrem dvižnem vodu, in sicer pri ustreznem tlaku. Opisane spremembe (direktiva EU) so poostrile parametre za zagotavljanje kakovosti pitne vode, tako da te kakovosti ni več mogoče zagotavljati s tedensko zamenjavo vode v mokrem dvižnem vodu. Zato naj bi bili mokri dvižni vodi kot naprave za oskrbo stavb z vodo za gašenje, ki so direktno povezane s sistemi za oskrbo stavb s pitno vodo, od sedaj naprej vgrajeni izjemoma le še takrat, ko bi bili notranji hidranti, priključeni na te naprave, tipa S (namenjeni za začetno gašenje požarov, ki ga izvajajo uporabniki stavb - predvidene manjše količine vode pri manjših tlakih – glej točko 7) ali ko bi poraba pitne vode v stavbi dokazano presegala predvidene količine vode za gašenje in bi bilo zagotovljeno ustrezno kroženje vode. To je možno predvsem v industrijskih stavbah, kjer je predvidena velika poraba pitne vode v tehnološke namene, zelo redko pa npr. v stanovanjskih stavbah. Na področjih, kjer obstaja nevarnost zmrzovanja vode v mokrih dvižnih vodih, je treba obvezno predvideti suho/mokre dvižne vode. 6.2.2. Sestavni deli:

- protipovratni ventil, - moker dvižni vod, - priključki za priklop notranjih hidrantov.

6.2.3. Dimenzioniranje Moker dvižni vod se dimenzionira s hidravličnim izračunom, in sicer v odvisnosti od zahtevanih tipov notranjih hidrantov, ki so nanj priključeni, kar je razvidno iz tabele 7.3. Skupen cevovod, ki vodi do stavbe in oskrbuje z vodo tako sistem za oskrbo stavbe s pitno vodo kot tudi mokre dvižne vode, mora biti dimenzioniran tako, da morebitna poraba pitne vode nikoli ne ogrozi oskrbe stavbe z vodo za gašenje. Glede na hidravlične izračune se ustrezni pretoki in tlaki na zahtevanih tipih notranjih hidrantov zagotavljajo tako, da se pred mokrimi dvižnimi vodi namestijo naprave za zvišanje ali znižanje tlaka vode.



6.2.4 Izračun Ustrezen pretok in tlak vode v mokrem dvižnem vodu se določita s hidravličnim izračunom, in sicer glede na zahteve tipov notranjih hidrantov, ki so nanj priključeni. To je razvidno iz tabele 7.3. 6.2.5. Izvedba

- DIN 14462-1 Löschwasserleitungen, Teil 1: Begriffe, Shematische Darstellung (Shematski prikaz suhega, mokrega in suho/mokrega dvižnega voda)

9.2.6. Lokacija Namestitev mokrega dvižnega vode je odvisna od lokacije predvidenih tipov notranjih hidrantov v stavbi in od priključkov za pitno vodo.

1 – notranji hidrant 2 – priključek za pitno vodo 3 – odzračevalna naprava Slika 6.1: Primer razporeditve notranjih hidrantov in priključkov za pitno vodo



Slika 6.2: Shematski prikaz mokrega dvižnega voda



6.3. SUHO/MOKRI DVIŽNI VODI 6.3.1. Opis Suho/mokri dvižni vodi so v stavbo vgrajeni cevovodi za vodo za gašenje, ki so posredno povezani s cevovodi za oskrbo stavb s pitno vodo. Zaradi opisanih sprememb (direktiva EU) na področju zagotavljanje kakovosti pitne vode v evropskem prostoru, ki so poostrile parametre za zagotavljanje te kakovosti, naj bi imele prednost naprave za oskrbo stavb z vodo za gašenje, ki se oskrbujejo z vodo preko suho/mokrih dvižnih vodov, in sicer s pomočjo daljinsko krmiljenih postaj za polnjenje in praznjenje teh vodov. Cevovod suho/mokrega dvižnega voda je v stanju pripravljenosti prazen. Če je treba dobaviti vodo do notranjega hidranta, se ta dvižni vod z odprtjem ventila na notranjem hidrantu napolni z vodo iz sistema za oskrbo stavbe s pitno vodo, in sicer s pomočjo daljinsko krmiljene postaje. Cevovod se avtomatsko izprazni šele, ko se zaprejo vsi ventili na uporabljenih notranjih hidrantih. Odzračevanje naprave mora biti dimenzionirano tako, da je voda v primeru uporabe na voljo na notranjem hidrantu, ki leži z vidika izgube tlaka na najbolj neugodnem mestu v stavbi, najkasneje v 60 s. Na mestih odvzema vode za gašenje so nameščeni notranji hidranti tipa G (namenjeni za začetno gašenje, ki ga izvajajo uporabniki stavbe, in za uporabo gasilcev – glej točko 7). Skupni cevovod, ki vodi do stavbe, mora oskrbovati z vodo tako sistem za oskrbo stavbe s pitno vodo kot tudi suho/mokre dvižne vode (slika 6.3), zato mora biti dimenzioniran tako, da morebitna poraba pitne vode nikoli ne ogrozi oskrbe stavbe z vodo za gašenje. Cevovodi za oskrbo stavbe s pitno vodo se morajo odcepiti pred avtomatsko postajo za polnjenje in praznjenje voda. Na področjih, kjer obstaja nevarnost zmrzovanja vode v mokrih dvižnih vodih, je potrebno predvideti suho/mokre dvižne vode. 6.3.2. Sestavni deli:

- protipovratni ventil, - varnostni obvod (by-pass), - elektroomarica, - daljinsko krmiljena postaja za polnjenje in praznjenje voda, - odvodnjavanje, - suho/mokri dvižni vod, - priključki za priklop notranjih hidrantov, - naprava za odzračevanje in prezračevanje.



6.3.3. Dimenzioniranje Suho/moker dvižni vod se dimenzionira s hidravličnim izračunom, in sicer v odvisnosti od zahtevanih tipov notranjih hidrantov, ki so nanj priključeni, kar je razvidno iz tabele 7.3. Skupni cevovod, ki vodi do stavbe in oskrbuje z vodo tako sistem za oskrbo stavbe s pitno vodo kot tudi suho/mokre dvižne vode, mora biti dimenzioniran tako, da morebitna poraba pitne vode nikoli ne ogrozi oskrbe stavbe z vodo za gašenje. 6.3.4. Izračun Ustrezen pretok in tlak vode v suho/mokrem dvižnem vodu se določi s hidravličnim izračunom, in sicer v odvisnosti od zahtev tipov notranjih hidrantov, ki so nanj priključeni, kar je razvidno iz tabele 7.3. 6.3.5. Izvedba

- DIN 1988-6 Technisce regeln für Trinkwasser-Installationen (TRWI), Teil 6: Feuerlösch- un Brandschutzanlagen (Izvedba oskrbe gasilnih in požarnovarnostnih naprav z vodo za gašenje)

- DIN 14462-1

Löschwasserleitungen, Teil 1: Begriffe, Shematische Darstellung (Shematski prikaz suhega, mokrega in suho/mokrega dvižnega voda)

- DIN 14463-1

Fernbetätigte Füll- und Entleerungsstationen, Teil 1: Für Wandhydrantenanlagen »naß/trocken« Anforderungen, Prüfung (Izvedba daljinsko krmiljene postaje za polnjenje in praznjenje suho/mokrega dvižnega voda)

6.3.6. Lokacija Namestitev suho/mokrega dvižnega voda je odvisna od lokacije predvidenih tipov notranjih hidrantov v stavbi.



a – prezračevala in odzračevalna naprava b – cevovodi za oskrbo stavbe s pitno vodo so nameščeni pred daljinsko krmiljeno postajo za polnjenje in praznjenje voda Slika 6.3: Cevovodi za oskrbo stavbe s pitno vodo pred avtomatsko postajo za polnjenje in praznjenje suho/mokrega dvižnega voda

