umiti* c

^070 MS

L *. a S I L b S O C I A L I S T I Č N E Z V E Z E D E L O V N E G A L J B u s i v a u n A N O V O M E S T O

L A S T N I K IN I Z D A J A T E L J : O k r a j n i odbor S Z D L N o v o mesto - Izhaja vsak *etrtek - Posamezna Š t ev i l ka 15 d i n - L E T N A N A R O Č N I N A 600 d i n , po l le tna (00 d i n . č e t r t l e t n a 150 d i n ; p l a č l j i v a Je v n a p r e j . Za Inozemstvo 1200 d i n o z i r o m a i imer do lar je - T E K O Č I R A Č U N p r i M e s t n i h r a n i l n i c i - K o m u n a l n i b a n k i

v N o v e m mestu š t e v . 606-70/3-24

Stev. 36 (494) L E T O X .

NOVO MESTO, 10. septembra 1959

U R E J U J E uredn i šk i odbor - Odgovorni urednik Tone C o š n i k - N A S L O V U R E D N I Š T V A IN U P R A V E : Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 30 -Poštni predal Novo mesto 33 - T E L E F O N u r e d n i š t v a In uprave št 127 -N e n a r o č e n l h rokopisov In fotografij ne v r a č a m o - T I S K A Časop i sno Dodietu

-Delo* v Ljubljani

o s k u s i m o v š t i r i h l e t i h Gospodarske naloge smo v prvem polletju uspešno izpolnili — Kmetijstvo je ena najboljših vej gospodarstva

— Investicije še vedno zaostajajo

V D01. TOPLICAH BODO ODKRILI SPOMINSKO

P L O Š Č O Septembra 1940 je bila v Do

lenjskih Toplicah v Henigmano-vi čevljarski delavnici okrožna partijska konferenca za novom e š k o okrožje- Na konferenci Je bil izvoljen za novega sekretarja okrožnega komiteja Komunist ične partiaje Vinko Kristan-

Partijsko delo se Je po tej konferenci učvrsti lo, dobilo ŠirSj razmah In več ideo loške vsebine. Konferenca je tudi razčist i la s raznimi nepravilnimi gledanji v topliSkcm partijskem vodstvu. Na stavbi, kjer je bila konferenca, bodo v nedeljo, 13. septembra dopoldne odkrili spominsko ploščo.

INVESTICIJE -SLABA STRAN

NAŠEGA OKRAJA V p rvem pollet ju smo upora

b i l i le 37°/ 0 i nves t i c i j sk ih sredstev, k i so b i la n a razpolago. T u d i odobrena invest ici jska sredstva smo slabo č r p a l i , saj Je porab i la indus t r i ja le l5°;o teh sredstev, t rgovina , tur izem In gostinstvo 34°/o, g r a d b e n i š t v o In promet 45'Vu, nad planom pa j e

le kmet i js tvo e 60«/o. V z r o k za t a k š n o stanje je neko'li!kan.j -v raznih izprernlnjanj ih že odobren ih n a č r t o v , predvsem pa v premajhnem zanimanju za i n ves t ic i j sko izgradnjo. U r e s n i č e vanje invest ic i j mora potekat i po t c i n o d o l o č e n i h n a č r t i h , k i morajo omogoča t i h i t ro izrabljanje odobrenih sredstev.

T u d i p r i uporabl janju inves t i c i j s k i h sk ladov podjetij & 0 razne napake. T rgov ina na drobno je iz svo j ih skladov (81 mi l i j o nov) porabi la za osnovna s redstva le 4 m i l i j one , 57 mi l i jonov pa je v p r v e m pol le t ju ostalo n e i z k o r i š č e n i h . V s i vemo, da je prav t rgovina zelo slabo opremljena, da so tako l o k a l i kot oprema zastarel i . K o sestavljamo okrajne preglede, nastajajo ve l ike š t ev i lke n e i z k o r i š č e n i h Invest ic i j skih sredstev iz sk la dov podjetij- V posameznih podjetj ih so ta sredstva ma jh na, toda ko s e š t e j e m o ta maj h . na razdrobl jena sredstva š t ev i l n i h podjetij , dobimo p r e c e j š n j e zneske, k i so za n a š nadal jnj i razvoj zelo pomembni . Zato bomo m o r a l i krepkeje kot doslej ta sredstva z d r u ž e v a t i . N e u p r a v i č e n i s t rah v nekater ih podjet j ih , češ m i ne bomo ime l i n ič od tega, če damo v skupn i sklad, moramo odpravlja-tl. P r a v tako se moramo bor i t i proti nezdrav i m t e ž n j a m v nekater ih kol e k t i v i h , k i s tremijo za d e l i t v i jo dohodka predvsem na p l a č i l n i sk lad , ostale sklade pa zanemar ja lo

V R E M E od 11. do 20. septembra.

Nekako od 13. septembra dalje bo 2 do 3 dni deževje , I m o č n o ohladitvijo (nizko P« lorah sneg). V nadaljnjem poteku postopno Isboljfcanje in v Prvih jasnih nočeh revarnost Mane; pozneje topleje. V. M .

Za 10. september D A N P O M O R S T V A : Sedemnajst let je minilo od zgodovinskega dogodka, ko je tovariš Tito Izdal odredbo o ustanovitvi partizanske vojne mornarice, ki se je bila ustvarjala podobno kakor kopenska vojska: golih rok, brez ladij, arzenalov In pomorskih kadrov. Toda že spočetka so borci tudi na morju pokazali izredne primere poguma In Iznajdljivosti. Po vojni so preproste plovne enote, ki so v borbah za osvoboditev izvršile tako velika dejanja, zamenjale moderne vojne ladje. Nafia vojna mornarica je danes krepka oborožena sila, ki nI le čuvar našega morja in obale, ampak tudi Šola za tisoč in tisoč mladih ljudi, ki se si pridobili in si pridobivajo razne kvalifikacije med s luženjem roka

v vojni mornarici

N a s k u p n i se j i obeh zbo rov O L O N o v o mes to so v petek, 4. sep tembra , o d b o r n i k i odob r i l i p o r o č i l o o g i b a n j u gospodars tva v p r v e m p o l l e t j u l e t o š n j e g a l e t a . N a l o g e d r u ž benega p l a n a so s k u p n o v v seh panogah g o s p o d a r s t v a u r e s n i č e n e s 50,4%. V p r i m e r j a v i z Is t im o b d o b j e m l a n s k e g a l e t a se je p r o i z v o d n j a v i n d u s t r i j i i n r u d a r s t v u l e t o « p o v e č a l a z a 33,4%. Dos le j smo v e d n o bol eha l i n a p o č a s n e m s t a r tu v p r v e m č e t r t l e t j u , T o se je na to o d r a ž a l o p r i i z p o l n i t v i po l l e t nega p l a n a . L e t o s p a s m o z a to, k e r j e v s a p r o i z v o d n j a v z a č e t k u l e t a d o b r o s t ek la , p o l le tn i p l a n i z p o l n i l i i n celo za m a l e n k o s t p r e s e g l i . K e r je v i zg radn j i v r s t a n o v i h i n d u s t r i j s k i h o b r a t o v i n z m o g l j i v o s t i , smemo u p a t i , d a b o m o l e t o š n j i l e tn i p l a n dosegl i i n , č e b o m o le m a l o n a p e l i s i le , t u d i p re segl i .

Za loge m a t e r i a l a so se v p r i m e r i z i s t i m o b d o b j e m l a n s k e ga le ta p r e v e č p o v e č a l e . O p a z i t i je t u d i , d a podjet ja p r e v e č k r e d i t i r a j o k u p c e (za znesek 2 m i l i j a r d i 800 m i j i j o n o v d inar jev! ) . O b o j e k a ž e , d a bomo m o r a l i k o m e r c i a l n o s l u ž b o v p o d j e t j i h i z b o l j š a t i . Pospeš i t i je t r eba i n v e s t i c i j s k o i z gradnjo , i z b o l j š a t i oskrbo s s u r o v i n a m i i n r e š i t i v p r a š a n j e k r e d i t n i h odnosov .

K m e t i j s t v o je letos m e d p a n o g a m i , k i so naloge n a j l e p š e i z p o l n i l e . P l a n pogodbenega sod e l o v a n j a je oo p o l l e t j u i z p o l n jen s 55%. H e k t a r s k i donos i ž i t a r i c so se z a r a d i u v a j a n j a n o v i h sor t i t a l i j a n s k e p š e n i c e o b č u t n o p o v e č a l i . P o v e č a l a se je t u d i p o r a b a u m e t n i h g n o j i l , j e p a še v e d n o p r em a j h n a . Z a dos tna je le v pogodbenem sod e l o v a n j u . Z a d r u g e so p r i č e l e z v n e m o u v a j a t i s t ro jno obdel a v o . T o j i m je o m o g o č i l o pogodbeno sodelovanje , k e r p r i k m e č k i h p r o i z v a j a l c i h raste z a n i m a n j e z a sodobno agrotehn i k o . U r e d b a o p r e p o v e d i k l a n ja telet i m a ugodne posledice i n se s t a l e ž ž i v i n e h i t r o pop r a v l j a . Pose s tva d r u ž b e n e g a sek to r ja p o s v e č a j o t e m u v p r a š a n j u p r e m a l o p a ž n j e , saj re d i j o le 0,8 g l ave na h e k t a r p o v r š i n e , č e p r a v b i l a h k o na tej p o v r š i n i r e d i l a t u d i 3 g lave ž i v i n e . T u d i s i ce r poses tva d r u ž b e n e g a sektor je ne dajejo p r i č a k o v a n i h r ezu l t a tov . T a k š no s tanje je m o g o č e popravi t} le z v l a g a n j e m v e č j i h s redstev v n j i h o v o p r o i z v o d n j o i n s spec i a l i z ac i j o posestev.

L e p . napredek , d o s e ž e n v p r -

Povzstki s seje sveta za gospodarstvo ObLO Sevnice

G O S P O D A R S T V O D O B R O I Z V R Š U J E S V O J E N A L O G E

Nedavno se je na redno sejo sestal svet za gospodarstvo O b L O Sevn ica , da bi pregledal izpolni tev ' polletnega plana In obravnaval nekaj d rug ih zadev.

O k v i r n i pregled izpolni tve polletnega plana pokaže , da je bilo do zadnjega jun i j a v obč i n i izpolnjeno b l i z u 53'7o letnega proizvodnega plana. N a r o d n i dohodek je dosežen v v iš in ' 1

51%, č is t i dohodek pa tudi 51% letnega plana. Znatno so .dorasl i v tem č a s u mater ia lu , s t rošk i (55,8%), medtem ko so Izp l a č a n i oeebnd dohodki dosegli le 48% p lan i r an ih . Razdel i tev č i s t e g a dohodka med delavce in na sklade je ugodna, saj je b i lo i z p l a č a n i h za osebne dohodke le 62,5%, za sklade pa je šlo 27,5% č i s t e g a dohodka, kar j t za okroglo 4,5°/o, v e č kot je bi lo p lanirano. P l a n Invest ic i j nr. b i l dosežen spet za rad i sezonskega i zko r i š čan j a sredstev. Medtem ko le v e č i n a i ndu t r i j -s k i h podjetij polletne obvezno s t i znatno presegla, pa Je s labše v k m e t i j s k i h organizaci jah zaradi sezonskega z n a č a j a poslovanja. Pokaza te l j i k a ž e j o , da je p lani ranje v t e m letu imelo znatno bolj realne ' osnove kot p r e j š n j a leta. To p a ' j e r azuml j ivo , saj se je na uspeh p r i Izpoln i tv i p lana tesno navezala p o l i t i k a nagrajevanja delavcev.

V zvez i z razpravo o izpol n i t v i p lana je svet resno razprav l ja l o poročeva l ska d i s c i p l i n i neka te r ih podjetij . Res j« neko l iko pozno kar 60 dn i po z a k l j u č k u pol let ja obravnavat! uspeh, toda še to obravnavo je o m o g o č i l o le skrajno naporno delo. D o k l e r bodo vs i p r i m e r n i podatki ustrezno zbrani i n ana . l i z i r a n i ter j i h bo mogoče predlož i t i zboru proizvajalcev, pa bo preteklo ka r 70 d n i ! Razuml j ivo je, da se nato zbor proizvajalcev pojavi le Se v v log i gasilca, ne p a organa, k i lahk-J u s p e š n o v p l i v a na morebitne napake v posameznih gospoda r sk ih organizaci jah. ' P r i bo doč ih ana l izah bo potrebna več d i sc ip l ine In nekaj poenoslavi-

vedno posledice — te pa se o d r a ž a j c predvsem v v e č a n j u izgube - neprodanim blagom, k i leži po h l a d i l n i c a h

' P o k r a j š i razpravi je svet s k l e . n l l i n naroč i ' , d a se p o s p e š i

prodaja zalog r i b . r a k o v . In polžev. Drugo podjetje — K r e -menloa, k i je ^od p r i s i l no upravo, Je že urejeno. P r e p l a -čan i osebni dohodki Lz preteklega leta so v rn jen i , obveznosti do d r u ž b e so poravnane. Svet je sklepal o u k i n i t v i pr is i lne uprave. P r i obravnav i novega vodstva za podjetje Je svei sprejel sklep, da predlaga l j u d . skemu odboru, naj b i se to podjetje p r i k l j u č i l o , K o m u n a l ; . S tem b i odpadle kadrovske težave , k i J ih imata obe podjetji, K o m u n a l a pa že sedaj opravl ja podobno dejavnost — izkorišča. , nje peskokopov- T u d i dejavnost K r e m n i c e v b is tvu ni d r u g a č n a . Novo z d r u ž e n o podjetje b i s tem postalo gospodarsko znatno m o č n e j š e , r a z š i r i l o bi s i ' lafe fond osnovnih sredstev, ka ter ih nabava v dveh l o č e n i h podjet-* j i h ne b i b i l a popolnoma' umestna. T u d i nadal jnj i razvol skupnega podjetja bo znatno lpžji in h i t r e j š i .