Slika 6.4: Shematski prikaz suho/mokrega dvižnega voda



6.4. SUHI DVIŽNI VODI 6.4.1. Opis Suhi dvižni vodi so dvižni vodi, ki so namenjeni izključno za dovajanje vode za gašenje, ki ga izvajajo gasilci, nikakor pa ne za začetno gašenje uporabnikov stavb. Suhi dvižni vodi ne smejo biti povezani (niti posredno niti neposredno) s sistemi za oskrbo stavb s pitno vodo. Ker predvidene količine vode za gašenje, ki naj bi jih dovedli mokri ali suho/mokri dvižni vodi, pogosto zadostujejo le za začetno gašenje in omejevanje širjenja požara, ki ga izvajajo gasilci, se v večini stavb, višjih od 10 oziroma 22 m predvideva tudi vgradnja suhih dvižnih vodov. Ti vodi omogočajo, da gasilci dobijo vodo v višjih nadstropjih v primerih, ko bi se požar ob prihodu gasilcev že zelo razširil, ko bi požar zaradi neustrezne gradnje zajel več požarnih sektorjev ali če bi se v posameznem požarnem sektorju odvijala dejavnost, ki pri projektiranju stavbe in načrtovanju varstva pred požarom ni bila predvidena in bi bistveno spremenila stanje varstva pred požarom v stavbi. Vgradnja suhih dvižnih vodov omogoča gasilcem lažjo dobavo večjih količin vode za gašenje v višja nadstropja, ker ni treba polagati tlačnih vodov po stopniščih ali zunanjih delih stavb. Suhi dvižni vodi tako bistveno pripomorejo k hitrejšemu omejevanju širjenja požara in k hitrejši pogasitvi požara. 6.4.2. Sestavni deli, dimenzioniranje in lokacija a) Mesto za dovod vode Mesto za dovod vode za gasilce predstavlja posebna armatura z 2 B priključkoma za gasilske cevi, protipovratnim ventilom in cevko za odvodnjavanje voda; vse skupaj je vgrajeno v zaščitno kovinsko omarico. Mesto za dovod vode mora biti urejeno v bližini predvidenih površin za gasilsko intervencijo, dobro dostopno, vidno in označeno, armatura pa naj bo nameščena 800 ±200 mm nad površino, po kateri prispejo gasilci. Armatura ima 2 B priključka zato, da se oba hkrati napajata z vodo za gašenje iz gasilskega vozila. Pri dobavi vode na velike višine namreč obstaja večja možnost, da tlačna ceva, ki vodi od gasilskega vozila do armature, poči, kar bi lahko ogrozilo napadalne skupine. Armatura ima vgrajen protipovratni ventil, da iz suhega dvižnega voda ne izteče že dovedena količina vode, kar bi podaljšalo čas do ponovne dobave vode, če bi tlačna cev, ki vodi od gasilskega vozila do armature, počila. Armatura ima vgrajeno cevko za odvodnjavanje, da se suhi dvižni vod po končani uporabi izprazni in s tem prepreči morebitno zamrznitev vode v vodu. Cevka za izpraznitev dvižnega voda mora biti izvedena tako, da pri praznjenju voda ne odteka v omarico.

Slika 6.5: Mesto za dovod vode



b) Suhi dvižni vod Suhi dvižni vod mora biti izdelan iz pocinkane jeklene cevi DN 80. Na zgornjem delu suhega dvižnega voda mora biti vgrajena avtomatska naprava za prezračevanje in odzračevanje. Po vgradnji suhega dvižnega voda se stabilnost in požarna odpornost bližnjih gradbenih elementov ne sme spremeniti. Če je v stavbi vgrajenih več suhih dvižnih vodov, morajo biti med seboj ločeni in imeti ločena mesta za dovod vode. c) Odvzemno mesto za gasilce Na suhem dvižnem vodu mora biti v vsakem nadstropju vgrajena posebna armatura z 1 C priključkom za priklop gasilske cevi. Zaščitena mora biti s kovinsko omarico. V tujini obstajajo tudi variante z B izhodi, kar dopuščajo tudi nemški standardi. Vsak odcep mora imeti najmanj nazivni premer priključnega ventila. Ventil armature za priklop gasilske cevi mora biti mogoče odpreti z gasilsko sekiro ali s ključem za nadzemni hidrant. Ročni ventil ni več predviden, da se v čim večji meri prepreči zloraba, saj je bilo treba pri starejših izvedbah suhih dvižnih vodov z ročnim ventilom pred uporabo preveriti zaprtost vseh odvzemnih mest, da se je preprečilo nekontrolirano iztekanje vode. Armatura za priklop gasilske cevi mora biti nameščena 1200 (+/-400) mm nad tlemi, zaprti ventil se mora neovirano odpreti, gasilska cev pa se priključi brez prepogibanja. Če je najvišje odvzemno mesto za gasilce višje kot 40 m nad mestom za dovajanje vode, mora biti suhi dvižni vod opremljen z napravo za zvišanje tlaka. Odvzemna mesta za gasilce so načeloma razporejena na vseh stopniščih, ki predstavljajo samostojne požarne sektorje in se uporabljajo tudi kot možna evakuacijska pot. Odvzemna mesta so na takšni lokaciji zato, da se cev priključi v varnem območju, nato pa lahko gasilci v skladu z načeli interveniranja prodirajo v zadimljenih območjih s polnimi gasilskimi cevmi, gasijo in rešujejo. Pri tem sicer prihaja do delnega gibanja dima iz zadimljenih prostorov na hodnik in dalje na stopnišče, vendar so po svetu ugotovili, da je varnost napadalnih skupin pomembnejša.

Slika 6.6: Odvzemno mesto za gasilce



6.4.3. Izvedba:

- DIN 1988-6 Technische Regeln für Trinkwasser-Installationen (TRWI), Teil 6: Feuerlösch- und Brandschutzanlagen (Gasilne in požarnovarnostne naprave)

- DIN 14461-2

Feuerlösch-Schlauchansclußeinrichtungen; Einspeiseeinrichtung und Entnahmeeinrichtung für Steigleitung »trocken« (Mesto za dovod vode in odvzemno meto za gasilce)

- DIN 14461-3

Feuerlösch-Schlauchansclußeinrichtungen; Schlauchanschluß-Ventile PN 16 (Priključni ventil PN 16)

- DIN 14461-4

Feuerlösch-Schlauchansclußeinrichtungen; Schlauchanschlußarmatur PN 16 für Steigleitung »trocken« (Armatura PN 16 za odvzemno mesto za gasilce na suhem dvižnem vodu)

- DIN 14461-5

Feuerlösch-Schlauchansclußeinrichtungen; Einspeisearmatur PN 25 für Steigleitung »trocken« (Armatura PN 25 za mesto za dovod vode na suhem dvižnem vodu)

- DIN 14462-1

Löschwasserleitungen, Teil 1: Begriffe, Shematische Darstellung (Shematski prikaz suhega, mokrega in suho/mokrega dvižnega voda)

- DIN 14462-2

Löschwasserleitungen, Teil 2: Festverlegte Steigleitungen »trocken« PN 16 in baulichen Anlagen (Suhi dvižni vodi PN 16)



Slika 6.7: Shematski prikaz suhega dvižnega voda



6.5. NOTRANJA INDUSTRIJSKA HIDRANTNA OMREŽJA 6.5.1. Opis Notranja industrijska hidrantna omrežja so notranja hidrantna omrežja, ki jih je možno oskrbovati z vodo za gašenje posredno iz požarnih bazenov s črpalkami za vzpostavljanje ustreznega tlaka. Ta način oskrbe z vodo za gašenje je danes pogosto že v uporabi v industriji, često pa se z enakim sistemom oskrbuje tudi zunanje industrijsko hidrantno omrežje. Takšna omrežja ne smejo imeti neposredne povezave s sistemom za oskrbo industrije s pitno vodo. Notranja industrijska hidrantna omrežja se uporabljajo predvsem na območjih, kjer vodovodni sistemi ne zmorejo zagotoviti potrebne vode za gašenje, zato je ta shranjena v požarnih bazenih. Takšna omrežja obstajajo v nekaterih večjih slovenskih tovarnah in so se pri uporabi izkazala za učinkovita, hkrati pa ne vplivajo na kakovost pitne vode, tako da ustrezajo sodobnim težnjam oskrbe stavb z vodo za gašenje. Omrežje je sestavljeno iz enega ali več medsebojno povezanih požarnih bazenov, ki se lahko polnijo tako z vodo iz sistema s pitno vodo kot z vodo, ki jo pripeljejo gasilci, iz večje elektromotorne centrifugalne črpalke za vzpostavljanje tlaka (t.i. hidroforna postaja), ki je potrebna za delovanje sistema, in iz manjše elektromotorne črpalke za pokrivanje tlačnih izgub zaradi puščanja sistema. Hidroforna postaja mora imeti rezervno možnost oskrbovanja z električno energijo. 6.5.2. Dimenzioniranje Industrijsko notranje hidrantno omrežje se dimenzionira s hidravličnim izračunom, in sicer v odvisnosti od zahtevanih tipov notranjih hidrantov, ki so nanj priključeni, kar je razvidno iz tabele 7.3. Za vsako omrežje je potrebna študija oskrbe stavb z vodo za gašenje, saj je težko predvideti univerzalne ukrepe za zelo različne nevarnosti, ki jih predstavlja industrija. Skupni cevovod, ki vodi do tovarne in oskrbuje s pitno vodo tako tovarno kot tudi požarne bazene, mora biti dimenzioniran tako, da morebitna poraba pitne vode nikoli ne ogrozi oskrbe tovarne z vodo za gašenje. Na tem cevovodu se priporoča obhod (by-pass) okrog vodomera, ki zelo duši povečan pretok vode ob velikem odvzemu. Ta obhod se odpre s t.i. požarnim zasunom. 6.5.3. Izračun Ustrezen pretok in tlak vode v industrijskem notranjem hidrantnem omrežju se določita s hidravličnim izračunom, in sicer v odvisnosti od zahtev tipov notranjih hidrantov, ki so nanj priključeni, kar je razvidno iz tabele 7.3.

6.5.4. Izvedba Notranje industrijsko hidrantno omrežje se izvede kot mokro notranje hidrantno omrežje. Možnih je več izvedb hidrofornih postaj (z vodoravnim sesalnim cevovodom, z navpičnim sesalnim cevovodom,…).