• •• . „'\t' v . ' ; ... . , Razprava se je nato obrni la

na organizaci jo t r ž n e i n š p e k c U le v o b č i n i , k i bo prej ko slej le mora la zaž ive t i . V k ra tkem bc o b č i n a poslala na poslovni teča j za t r ž n e g a i n š p e k t o r j a za to pr imernega tova r i š a . 'InApek.

torat bo o rgan iz i r an v okvi r - ' oddelka za gospodarstvo O b L O

Pod razno, so se pogovor i l i št o obnovi krmeljske opekarne K e r pa je ta zadeva tako ob Ši rna , da zasluži posebno pozornost, bo svet v k . a t k e m zasedal v K r m e l j u in se tam s p r i s to jn imi t ova r i š i pogovor i l o m o ž n o s t i h r 'Tstrukcije Te opekarne, k i je o^daj še v sk lopu rudn ika . Razp rav l j a l i so (e o dveh stanovanjskih stavbah, s tem pa' je b i lo plodno zaseda, r je sveta zak l jučeno .

S p l o š e n vtis z vseh t o č k dnevnega reda je b i l tak, da se ^evni&ko gospodarstvo res v i d no razv i j a . K o l e k t i v i so vloži l i v p r v i polovic i leta vse sile v izpolni tev svojih p l ansk ih nalog. T o pa je ie dokaz več, da se s pravi lno tar ifno pol i t i k o r e s n i č n o odpirajo vrata vse več j i p ro izvodn j i , s tor i lnost; in blaginji- —ok

Spomenik padlim v Sevnici. Z njim so se Sevnicanl oddolžil i spominu padlih borcev in žrtev

NOB

STARE BORCE CANKARJEVE BRIGADE

v a b i m o

k odkritju obeležja na L a p i n j a h ,

kj r r je bi la leta 1942 ustanovljena brigada. O d kri t je bo 13, septembra ob 10. u r i . Po proslavi bo

part izansko s r e č a n j e .

Zagrebški jubilejni velesejem V soboto, 5. septembra Je predsednik republik« tovariš Tito

odprl letošnji zagrebški velesejem — prvi velesejem Je Imel Zagreb leta 1903. Vse kaže, da je ta mednarodni zagrebški velesejem največja gospodarska manifestacija naj« dežel«. Na njem razstavlja 5745 razstavljavcev i i 89 dežel Evrope. Azije, Amerike, med njimi tudi Maroko, Urugvaj, t'eylon, Indonezija.

v e m po l l e t ju , je pos l ed i ca dob ro i z v e d e n i h p r i p r a v l j a l n i h d e l na vseh p o d r o č j i h . K l j u b t e m u si m o r a m o še v e d n o p r i z a d e v a t i za h i t r e j š i , bo l j š i in l e p š i r a z v o j . D a b i to dosegl i , b o m o m o r a l i o d p r a v i t i dosedanje n a p a k e v i n v e s t i c i j s k e m r a z v o j u . T a j e za D o l e n j s k o , k i j e š e v e d n o zaos ta lo p o d r o č je, posebno p o m e m b e n . N a ž a lost i n v e s t i c i j s k i r azvo j zaostaja z a o s t a l i m r a z v o j e m , names to d a b i ga p r e h i t e v a l . I nves t i c i j sko i z g r a d n j o m o r a m o posebno p o s p e š e v a t i v k m e t i j s t v u , g r a d b e n i š t v u ter t u r i z m u i n g o s t i n s t v u . T o je posebno p o m e m b n o , k e r n a m dosedanj i l e p i u s p e h i v u s t v a r jenem d r u ž b e n e m p r o i z v o d u in n a r o d n e m d o h o d k u daje jo m o ž n o s t za iz ipolni tev osnovn i h p a n o g pet le tnega p l a n a v š t i r i h l e t i h . V e l i k o pozornos t i bomo m o r a l i posve t i t i z d r u ž e v a n j u sredstev, saj so dosed a n j i u speh i n a tem p o d r o č j u k l j u b m n o g i m p o b u d a m š e sor a z m e r n o m a j h n i . P r i v s e m

t e m p a ne smemo p o z a b l j a t i na l j u d i . R a z v i j a j o č e se gospoda r s tvo na ravnos t v p i j e po n o v i h s p b s o b n i h k a d r i h . T e m u v p r a š a n j u so posebno gospoda r ske o rgan izac i j e p o s v e č a l « doslej p r e m a l o pozornos t i . T o * v a r n e u p r a v l j a j o l jud je , tov a r n e g r a d i m o zato, d a bom% p r o i z v o d n j o v dobro l j u d i p > v e č a l i .

Planinski izlet V soboto in nedeljo (12. in

13. septembra) priredi Planin" sko d r u š t v o v Novem mestu izlet na Mirno goro. Odhod i * Novega mesta z vlakom je v soboto, 12. septembra, ob 12.40 in 13. septembra ob 4.35. Iz Se« m i č a p e š na Mirno goro. V r n i tev s Mirne gore v nedeljo popoldne do R o ž n e g a dola, nato pa z vlakom v Novo mesto. Prijave sprejema do 12. septembra do 11. ure Potovalni urad » G o r j a n c i « na Glavnem trgu.

Planinci in prijatelji planin, u d e l e ž i t e se tega lepega izleta!

S"POMINSKA R A Z G L E D N I C A : K o je na nedavno proslavo na B o h o r j u odhajala brežiška patrulja, je kamera ujela njene č lane v prisrčnem pogovoru na poti (loto Zupančič, Artl(e)

Pred volitvami v aktive LMS Sloveniie

S septembrom so se pričele v vsej Sloveniji volitve za nova mladinska vodstva v aktivih. V marsikaterem aktivu bodo imeli tudi predvolilna zborovanja, katerih namen je analizirati delo in dobro pripraviti same volitve in predlagati najboljše č lana su mladinska vodstva, ki bodo tesno sodelovala z ostalimi pol it ičnimi organizacijami na vasi. podjetji itd. Šo lska mladinska vodstva so izvedla volitve te na svojih konferencah-ob zaključku leta, ostali aktivi pa se pripravljajo na izvedbo.

Uspešno izvajanje volitev je odvisno od d o b r i h p r ip rav in od š ir ine. Volitve in priprave so zelo dobra m o ž n o s t za u s p e š n o reševanje nekaterih o r g a n i z a c i j s k o - p o l i t i č n i h problemov. P r e d vsem je potrebno pregledati m o ž n o s t r a z š i r i t v e • r g a n i z a c i j « z odras l imi mladinci, ki izpolnjujejo pogoje za sprejem. Spre jeme novih članov se mora op rav i t i na s v e č a n n a č i n , najbolje na kak državni praznik ali zgodovinsko obletnico iz n a š e r evolucije. T i s t i aktivi, ki imajo ve l iko mladine izven svoje o rgan i zacije, občinski komiteji L M S , morajo nud i t i še posebno p o m o č , da bi se č imveč te mladine v k l j u č i l o v mlad inske vrste. V p r i pravah je treba poskrbeti, da se v tistih vaseh, k je r n i o rgan i zacije, občinski komiteji L M S , morajo nudi t i še posebno p o m o č , v prvih letnikih srednjih šol formira jo ak t iv i L M S .

Normalna izvedba volitev zahteva, da se uredi evidenca članstva, knjiga č lanarine , pobere morebi tna zaostala č l a n a r i n a in izdajo mladinske knjiž ice vsem, k i j i h iz k a k r š n i h k o l i vzrokov niso prejeli. V p redpr ip ravah je treba razprav l ja t i o sestavi b o d o č i h sekretariatov in to mlad inska vodstva skupno z vods tv i ostalih organizaci j , k i bodo lahko dala dobre nasvete. T o v p r a š a n j e pa se lahko najbolje reš i na p r edvo l i l nem sestanku ak t iva .

Na letni konferenci ak t iva mora m l a d i n a pregledati celotno dejavnost v p re tek lem letu i n pr inest i z a k l j u č k e za delo v s led e č e m letu. P o r o č i l a sekretar iata na v o l i l n i h sestankih morajo vsebovati analizo dela sekretar iata in ak t iva , poudar i t i je treba dosežent uspeh in p r ikaza t i n a j v a ž n e j š e probleme. V referatu pa je treba nakazat i n a j v a ž n e j š e naloge, k i j i h bo ak t iv v bodoče r e š e v a l .

N a v o l i l n i h sestankih v a š k i h ak t ivov bi b i lo koristno, da se mladino še bolj spozna s p rogramom za preobrazbo vasi , z razv i t k o m zadruge skozi p o v e č a n o proizvodnjo, z ustanavljanjem novih objektov, t r a z š i r i t v i j o kooperacije; poudari t i je treba naloge mladine v r e š e v a n j u problema komune in kra ja kjer ž ivi . P r i vsem tem Je v a ž n o , da mladina v i d i perspekt ivo za svoj i n d r u ž b e n i razvoj . Ne smemo pozabit i , da je organizaci ja d r u š t v e n o - p o l i t i č n e g a in zabavnega ž iv l jen ja sestavni del dejavnost i mlad ine .

V v e č j e m š t ev i lu n a š i h Sbl< so b i le vo l i tve opravl jene že konec leta, a vol i tve za sestav sekretariata ak t iva bodo ob z a č e t k u šo l skega leta. N a teh sestankih b i b i lo dobro poudar i t i naloge Šolske mladine pr i izvajanju nove šo l ske reforme. M l a d inska organizacija bi mora la b i t i pobudnik za izdelavo konkre t nega programa reforme *a vsako šolo posebej. T i p rogrami morajo s luž i t i kot osnova ža zbiranje vseh naprednih s i l v šoli in izven nje za skupni c i l j : u r e s n i č e n j e reforme. N o v i položa j d i jakov daje več pravic za d i rek tno sodelovanje v r e š e v a n j u problema šole in s tem nove naloge i n odgovornosti .

Organizaci ja mladine ne sme b i t i p o d v r ž e n a samo k r i t i k i , č e p r a v je tudi to potrebno, in mora d i rek tno ukrepat i , da se t i problemi sproti r e šu j e jo . Z a napake v šoli je ravno tako odgovorna mladinska organizaci ja , ako p r a v o č a s n o ne podvzame ukrepov, da napake odstranijo. Važno je to, da se organizaci ja bori za p rav i lno vzgojo mladine v šoli in d i j a š k i h domovih in da razv i ja zanimanje za znanje in i z v r š e v a n j e obveznosti, posebno pa za u č e n j e .

Poleg vol i tev sekretar ia ta v več j ih tovarnah se bodo v o l i l i tudi t o v a r n i š k i komi te j i . Referat i na v o l i l n i h sestankih ak t iva morajo vsebovat i vsa v p r a š a n j a , k i j i h je obravnaval zadnji p lenum Centra lnega komite ja L judske mladine Jugoslavije , tako v p r a š a n j e delavske mladine kaker tudi naloge, k i so že po sami narav i dela in po pogoj ih v pedjetju najbolj p e r e č e .

Mestne komite je se mbra ustanavljat i v p r imer ih , ko je to nujno potrebno in pa soglasno z okra jn im komitejem L M S . M e nimo, da za vol i tve mostnih komitejev ni treba sk l iceva t i posebne konference č l a n s t v a , ampak naj bodo sestavljeno od novoustanovl jenih sekretariatov alrt ivov, k i delajo na terenu. Na loga tega komite ja je, da r e š u j e vsa v p r a š a n j a rkupnega interesa za vse organizaci je na svojem p o d r o č j u in da nudi neposredno p o m o č vsem ak t ivom pvi i z v r š e v a n j u nov ih nalog.

P red mladino stojijo dokaj odgovorne naloge, k i bodo zahtevale od nje, da si izbore sposobna mlada vodstva, k i bodo znala p r a v o č a s n o r e ševa t i vse naloge v svoji na jož j i oko l ic i a l i pa na terenu. Zlas t i ve l ik poudarek je treba dati Izdelavi p ro grama za prihfidnost, k i naj bi vsestranski , ne sme pa težiti samo na kul turnopro^vctni dejavno-.ti kot ponekod dosedaj. L * s pestr imi programi dela bruno lahko bud i l i mlad in i ono kar o4 nas p r i č a k u j e in smo j i do lžn i omogoč i t i . sd

Z U N A M J E P 0 L IT I Č N I t E D E N S K I P R E G L E D Z a č e t n e t e ž a v e zadružnih dogonov

Okrajna z a d r u ž n a zveza Novo mesto je sklicala v torek, 1. septembra sestanek upravnikov kmetijskih zadrug in predsednikov z a d r u ž n i h svetov. Na tem sestanku so razpravljali o Izvajanju d r u ž b e n e g a plana v kmetijstvu za leti 1959-60, o organizaciji blagovnega prometa in o z a d r u ž n i h dogonih. O izvajanju d r u ž b e n e g a plana smo pisali ž e v pre j šn j i š t e v i l k i .