Slika 6.8: Hidroforna postaja z nadzemnim rezervoarjem, centrifugalno črpalko in vodoravnim sesalnim cevovodom

Slika 6.9: Hidroforna postaja s podzemnim rezervoarjem, centrifugalno črpalko in navpičnim sesalnim cevovodom



6.6. PRIMERI 6.6.1. Primer za mokri dvižni vod – notranji hidranti S19 Objekt: Tristanovanjska stavba, etažnost K+P+2, višina do 10 m, požarna skupina LH-1 Iz tabele 7.3 dobimo zahteve: − notranji hidrant S19 (2x25 l/min, 2,0 bar); − ustrezni pretok in tlak vode v mokrem dvižnem vodu se določita s hidravličnim

izračunom, in sicer glede na zahteve tipov notranjih hidrantov, ki so nanj priključeni; Zahteve za notranje hidrante S19

- gibljiv cevni kolut - 30 m dolge poltoga cev z notranjim premerom 19 mm (3/4 cole), - ročnik D s šobo 4 mm, ki ima možnost zapiranja in spreminjanja oblike curka, - ventila G 1A

Shematski prerez objekta:

Izračun:

- Pri istočasnem pretoku vode 25 l/min na dveh notranjih hidrantih, priključenih na en dvižni vod, mora biti dinamični tlak na ročniku najmanj 2 bar; notranja hidranta pri tem ležita z vidika izgube tlaka na najbolj neugodnem mestu v stavbi. Za doseganje zahtevanega pretoka je treba izbrati ročnike z ustrezno šobo.

- Vršni pretok je 2 x 25 l/min = 50 l/min = 0,833 l/s. - Največji dovoljeni dinamični tlak sme biti 7 bar. - Vrsta cevi razvoda: srednjetežke navojne cevi



Hidravlični izračun:

Odsek Vršni pretok

Maksimal-na

računska hitrost

vmax

Notranji premer

cevovoda

Tlačni padec v

cevovodu (R<100)

Dejanska hitrost v



Lokalni upori

(tabela 4.2)





Skupni tlačni

padec v cevovodu,

za računski odsek

Δpc


1-2 0,83 2,0 20 0,6 0,25 15 7,0 3,5 24,5 34 2-3 0,83 2,0 20 0,6 0,25 11 11,2 3,5 39,2 46

skupni tlačni padec zaradi trenja v cevovodu - ΣΔpc = 44 višinska razlika 9,2 m - Δpv = 920

tlačni padec na zapornih elementih (ventili, zasuni) - Δpz = 340 tlačni padec vodomernega števca - Δpv = 520

minimalni iztočni tlak na ventilu notranjega hidranta 2,0 bar (dinamični tlak) - Δpi = 2000 Minimalni potrebni tlak pred vodomerom - ΣΔp = 3860

6.6.2. Primer za suho/mokri dvižni vod – notranji hidranti G25 Objekt: Dom za ostarele, višina med 10 m in 22 m, etažnost K+P+6, požarna skupina LH-3 Iz tabele 7.3 dobimo zahteve: − notranji hidrant G25 (3x100 l/min, 3,0 bar) − suhi dvižni vod − suho/mokri dvižni vod se dimenzionira s hidravličnim izračunom, in sicer v odvisnosti od

zahtevanih tipov notranjih hidrantov, ki so nanj priključeni. Zahteve za notranje hidrante G25

- gibljiv cevni kolut - 30 m dolge poltoga cev z notranjim premerom 25 mm (1 cola), - ročnik D s šobo 6 mm, ki ima možnost zapiranja in spreminjanja oblike curka, - ventila G 2A.

Shematski prerez objekta:



Izračun:

- Pri istočasnem pretoku vode 100 l/min na treh notranjih hidrantih, priključenih na en dvižni vod , mora biti dinamični tlak na ročniku najmanj 3 bar; notranja hidranta pri tem ležijo z vidika izgube tlaka na najbolj neugodnem mestu v stavbi.

- Za doseganje zahtevanega pretoka je treba izbrati ročnike z ustrezno šobo. - Vršni pretok je 3 x 100 l/min = 300 l/min = 5 l/s. - Največji dovoljeni dinamični tlak sme biti 7 bar, največji tlak v omrežju pa 12 bar. - Vrsta cevi razvoda: srednjetežke navojne cevi

Suhi dvižni vod mora ustrezati zahtevam, ki so naveden v točki 6.4 (Suhi dvižni vodi) in se jih posebej ne dimenzionira. V stavbi iz primera naj bi bil vgrajen 1 suhi dvižni vod, ki bi imel odvzemna mesta za gasilce na glavnem stopnišču. Zahteve so:

o suhi dvižni vod: DN 80 o mesto za dovod vode: 2 x B priključek o odvzemno mesto za gasilce: v vsakem nadstropju 2 x C priključek

Hidravlični izračun:

o predpostavlja se, da je v javnem vovodovodnem omrežju zagotovljeno 7,0 bar tlaka, priključitev je zaradi znižanja stroškov priključnine dimenzije DN 40 (glej odsek 3-4), čeprav je v nadaljevanju zaradi manjših tlačnih izgub izbrana cev DN 65

o v primeru, da potrebni tlak v omrežju ni zagotovljen, se vgradi naprava za dvig tlaka

Odsek Vršni

pretok Maksimal-

na računska

hitrost vmax

Notranji premer

cevovoda

Tlačni padec v

cevovodu (R<100)

Dejanska hitrost v



Lokalni upori

(tabela 4.2)


lokalnih uporov pri dejanski



Skupni tlačni

padec v cevovodu,

za računski



hitrosti v za ξ=1

odsek

Δpc


1-2 5 2,0 65 3,4 1,3 27 7,0 8,5 59,5 151 2-3 5 2,0 65 3,4 1,3 14 17,9 8,5 152,2 200 3-4 5 --- 40 45,3 3,6 7 2,0 65,0 130 447

skupni tlačni padec zaradi trenja v cevovodu - ΣΔpc = 798 višinska razlika 19,3 m - Δpv = 1930

tlačni padec na zapornih elementih (ventili, zasuni) - Δpz = 470 tlačni padec vodomernega števca - Δpv = 610

minimalni iztočni tlak na ventilu notranjega hidranta 3,0 bar (dinamični tlak) - Δpi = 3000 Minimalni potrebni tlak na gasilskem priključku - ΣΔp = 6808

6.6.3. Dodatne pripombe k primerom Diagrami in tabele, ki so navedeni v točki 7.5 (Diagrami in tabele), se pri načrtovanju notranjega hidrantnega omrežja uporabljajo za okvirno oceno pretoka posameznih ročnikov pri samostojnem delovanju, niso pa primerni za neposredno odčitavanje parametrov, ki so navedeni pri dimenzioniranju notranjih hidrantov, saj gre v tem primeru za hkratno delovanje večih notranjih hidrantov. Dimenzioniranje je povzeto po različni nemški literaturi, ki enako obravnava dimenzioniranje notranjih hidrantov, katerih izvedbe so skladne s standardi, navedenimi v nalogi.



7. Notranji hidranti kot priključki za začetno gašenje z vodo v stavbi in kot priključki z vodo za gasilce (izvedba, namestitev, dimenzije, tlak, lokacija, izračuni)

7.1. SPLOŠNO O NOTRANJIH HIDRANTIH Notranji hidranti so priključki za gašenje z vodo v stavbi. V nadaljevanju bosta predstavljena dva osnovna tipa notranjih hidrantov in sicer takšnih, ki so v stavbi namenjeni izključno za začetno gašenje z vodo (tip S), in takšnih, ki so namenjeni tako za začetno gašenje z vodo kot tudi za priključitev in oskrbo gasilcev z vodo (tip G). Notranji hidranti tipa G se nadalje delijo še glede na premer priključnih cevi. V evropski, torej tudi naši in nemški standardizaciji (SIST EN 671-1 in SIST EN 671-2), sta predvideni izvedbi notranjih hidrantov s poltogo in še vedno tudi s plosko gasilsko cevjo. Zaradi varnejšega in lažjega ravnanja uporabnikov stavb z notranjimi hidranti s poltogo cevjo se v evropskem prostoru priporočajo in tudi uporabljajo predvsem notranji hidranti s poltogo cevjo. Notranji hidranti z gasilsko cevjo so uporabni predvsem v industriji, kjer so delavci posebej izurjeni za ravnanje z njimi in kjer jih uporabljajo industrijske gasilske enote. V nalogi je poudarek na uporabi notranjih hidrantov s poltogo cevjo. Uporaba notranjih hidrantov z gasilsko cevjo, ki so pri nas v splošni uporabi, je v nalogi predvidena izključno kot varianta za industrijo, kjer se delavci urijo za ravnanje z njimi. Gasilska taktika predvideva, da takšno kombinacijo (gasilska C cev 52 mm in pripadajoči C ročnik) uporabljata najmanj dva gasilca. To je potrebno tako zaradi varnostnih zahtev kot tudi zaradi velike reakcije ročnika na uporabnika. Težko je pričakovati, da bi uporabnik stavbe sam varno in učinkovito uporabil takšen tip notranjega hidranta. Če se notranji hidranti priključijo na mokre dvižne vode, so stalno pod tlakom, če se priključijo na suho/mokri dvižni vod, pa se po potrebi sami napolnijo z vodo. Notranji hidranti imajo v omarici pripravljeno priključeno cev in ročnik. Pri obeh osnovnih tipih notranjih hidrantov (tip S in tip G) je oprema nameščena v omarici, ki se izdeluje v dveh oblikah: kot montažna omarica ali kot nadometna omarica.

Slika 7.1: Montažna omarica

Slika 7.2: Nadometna omarica



7.2. NOTRANJI HIDRANT KOT PRIKLJUČEK ZA ZAČETNO GAŠENJE 7.2.1. Opis Notranji hidrant kot priključek za začetno gašenje uporabljajo izključno uporabniki stavb za gašenje začetnih požarov. Uporaba gasilcev pri tej izvedbi ni predvidena. Predvidena oznaka tega tipa notranjega hidranta je črka S (samopomoč), poleg nje pa je naveden tudi nazivni premer priključene cevi (v tem primeru le 19 mm). Ta tip notrajega hidranta je glede na pretok in potreben tlak primeren za priključitev na moker dvižni vod, ki je direktno povezan s sistemom za oskrbo stavbe s pitno vodo, saj voda ne more zastajati oziroma je zagotovljeno dovolj veliko kroženje vode zaradi drugih porabnikov v stavbi.