Z a d r u ž n e dogone, n o v o o b l i k o n e k d a n j i h se jmov k l a v n e ž i v i n e , smo u v e d l i š e l e p red p r i b l i ž n o d v e m a mesecema. K a k o r povsod , so se pokaza le t u d i p r i nas z a č e t n e t e ž a v e p r i u v a j a n j u te nove o b l i k e . Z a d r u ž n i dogoni so b i l i uveden i zato, d a zadruge k o n t r o l i r a j o t u d i prodajo k l a v n e ž i v i n e i n d a i m a j o tako v s v o j i h r o k a h ves k m e t i j s k i b l a g o v n i p romet . P r a v p r i govedu i n mesu je b i l a n a m r e č v e l i k a zmeda , ke r so r azn i mesa r j i , p r e k u p č e v a l c i , m e š e t a r j i in o d k u p o v a l c i k r o j i l i ceno po svoje .

N a p r v e z a d r u ž n e dogone je b i l o p r i g n a n e m a l o ž i v i n e i n s k l e n j e n i h j e b i l o precej man j pogodb, k a k o r j e b i l o p r i č a k o v a t i . U g o t o v l j e n o je, da kmet j e p roda ja jo svo jo k l a v n o ž i v i n o ne samo n a z a d r u ž n i h dogon i h , a m p a k t u d i d o m a , na r az n i h s e j m i h s v e t n i k o v ; da m a l i mesa r j i kupu je jo ž i v i n o n a r a v nost o d k m e t a i n ne p r e k o z a druge , d a prodaja jo kmet j e ž i v i n o brez ž i v i n s k i h p o t n i h l i s tov a l i pa s p o n a r e j e n i m i . N a j v e č j i ne red v n o v n a č i n prodaje i n o d k u p « pa v n a š a t a š e se jma v M e t l i k i i n na V i n i c i , k i sta os ta la , po tem o d k u p o v a l c i , k i nos i jo d e n a r v -akt o v k a h , i n b l i ž i n a h r v a t s k e meje, k e r n a H r v a t s k e m š e n i so v p e l j a n i z a d r u ž n i dogoni i n i m a j o prost n a k u p ž i v i n e .

D a bo o k o l i z a d r u ž n i h dogon o v uveden č i m p r e j po t r ebn i red, naj se o b č i n s k i l j u d s k i o d b o r i dos ledno r avna jo po na v o d i l i h o n a k u p u In proda j i k l a v n e ž i v i n e In k r š i l c e s t rogo kaznuje jo . S e j m a v M e t l i k i i n V i n i c i naj bosta u k i n j e n a . N a š i n k a r l o v š k i l j u d s k i o d b o r pa naj se č i m p r e j sestaneta i n o d s t ran i t a , č e se le da , vse spor

ne t o č k e o k o l i p roda je i n na k u p a ž i v i n e . N a š O L O je p o k a za l za r e š i t e v tega v p r a š a n j a vse r azumevan je , ž a l pa k a r l o v š k i p redolgo z a v l a č u j e ta sestanek.

N a š e K Z tud i p r e m a l o m i s l i j o na i zg radn jo p i t a l i š č i n h l evov za ž i v i n o . V k r a t k e m bo d r u g a te l i tev . P r v o »o n a š e K Z z a m u d i l e in s m o m o r a l i o d k u p l j e n a teleta odda t i v rejo na K o č e v s k o , upa jmo, da ne bomo z a m u d i l i tudi d rugo . N a š a teleta na K o č e v s k e m lepo uspevajo i n K o č e v c i bodo pob r a l i ves d o b i č e k , k i b i ga l a h k o i m e l e n a š e K Z , seveda, č e b i same p i ta le teleta. N a š e K Z vse p r e v e č omahu je jo , k a da r je t reba i z p e l j a t i neka j novega, p ion i r skega ' i n v č a s i h tud i

m a l o tveganega .

O d k u p k r o m p i r j a , k i b i mora l že s t e č i , je š e l e v z a č e t n i d o b i . Z a d r u g e i m a j o a l i n i m a j o s k m e t i sk len jene pogodbe za odkup , pos lovne zveze i m a j o pogodbe z z a d r u g a m i i n r e p u b l i š k a p o s l o v n a zveza s pos lov n i m i z v e z a m i . Pogodbe so torej vse lepo v r edu sklenjene , k r o m p i r j a pa n i o d n ikode r . Res je, da je k r o m p i r j e v a l e t i n a letos m a l o s l a b š a ko t l a n i , toda pogodbe je t reba k l j u b t emu i z p o l n i t i , k e r so vezane i z p o l n i t v e pogodb s pena l i in k r o m p i r j a t ud i n i tako m a l o .

O d k u p n a cena sadja bo o d v i s n a o d k a k o v o s t i in sorte. Z r a z l i k o v cen i bo zago tov l jena k a k o v o s t sadja . P r i o b i r a n j u i n o d k u p u se je t reba r a v n a t i po n a v o d i l i h , k i j i h je i z d a l a brež i š k a K P P Z i n ve l j a jo za ves n a š o k r a j .

G l e d e i zva j an j a d r u ž b e n e g a p l a n a v k m e t i j s t v u , jesenske setve i n inves t i c i j so b i l i spreje t i sk l ep i , o k a t e r i h smo p i s a l i že v p r e j š n j i š t e v i l k i n a š e g a l i sta.

Nov nač.n oagra evanja Po š e s t m e s e č n e m p r i p r a v l j a l

nem postopku so v jun i ju in j u l i j u letos p r i č e l i k o l e k t i v i i z p l a č e v a t i prve prejemke po tari fn ih postavkah novih p r a v i l n ikov O raznih slabostih v p r i p rav l ja lnem postopku smo že pisal i , zato s i oglejmo n o v e j š e , k i so 60 pojavi le i e po sprejetju n o v i h tar i fn ih p r av i l n ikov . Nov i p l a č i l n i s is tem je že prodr l In so uspehi novega nagra jevanja že v i d n i , saj moramo povečano proizvodnjo v prvem po l letju pr ip isa t i prav njemu T a rifne postavke so &e v p r imer j a v i z l a n s k i m i p o v e č a l e za pov p r e č n o 13,5°/o. V posameznih podjetjih so postavke to l iko poviša l i , da so ves razpo lož l j iv i p l a č n i fond porab i l i le za iz plači lo raz l ik iz prvega pdlletja

in j i m za nagrajevanje po u č i n ku n i ostalo n ič , k a r je gotovo nepravi lno. Ponekod so p r e v e č p o v i š a l i postavke vod i lnemu a d . tn in l s t ra t ivnemu k a d r u In premalo k v a l i f i c i r a n i m delavcem na de lovn ih mestih, k i od loč i l no vp l i va jo na proizvodnjo. V nekater ih podjetjih so zato n a stala ostra nasprotja. Opaz i t i je tudi . d a nadure, k i »p bile že lani ve l i ka slabost v p ro izvodn j i , še vedno rastejo. saa 5100 ton dnevno , rezerve pa i m a j o i z r a č u n a n e n a 350 m i l i j o n o v ton. R u d n i k bo v p r i h o d n o s t i da ja l 8000 ton p r e m o g a dnevno .

P r e m o g p r i d o b i v a j o s š i r o k o č e l n i m o d -k o p a v a n j e m in d e l n i m r o č n i m z a s i p o m ob i z v o z n i h p rogah . Š i r o k a č e l a so do lga 130 m . N a n j i h se de l a p o p o l n o m a m e h a n i z i r a n o s k o m b a j n i , k i o b e n e m o d k o p a v a j o in n a k l a d a j o p r e m o g na d v o v e r i ž n e t ransoor te r -je. O p o r a o d k o p o v je p o p o l n o m a ž e l e z n a in pos tav l jena za rad i m a l i h p r i t i s k o v ze lo redko. T o pa je v z r o k h i t r ega n a p r e d o v a nja . S l o j i , k i j i h sedaj odkopava jo , ne vsebuje jo n i t i vode n i t i me tana , t ako da r u da r j i de la jo s k a r b i d n i m i s v e t i l k a m i .

Iz č e l a se* p r e m o g t r anspo r t i r a na d v o v e -r l ž n i t ranspor te r , o d tu pa po g u m i j a s t i h t r a n s p o r t n i h t r a k o v i h v g l av n e i zvozne proge, k je r ga n a k l a d a j o na j a m s k e vo z i č k e vseb ine 2000 kg . S a h t n a i z v a ž a l n a n a p r a v a potegne i z j ame po 4 take v o z i č k e naenkra t , a l i 8000 kg .

S t o r i t v e p r i t a k i h v z o r n i h p r i l i k a h n iso t ako v isoke . J a m s k a s tor i tev je 1450 k g , r u d n i š k a 1100 kg , k o p a š k a pa 7—8 ton prft-moga na š i h t ,

(Se nadal ju je)

fetev. 36 (494) » D O L E N J S K I C I 8 T« S t r a n 3

ve v p r a š a n j i - š t i r j e o d g o v o r i Jo j , te kmet ice , kako d r a ž i

jo vse, kar prodajajo na t rgu! J a j č k a Po 25 d inar jev i n nobene solate! P i š č a n č e k 400 a l i 45o d inarjev, pa sama kost ga j e ! T O je že n e m o g o č e ! P r e t e k l i teden sem b i l a v L j u b l j a n i , v e ste. T a m je na ž i v i l s k e m trgu vsega dovolj in še poceni ! — To je razgovor, k i ga pozami z l a h k a u j a m e š v uho na nov o m e š k e m ž i v i l s k e m t rgu. K o pr ide pomlad , se p r i č n e lov na solato. Vrs t e z a zgodnjo zelenjavo In zgodnje sadje se pojav i jo pred prodaja lnama za te proizvede marca i n trajajo do konca jeseni. N a ž i v i l s k e m t rgu predajajo kmet ice na k r o ž n i k e , f i r k l e , meri-ce i n razne starodavne mere, na stojnicah se v a b e č e svet l ikajo zelenke žgan ja .

Vse je tako kot vedmo, z I z jemo kratke dobe letos, ko je t rgovinska i n š p e k c i j a nekaj tednov zapovrstjo obiskovala Živilski t rg. V i d e t i je, kot da N o v o mesto ne more iz ko r i t a , k i ga je i zdo lb la stoletna t ra d ic i j a . K a d a r se n a t rgu pojavi k a k š n a zadruga (to je zelo poredko), k i ponuja p o t r o š n i k o m svoje proizvode po zmern ih cenah, gospodinje naval i jo In k m a l u je vse razprodano. K m e t i j s i pomež ikmejo , češ p o č a -

kajmo, saj bo pr ihcdnj j t r ž n i d a n bolje, in ne zn i ža jo svoj ih cen. N j i h o v a Hfei napoved se na žalos t u r e s n i č i ,

T a k š n a je n o v o m e š k a preskr ba. Gospodinje so jo v žo lčn ih prerekah že n e š t e t o k r a t obdelale. Tud i m i s m o po izkus i l i odgrn i t i skr ivnos tno t e n č i c o , saj vemo, d a je b i l a v zadnjih treh le t ih p reskrba Novega mesta predmet š t e v i l n i h razprav. Res je, da sadu doslej n ismo o p a z i l i .

O b i s k a l i smo t r i l jud i , k i bi po n a š e m mnenju o preskrb i lahko marsikaj povedal i im so zanjo posredno a l i neposredno odgovorni . V a k e m u od nj ih smo zastavi l i dve v p r a š a n j i . P rebe rite najprej v p r a š a n j a i n nato odgovore, k i smo j i h p re je l i .

1. v p r a š a n j e : P reskrba N o v e ga mesta z zgodnj im sadjem in zelenjavo je vseskozi problem a t i č n a . Isto vel ja tudi za d r u ge kmeti jske proizvode. A l i vsega tega na t rgu n i , e l i pa so cene znatno v i š j e kot d r u god. Na p o d r o č j u o b č i n e so š t e v i l n a kme t i j ska gospodarstva d r u ž b e n e g a sektorja lin k m e t i j ske zadruge, vendar nj ihovega v p l i v a n i Čutiti . A l i je med temi p ro izva ja lc i j,n trgovsko m r e ž o k a k š n a koordinaci ja? Zakaj ne_

N O T R A N J E P O L I T I Č N I TEDENSKI P R E G L E D —

Gibanje gospodarstva ali bolje rečeno gibanje Industrijske proizvodnje , stanje zalog, blagovnega prometa In osebne potrošnje v l e to šn j ih p r v i h sedmih mesecih nam nudi zanimive podatke. Z a l e t o š n j i h p r v i h sedem mesecev je znači lna zelo hitra rast proizvodnje, ž i v a h n o trgovanje in zv i šanje ž iv l j enj ske r a v n i . P redvsem v p r v i h šes t ih mesecih letos Je proizvodnja izredno h i t ro rasla, v j u l i j u pa Je nekoliko zaostala. Razen tega, da so nekatere tovarne opravljale glavne remonte, je na nekol iko p o č a s n e j š o rast p r o i z v o d n i « vplivala tudi sezona dopustov. Kljub neko l iko s l a b š i m gospodarskim rezultatom v juliju pa imamo dobre perspektive za še uspešnejše gibanje industrijske proizvodnje .