Slika 7.3: Notranji hidrant tipa S 7.2.2. Notranji hidrant S19: Ta tip notranjega hidranta je sestavljen iz

- omarice z gibljivim cevnim kolutom, - 30 m dolge poltoge cevi z notranjim premerom 19 mm (3/4 cole), - ročnika D s šobo 4 mm, ki ima možnost zapiranja in spreminjanja oblike curka, - ventila G 1A.

Dimenzioniranje Pri istočasnem pretoku vode 25 l/min na dveh notranjih hidrantih, priključenih na en dvižni vod, mora biti dinamični tlak na ročniku najmanj 2 bar; notranja hidranta pri tem ležita z vidika izgube tlaka na najbolj neugodnem mestu v stavbi. Za doseganje zahtevanega pretoka je treba izbrati ročnike z ustrezno šobo. Največji dovoljeni dinamični tlak sme biti največ 7 bar pri pretoku 25 l/min.



7.3. NOTRANJI HIDRANT KOT PRIKLJUČEK ZA ZAČETNO GAŠENJE IN

KOT PRIKLJUČEK ZA GASILCE 7.3.1. Opis Ta tip notranjega hidranta uporabljajo tako uporabniki stavb za gašenje začetnih požarov kot tudi gasilci pri notranjih napadih na požar. Predvidena oznaka tega tipa notranjega hidranta je črka G (gasilci), poleg nje pa je naveden tudi nazivni premer priključene cevi (25 mm, 33 mm, 52 mm). Notranji hidrant tipa G je lahko priključen na moker ali suho/moker dvižni vod. Na moker dvižni vod je lahko priključen le tedaj, ko je poraba pitne vode v stavbi večja, kot je predvidena poraba vode za gašenje, saj sicer del vode zastaja v sistemu za oskrbo stavbe s pitno vodo in ogroža kakovost pitne vode. Če je poraba pitne vode v stavbi manjša, kot je predvidena poraba vode za gašenje, mora biti notranji hidrant priključen na suho/moker dvižni vod ali notranje industrijsko hidrantno omrežje. Če uporabniki stavbe ne morejo pogasiti začetnega požara in je zato potrebno posredovanje gasilcev, ti po potrebi odklopijo cevni kolut s poltogo cevjo in na vgrajeno spojko priključijo gasilske tlačne C (52mm) cevi in ročnik, ki so jih prinesli s seboj. Pri notranjih napadih so se najbolje izkazali turboročniki različnih proizvajalcev, ki omogočajo poleg nastavljanja oblike curka, odpiranja in zapiranja pretoka tudi nastavitev okvirne količine pretoka – 100l/min, 200l/min, 300l/min, 400l/min.

Slika 7.4: Notranji hidrant tipa G 7.3.2. Notranji hidrant G25 Ta tip notranjega hidranta je sestavljen iz

- omarice z gibljivim cevnim kolutom, - 30 m dolge poltoge cevi z notranjim premerom 25 mm (1 cola), - ročnika D s šobo 6 mm, ki ima možnost zapiranja in spreminjanja oblike curka, - ventila G 2A.

Dimenzioniranje Pri istočasnem pretoku vode 100l/min na treh notranjih hidrantih, priključenih na en dvižni vod ali vejo notranjega hidrantnega omrežja, mora biti dinamični tlak na ročniku najmanj 3 bar; notranji hidranti pri tem ležijo z vidika izgube tlaka na najbolj neugodnem mestu v stavbi. Največji dovoljeni dinamični tlak sme biti pri pretoku 100 l/min največ 7 bar, največji delovni tlak pa 12 bar.



Istočasno se preskuša delovanje 3 zidnih hidrantov s priključenimi C tlačnimi cevmi in klasičnimi kombiniranimi ročniki C s šobo 9 mm. 7.3.3. Notranji hidrant G33 Ta tip notranjega hidranta je sestavljen iz

- omarice z gibljivim cevnim kolutom, - 30 m dolge poltoge cevi z notranjim premerom 33 mm (1 1/4 cole), - ročnika s šobo 8 mm, ki ima možnost zapiranja in spreminjanja oblike curka, - ventila G 2A.

Dimenzioniranje Pri istočasnem pretoku vode 150l/min na treh notranjih hidrantih, priključenih na en dvižni vod ali vejo notranjega hidrantnega omrežja, mora biti dinamični tlak na ročniku najmanj 3 bar; notranji hidranti pri tem ležijo z vidika izgube tlaka na najbolj neugodnem mestu v stavbi. Največji dovoljeni dinamični tlak sme biti pri pretoku 150l/min največ 7 bar, največji delovni tlak pa 12 bar. Istočasno se preskuša delovanje 3 zidnih hidrantov s priključenimi C tlačnimi cevmi in klasičnimi kombiniranimi ročniki C s šobo 12 mm. 7.3.4. Notranji hidrant G52 Ta tip notranjega hidranta je primeren predvsem kot priključek na večjih notranjih industrijskih hidrantnih omrežjih, ki so s cevovodi s pitno vodo povezani le posredno. Ti hidranti so uporabni predvsem v industriji, kjer so delavci posebej izurjeni za ravnanje z njimi in kjer jih uporabljajo industrijske gasilske enote. Ta tip notranjega hidranta je sestavljen iz

- omarice, - 20 m dolge gasilske cevi z notranjim premerom 52 mm (2 cole), - ročnika s šobo 12 mm, ki ima možnost zapiranja in spreminjanja oblike curka, - ventila G 2A.

Dimenzioniranje Pri istočasnem pretoku vode 200l/min na treh notranjih hidrantih, priključenih na en dvižni vod ali vejo notranjega hidrantnega omrežja, mora biti dinamični tlak na ročniku najmanj 3 bar; notranji hidranti pri tem ležijo z vidika izgube tlaka na najbolj neugodnem mestu v stavbi. Največji dovoljeni dinamični tlak sme biti pri pretoku 200 l/min največ 5 bar, največji delovni tlak pa 10 bar. Istočasno se preskuša delovanje 3 zidnih hidrantov s priključenimi C tlačnimi cevmi in klasičnimi kombiniranimi ročniki C s šobo 12 mm.



Slika 7.5: Zidni hidrant G52 7.4. DODATNE ZAHTEVE:

- Dodatne naprave za požarno varnost v okolici notranjih hidrantov (npr. gasilnik, ročni javljalnik požara in druge) ne smejo ovirati njihove uporabe.

- Notranji hidranti ne smejo biti zaščiteni z ovirami, ki preprečujejo takojšno uporabo (pripomočki proti zmrzovanju, poškodovanju, zamazanju in nenamerni uporabi).

- Znotraj hidrantne omarice mora biti na dobro vidnem mestu pritrjeno navodilo za uporabo notranjega hidranta.

- Pri priklopu notranjega hidranta na suho/mokri dvižni vod mora biti na opozorilni plošči poleg ostalega opozorjeno na zakasnjeno dobavo vode.

7.5. DIAGRAMI IN TABELE Naslednji diagrami in tabele se uporabljajo pri načrtovanju notranjega hidrantnega omrežja.



Tabela 7.1: Pretok vode v odvisnosti od tlaka na ročniku in premera šobe (po DIN 14200)



Diagram 7.1: Pretok vode v odvisnosti od tlaka na ročniku in premera šobe

Tabela 7.2: Največji domet curka vode v odvisnosti od premera šobe in tlaka na ročniku pri kotu 32˚



Diagram 7.2: Največji domet curka vode v odvisnosti od premera šobe in tlaka na ročniku pri kotu 32˚.



7.6. MERILA ZA NAMESTITEV NOTRANJIH HIDRANTOV Načeloma naj bi bili notranji hidranti razporejeni tako, da se pri enkratnem pokrivanju prostorov (tabela 7.3) doseže vsako mesto v stavbi s cevovodom in ročnikom iz enega notranjega hidranta, pri dvakratnem pokrivanju pa je isto mesto možno doseči z dvema cevovodoma in ročnikoma iz dveh notranjih hidrantov. Poraja se vprašanje, ali je primerno upoštevati tudi domet curka, ki se pri različnih šobah in tlakih zelo spreminja, zelo pa je odvisen tudi od oblike curka (strnjen, razpršen). Po načelih gasilske stroke naj bi se dometa curka ne upoštevalo, saj se pri dejanski uporabi notranjega hidranta pojavljajo dodatne ovire (npr. pohištvo, različne druge ovire), ki niso bile predvidene pri projektiranju požarne varnosti v stavbi, in s tem dodatne izgube pri dolžini cevovoda. To vse otežuje doseganje vsakega mesta v stavbi. V tujini se pojavlja pri merilih za namestitev notranjih hidrantov poleg meril, razvidnih iz tabele 7.3, tudi merilo velikosti požarnega sektorja. Tako so notranji hidranti obvezni v stavbah, kjer je požarni sektor večji od 400 m2, pri manjših požarnih sektorjih pa je treba upoštevati le zahtevano opremljenost z gasilniki. Poleg tega je določeno, da lahko v požarnih sektorjih, večjih od 400 m2, ustrezni notranji hidranti nadomeščajo do 1/3 gasilnih enot, ki jih predvidi projektant za določen prostor, ostalo se zagotovi z gasilniki. Notranjih hidrantov ni dovoljeno namestiti v prostore (npr. proizvodnja, skladišča), kjer bi uporaba vode lahko povzročila nastanek vnetljivih plinov, eksplozijo, požar, ali bi to na kakšen drug način ogrožalo varnost uporabnikov stavb in gasilcev. Lokacijo notranjih hidrantov je pri današnjem oblikovanju stavb težko določiti, vsej pregledani literaturi pa je skupnih naslednjih nekaj smernic:

- Notranji hidranti naj bodo nameščeni na evakuacijskih poteh, da se ljudje lahko varno evakuirajo in pričnejo glede na usposobljenost, razmere na mestu požara in druge razmere z gašenjem začetnega požara. Dolžine evakuacijskih poti do neke mere tudi oblikujejo možne lokacije notranjih hidrantov.

- Namestitev notranjih hidrantov se priporoča na stopniščih, ki predstavljajo samostojne požarne sektorje. Hodniki pred prostori so sicer bližji morebitnemu mestu nastanka požara, uporabniki stavbe jih ponavadi tudi bolje poznajo; vendar pa se v primeru, da navzoči ne uspejo pogasiti požara in se ta razširi, lahko zgodi, da postane notranji hidrant na hodniku nedostopen gasilcem, ki bi se nanj priključili, zato morajo cevi napajati npr. iz spodnjega nadstropja.

- Notranji hidranti naj bodo nameščeni na dobro vidnem mestu, v t.i. požarnih kotičkih, kjer sta poleg notranjega hidranta nameščena tudi ustrezen gasilnik in ročni javljalnik požara oziroma druge naprave za varstvo pred požarom.

V tabeli 7.3 je prikazana razporeditev notranjih hidrantov glede na različno namembnost stavb, v katerih se pojavljajo različne požarne nevarnosti, ki so v neposredni zvezi z opravljanjem dejavnosti in skladiščenjem materialov. Zaradi podobnih požarnih lastnosti materialov v njih razvrstimo stavbe na naslednje požarne skupine:

- LH (1,2) – manjša požarna nevarnost - OH (1,2) – normalna požarna nevarnost - HH (1,2) – velika požarna nevarnost

Stavbe ločimo tudi po višini in sicer do 10 m, od 10 do 22 m in nad 22 m. Stavbe, visoke do 10 m, so od zunaj običajno dosegljive s tridelnimi gasilskimi lestvami, po njih lahko gasilci dokaj hitro položijo tudi tlačni cevovod, zato za stavbe do te višine niso predvideni suhi dvižni vodi.



Stavbe, visoke med 10 m in 22 m, so od zunaj dosegljive le gasilskim enotam, ki razpolagajo z vozili za reševanje z višin (gasilske avtolestve - ALK, gasilska zgibna dvigala - ZD ali gasilska teleskopska dvigala - TD), po katerih se tudi hitro položi tlačni cevovod. Pri tem velja opozoriti, da je v Sloveniji z naštetimi vozili opremljenih malo gasilskih enot, ki v svojem požarnem okolišu skrbijo za stavbe te višine, zato je za te stavbe smotrno predvideti suhe dvižne vode. Stavbe, visoke nad 22 m, so z napravami za gašenje in reševanje ter s tem tudi za zunanjo oskrbo z vodo za gašenje od zunaj dosegljive le redkim večjim gasilskim enotam v Sloveniji, zato so za te stavbe obvezni suhi dvižni vodi. 7.7. IZVEDBA NOTRANJIH HIDRANTOV

- DIN 1988-6 Technisce regeln für Trinkwasser-Installationen (TRWI), Teil 6: Feuerlösch- un Brandschutzanlagen (Gasilne in požarnovarnostne naprave)

- DIN 14461-1

Feuerlösch-Schlauchanschlußeinrichtungen, Teil 1: Wandhydrant mit formstabilem Schlauch (Notranji hidrant s poltogo cevjo)

- SIST EN 671-1

Ortsfeste Löschanlagen – Wandhydranten, Teil 1: Schlauchhaspeln mit formstabilem Schlauch (Kolut notranjega hidranta s poltogo cevjo)

- SIST EN 694 Feuerlöschschläuche – Formstabile Schläuche für Wnadhydranten (Poltoge cevi za notranje hidrante)



Tabela 7.3: Določitev notranjih hidrantov glede na različno namembnost stavb Višina stavbe (m) (zgornji rob tal)

Požarna skupina

<10 10-22

LH-1

samo tri ali večstanovanjske stavbe

notranji hidrant S19 2x25 l/min, 2,0 bar

notranji hidrant G25 3x100 l/min, 3,0 bar

ali (stvar odločitve)

notranji hidrant S19 + suhi dvižni vod 2x25 l/min, 2,0 bar

not3x

LH-2 notranji hidrant S19 2x25 l/min, 2,0 bar

notranji hidrant G25 3x100l/min, 3.0 bar

not3x

LH-3 notranji hidrant G25 3x100 l/min, 3,0 bar

notranji hidrant G25 + suhi dvižni vod 3x100 l/min, 3,0 bar

not3x

OH-1 notranji hidrant G25 3x100 l/min, 3,0 bar


not3x

OH-2 notranji hidrant G33 3x150 l/min, 3,0 bar


not3x

HH - vse skupine

(od HH-A do HH-R)


ali



ali


__



8. Postopki za preskušanje ustreznosti vodnih virov, cevovodov in priključkov za gašenje z vodo (volumen, pretok, tlak) in izračuni

8.1. Splošno Tlačni preskus se opravi na vsakem novozgrajenem ali obnovljenem cevovodu po določilih, podanih v nadaljevanju. Po opravljenem tlačnem preskusu se sestavi zapisnik, ki ga podpišejo nadzorni organ upravljavca, izvajalec tlačnega preskusa in predstavnik graditelja cevovoda. Zapisnik o uspešno opravljenih tlačnih preskusih je sestavni del investicijsko-tehnične dokumentacije. 8.2. Tlačni preskus cevovodov Tlačni preskus se mora izvajati po določilih SIST EN 805, 10. poglavje, in z naslednjimi dopolnili. Glede določila, definiranega v točki 10.2. omenjenega standarda, velja: 1. MDP = sistemski obratovalni tlak lahko opredelimo kot največji možni obratovalni tlak v

sistemu.

STP = sistemski preskusni tlak za vse cevovode se določi takole: − kadar je vodni udar izračunan, je preskusni tlak:

STP = MDPC + 100 kPa − kadar vodni udar ni izračunan, je preskusni tlak:

STP = MDPa x 1,5 ali STP = MDPa + 500 kPa Vedno velja nižja vrednost.

MDPC = obratovalni sistemski tlak + izračunana vrednost tlaka pri vodnem udaru. MDPa = obratovalni sistemski tlak + določena vrednost tlaka pri vodnem udaru, ki pa ne sme biti manjša od 200 kPa.

2. MDP je 7,00 bar. 3. STP je 14,00 bar 4. Do izvajanja predpreskusa mora biti cevovod napolnjen z vodo in pod tlakom MDP=7 bar

neprekinjeno 24 ur. 5. Predpreskus se izvaja tako, da se tlak dvigne na STP in se pri ceveh DN 400 v 30-

minutnih razmakih merita padec tlaka in količina dodane vode za ponovno vzpostavitev STP. Pri ceveh DN 400 je interval meritev 60 minut. Postopek se ponavlja, dokler zveznica med dvema točkama v diagramu Q = f(p) ne seka abscise v točki STP.

6. Čas glavnega preskušanja naj bo 1 ura. Preskus je uspešen, če v tem času tlak STP ne

pade za več kot 0,2 bar. 7. Zapisnik o tlačnem preskusu naj bo napisan na obrazec, prirejen po DIN 4279, 9. del.



8.3. Preskus pretočnosti hidrantov Preskus pretočnosti zunanjih hidrantov je podrobno opisan v točki 7 smernice DVGW list W 331. S preskusom je treba dokazati pretočnost za naslednje vrste hidrantov:

− DN 80 na B priključku: 55 m3/h, − DN 100 na B priključku: 110 m3/h.

Pri tlačni razliki 1 bar mora pretok dosegati minimalne pretoke po DIN 3221, 1. del, oddelek 3.6. 8.4. Preskus zunanjih hidrantov glede varnosti pred kavitacijo Pri preskusu varnosti pred kavitacijo morajo biti B priključki v celoti odprti, pri čemer morajo dosegati vrednosti, podane v tabeli 8.1: Tabela 8.1: Pretok za varnost pred kavitacijo

Tip hidranta Zahtevani pretok (m3/h)

podzemni DN 80 156 podzemni DN 100 338 nadzemni DN 80 143 nadzemni DN 100 286

8.5. Priprava preskuševališča za merjenje pretoka pri nadzemnih in podzemnih hidrantih Preskuševališče se lahko pripravi tako, kot je prikazano na slikah 8.2, 8.3, 8.4, 8.5, 8.6, 8.7 in 8.8. Pri tem mora biti umirjevalna proga pred meritvijo dolga vsaj 10 x D1, za meritvijo pa 6 x D2 oziroma 6 x D3. Priključna mesta za merjenje diferenčnega tlaka so 1 x D1 pred in 5 x D2 oziroma 5 x D3 za hidrantom.