V p r v i h sedmih mesecih letos je bila Industrijska proizvodnja v L R S loven i j i za 9.8°/» več ja kot lani v istem Sašu. Tudi sestav indust r i j ske proizvodnje j« zadovoljiv. Proizvodnja sredstev za delo je v e č j a za 16%, reprodukcijskega materiala« za B /̂n l n predmetov za š i r oko protrošnjo za 9"/» v i š ja kot lani v Istem Času. Indust r i ja razpolaga z l.t% v i š j imi zalogami osnovnih su rov in kot l an i v p r v i h sedmih mesecih. Industrija je torej nek o l i k o bolje z a l o ž e n a s surovinami. Zaloge končnih izdelkov pa so se v industriji v zadnjih mesecih nekoliko znižale . "Kljub z n i ž a n j u pa so bile te zalog« ie vedno precej več je kot lani v istem času — kanec Julija so bile na primer za 7.6% več je kot konc* »lilija l an i .

Še več blaga Notran ja trgovina je iztržila na drobno v le tošnj ih prvih

sedmih mesecih 64.1 milijarde dinarjev ali za, 16% več kakor l an i v istem času. Porastel je tudi promet v gostinstvu in turizmu. V letošnjih prvih sedmih mesecih je dosegel že 8 milijard dinarjev ali za 8% v e č kot lani.

V času od januarja do Julija letos so porasli osebni dohodki delavcev, zaposlenih v gospodarstvo, ža 23°/», os«bni dohodki i zven gospodarstva pa za 29% v primerjavi z istim razdobjem l a n i . V LR S loven i j i je b i lo na račun osebnih dohodkov izplač a n i h do Julija 51.4 milijarde dinarjev. Dohodki delavcev v gospodarstvu so znašal i 36.4 milijarde dinarjev, dohodki oseb i zven gospodarstva 12.1 milijarde dinarjev, za nagrade in honorarje pa je b i lo I zp l ačano 2.8 milijarde dinarjev. Dohodki kmetov so se neko l iko znižali in sicer za 1°/», znižali pa so se tudi dohodki zasebnih obr tn ikov in sicer v primerjavi z Istim časom l an i za 7%. P reb iva l s tvo v naši republiki Je imelo letos v prvih sedmih mesecih za 103.3 milijarde dinarjev denarnih dohodkov ali za 16% v e č kot l an i v tem času.

Ž i v l j e n j s k i s t r o š k i so bili v le tošnj ih prvih sedmih mesecih ga 2.4% v i š j i kot l an i v istem času. Ce pa upoš tevamo, da so •e p o v p r e č n i m e s e č n i dohodki na zaposlenega povečal i od 13.127 d inar jev l an i na 15.266 dinarjev l«tos aH za 16% i n da so ftivljenjski s t r o š k i v tem času porasli samo »a 2.4»/s» Je ž i v l j e n j ska raven porasla v prvih sedmih mesecih letos za 13.5% v prim e r j a v i z ustreznim razdobjem lani.

Samo ti podatki nam kažejo na ugodno gibanje gospodar-otva v p r v i h sedmih mesecih. Ce h o č e m o zagotoviti še vnaprej 4ako ugoden razvoj, velja med drugim še bolj pospeši t i razvoj Industr i jske proizvodnje, kl Je, kot rečeno , v Juliju nekoliko tas ta la , zastala pa bo verjetno tudi nekoliko v avgustu. Predv s e m bo kazalo misliti na ustvarjanje več j ih zalog končnih Izdelkov. T u d i v naslednjih mesecih bodo osebni dohodki zaposlenih v gospodarstvu naraščal i , narasli pa bodo tuđi dohodki kmetov. T i p o v e č a n i dohodki pa morajo imeti ustrezno proti-postavko, da tako rečemo, v zalogah končnih Izdelkov, v pestri Izb i r i blaga, Vsklajenost kupnih in blagovnih fondov Je torej m o č doseč i le s povečano Industrijsko proizvodnjo, zlasti blaga za š i r o k o potrošnjo . Gospodarske organizacije bodo morale torej predvideti in izvesti vse potrebne organizacijske ukrepe za nadal jnjo i n še h i trejšo rast Industrijske proizvodnje.

Uspehi , ki smo jih dosegli v prvem polletju letos In ki jih bomo dosegli v naslednjih mesecih, pa bodo tudi najboljša osnova za Se uspešnejše gibanje gospodarstva v naslednjem letu.

posrednih pro izvaja lcev d r u ž b e nega sektorja n i na ž i v i l s k e m trgu?

2. vprašanje : K m a l u bo leto dni , ka r govor imo o pogodbeni p reskrb i s r e d i š č , vendar je, kol i k o r vemo, za t a k š n o preskrbo Novega mesta, sk len jen ih zelo malo pogodb. Kmet i j ske zadruge se j i h brani jo sk lepa t i . K a j je b i lo storjenega doslej , da bi se t a k š n o stanje popravi lo?

TOVARISICA E R N A 8ETINC, T A J N I C A O K R A J N E T R G O V I N S K E ZBORNICE N O V O M E S T O , JE O D G O V O R I L A

• T A K O L E : N o v o me&to in vsa Dolenjska

potrebujeta m a n j š e k o l i č i n e kmet i jske proizvodnje za svojo preskrbo. T u m i s l i m predvsem na zgodnje sadje i n zelenjavo. Za preskrbo n a š e g . a trga v zgodnji pomlad i i n p o z i m i bomo vedno vezani n a nakup v j u ž n i h k r a j i h , to je na P r i m o r s k e m in v Makedon i j i ker zelenjava ter sadje teh vrst p r i n a s ne uspeva. Z a p o z n e j š e razdobje bi se dalo naredi t i mars ikaj -Vsako leto pros imo p ro i zva j a l ce d r u ž b e n e g a sektor ja z« i n tervenci jo , na ž i v i l s k e m trgu, t o d a odz iva n i . V z r o k , d a n i ču t i t i v p l i v a teh pro izvaja lcev na t rgu , je v tem, ker je n j i hova pro izvodnja premalo p l a ni rana . T u m i s l i m predvsem na kmet i j ska posestva in gospodarstva. L a n i smo i m e l i nekaj uspehov z in tervenci jo kmet i j sk ih zadrug Brusn ice (češnje) l n Skocjan ter Kmet i j ske šole G r m . M i s l i m , da že zelo dolgo razpravl jamo o r e n t a b i l i t e t n e m r a č u n u kme t i j sk ih posestev i n gospodarstev. Trgovsko podjetje »Sad je - ze l en j ava« W Novem mestu bi laihko naredi lo ve l iko več , če b i imelo pr imerne pro-vstore, k i j i h zal ne more dobi t i . Naloga preskrbe pa ni v rokah trgovine ln trgov, in špekc i j e , ampak tudi v rokah p o t r o š n i kov. P o t r o š n i š k i sveti b< lahko dal; mnogo kor i s tn ih pobud.

Glede pogodbene prakse lahko r e č e m le to, d a ne gre. Zadruge se brani jo sklefpati pogodbe, mi pa nimamo moč i , da bi jih do t e g a p r i p r a v i l i .

Nas lednj i , k i smo ga ob i ska l i , je bil

T O N E P O C R V I N A , D I R E K T O R G O S P O D A R S K E P O S L O V N E

Z V E Z E N O V O M E S T O .

— G P Z ni reg is t r i rana kot oskrboval.no podjetje, 2e pred dvemj al i tremi tet! smo govor i l i o tem, a l i naj Se*v N o v e m mestu Takšno podjetje ustanovi . O d l o č e n o je bilo, da ne, ke r je Novo mesto premajhno s r e d i š č e .

Ce bi to 'nalogo prevzel i "ml, b i moralo bitj še n e k 0 podjetje, k i b i dajalo zahtevke po b l a gu. M i imamo mnogo prevozov po terenu ln b i nalogo preskrbe oprav l j a l i mimogrede. S t r i n j a mo s e tudi s tem, da b i ustanov i l i poseben obrat^ na p r i m e r t r ž n i c o , v k o l i k o r b i to bi lo za konito i n v sk ladu s predpis i . V razgovor ih z O b L O Novo mesto smo p r i s t a l i na t°« da p r e v z a memo obrat za oskrbovanje, pod pogojem, da obč ina zgradi t r ž n i c o i n nam pomaga p r i p ravnem urejanju te zadeve, ker n a š e m u podjetju sedanja regis traci ja ne dovoljuje opravljat i te naloge. Pros tor i na ž i v i l s k e m t rgu b i omogoči l i i n o la j ša l i in te rvenci jo neposredn i h proizvaja lcev d r u ž b e n e g a sektorja . Dosl&j smo dela l i to le z zelenjavo, k rompi r j em in pišamci iz lastne pro-izvodnje, z os ta l imi p ro i zvod i , k i j i h odkupujemo, nismo In terveni ra l i . Predpogoj z a t 0 so p r imerno urejeni prostor i na ž i v i l s k e m t rgu .k i j i h zdaj še n i . Pouda r jam tud i , da je t a k š e n n a č i n prodaje zelo tvegan, Razen tega Pa je osnovna naloga n a š e g a podjetja p ro izvodnja .

K m e t i j s k i p r i d e l k i na n a š e m podiročju niso zgodnji . Zrastejo takrat, k o je tega blaga že povsod dovo l j . Ce b i i m e l i oskrbova ln i obrat, b i l ahko dob i l i

to blago drugod, Takrat kadar ga p r i nas nI, zdaj pa te pravice nimamo l n laihko odkupujemo le na n a š e m področju.

Pogodbena preskrba zahteva preskrbovalno podjetje, ki bi ugotovilo potrebe in zagotovilo pravočasno sklenitev pogodb. Težko si zamajamo, da bi G P Z v trenutnih pogojih to nalogo opravljala. Smo pa vsekakor za to, da se tako podjetje »stanovi .

MIRKO J A R C , U P R A V N I K P O D J E T J A »SADJE-ZELE

N J A V A « N O V O M E S T O

— Pri p r e s k r b i Novega mesta z izdelki ki j i h prodajamo mi, je pomembno r^edvsem dvoje: cena in kakovost . K e r potrebujemo m a j h n « k o l i č i n e , prevoz proizvode zelo p o d r a ž i , na našem p o d r o č j u pa nj kakovostnih p ro izvodov in «mo j ' h zato p r i s i l j en i i ska t i drugod. Blago je h i t ro p o k v a r l j i v o . D o m a č i proizvaja lc i zahtevajo previsoke cene. N a j z g o d n e j š a p ro izvode bomo m o r a l i vedno kupovat i na P r i m o r s k e m l n v M a k e d o n i j i , Za prodajo v maju l n pozneje Pa b i lahko organ iz i ra l i domačo proizvodnjo in sem p re p r i č a n , da h\ p r ines la gospodarsk i r a č u n . V ta namen b i mor a l i zgradi t i tople grede. To b i mora l i smat ra t i za negospodarsko inves t ic i jo , toplotnih v i r o v pa imamo dovo l j , saj je v b l i žini Novega mesta dvoje topl ic in še Ce lu loza v V i d m u ima precej n e i z k o r i š č e n i h toplotnih v i rov . N a H r v a t s k e m to v p r a š a nje Že r e š u j e j o tako, V S t u b i -šk ih T o p l i c a h so uredi l i lepe tople grede, k I trg u s p e š n o zalagajo z zgodnjo zelenjavo. Poudar j am, da b i oi lo potrebno z a ves okraj eno S d m 0 t a k š n o podjetje, ke r b i zadovol j i lo vse potrebe po p a r a d i ž n i k u , solati Ln k u m a r i c a h . Mislim, da je edina r e š i t e v z a praskrbo N o v e ga mesta i n v s e Dolenjske pre skrbovalno podjetje za ves okraj , k i b i mora lo imeti tudi pr imerne prostore 'n sk l ad i šča .

Pogodbena preskrba Je, ka r se n a š e g a podjetja t iče , zaenkrat v redu . Sklen jen* imamo pogodbe s K m e t i j s k o šolo G r m , K a r t u z i j o Plete-rje ter K m e t i j s k i m gospodars tvom T r š k a gora. S k l e n i l i s m o tudi nekaj pogodb s p ro i zva j a l c i zasebnega sektorja. P a u d a r j a m na, da je n a š o podjetje v zelo t e ž a v n e m po loža ju , saj n imamo ni t i k v a dratnega m e t r a s k l a d i š č a i n ž i v imo dobesedno od nosu do ust.

PREDSEDNIK OBČINE M A K S V A L E

— P r a v e koordinaci je med kmet i j sko proizvodnjo ln trgov i n o n i . V p r a š a n j e preskrbe N o vega mesta in ž iv i l skega trga nameravamo r e š i t i z uredi tv i jo t r ž n e g a prostora. P r ip r av l j amo z d r u ž i t e v kme t i j sk ih posestev d r u ž b e n e g a sektorja v o k v i r u K G P Novo mesto. Slednje bo prevzelo k o n k u r e n č n o t rgovino s sadjem in zelenjavo v prodajnih boksih na t r žn i c i . T a k o bomo u s t v a r i l i neposredno i n tervenci jo na ž i v i l s k e m t rgu i n obenem konkurenco podjetju te stroke v n a š e m mestu. Zgodnje sadje in zelenjavo t * m o mora l i še naprej kupovat i drugod, K G p Novo mesto pa bo nekaj svo j ih obratov usmer i lo v proizvodnjo zelenjave, da b i trg laže zalagalo . R a z m i š l j a m o tudi o toplih gredah, vendar je to š» v p r a š a nje b o d o č n o s t i . M a n j š e ko l i č ine zgodnje zelenjave b>do nudi le tudi tople grede mestne v r tna r i je , k i j i h nameravamo postopoma gradi t i ,

O pogodbeni p re sk rb i b i o m e n i l 1« to, da let->s res n i smo dosegli z njo posebnih uspehov. Naša t rgovina je b i l a prj sk lepanju teh pogodb pre malo e l a s t i č n a . Upamo, da bomo v prihodnje to v p r a š a n j e l aže r e š e v a l i s spec ia l iz i rano t rgov ino , kj bo izšla iz predvidene reorganizaci je .