Slika 8.2: Merjenje pretoka pri nadzemnem hidrantu




Slika 8.6: Merjenje pretoka pri podzemnem hidrantu



Slika 8.7: Preskus hidranta glede varnosti pred kavitacijo - nadzemni hidrant

Slika 8.8: Preskus hidranta glede varnosti pred kavitacijo - podzemni hidrant

8.6. Način preskusa pretoka za zunanje hidrante 8.6.1. Splošno Za določitev tlačnih izgub se ob uporabi Bernoullijeve enačbe izpelje enačba:

2

12 12

⎟⎟⎠

⎞⎜⎜⎝

⎛+−

⋅Δ⋅

=ii

i vv

vp

ρξ (1)

kjer pomenijo posamezne oznake:

p1 - izmerjeni tlak pred merilnim instrumentom



pi - izmerjeni tlak za merilnim instrumentom v1 - hitrost pretoka pred merilnim instrumentom vi - hitrost pretoka za merilnim instrumentom ξi - koeficient tlačnih izgub lokalnega upora ρ - gostota vode

kjer je Δp tlačni padec določen kot

hgppp i Δ⋅⋅=−=Δ ρ1 (2)

Iz enačbe (1) tako dobimo

2

12 12

⎟⎟⎠

⎞⎜⎜⎝

⎛+−

Δ⋅=

iii v

vv

hgξ (3)

kar velja za hidrante, pri katerih je odprt le en priključek. Z uporabo kontinuitetne enačbe

ii AvAv ⋅=⋅ 11 (4)

in enačbe za presek cevi

4

21

1DA ⋅

=π

in 4

2i

iD

A⋅

=π

(5)

dobi enačba (3) obliko

4

12 12

⎟⎟⎠

⎞⎜⎜⎝

⎛+−

Δ⋅=

DD

vhg i

iiξ (6)

Če namesto tlačne razlike uporabimo tlačno izgubo hv, dobi enačba (3) poenostavljeno obliko

2

2

i

vi v

hg ⋅=ξ (7)

ker je

ii AvQ ⋅=1 (8) dobimo pretok

i

vi

hgAQξ⋅

⋅=2

1 (9)



kjer je ξi konstanta, vendar le za hidrante z enim priključkom. Za hidrante z več priključki je ξi

funkcija razmerja hitrosti pretokov i

i vv1=ξ .

kjer je ξi konstanta, vendar le za hidrante z enim priključkom. Za hidrante z več priključki je ξi

funkcija razmerja hitrosti pretokov i

i vv1=ξ .



PRILOGA 2: PREGLED TUJIH TEHNIČNIH PREDPISOV, STANDARDOV IN SMERNIC ZA OSKRBO Z VODO IN NAPRAVE ZA GAŠENJE

ZDA: 1) NFPA 11: Standard for Low-, Medium-, and High-Expansion Foam, 2002 Edition 2) NFPA 11A: Standard for Medium- and High-Expansion Foam Systems, 1999 Edition 3) NFPA 13: Standard for the Installation of Sprinkler Systems, 2002 Edition 4) NFPA 13D: Standard for the Installation of Sprinkler Systems in One- and Two-Family

Dwellings and Manufactured Homes, 2002 Edition 5) NFPA 13E: Recommended Practice for Fire Department Operations in Properties

Protected by Sprinkler and Standpipe Systems, 2000 Edition 6) NFPA 13R: Standard for the Installation of Sprinkler Systems in Residential Occupancies

up to and Including Four Stories in Height, 2002 Edition 7) NFPA 14: Standard for the Installation of Standpipe and Hose Systems, 2003 Edition 8) NFPA 15: Standard for Water Spray Fixed Systems for Fire Protection, 2001 Edition 9) NFPA 16: Standard for the Installation of Foam-Water Sprinkler and Foam-Water Spray

Systems, 2003 Edition 10) NFPA 17A: Standard for Wet Chemical Extinguishing Systems, 2002 Edition 11) NFPA 18: Standard on Wetting Agents, 1995 Edition 12) NFPA 20: Standard for the Installation of Stationary Pumps for Fire Protection, 2003

Edition 13) NFPA 22: Standard for Water Tanks for Private Fire Protection, 2003 Edition 14) NFPA 24: Standard for the Installation of Private Fire Service Mains and Their

Appurtenances, 2002 Edition 15) NFPA 25: Standard for the Inspection, Testing, and Maintenance of Water-Based Fire

Protection Systems, 2002 Edition 16) NFPA 33: Standard for Spray Application Using Flammable or Combustible Materials,

2003 Edition 17) NFPA 230: Standard for the Fire Protection of Storage, 2003 Edition 18) NFPA 291: Recommended Practice for Fire Flow Testing and Marking of Hydrants, 2002

Edition 19) NFPA 600: Standard on Industrial Fire Brigades, 2000 Edition 20) NFPA 750: Standard on Water Mist Fire Protection Systems, 2003 Edition 21) NFPA 1961: Standard on Fire Hose, 2002 Edition 22) NFPA 1962: Standard for the Inspection, Care, and Use of Fire Hose, Couplings, and

Nozzles and the Service Testing of Fire Hose, 2003 Edition 23) NFPA 1963: Standard for Fire Hose Connections, 2003 Edition 24) NFPA 1964: Standard for Spray Nozzles, 2003 Edition 25) NFPA 1965: Standard for Fire Hose Appliances, 2003 Edition AVSTRIJA: 1) TRVB F 122: Erweiterte Automatische Löschilfeanlagen 2) TRVB F 124: Erste und erweiterte Löschhilfe, Ausgabe 1997 3) TRVB F 128: Steigleitungen und Wandhydranten, Ausgabe 2000 ŠVICA: 1) Brandschutzvorschriften VKF / AEAI / AICAA, Vereinung Kantonaler

Feuerversicherungen - Erlauterungen:



− Atriumbauten - 101-03d − Bauten mit Doppelfassaden - 102-03d − Cheminées - 103-03d − Spänefeuerungen - 104-03d − Schnitzelfeuerungen - 105-03d − Pelletsfeuerungen - 106-03d − Bühnen - 107-03d − Feuerwehraufzüge - 108-03d − Abgelegene Beherbergungsbetriebe - 109-03d − Zivilschutzbauten und Truppenunterkünfte - 110-03d − Tourismus in der Landwirtschaft - 111-03d − Anbringen von brennbaren Geweben an Gebäuden - 112-03d − Dämmschichtbildende Brandschutzanstriche - 113-03d − Munitionslager - 114-03d

2) Brandschutzvorschriften VKF / AEAI / AICAA, Vereinung Kantonaler

Feuerversicherungen - Richtlinien: − Löscheinrichtungen - 18-03d − Sprinkleranlagen - 19-03d − Brandmeldeanlagen - 20-03d − Gasmeldeanlagen - 21-03d − Rauch- und Wärmeabzugsanlagen - 22-03d − Blitzschutzanlagen - 23-03d − Aufzugsanlagen - 24-03d − Wärmetechnische Anlagen - 25-03d − Lufttechnische Anlagen - 26-03d − Gefährliche Stoffe - 27-03d − Brennbare Flüssigkeiten - 28-03d

NEMČIJA: 1) DIN EN 694: Feuerlöschschläuche – Formstabile Scläuche für Wandhydranten 2) DIN EN 694 Berichtigung 1: Berichtigungen zu DIN EN 694:2001-12 (EN

694:2001/AC:2002) 3) DIN EN 694 Berichtigung 2: Berichtigungen zu DIN EN 694:2001-12 (EN

694:2001/AC:2003) 4) DIN EN 671-1: Ortfeste Löschanlagen – Wandhydranten – Teil 1: Schlauchaspeln mit

formstabilem Schlauch 5) DIN EN 671-2: Ortfeste Löschanlagen – Wandhydranten – Teil 2: Wandhydranten mit

Flachsclauch 6) DIN EN 671-3: Ortfeste Löschanlagen – Wandhydranten – Teil 3: Instandhaltung von

Schlauchhaspeln mit formstabilem Schlauch und Wandhydranten mit Flachschlauch 7) DIN 1988-5: Technische Regeln für Trinkwasser-Installation (TRWI), Teil 5:

Druckerhöhung und Druckminderung 8) DIN 1988-6: Technische Regeln für Trinkwasser-Installation (TRWI), Teil 6: Feuerlösch-

und Brandschutzanlagen 9) Technische Information NAW IV 7 N 0085 zur DIN 1988, Teil 6 10) DIN 2440: Stahlrohre; Mittelschwere Gewinderohre 11) DIN 3221: Unterflurhydranten PN 16 12) DIN 3222: Überflurhydranten PN 16 13) DIN 3321: Anforderungen und Anerkennungsprüfungen für Hydranten 14) DIN 4066: Hinweisschild für die Feuerwehr



15) DIN 4102-2: Brandverhalten von Baustoffen und Bauteilen; Bauteile, Begriffe, Anforderungen un Prüfungen

16) DIN 4102-3: Brandverhalten von Baustoffen und Bauteilen; Brandwände und nichttragende Aussenwände, Begriffe, Anforderungen und Prüfungen