To so odgovori , k i smo j i h d o b i l i . V s i so si edini v tem, d a preskrba Novega mesta n ' takšna, kot b i mora la bi t i . K o t sodimo i?- odgovora predsednika o b č i n e , se je O b L O Novo mesto le l o t i l r e š e v a n j a te z*deve. Po t rebn i so p r i m r r n i o b j e k t i T r ž n i c o so k o n č n o le p r i če l i g rad i t i , še vedno Pa js taja odprto v p r a š a n j e p r i m e r n i h s k l a d i š č . Z z d r u ž i t v i j o posestev v o k v i r u K G P N o v 0 mesto bo tudi to v p r a š a n j e d o m a č e p ro izvodnje zelenjave za ž iv i l sk i t rg m o g o č e reš i t i . K o r a k naprej smo torej n a r e d i l i . Naj poudar imo *e to, da so tudj podjetja i n deTovni k o l e k t i v i posredno odgovorni za u s p e š n o r e š e v a n j e tega v p r a š a n j a in š t e v i l n i h d r u g i h . Z a s l u ž e k delavca je o d v i sen od tega, kako porabi ko lekt iv , k jer on dela, sredstva iz sk ladov , p o t r o š n j a delavca pa od tega, kako so sredstva podjetja in o b č i n e usmerjena v

o k v i r u komune i n uporabl jena. T u so de lovni k o l e k t i v i posredno odgovorni za r e š e v a n j e t ak ih v p r a š a n j , s t o r i l i pa Jo doslej na tem p o d r o č j u v o b č i n i Novo mesto žal zelo malo .

Hme l j ska suš i ln ica v Črnomlju, last Poslovne sveze Be la k ra j ina , je že 11. avgusta prvikrat zakurila pod pečmi in začela suš i t i

belokranjsko »zlato rožo« (Foto: Škof)

R e o r g a n i z a c i j a

š o l s t v a K m e t i j s k o gospodinjska š o l a

na M a l i L o k i je ukin jena . V njene prostore se bo vse l i l a dosedanja nižija kmet i j ska šola G r m iz Novega mesta, k i bo na M a l i L o k i še naprej delovala z dosedanjim programom. N a G r m u je ustanovljen oddelek Srednje kmet i jske šole iz M a r i bora, za poljedelstvo l n ž i v i n o rejo. Spreje l bo 100 kandidatov.

Če dobijo cevi Letos bosta zgra jena vodo

vodna rezervoarja v V e l i k i L o k i in Trebnjem, v o d a bo s tekla do V e l i k e L o k e p redv idoma še letos. O b č i n a še vedno n ima r e š e n i h vseh v p r a š a n j v zvezi, z nabavo cementnih cevi za v o . dovod, k i j i h imajo n a r o č e n e v A n h o v e m . Te cevi bodo por ab i l i »a vod od V e l i k e L o k e do Trebnjega. Ce j i h bodo dob i l i še letos, bo dobi lo Trebnje t ekočo vodo-~4e maja prihodnje leto.

Š o l a n j e bo trajalo dve le t i . P o uk je namenjen predvsem šo la nju odras l ih , k i so se v k m e t i j s tvu v p raks i že i z k a z a l i . T a k o bomo v n o v o m e š k e m okra ju i m e l i odslej dve n iž j i k m e t i j s k i šol i i n s icer eno na Radn j i p r i S e v n i c i ( ž iv lnore j sko-sad j j a r sko) i n eno na M a l i L o k i ( ž i v i n o r e j -sko-poljedelsko). Razen tega P a še nov i oddelek Srednje k m e t i j ske šo le M a r i b o r s k i je ustanovljen na G r m u i n bo vzgaja l mlade s t rokovnjake poi jedelsko-ž l v i n o r e j s k e s m e r i .

S sejmišča

Čez štirinajst dni.;. V p r v i h mesecih l e t o š n j e g a

leta je n a š o javnost zelo r azg i ba la razprava o dveh t re t j inah i r gradnja d r u ž b e n e g a s tandarda. N a m e n te akci je , k i je. b i l a z a č e t a v zveznem mer i lu , je b i l . da z z d r u ž e v a n j e m sredstev podjetij in komune u s p e š no r e š i m o š t e v i l n e naloge na komuna lnem p o d r o č j u , ' k i j m o b č i n e s svoj imi sredstvi ne morejo r e š i t i . N o v 0 mesto ]« p r i m e r mesta, v ka te rem je razvoj industr i je d a l e č p reh i te l razvoj na ostal ih k o m u n a l n i h p o d r o č j i h . Zato je prav v N o v e m mestu v p r a š a n j e d r u ž b e nega standarda posebno p e r e č e Zato je prav v N o v e m mestu v p r a š a n j e d r u ž b e n e g a standar da posebno p e r e č e . K o »o v za_ č e t k u l e tošn jega le ta podjetja vsaj p r i b l i ž n o vedela , k o l i k o sredstev bodo imela na razpolago v ta namen, se je p r i č e l a razprava . N a č r t i so bili o b š i r n i . Danes je 10. september, vendar do zdai n i smo opazili še noben ih nov ih gradenj. V razgovoru s predsednikom o b č i n e M a k s o m Va le tom smo i zvede l i naslednje:

P r v o t n i š i r š i n a n a č r t g r a đ e n i

d r u ž b e n e g a standarda v letu 1959, k i je b i l tudi s icer bolj perspekt iven, smo v sk ladu t rs zpoložl j i v i m i sredstv i ome j l l j na 6 objektov, k i so za Novr> mesto n a j p o m e m b n e j š i .

T r ž n i c a je eden od n j ih . N o v o m e š k i ž iv i l sk i t rg moramo uredi t i , toda ne le estetsko. Z a gotovi t i moramo tudi prostori* za in tervenco neposrednih p roizvajalcev d r u ž b e n e g a sektorja . Betonska m e t u l j č k a na t r ž n e m prostoru bomo zaz ida l i i n v n j i h u red i l i dva prodajna boksa, t r ž n i prostor pa p r e k r i l i z že lezino s t r e š n o kons t rukc i jo . Z del i bomo p r i če l i čez 14 dn i .

De lavska res tavraci ja le d r u gi pe r eč i problem. V N o v e m mestu potrebujemo obrat d r u ž bene prehrane, k i b i b i l s a n l -tarno-higiensko p r i m e r n o urejen. M o r a l bi b i t i sposoben sprejeti potrebno š t e v i l o abo-nentov ter obenem nud i t i hrano in e n o l o n č n i c e s t r ankam za o d n a š a n j e na dom. P o t r e b n i n a č r t i za preureditev delavska restavraci je so p r i p r a v l j e n i . Z a devo so z a v l e k l i le prostor i , ke r j i h v s tavbi zdaj zaseda Goz-

,darsko-lesna poslovna zveza Novo mesto. Upamo, da bomo

sporazumno z O L O to v p r a š a nje reš i l i tako, da se bo Gozdar-sko-lesna poslovna zveza z a č a s no, dok le r si pr ihodnje leto ne zgradi las tn ih prostorov, presel i l a v izpraznjeno barako pred okrajem. Na to bomo takoi p r i čeli z d e l i ln sicer tako, da bo medtem, ko bomo stavbo pre ure ja l i , de lavska restavraci ja nemoteno poslovala z dosedanjo zmoglj ivost jo.

O d omenjenih objektov bomo še letos s p r a v i l i pod streho za kand i j sk i o t r o š k i vrtec t r g o v i no z ž i v i l i . S tavbo bomo zgrad i l i na že s t o j e č i h t emel j ih j neposredni b l i ž i n i prvega obč i n s k e g a stanovanjskega b loka .

Sp lo šno gradbeno podjetje P i o n i r ln Nov o te ks bosta še letos p r i č e l a g r a d i t i novo ambulanto v Đ r š i j i n u . Ins t rumentar i j l n tudi s t rokovn i kader sta io zagotovljena. 2e lezn ica je od te gradnje odstopi la , ker m i s l i o p r e m i t i posebno ambulanto v pros tor ih , k i j i h ima na razpolago. Obe ambulant , bosta za podjetja in oko l i ško p reb iva l s tvo v e l i k a p r idobi tev

V n a č r t u smo Imedl še pra l nico in k e m i č n o č i s t i ln ico . T u

V ponedeljek 7. septembra so na n o v o m e š k o s e j m i š č e p r i g n a l i 197 glav goveje ž iv ine in 1695 p r a š i č e v , Za govedo so zahteval i od 40 do 120 t isoč dinarjev, za telice 60 do 80 t isoč dinar jev l n za prašiče od 2 500 do 14,000 d i narjev,

Popravak V nali prejsni Številki je prišla

v članku Poštenost na tehtnici da neljube računske pomote pri izračunavanju, kolika stane kava pri »Prehrani« v 2atojl vasi v t«J prodajalni smo kupili kave Z3 70 din, dobili pa smo jo skupno t vrečko 33,4 grama alt za TD.14 din, računano brez vrečke pa 31 gramov ali približno za 65 din.

imamo t e ž a v e p r i nakupu stroja za k e m i č n o č i š č e n j e iz uvoza, k l ga n i k a k o r ne moremo dob i t i . Res je sicer, da so se vse, letos p lan i rane gradnje d r u ž b e n e g a standarda m o č n o zakasni le , upam pa, da bodo k l jub temu vse stavbe še letos pod streho in p r ihodnje leto že spomlad i s l u ž i l e svo jemu namenu.

T o nam je povedal t o v a r i š V a l e . P r i vsakem odgovoru je s l ed i l a obl juba, da se bo p r i č e lo g rad i t i čez 14 d n i . M i smo se z n J im razgovar ja l i pred e m m mesecem. Doslej se je napoved u r e s n č i l a le p r i gradnji p roda j n i h boksov na t r ž n i c i . K e r so potrebna sredstva na razpolago, t iče , kot domnevamo, povsod v ozadju gradbeni n a č r t i . Zato b i b i lo prav, da že zdaj r a z m i š l j a mo, kaj bomo na p o d r o č j u d r u ž b e n e g a s tandarda g r a d i l i pr ihodnje leto ln da n a č r t e p r a v o č a s n o p r i p r a v i m o .

Več kot 6 milijonov ton koruze

Aprila so biil tod še belokranjski steljnlkl, Julija pa ie koruza. Ji metra vlilo«*

Med cvetenjem Je dosegla

S p r i č o svojih n a r a v n i h pogojev spada naša država v vrs,to t is t ih deže l , k i so pomembne pr ide lova lke koruze. p 0 podatk i h s t rokovnih m e d n a r o d n i h organizac i j j * Jugos l av i j a med t r ina js t imi d r ž a v a m i , k i p ro i ? -vajajd nad en m i l i j o n ton k r u te,

Jugos lav i ja je v p r i de lovan ju koruze na drugem mestu v Evropi , p rva je R o m u n i j a , v svetovnem m e r i l u je pa takoj za Z D A (ki dajo 55 9/» celotne svetovne proizvodnje koruze), B r a z i l i jo , Meh iko ln A r g e n t i n o .

Donos koruze v J u g o s l a v i j i pred vojno je b i l nekaj nad 16 metnskih stotov na hektar (povp reč j e od leta 1B30 do 1939). Takoj po vo jn i je hek ta r sk i donos b i l n e k o l i k o m a n j š i , toda >.adnja leta, ko p r « v e č a m 0 posebno s k r b razvo ju kmet i j s tva , se Je zače lo pr izadevanje za pridelovanje v i s o k o r o d n l h vrs t koruze, ke r so pogoji z a njeno p r i d e l o v a n j « v JUfoslav^ i zalo

ugodni . Uspeh i so" b i l i č eda l j e več j i , n a j v e č j i pa v l e t o š n j e m letu, k i pomeni preobrat v p r i de lovanju koruze. Letos so b i le p r v i č posejane na v e l i k i h povr š inah vlsokorodne sorte koruze.

Skupn© p o v r š i n e pod koruzo zajemajo letos 2,58 m i l i j ona hektarov, od tega odpade na he-terozls okrog 425 hektarov. V p r imer j av i z l an sk im letom so skupne p o v r š i n e pod koruzo pov e č a n e z a 3 odstotke, p o v r š i n e pod heterozisom pa sa 80 odstotkov- P r i tem ne s m e m 0 pozabi t i , da so zasejane p o v r š i n e b i le letos v e l i k o bolje obdeia-ne, ker smo v v e l i k o več j i m o r i uporabi l i sodobne a g r o t e h n i č n e ukrepe To velja zlasti za kmet i jska posestva ln sploh za ves soc ia l i s t i čn i sektor kmet i j s tva , pa tudi za p o v r š i n e , k i so b i le obdelovane v kooperac i j i zadruge z I n d i v i d u a l n i m i pro izvaja lc i .