17) DIN 14090: Flächen für die Feuerwehr auf Gründstucken 18) DIN 14210: Löschwasserteiche 19) DIN 14220: Löschwasserbrunnen 20) DIN 14230: Löschwasserbehälter 21) DIN 14244: Löschwasser-Sauganschluss 22) DIN 14306: D-Festkupplung PN 16, aus Aluminium-Legierung für Druck- und Saugbtrieb 23) DIN 14 461-1: Feuerlösch-Sclauchanschlusseinrichtungen – Teil 1: Wandhydrant mit

formstabilem Schlauch 24) DIN 14 461-2: Feuerlösch-Sclauchanschlusseinrichtungen – Teil 2: Einspeiseeinrichtung

und Entnahmeeinrichtung für Steigleitung „trocken“ 25) DIN 14 461-3: Feuerlösch-Sclauchanschlusseinrichtungen – Teil 3: Schlauchanschluss-

Ventile PN 16 26) DIN 14 461-4: Feuerlösch-Sclauchanschlusseinrichtungen – Teil 4:

Schlauchanschlussarmatur PN 16 für Steigleitung „trocken“ 27) DIN 14 461-5: Feuerlösch-Sclauchanschlusseinrichtungen – Teil 5: Einspeisearmatur PN

25 für Steigleitung „trocken“ 28) DIN 14 461-6: Feuerlösch-Schlauchanschlußeinrichtungen - Teil 6: Schrankmaße und

Einbau von Wandhydranten mit Flachschlauch nach DIN EN 671-2 29) DIN 14 462-1: Löschwasserleitungen; Begriffe, Schematische Darstellungen 30) DIN 14 462-2: Löschwasserleitungen, festverlegte Steigleitungen "trocken" PN 16 in

baulichen Anlagen 31) DIN 14 463-1: Löschwasseranlagen - Fernbetätigte Füll- und Entleerungsstationen - Teil

1: Für Wandhydrantenanlagen "naß/trocken"; Anforderungen, Prüfung 32) DIN EN 14267 (Normentwurf): Bewässerungsverfahren - Hydranten für

Bewässerungswasser 33) DIN EN 14339 (Normentwurf): Unterflurhydranten, Straßenkappen und Abdeckungen 34) DIN EN 14 384 (Normentwurf): Überflurhydranten 35) DIN EN 14 586 (Normentwurf): Anforderungen an Entnahmearmaturen für

Steigleitungen, trocken, und andere Löschwasserleitungen, trocken, für die Brandbekämpfung in Gebäuden

36) VdS 2000, 2000-08: Brandschutz im Betrieb, Richtlinien 37) VdS 2213, 1998-12: Brandschutzausbildung im Betrieb 38) VdS 2199, 1998-09: Brandschutz im Lager, Merkblatt 39) VdS 2047, 2001-10: Feuerarbeiten, Sicherheitsvorschriften 40) VdS 2008, 2002-05: Feuergefährliche Arbeiten, Richtlinien 41) VdS 2092, 1999-08: Sprinkleranlagen, Richtlinien für Planung und Einbau 42) VdS 2092-S, 2001-06: Sprinkleranlagen, Richtlinien für Planung und Einbau,

Übergangsregelung S1/2001 zu VdS 2092 : 1999-08 43) VdS CEA 4001, 2003-01: Sprinkleranlagen, Richtlinien für Planung und Einbau (CEA) 44) VdS 2109, 2002-06: Sprühwasserlöschanlagen, Richtlinien für Planung und Einbau 45) VdS 2395-1, 1999-11: Halbstationäre Sprühwasserlöschanlagen, Richtlinien für Planung

und Einbau 46) VdS 2815, 2001-03: Zusammenwirken von Wasser-Löschanlagen und RWA, Merkblatt 47) VdS 2496, 1996-12: Ansteuerung von Feuerlöschanlagen, Richtlinien 48) VdS 2562, 1997-06: Verfahren für die Anerkennung neuer Löschtechniken 49) VdS 2132, 2002-08: Anerkennung als Errichterfirma für Feuerlöschanlagen, Verfahren 50) VdS 2236, 1999-04: Prüfungsordnung für Errichter der Brandschutz- und

Sicherungstechnik 51) VdS 2343, 2002-07: Zertifizierung von Qualitätsmanagementsystemen, Verfahren 52) VdS 2520, 1995-04: Anwendung von ISO 9001 auf Errichterfirmen, Merkblatt 53) VdS 2521, 1995-04: Anwendung von ISO 9001 auf kleine Unternehmen, Merkblatt



54) VdS 2490, 2003-01: VdS-anerkannte Errichterfirmen für Feuerlöschanlagen, Verzeichnis 55) VdS 2344 1999-02: Anerkennung und Prüfung von Bauteilen, Geräten und Systemen,

Verfahren 56) VdS 2343, 2002-07: Zertifizierung von Qualitätsmanagementsystemen, Verfahren 57) VdS 2100, 1988-05: Bauteile für Wasserlöschanlagen, Anforderungen und Prüfmethoden 58) VdS 2155, 2002-01: VdS-anerkannte Bauteile für Wasserlöschanlagen, Verzeichnis 59) VdS 2160, 2000-05: Glasfassauslöseelemente, Anforderungen und Prüfmethoden 60) VdS 3423 2000-11: E 90 Kabel mit zusätzlichem Funktionserhalt bei Einwirkung von

Wasser, Anforderungen und Prüfmethoden (Entwurf) 61) VdS 2212M, 1999-08: Betriebsbuch für Wasserlöschanlagen – Muster 62) VdS 2091, 1999-03: Erhaltung der Betriebsbereitschaft von Sprinkleranlagen, Merkblatt 63) VdS 2373, 1998-09: Frostschutz in Sprinkleranlagen, Merkblatt 64) VdS 2377, 1998-12: Sprinkleranlagen – Grenzen der Einsatzmöglichkeiten, Merkblatt



PRILOGA 3: PREGLED STROKOVNE LITERATURE ZA OSKRBO Z VODO IN NAPRAVE ZA GAŠENJE

Knjige: 1) Šmejkal Z., 1991, Uređaji, oprema i sredstva za gašenje i zaštitu od požara, SKTH,

Zagreb 2) Prendke W.; 2001, Lexikon der Feuerwehr, Kohlhammer, Stuttgart 3) Rönnfeldt J., 2003, Feuerwehr-Handbuch (der Organisation, Technik und Ausbildung),

Kohlhammer, Stuttgart 4) Klingsohr K., Messerer J., 2002, Vorbeugender baulicher Brandschutz, 6. Auflage,

Kohlhammer, Stuttgart 5) Rieck L.; RH 27a – Die Löschwasserversorgung, Teil 1: Die zentrale Wasserversorgung,

4. Auflage, Kohlhammer, Stuttgart 6) Timmer L.; RH 27b – Die Löschwasserversorgung, Teil 2: Die unabhängige

Löschwasserversorgung, 4. Auflage, Kohlhammer, Stuttgart 7) Schneider F.A..; RH 7 – Löschwasservorderung, 14. Auflage, Kohlhammer, Stuttgart Članki: 1) Siegfried S., Löschwasserentnahmestellen, Brandwacht 11-12, Jahre 1997 Navodila: 1) DVGW-Arbeitsblatt W 405 "Bereitstellung von Löschwasser durch die öffentliche

Trinkwasserversorgung" 2) DVGW-Arbeitsblatt W 331 „Hydranten“ 3) DVGW-Arbeitsblatt W 345 „Städtehygiene“ 4) Merkblatt Nr. 1.9-6 des Bayer. Landesamts für Wasserwirtschaft "Bereitstellung von

Löschwasser durch die öffentliche Trinkwasserversorgung" 5) Merkblatt 5.8 – Wasserförderung über lange Schlauchstrecken, 2002 – Staatliche

Feuerwehrschule Würzburg 6) Merkblatt 5.11 – Bauaufsichtliche Behandlung von Hochhäusern, 1999 – Staatliche

Feuerwehrschule Würzburg 7) Merkblatt 5.16 – Steigleitungen, 2004 – Staatliche Feuerwehrschule Würzburg 8) Berliner Feuerwehr: Mappe AVB 25-8.0.0 „Steigleitung nass“ 9) Berliner Feuerwehr: Mappe AVB 25-7.0.0 „Steigleitung nass“ 10) Berliner Feuerwehr: Mappe VBU 45/2003 „Wandhydranten“ 11) Branddirektion München: Merkblatt für die Herstellung von Wandhydranten un

Steigleitungen „trocken“



PREDLOGI URSZR ZA DOPOLNITEV KONČNEGA POROČILA V skladu z dopisom št. 843-04-2/2004-17 z dne 4.7.2005, v katerem smo bili obveščeni, da so bile v poročilu zasledene nekatere pomanjkljivosti in glede na prošnjo naročnika, da se poročilo ob upoštevanju priloženih pripomb ustrezno dopolni, je narejena dopolnitev poročila, v skladu s predlogi, kot sledi: 1. alineja: bolj natančno naj se opredelijo namen naloge in možne rešitve, ki bi izhajale iz izvedene naloge V točki 1.1. je povsem natančno navedeno, da je namen naloge, da se izdela strokovne podlage, ki bodo omogočile spremembo obstoječega Pravilnika o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Ur. list SFRJ, št. 30/91). V točki 1.4 pa je obrazložen pomen projekta za uresničevanje razvoja požarnega varstva. In ker je v Sloveniji trenutno v veljavi Pravilnik o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Ur.l. SFRJ, 30/91) in ker stroka že vrsto let ugotavlja, da je pravilnik zastarel, nejasen, da uveljavlja tehnične rešitve, ki so neekonomične in zastarele, smo v raziskovalni nalogi predstavili rezultate, ki bodo omogočili opredelitev kriterijev za oskrbo z vodo za gašenje stavb, opredelitev zahtev za izvedbo naprav za oskrbo z vodo za zunanje gašenje, opredelitev zahtev za izvedbo naprav za oskrbo z vodo za gašenje znotraj objektov ter izdelavo novega pravilnika ali smernice »Oskrba z vodo za gašenje in izvedba naprav za gašenje«. Glede na navedeno smatramo, da je namen naloge in možne rešitve, ki izhajajo iz navedene naloge, dovolj natančno opredeljeno, smo nalogo v tem delu le malenkostno dopolnili, razvidno iz 1. točke naloge. 2. alineja: pregled tujih tehničnih predpisov, standardov in smernic naj se dopolni s kratkim opisom in oceno posameznega dokumenta z analizo sprejemljivosti za slovenske razmere Vsi navedeni tuji tehnični predpisi, standardi in smernice so bili pregledani v okviru te naloge. Ker v tujini nismo našli dokumenta, ki bi ustrezal zahtevam te naloge in bi zadovoljivo podajal rešitve za naše razmere, noben tuji dokument ni bil v celoti povzet v tej nalogi. Kratki opis tujega dokumenta in njegova ocena z analizo sprejemljivosti za slovenske razmere presega namen te naloge. Vse tuje dokumente, ki so bili v tej nalogi uporabljeni, smo si proti plačilu pridobili na SIQ – Slovenskem institutu za kakovost in meroslovje ter pri matičnih izdajateljih teh dokumentov, npr. NFPA, VdS itd. Kako bi naj izgledala analiza sprejemljivosti nekega tujega dokumenta za potrebe slovenskihh razmer, nam ni jasno in tega tudi ne znamo narediti. Opis standarda oz. tujega predpisa pa bi pomenil strokovni prevod vsaj uvodnega dela tujega dokumenta, kar pa presega proračun te naloge. Tega predloga po dopolnitvi tako žal nismo mogli upoštevati. 3. alineja: v nalogi naj se deli besedila z enako vsebino navajajo samo enkrat (na primer stran 7 in 60) Tekst na strani 7 in 60 se je ponovil zaradi obrazložitve. Tekst na strani 7 smo brisali, tako da je ta tekst neveden le enkrat. Ostali teksti se ne ponavljajo.



4. alineja: V poglavju 2 niso jasno opredeljene posamezne skupine glede na tveganja (npr. požarne skupine). Predlagamo, da se poglavje začne s točko 2.2. in 2.3 in glede na osnovi diagrama poteka metode jasno opredelijo ostala podpoglavja. Predlagamo, da so posamezni primeri izračuna za posamezna tveganja opredeljena v nalogi. Pripombo po zamenjavi podpoglavij smo upoštevali. Posamezni primeri izračuna za posamezna tveganja so že predstavljeni v nalogi, tako da je možno takoj smiselno uporabiti navedene tabele. Postopek je opisan v poglavju 5.6. Da se ne bi teksti ponavljali, se nam zdi bolj smiselno, da so primeri za celotno količino vode navedeni šele v poglavju 5, kjer se smiselno zaključujejo točke 2., 3., 4. in 5. 5. alineja: V poglavju 6. se navaja, da se ustrezen pretok in tlak vode v mokro, suho/mokrem in suhem dvižnem vodu ter notranjih industrijskih hidrantnih omrežjih dimenzionira s hidravličnim izračunom. Predlagamo, da se pripravijo primer hidravličnega izračuna za posamezne navedene primere in naj bodo v prilogi razvojno raziskovalne naloge. Hidravlični izračun za mokri, suho/mokri in suhi dvižni vod se ne razlikuje za posamezne dvižne vode, saj v končnem v vsakem vodu teče voda (tudi v suhem in suho/mokrem) in na tej predpostavki mora biti narejen hidravlični izračun. Način hidravličnega izračuna je povsem pregledno prikazan v poglavju 4. podrobno v točki 4.2., ter kot primer prikazan v točki 5.6.2. Glede na razvod cevovodov se seveda hidravlični izračun razlikuje od primera do primera, saj je treba upoštevati konkretne parametre (vršni prerok, notranji premer cevovoda, tlačni padec, dolžino odseka ter lokalne upore). Mislimo, da en primer povsem zadošča, saj nazorno prikaže uporabo teksta iz poglavja 4. Namen te naloge ni učenje dimenzioniranja, ker je to naloga odgovornih projektantov strojnih inštalacij, ki se to učijo na strojnih fakultetah. Tudi v postopkih graditve pri projektih PGD in PZI tovrstne hidravlične izračune lahko delajo le univ. diplomirani inženirji strojništva. Ne glede na navedeno pa smo glede na vašo željo pripravili še dva primera, ki nazorno opisujeta predstavljen način dimenzioniranja. 6. alineja: V poglavju 7. se za posamezne primere notranjih hidrantov navaja tudi dimenzioniranje, katero pa je nepregledno. Predlagamo, da za posamezne primere hidrantov pripravite primere, iz katerih bo razvidno, kateri podatki iz posameznih tabel in diagramov so bili uporabljeni. V 7. poglavju ni predstavljenega dimenzioniranja, saj je le to že v poglavju 4, 5 in 6. Glede na zahteve v 5. alineji smo v poglavje vključili še dva primera dimenziniranja, ki nazorno prikazujeta uporabo poglava 6 in 7 o notranjih hidrantih. 7. alineja: V poglavju 8. je naveden tudi preizkus hidrantov, vendar iz posameznih vsebin ni razvidno, kako predstavljen preizkus posega v določila Pravilnika o preizkušanju hidrantnih omrežij. Predstavljeni preskusi se povsem razlikujejo od metod po obstoječem pravilniku. Vsebina 8. poglavja te naloge ne posega v obstoječi pravilnik, ker metode niso primerljive, poleg tega pa 8. poglavje definira še druge preskuse, kateri se po trenutno veljavnem pravilniku ne izvajajo. 8. alineja: v nalogi, kjer se povzema citate iz drugih gradiv, naj se navede avtorje Nikjer v nalogi se ne sklicujemo na citate drugih avtorjev, ker jih nikjer ne povzemamo delno ali v celoti. V nekaterih delih se smiselno navezujemo na že obstoječe raziskovalne naloge, v večini primerov pa so uporabljeni teksti veljavnih domačih in tujih predpisov, kateri pa nimajo avtorja. So pa vsi uporabljeni predpisi navedeni v prilogi naloge.



9. alineja: v zaključku naj se navede temeljne usmeritve za nadaljnje delo za izpolnitvi projektne naloge MOP načrtuje:

izdajo TSG Požarna varnost v stavbah, ki vključuje tudi zahteve za oskrbo z vodo za gašenje ter izvedbo naprav za začetno gašenje in gasilsko intervencijo v stavbah,

prenehanje veljavnosti Pravilnika o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Ur.l. SFRJ, 30/91).

Ker TSG Požarna varnost v stavbah ne more pokriti celotnega področja oskrbe z vodo za gašenje ter izvedbo naprav za začetno gašenje in gasilsko intervencijo v stavbah, ampak lahko poda samo osnovne zahteve, predlagamo, da se na osnovi izdelane RR naloge »Oskrba z vodo za gašenje« čimprej izdela in izda smernico (po MOP t.im. 4 nivo, kjer so smernice in standardi za projektiranje in izvedbo posameznih naprav in sistemov za požarno varnost v stavbah), ki bo za posamezne objekte glede na namembnost, požarno nevarnost in velikost objekta natančneje opredelila naslednja področja:

1. Splošna določila za oskrbo z vodo za gašenje 2. Potrebne količine vode za gašenje glede na namembnost stavbe, požarno nevarnost, velikost

stavbe oziroma požarnega sektorja in požarno odpornost konstrukcije stavbe 3. Viri za zagotavljanje vode za gašenje, kot so javno vodovodno in hidrantno omrežje, bazeni,

rezervoarji, bajerji, tekoče vode idr. – merila za izvedbo in oddaljenost 4. Cevovodi zunanje hidrantne mreže - merila za izvedbo, dimenzije in tlak ter izračuni 5. Zunanji hidrantni priključki - merila za namestitev, izvedbo, dimenzije, tlak, pretok in lokacijo

priključkov (skupaj z dovoljenimi minimalnimi in maksimalnimi oddaljenostmi) ter izračuni 6. Mokri, suho/mokri in suhi dvižni vodi ter industrijska notranja hidrantna omrežja kot naprave za

oskrbo stavb z vodo za gašenje (izvedba, namestitev, dimenzije, tlak, lokacija, izračuni) 7. Notranji hidranti kot priključki za začetno gašenje z vodo v stavbi in kot priključki z vodo za

gasilce (izvedba, namestitev, dimenzije, tlak, lokacija, izračuni) Opomba: Smiselno bi bilo, da bi se pri izdelavi TSG Požarna varnost v stavbah za področje oskrbe z vodo in izvedbe naprav za začetno gašenje in gasilsko intervencijo v stavbah upoštevalo tudi RR nalogo »Oskrba z vodo za gašenje«. V 8. točki RR naloge »Oskrba z vodo za gašenje« opredeljeni postopki za preskušanje ustreznosti vodnih virov, cevovodov in priključkov za gašenje z vodo (volumen, pretok, tlak) in izračuni naj se uporabijo pri spremembi ali izdelavi novega Pravilnika o preskušanju hidrantnih omrežij (Ur.list RS, št. 22/95).


oskrba z vodo za gaŠenje - sos112.si · začetno gašenje, notranje hidrante in priključke za...

Documents