Po dosedanjih ocenah bo J u goslovanski p r ide l ek koruze do

segel letos nad 6 m i l i j o n o v ton. To je precej več od leta 1957, k i je b i lo s 5,6 mi l i j ona ton k o r u ze rekordno leto.

Jugos lav i ja je b i l a pred radnjo vojno pomemben i z v o z n i k koruze. P o letu 1945 je bi} ta izvoz precej nereden, z las t i zaradi neugodnih v r e m e n s k i h razmer. V e n d a r s m 0 dvakra t , leta 1952 ln 1958, i z v o z i l i okrog 570 t i soč ton koruze in tako spet začel i osvajat i t isto mesto, k l ga je Jugos lav i j a že imela na mednarodnem trgu.

V p r v e m pol le t ju l e t o šn j ega leta Je b i l izvoz koruze m a n j š i kakor v i s tem razdobju l an i , ke r je b i l p r ide lek leta 1938 m a n j š i zaradi slabega vremena . K o t pa sedaj kaže jo podatki o odl ičn i let in j koruze, bo Jugos lav i ja na koncu l e tošn jega leta nemara razpolagala s p r e sežk i za izvoz, k i bodo znatno višji kot kda jko l i doslej. T a p r e s e ž e k ceni jo na okrog m i l i j o n ton. T a

ko se bo Jugoslavija spet uvrstila med stalne izvoznike koruze, hkrati pa lahko ustregla vsem d o m a č i m potrebam.

Letošnj i veliki uspeh v pr i delovanju koruze je vsekakor posledica prizadevanj za napredek te kmetijske panoge. Ne smemo pozabiti, da so bile njive za koruzo glrboko orane, da so bile porabljene velike količ ine umetnih gnoju, večje kot katero ko.il leto doslej, da je traktorski park v poljedelstvu dosegel 26.000 traktorjev, do kraja leta pa bo ta š t ev i lka verjetno narasla že na 30 000. Lani srno porabili »80 000 ton umetnih gnoiil, letos pa ie milijon 200 t isoč.

Povečani Izvoz koruze bo vplival tudi na plač i lno bilanco, zlastd Še zato, ker Jugoslavija, začenš i s prihodnjim letem, ne bo več u v a ž a l a ž i t a r i c , kot jUl je doslej vsako leto po vojni.

(Po Prcss-servlsu)

http://oskrboval.nohttp://ko.il

» D O L E N J S K I L I S T « Stev. 38 (494)

Občanom Sevnice ob letošnjem prazniku

Ob o b č i n s k e m p r a z n i k u — 14. septembru — č e s t i t a m o vsem o b č a n o m v imenu obč inskega ljudskega odbora, o b č i n skega komiteja Z K S in obč inskega odbora S Z D L .

O b č i n a Sevnica i m a med 92 o b č i n a m i Ljudske r epub l ike Sloveni je v idno 22. mesto s svojimi 19.258 prebivalci. P o pov r š i n i me r i 29.261 ha, k a r jo u v r š č a na 24. mesto v L R S . O d skupnega š tev i la p reb iva lcev je 10.120 kmetov in 9.128 nek m e č k e g a preb iva l s tva . O d teh je 2.657 o b č a n o v zaposlenih v gospodarstvu. Vsi o b č a n i ustvarijo letno 3.158,000.000 d i narjev b ru toprodukta . O d površ ine zemlj i šč je 58% gozdnih površin, nad 1.300 ha pa je nerodovitnih zemlj išč . Ugoden klieaatski in zemljepisni po ložaj občine daje pogoje za vsestranski razvoj vseh proizvajalnih sil, pestre in vsestranske komunikacije pa povezujejo v e č i n o krajev s sosednjimi p o d r o č j i naše ožje domovine.

Št ir inajsto leto dela, uspehov in truda v svobodni, social ist ični domovini praznujemo v duhu vsakodnevnih de lovnih in pol i t ičnih zmag p r i u r e s n i č e v a n j u n a č e l nove, social ist ične družbe. Veliki uspehi, ki so bili doseženi v povojnih letih, so trud p r a v vseh držav l janov te občine v skupnosti enakopravnih, delovnih ljudi. Herojska borba" č lanov ZK, ki letos s l av i 40. obletnico obstoja, Je že davno pred rojstvom nove, soc ia l i s t i čne Jugoslavije postavljala temelje današnji družbi. V okviru narodnoosvobodilne vojne so tudi ljudje teh krajev dali svoj prispevek, svoje žrtve za svobodo, mir in lepšo bodočnost . O tem so neminljive priče š tev i ln i spomeniki, spominske plošče in neš te t i grobovi naš ih najboljš ih sinov. Po vojni se Je ljudstvo strnilo okoli svoje, ljudske oblasti in z vsemi silami obnovilo porušene , požgane domačije . Obnovili so šole , delavnice, tovarne in kmalu se je s l išala izza zidov nova, vesele j ša pesem dela. Gospodarska m o č obč ine iz leta v leto narašča. Veča se š tev i lo zaposlenih, veča se narodni dohodek, spreminjajo se družbeni odnosi l n ljudje.

Cilje, kl jih Ima naša družba kot celota, je n a t a n č n o opredelil program Zveze komunistov na svojem VII. k o n gresu. Ta program je postal preko organdzacij Z K in S Z D L osnovna delovna pa ro la vseh n a š i h d r ž a v l j a n o v . Osvo j i l i so ga m i l i j o n i de lovn ih l j u d i , osvo j i l i i n prevze l i so ga' tudi naš i o b č a n i . I zvrš i tev nače l programa Z K jamči , da bo p rav i lna pot, ki jo odobrava ves napreden svet, p r i ved l a slehernega d r ž a v l j a n a do tiste stopnje osebnega zadovol j stva, k i m u daje vedno znova energijo za nadaljnje delovne napore i n zmage.

O b č a n i S e v n i c e ! Strntmo še bolj svoje vrste okoli naše ljudske oblasti.

Okrepimo soc ia l i s t ično demokracijo v vseh samoupravnih organih. Dosledno zastopajmo pravice državl janov v ljudskih orlbo.-ib, delavskih svetih, zadružnih svetih, šo l sk ih in vseh drugih odborih. S skupno močjo , z vedno več jo storilnostjo, vedno več jo kmetijsko proizvodnjo na sodobnih organizacijskih temeljih bomo dvigali našo osebno ln s tem tudi družbeno b laginj« . Z v k l j u č e v a n j e m in aktivnim delom v družbenih In pol i t ičnih organizacijah bomo lahko poživi l i družbeno , družabno in zabavno ž iv l jenje . Seznanjajmo našo mladino s slavno zgodovino Z K in NOV, u č i m o jo na svetlih tradicijah naših herojev in borcev, kako Je treba ljubiti domovino.

Ob obč inskem prazniku obč ine Sevnica borbene pozdrave tudi vsem ostalim delovnim ljudem okraja Novo mesto in vse ožje In širše domovine. S c k r e t i r obč. komiteja in predsednik ob«, odb. S Z D L Sevnica Predsednik ObLO Sevnica

MIRO G O S N I K K A R E L K O L M A N

Sevn i ška razglednica: G R A D

krb občine za učni kader

S E V N I C A raste in se razvija. V&aiko leto nov napredek v industriji, gospodarstvu in komunalni dejavnosti, kar priča o prizadevnosti vseh občanov za napredek in č im

lepšo podobo tudi središča njihove obč ine

Je lko Stojs, n a č e l n i k oddelka za š o l s t v o p r i O b L O Sevnica , je povedal :

»S šo l sk im poukom smo z a č e l i 5. septembra. K o l i k o imamo šo l a r j ev še' ne vem, vendar J ih bo nekaj v e č ko t l an i , ko smo Imeli v popo ln ih i n nepopolnih osemletkah 2844 šo l a r j ev , v vajensk i šoli 116, v k m e t i j s k i 22, v obeh o t r o š k i h v r t c i h 73- od t rok in v p o m o ž n i šoli 15 u č e n c e v . V e č e r n i šol i , osemletko l n ekonomsko srednjo šolo pa je o b i skova lo nekaj nad 3o odras l ih .

I zda tk i za šo l s tvo v l e t o š n j e m ko ledarskem le tu znaša jo 60' mi l i jonov 699 t i s o č d inar jev . O d tega gre za p l a č e u č i t e l j e v 49 mi l i jonov d i n , za mater ia lne Izdatke pa 10,5 mi l i j onov d inar jev, k a r pomeni , da z ma te r i a l n i m i i zda tk i k r i j emo v g lavnem s t r o š k e za kredo in č rn i lo , za v z d r ž e v a n j e i n poprav i l a šol pa ostane le malo a l i n i č . S temi sredstvi v z d r ž u j e m o 22 Šol. V k r a t k e m bo e l ek t r i f i c i r ana šola

Kmetijstvo in finance v sevniški občini

31. avgusta je zasedal svet za finance pri o b č i n s k e m ljudskem odboru Sevnica. Obširen dnevni red je obsegal važne točke, iz katerih povzemamo le n a j v a ž ne j še ugotovitve.

Predpis davkov za I II . trome, s e č j e so č lani sveta odobrili. Za dve kmetijski zadrugi so dali jamstveno izjavo za nabavo poljedelske mehanizacije, kl bo pri jesenski setvi že uporabljena. Člani sveta za finance so nato potrdili še zakl jučni račun investicijskega sklada občine . T a sklad izkazuje aktivo nad 28 milijonov dinarjev, ki pa je vsa pri podjetjih. Slabše je stanje pri stanovanjski upravi, k l je v reorganizaciji in ki zaradi pomanjkanja strokovnih m i č i ni predlož i la zak l jučnega . računa.

Pogovorili so ee še d raznih podrobnostih, na koncu pa so analizirali še i z v r š e v a n j e obč inskega proračuna . Ta še ni na t e k o č e m za to leto in mora občina jemati kredit, od katerega pa seveda p l a č u j e obresti. Zato so bili č l a n i sveta mnenja, da naj bi se s primernim ©jačanjem f inančne s l u ž b e obč inske ga ljudskega odbora dosegla hitrejša Izterjava družben ih sredstev. Dogaja se, da celo podjetja ne odvajajo svojih obveznosti do občine , Izterjave pa gredo počasi . Kadrovska zasedba tega oddelka na obč in i je vsekakor prešibka, to pa Ima tudi gospodarske posledice.

2e čez dva dni so se v sejni sobi zbrali tudi č lani sveta za kmetijstvo. Tudi od tu pr inaša mo le nekaj misli ln zakl jučkov .

Spričo v e č j i h potreb za prehrambenimi artikli ln odpovedi uvodnih pogodb, je bil plan za

kmetijsko protavodhjo nekoliko zvišan. Da bi to zv i šanje prilagodili posameznim področ jem, so se zmenili, da naj bi o b č i n sko kvoto setvenih površ in ne razdeljevali šablonsko, t e m v e č Po dejanskih zmogljivostih posameznih zadrug. Eato so razbitje r>ovlšanega plana prepustili v presojo kmetijski zadrugi, obenem pa 60 se zmenili za koordinacijski sestanek kjer bi plan d o k o n č n o sprejeli. S tem v zvezi $0 analizirali tudi preteklo gospodarsko leto pri proizvodnji pšenica . Kalkulacije so dokazale, da ije domača pšen ica pri uporabi 300 kilogramov u -metnega gnoja Imela lastno ceno 33 dinarjev, Italijanska p š e nica pa pri 1.300 kilogramih umetnega gnoja 26 dinarjev za kilogram. Da bi lahko smotrno vlagali družbena sredstva v vinogradn i š tvo , so sklenili določit i ožja področja, kjer trta najlepše uspeva V teh predelih ee bo v inogradn i š tvo pospešeno razvijalo, drugje p« bi bila u-poraba d r u ž b e n i h sredstev nesmotrna. Pri tej točki dnevnega reda so tudi sklenili, da bi naj posebna komisija strokovnjakov č imprej izdelala okviren predlog za rajcmizacijo posameznih kmetijskih kultur, z uzakonitvijo takega odloka Po okrajnem ljudskem odboru pa bi odpadle tudi z n a m « t e ž a v e okoli prepr ičevanja n a š i h kmetovalcev. Nekaj jih je ie vedno takih, kl ne verjamejo kalkulaciji in dejstvom, ampak h o č e j o Po vsej sili gospodariti po starem načinu. Ker pri tem trpi vse državno gospodarstvo, je razumljivo, da Je družba u p r a v i č e n a pod-vzeti tudi druge ukrepe- Le um

no kmetovanje z nap redn imi p ro i zvodn imi s reds tv i lahko osamosvoji n a š o d e ž e l o z ž i v i l s k i m i p ro i zvod i .

R a z p r a v l j a l i so t ud i o v e t e r i na r sk i postaji , k o n č n a razprava pa bo Še s led i la . Razš i r i l i so ko mis i jo za pr iznavanje p lemenja-kov. P o d točko »razno« so *e pogovor i l i 0 u k r e p i h zoper l j u d i , k l nesmotrno i z k o r i š č a j o

gozdno bogastvo. Znano je, da so gozdovi v teh krajih pretežno v privatni lasti, vendar 6 i zaradi Izrednih važn ih pomenov družba lasti nadzor nad gospodarjenjem v njih. Tudi po tem vprašanju so sprejeli primerne sklepe. Posebno ostro bodo' nastopili odgovorni organi proti špekulantom in p r e k u p č e v a l c e m z lesom. - o k

Konfekcija »Lisca«. Zdravi, svetli in zračni prostori so prizorišče milijonov vbodov Igel š i va ln ih strojev v mehko blago.

v Podgor ju , za katero je pr i speval s redstva O L O Novo mesto.

U č n e g a kadra Imamo v n a š ! o b č i n i letos dovol j , za k a r se moramo zahval i t i obč in i , k i ga je š t i p e n d i r a l a . Letos smo dob i l i z u č i t e l j i š č a 16 m l a d i h u č i teljev, t r i pa smo d o b i l i iz P V S . N a š a o b č i n a je tako za nekaj let preskrbl jena s š o l s k i m kadrom, saj daje: za š t i p e n d i j e letno po 1,2 mi l i j ona d inar jev .

Sadili bodo topole

Ve« strokovni aparat Gozdarske poslovne zveze Zasavje V Sevnici je v glavnem zaposlen z načrti , kje in kako bodo sadili topole. Izdelali so že elaborat za sajenje topolov v Vrbiul pri Brež icah. Zače l i so tudi vrtati teren in ugotavljati, kje Je primerna zemlja za sajenje topolov. Plani za topol« so obsežni , f inančna sredstva so na razpolago — primanjkuje pa sadik.

Nasadi topolov bodo pravzaprav kmetijsko-gozdarske plantaže. Med topoli bodo lahko kmetje pridelovali predvsem krmo za ž iv ino, zato naj bi bili v bl iž in i veliki hlevi, |z katerih bi hkrati dobivali hlevski gnoj, ki Je potreben za gojenje topolov.

»Zasavje« ima ie poseben obrat — sodarstvo. kjer izdelujejo sode. Obratu pr imanjkuj« predvsem kvalificiranega so-darskegra kadra, pa tudi proces dela nameravajo modernizirati. Doslej so namreč vsi delavci izdelovali sod od začetka do konca, zdaj pa bodo prešl i na delo po fazah, se pravi delitev dela-Za modernizacijo proizvodnje pa so potrebni seveda tudi novi stroji, ki Jih imajo že naročene , a jih tovarna ni dobavila v dogovorjenem roku.

S sodarskiml proizvod] so se že uveljavili na tržišču ih imajo dovolj naroči l . Za 600 hI prostornine sodov so dobili naroči lo celo Romun**©.

Hmelj, jabolka in stanovanja

SP0KED PRIREDITEV P E T E K , 11. S E P T E M B R A :

Ob 20. uri — kinopredstava, francoski film je zakone.

»Zakon

N E D E L J A , 13, S E P T E M B R A : ' O b 9. nri zjutraj — velika gasilska vaja na trgu v

S e v n i c i . Ob 14. uri — nogometna tekma Brež ice : Sevnica. Po tekmi ljudsko rajanje v gasilskem domu s strelskim tekmovanjem.

P O N E D E L J E K , 14. S E P T E M B R A : Ob 8.30 — na trgu promenadni koncert godbe na p i hala J Z Zidani most. Ob 9. uri — slavnostna seja obeh zborov ObLO. Ob 9.30 — komemoracija pri p lošč i na okrajnem sodišču. Ob 10. url — s v e č a n o s t pri spomeniku padlim borcema pri že lezniški postaji. Po svečanos t i odhod motoriziranih štafet do vseh spomenikov in p lošč v vsej občini . Med svečanos t jo razvitje prapora krajevne organizacije Z B Sevnica.

Pr i Kmetijskem gospodarstvu ,s Sevnici so začel i obirati hmelj že 15. avgusta in ga bodo trgali do 10. septembra. P o v p r e č n o ga

C e s t o Gozdarska poslovna zveza

gradi oziroma rekonstruira cesto Iimpoljca—Zavratec. R a č u najo, da j im bo z razpo lož l j i v i mi sredstvi uspelo cesto skoraj dokončat i , ostalo bo l e ' p r i b l i ž no 900 metrov. Ko bodo (upajo vsaj) dobili denar še za ta del, se bodo, k že zglajenim 11 ki lometrom ceste od Skocjana preko B u č k e do Impoljce, pri k l juč i l i se zadnji trije kilometri. Pot od Sevnice do Novega mesta bo skrajšana kar za 16 kilometrov. Računajo , da bo s č a s o m a le urejen priključek na novo avtomobilsko cesto pod B u č k o , potem pa se temu delu Zasavja odpira sodobna pot v svet.

Cesta je lepo izpeljana, 4 metre š iroka in ponekod pravzaprav nova. Zaradi stalnih nevarnosti, kl jih je za staro, ozko in, nepregledno cesto predstavljal hudournik, so ga na treh mestih prestavili "In delno zregullrali. Enakomerni padec oziroma vzpon bo dovoljeval kar lep« hitrosti za avtomobilski promet.

obira na dan 200 ljudi. Hmelj (je kljub pozni oblralnl sezoni dobre kvalitete, ker so ga v e č k r a t škropil i . V zače tku za trgatev niso imeli dovolj delavcev, toda na p o m o č sta jim priskoči la okraj in v o j a š k a komanda, kt je poslala na, obiranje v e č j o skupino vojakov. T i so bili tudi najbolj pridni obiralci, saj je neki vojak nabral 18 škafov v enem dnevu, kar je bij tudi rekord.

Gospodarstvo ima zasajenih s hmeljem 10,5 ha zemlje ln pričakuje donos 1500 kg na hektar. Ves hmeLj je drugoletnl. Suši jo ga v lastni suš i ln ic i , k i eo jo zgradili pred kratkim, stala pa jih je 11 milijonov dinarjev.

Takoj za obiranjem hmelja jih čaka obiranje jabolk. Ja

bolčna letina bo letos s labša zaradi aprilske pozebe. Kljub ta. mu bodo let03 izvozili 7—8 vagonov jabolk, 5—8 vagonov pa Jih bodo prodali doma.

Posestvo ima 35 ha jabolčnih nasadov, od katerih jih rodi 19, Ostali so mlajš i ln bodo dosegli polno rodnost v tellh 1952 loa 1963. Vsi nasadi so srednje ali nizkodebelni.

Ze ta teden namerava posestvo začeti z gradnjo 7-stanovanjskega bloka, kl na:j bi bil predvidoma vseljiv v prvem polletju prihodnjega leta ln jih bo veljal 12,5 milijona dinarjev. V bloku, ki bo stal blizu sedanje uprave in nasadov, bosta dve samski stanovanji in 5 družinskih .

P r i postaji v Sevnici je l an i ln letos z : a ada s tavba posebne oblike. Leva č e t r t i n a je v i soka , dvonadstropna, desn i del pa je nizek, p r i t l i č e n . N o v a je, p red njo je lepo urejeno d v o r i š č e i n bel pesek k a ž e na sk rbne gospodarje v tej s tavbi . To je konfekc i j sko pod jetje L I S C A — Sevnica . I n znotraj? ; - l ični t rakt stavbe je ena sama z r a č na l n svet la delavnica , v p r v e m n a d s t rop ju je uprava , v d rugem pa — po mo;em okusu — n a j l e p š e stanovanje, k?,r s e m j i h v i d e i v S e v n i c i v n o v i h s tavbah. V s e to je zraslo iz l a s tn ih sredstev mladega podjetja, le za s tanovanje so naje l i kredi t .

Zače l i so L septembra leta 1954. Takra t j i h je b i lo v majhnem obr tnem podjetju vsega skupaj — šltlri, pa so v š t i r i h mesecih že us tva r i l i m i l i j on dinar jev. K r a v a t e , pa lepa In okusna drobna ž e n s k a ga lanter i ja so da l i te d ina r j e . Po t em Je š l 0 s ta lno navzgor ; leta 1955 je b i lo zaposlenih osem l j u d i , brutopcodukt pa je zrasel na 12 m i l i jonov d inar jev . Le to 1956 p o k a ž e že 12 i .osilenih i n nad 30 m i l i j o n o v d ina r jev pro izvodnje ; leto 1957 je b i lo P r i b l i žno enako, v le tu 1958 pa so p r i č e l i g rad i t i , p o v e č a l i so š t ev i lo zapos lenih n * 40 l n d v i g n i l i proizvodnjo na o k r o g l i h 90 m i l i j o n o v dinarjev. L e t o š n j i

plan izkazuje vrednost proizvodnje za 120 milijonov dinarjev, kl jih bo ustvarilo 52 ljudi. Tako viden napredek podjetja je o m o g o č i l o predvsem pridno delo kolektiva in, kar je morda še važne j še , stalna ln visoka kakovost izdelkov. Pravijo, da se komaj otepajo

podijetju le vsak drugi ali tretji dan, ko prinesejo gotove izdelke in dobijo novo blago. Ko bodo dobili vse predvidene stroje, bo v podjetju zaposlen i h okoli 80 Šivilj . Razen sedaj zaposlenih pa dela na domu v pr i ložnost nem delovnem razmerju i« stalno

IZ M A L E G A JE ZRASLO V E L I K O

Obisk v nojmlajSem sevniSkem podjetju

naročil , toliko jih prihaja vsak dan-Da delajo r e s n i č n o pridno, kaže podatek, da so polletni plan presegli za celih 15 odstotkov in če bodo tako vzdržali do konca leta, bo to č i s t ih 138 milijonov dinarjev vrednosti. Trenutno jih ovira še pomanjkanje ustreznih šivalnih strojev, upajo pa, da jih bodo do konca leta dobili deset ln bodo potem nadaljnjih 20 žena zaposlili v podjetju. Sedaj namreč od 52 zaposlenih hodi na delo v podjetje samo 22 š iv i l j , ostale pa delajo doma in •© v

okoli 50 do 60 š iv i l j . Te so raztresene od Loke, Brega pa vse tja do Brež ic ln Krmelja. Brez dvoma je tak zas lužek marsikateri družini znaten prispevek k d r u ž i n s k e m u proračunu.

T e ž a v e — 1« kje j ih nI! Tu so največje pri nabavi ustreznega blaga, kl se mnogokrat tudi uvaža. Toda s primerno skrbjo si znajo tudi tu zagotoviti stalno primerno zalogo. Trž i šče za njihove izdelke se razširja od L j u bljane do j u ž n e Makedonije in pravijo, da kupcem nikoli ne morejo nu

diti dovolj blaga. T u se r e s n i č n o pozna star izrek — da se dobro blago samo hvali.

Kadrovske t e ž a v e so vsak dan manjš e — v podjetju so si zadnji čas zagotovili zasedbo skoraj vseh delovnih mest z ustreznimi ljudmi. Delavski svet In upravni od*bor sta še mlada, brez primernih Izkušenj v upravljanju toda člani so tudi še mladi — po letih 1« delovnemu stažu. Občinski organi jim bodo morali nuditi še veliko pomoči , da bodo šli vzporedno z rastjo zgradbe, proizvodnje in milijonov tudi ljudje, odnos lmed njimi in vzduš ja v kolektivu. Zaposlitev žena na tem f iz ično lahkem delu bo brez dvoma pripomogel tudi k odpravi n e š t e tih težav, v katerih bi ta ali ona žena aH dekle bila, da nI zrasel ta — nov, mlad in vneme poln kolektiv. Smelo gledajo v jutr išnj i dan, jamstvo, da bo ta lepš i od včerajšnjega , pa so njihove marljive roko kl dan za dnem pomikajo v š iva lne stroje lzkrojene kose blaga, ga likajo, zlagajo, režejo, zavijajo v okusne vrečke in ga poši l jajo po vsej domovini — v roke potroš niku.

— ok

Prizadevna skrb Zveze borcev O b č i n s k i odbor Z B v Sevnici z d r u ž u j e n a đ 500 č l a n o v . Ob

centralni proslavi v č a s t 40. obletnice K P J ln S K O J so č l a n i Z B razvili svoj d r u š t v e n i prapor, k i Jim je v ponos.

Dejavnost te organizacije se Je v preteklem letu gibala v glavnem okoU borcev, vojnih sirot ln ž r t e v f a š i s t i č n e g a terorja. T a k i h mladoletnikov Je v obetal le vedeno okoli 100 in bdi nad nj imi stalno odbor Z B . V tem letu so na letovanje poslali osem takih otrok. O b č u t n o p o m o č Jhn nudi organizacija Z B rudi pr i pouku v š o l a h , kjer Imajo stalen stik t nj imi . Precej p o m o č i so j im nudil i t u « pr i V k l j u č e v a n j u v uk in v razne poklice. Otroci padlih borcev to Z B h v a l e ž n i za vsestransko p o m o č .

Skrb za Člane se o d r a ž a v celi vrsti odborovlh akcij v pr id borcem. V o b č i n i Imajo organizirano tudi stalno b r e z p l a č n o pravno p o m o č za č l a n e Z B . T a m lahko vsi č l a n i dobijo vse vrste pravnih in drugih nasvetov, kar Je le mnogim koristilo. Posebno pozornost poklanja Z B tudi svojim č l a n o m , ki j ih zadene k a k š n a n e s r e č a . V vseh takh primerih do sedaj so jim p r i s k o č i l i na p o m o č z vsemi r a z p o l o ž l j i v i m i sredstvi. In t e ž a v e ? Predsednik o b č i n s k e g a odbora t o v a r i š J«*> J e n č l č pravi, da bi bilo treba za č l a n e Z B storiti 5e marsikaj, le da se odbor n a j v e č k r a t ustavi p r i v p r a š a n j u sredstev. —ok

Sindikati so opravili veliko delo Od skupnega Š t e v i l a nekaj nad 2800 zaposlenih Je v sindikalne

p o d r u ž n i c e v k l j u č e n i h kar 2200 delavcev. To Je vsekakor š t e v i l o , kt p o k a ž e , da delovni ljudje razumejo vlogo ln v a ž n o s t sinoikata. Vs i ti delavci so v k l j u č e n i v 23 p o d r u ž n i c a h .

Osnovna z n a č i l n o s t skupnega dela o b č i n s k e g a sindikalnega sveta so brez dvoma stalna skrb za kadre v sindikalnih vodstvih, Izredno uspeli seminarji za predsednike sindikalnih p o d r u ž n i c in za predsednike delavskih svetov. Vs i u d e l e ž e n c i teh seminarjev so soglasno IzjavUl, da so Jim taki p o u č n i -dvodnevni seminarji potrebni ln Izredno koristni. Posebno veliko dela so sindikati opravili pr i sprejemanju l e t o š n j i h tarifnih pravilnikov. Stalno si med seboj Izmenjujejo tudi obiske po p o d r u ž n i c a h , kjer aclavci ž i v o In temeljito razpravljajo o svojih problemih pri delu. Precej trud« je sindikat v l o ž i l tudi pri zbiranju sredstev dveh tretjin ob z a k l j u č nih r a č u n i h . In ž e l j e ?

Predsednik ObSS — rov. D u š a n Brel lh — prav!, da hl Tad! hitreje dobili analize okoli Izpolnitve planov po posameznih vejah gospodarstva. To bi o m o g o č i l o 5e h i t r e j š o posredovanje po posameznih p o d r u ž n i c a h ln seveda tudi bolj dvirni lo raven razprav na m n o ž i č n i h sindikalnih sestankih. V jeseni nameravajo nuditi p o d r u ž n i c a m p o m o č pri s p l o š n e m In strokovnem i z o b r a ž e v a n j u delavcev, prav tako pa bodo š e nadalje p r i p o r o č a l i stalne m e s e č n e sestanke v podjetjih. N a takih sestankih je n a m r e č v preteklem letu pr i š l a , cela vrsta predlogov Iz vrst delavcev, ki so vsi znatno pripomogli k u s p e š n e j š e m u delu sindikalne p o d r u ž n i c e . Marsikje so taki sindikalni sestanki odkril i tudi skrit«- razen"" In napake. K o so Jih odstranili, Je M l delovni u č i n e k kmalu v e č j i . In nagrajevanje? Temeljita analiza tarifnih pravilnikov Je pokazala v e č i noma zdrave t e ž n j e . Cela vrsta gospodarskih orp;ini7V-i.l pa Je že po sprejemu tarifnih pravilnikov uvedla nagrajevanje po u č i n k u ln po enoti proizvoda. V takih kolektivih se ne bojijo v e č za I z v r š i t e v plana, t e m v e č ga vsi znatno presegajo.

Stev, 3« (494), • D O L E N J S K I L I S T « Stran 5

a p o r i , u s p e h i i n n a č r t i

v n i š k e l e s n e i n d n s t r i f e Sevnica ob Sav i t To je sre

d i š č e o b s e ž n e g a gozdnega podr o č j a . Zato n i č u d n o , da ie tu m o č n o r azv i t a lesno-predelo-v a l n a indus t r i j a . Podjet ja Ju-gotanin, Kopitarna in M i z a r s k a produktivna zadruga so ponesla ime tega pr i jaznega posavskega kraja po vsei d o m o v i n i . Glas o s e v n i i k i h t an lnar j ih , kop i t a r jih in m i z a r j i h pa je p rod r l

t ud i onkraj meja n a š e domov i ne. T j a so ga ponesli k v a l i t e t ni i zde lk i s e v n i š k i h podjetij lesne industr i je . Iz naslednj ih vrst ic boste zvedel i , kaj delajo, k a k o ž iv i jo i n gospodari jo delovn i k o l e k t i v i sevniske lesne industri je. Onj dan sem se m u d i l ondi . j i h ob i ska l i n zvedel tole-Preber i te 1

Jugotonin h o gradil nov obrat Najpre j sem se u s t av i l v J u -

go tan inu , n a j v e č j e m s e v n i š k e m podjetju. D a je temu res tako, p r i č a j o ve l ike sk ladovnice lesa, k l tovarniške prostore skoraj popolnoma zakr iva jo , tako da j « od d a l e č v i d e n le d i m n i k .

' O b š e l sem v i soko n a l o ž e n e v o -c i č k e z lesom, p r ip rav l j ene za predelavo, i n vs top i l v obratne p r o s t o r « . P i s a r n e so b i l e prazne. B i l a je sobota, kaza lc i na u r l p a so se že nagniLi čez dvanajsto. K o n č n o sem le n a š e l d L r ek tor ja i n t e h n i č n e g a Inžen i r j a , Zap le te l sem se v ž iva hen razgovor i n zvedel , da sa do konca avgusta letos p ro iz v e d l i 1477 ft ( f i l ter ton) kos ta n j e v i h l n hras tov ih t a n i n s k i h ekst raktov. S tem so le tošn j i osem m e s e č n i d r u ž b e n i n a č r t presegl i za 8,14%. V p r i m e r j a v i z i s t im razdob jem m i n u l e g a le ta so p r o i z v e d l i k a r 120 tt v e č , š t ev i l o zaposlenih pa se je le malenkostno zv i ša lo . P r i tem sc u s t v a r i l i t ud i v e č j i č is t i dohodek ln ga r a z d e l i l i procentua lno v b o l j š e m sorazmer ju kot je b i l p redviden ter so tako za nekaj odstotkov o k r e p i l i tud i svoje sklade.

B r e z dvoma je na d o s e ž e n e uspehe precej v p l i v a l o nagra je vanje po u č i n k u , saj je nad. p o l o v i c o zaposlenih nagrajevan i h po u č i n k u . P a tud i p r e m i ranje za č i m bol j še i z lu ievan je l n drobljenje lesa ter z n i ž a nje v z d r ž e v a l n i h s t r o š k o v zelo vzpodbujevalno v p l i v a na del avce .

V e n d a r imajo tudi. v Jugota-ninu težave . Takole so mi povedali; — Ozko grlo proizvodnja predstavljajo iaparilnikl. Sedanji so bakreni in terjajo stalno menjavanje c e v i . Naroč i l i smo nove. T i bodo izde lan i iz n e r j a v e č e g a j e k l a , zato bodo bo l j š i . S tem pa se bodo m o č n o zn iža l i vzdrževa ln i s troški . Tež a v e imamo tudi z nabavo obde. lovalnlh bobnov. Zaradi precizne ladelave jih pri nas ne-r?dl izdelujejo, zato jih le- tež

ko dobimo. Ce ne bo š lo d r u g a č e j i h bomo m o r a l i u v a ž a t i .

In n a č r t i ? — V n a č r t u imamo gradnjo

novega obrata za proizvodnjo l eson i tn ih plošč- P r o i z v a j a l i j i h bomo lz odpadkov oz i roma iz i z l u ž e n e g a lesa, katerega zdaj k u r i m o . Z a proizvodnjo t an ins k i h ekstraktov i z k o r i š č a m o surov ine le 6—8%, medtem ko bomo potem p r a k t i č n o I zkor i -

da smo dosegli za 20% večj i efekt.

K a j pa tt-iave l n n a č r t i ? — P r e c e j š n j i p rob lem pred

stavljajo še vedno Iz t rošeni s t ro j i , k i pa j i h postopoma zamenjujemo z n o v i m i . R a č u n a mo, da bo ves s t ro jn i pa rk p r i sedanjih pogoj ih izmenjan v pet ih le t ih . H u d e t e ž a v e so tudi s p r i č o pomanjkanja t e h n i č n e g a kadra . T u d i to v p r a š a n j e bo v nekaj l e t ih re*emo. N a s r e d n i . t e h n i č n i Šoli š t i p e n d i r a m o 6 gojencev, na ekonomski f a k u l

tet! enega i n v šol i za socialne delavce enega. T a k o bo K o p i tarna m e d p r v i m i v Posav ju deb i l a tud i socialnega delavca. V i z d e l a v i imamo n a č r t e za temelj i to rekons t rukc i jo podjetja, s katero se p redvideva d o k o n č na izmenjava strojnega parka , gradnja n o v i h obra tn ih prostorov, predvsem pa n a r a v n i h ln umetnih suSi lnic . Invest ic i je bodo znaša l e ok rog 300 m i l i j o nov dinar jev , p rav za to l iko pa se bo po k o n č a n i rekons t rukc i j i povečal d r u ž b e n i bruto produkt .

V Mizarski produktivni zadrugi dobro izpolnjujejo družbeni načrt

P a se us tavimo še v M i z a r s k i p r o d u k t i v n i zadrugi , v tem mladem, a p r i zadevnem s e v n i š k e m podjetju lesne indust r i je . T u sem se pogovor i l & predsedn i k o m U O A n t o n o m Vav ta r j em

Pogled na Kopitarno, najs tarejše industrijsko podjetje v Sevnici, nastalo pred 73 leti. Dan«« je to m o č n o moderen obrat

stili ves les. K u r i l i bomo pa s premogom, ka r bo precej ceneje. S ice r smo i m e l i za predelavo i z l u ž e n e g a lesa v e č va r i an t , vendar se je pokazala za na j bo l j šo predelava v lesonltne plošče, po k a t e r i h je veliko t o v p r a š e v a n j e . Po n a č r t i h predv idevamo pro izvodnjo 15.000 ton l e son i tn ih p lošč letno, od tega m a n j š i odstotek op lemeni t en ih .

Za u r e s n i č i t e v tega n a č r t a bo potrebno 1 m i l i j a r d o ln p o l Inves t i c i j sk ih sredstev. Z dograditvijo novega obrata pa bo družbeni bruto proizvod nara-stel na okrog 2 milijardi dinarjev letno. Zaposlili pa bomo Se okrog 200 novih delavcev.

V Kopitarni letos največja proizvodnja, kar obstoji tovarna

Poslovil sem se od Jugotani -n a i n se og las i l v K o p i t a r n i T u d i tukaj so že u ž i v a l i soboto ln se p r i p r a v l j a l i n a pri jeten nede l j sk i p o č i t e k . Mimogrede sem s l i š a l :

— K a j p r a v i š , k a k š n o vreme bo ju t r i ?

Odgovora n i sem u je l . Sam P«ri sebi sem p r e k l e l nov inarsk i p o k l i c , h i p zatem pa že t r k a l na v r a t a s tanovanja d i rek tor ja K o p i t a r n e t o v a r i š a L i p o v š k a -P r i j a z n o me je sprejel ln že sva k r a m l j a l a o tem ln onem.

U s p e h i tega n a j s t a r e j š e g a sev-ndskega indus t r i j skega podjetja, saj bo leta 1961 p raznova l že 75-ietnico svojega obstoja, so v zadnj Ih l e t i h presenetlj Ivi , R a z š i r i l i so tovarno, u r e d i l i s a n i tarne naprave za delavce, p r v i v o b č i n i u v e d l i topel ob rok ma l i ce v tova rn i i t d . T o pa se Is leto v teio bolj o d r a ž a t u d i v p ro i zvodn j i . O l e t o š n j e m po

s lovanju le d i r ek to r t o v a r i š L L p o v š e k povedal :

— Letos smo dosegli n a j v e č j o pro izvodnjo i n rea l i zac i jo o d k a r obstoj i tovarna. V avgustu smo r . pr . dosegli rea l izac i jo 50 m ' l i j o n o v dinar jev , med;em ko je ta v p r e j š n j i h l e t i h znaša l a le 33 m i l i j o n o v d inar jev . M o č n o je poras t la proizvodnja kopi t i n pet, pa tud i obrat ž a g e je postal donosen. N a s lednjem se je letos vrednost p ro izvodnje na enega zaposlenega d v i gn i l a za 83%. K temu je najv e č p r ipomog la spremenjena s t ruk tura obdelave. P o v p r e č n o pa »e Je p rodukt ivnos t L*tos p o v e č a l a za 23%. N a d o s e ž e n e uspehe je v p l i v a l o v e č č in i t e* Ijev- P redvsem pa nabava neka te r ih n o v i h strojev — k u p i l i smo j ih z l a s tn imi s reds tv i —, nagrajevanje po u č i n k u l n i z bo l j š an j e delovne organizaci je v t e h n o l o š k e m procesu. Samo s postopnim uvajanjem sistema negrajevanja po enoti p ro i zvo -

in p redsedn ikom D S K a r l o m R a d i če m. Tole sem zvede l :

— V izpoln jevanju d r u ž b e n e g a n a č r t a smo vsak mesec nekol iko pred n j im. Malenkos tno Pa zaostajamo v doseganju p r e d v i denega dohodka. To pa zato, k e r So se zaradi p o d r a ž i t v e su rov in predvideni ma te r i a ln i s t r o š k i poveča l i za 14,82%. R a č u n a m o , da bomo dosegli letos nad 140 mi l i jonov dinar jev prometa. D r u ž b e n i bruto produkt p a se je na enega zaposlenega povečal za 13% v p r i m e r j a v i z m i n u l i m letom.

Na-še podjetje izdeluje p r e d vsem luksuzno p o h i š t v o . Opre m i l i smo ž e več zvezni