osnovne ·ole boÎidarja jakca · 1 d o g o d k i u r e j a nina bernard tehniški dan v...

BOÎIDARjA JAKCAOSNOVNE ·OLE

· o l s k o l e t o 2 0 0 9 / 1 0

Se malo in bomo spet zaprli solska vrata. Tik pred tem pa smo se potrudili in spet zbraliprispevke pomembnih dogodkov na nasi soli.Zagotovo ne prav vseh, ker jih je tako veliko,vendar smo se potrudili, da bi jihobjavili cim vec.

Zelim vam lepe pocitnice in veliko soncnih zarkov …

ˇ

OSNOVNI PODATKI ·OLEUSTANOVITELJ ·OLEMesto Ljubljana

SEDEÎ ·OLENusdorferjeva 10, 1000 Ljubljana RAVNATELJICA Nata‰a Krajnãan UrednicaNina Bernardâlani ãasopisnega kroÏkaKatarina Iliç, Laura Konãina,Polona Smrekar, Anita Tara, Janja Kavãiã Josipoviã, Lana Tomiã,Eva TusiãLektoriranjePetra TomaÏinPriprava za tiskBeton & Vrbinc Co.TiskArtpro

URADNE UREtajni‰tvo: vsak delovnik 9.30–11.30 in 13.00–14.00 raãunovodstvo: vsak delovnik 9.30–11.30 in 13.30–14.30

TELEFONSKE ·TEVILKE IN NASLOVI ELEKTRONSKE PO·TEtajni‰tvo01 520 66 50fax 01 520 66 60 [email protected] 01 520 66 [email protected]ãnica ravnateljice 01 520 66 [email protected] 01 520 66 52svetovalna sluÏba 01 520 66 [email protected]‰portni kabinet 01 520 66 [email protected]Ïnica 01 520 66 [email protected]ãunovodstvo 01 520 66 [email protected] ambulanta 01 548 20 04P· Hru‰ica 01 544 36 [email protected] P· Hru‰ica 01 544 36 46SPLETNE STRANI www.os-bozidarjajakca.si

Kako čas hitro teče. Zdi se, da smo ravno odprli šolska vrata in že jetu junij. Zgodilo se je veliko lepega in o marsičem ste tudi pisali.Pisali ste o ljubezni, zimi, pomladi, počitnicah, prijateljih, … Želim vam, da zdržite še teh nekaj dni do konca pouka in se imatekar se da lepo, kjerkoli že boste. Pišite, ustvarjajte še naprej. Vam devetošolci, pa želim obilo uspeha pri vpisih na želene srednješole in da boste še naprej tako veseli.Posebna zahvala še Nastji Milošević, deklici neverjetnih poten-cialov, ki me vsakič razveseli s kako posebno pesmijo. Poznam jo odnjenega prvega razreda, ko nas je kot Rdeča kapica razveseljevala všolski igri. Nato je ta Kapica zrasla in postala čudovito dekle, ki jigre vse, česar se loti, odlično od rok. Nastja, ne bom te pozabila inupam, da se ti vse, o čemer sanjaš, uresniči. Srečno!

Nina Bernard

Uvodnik

1

d o g o d k i u r e j a Nina Bernard

Tehniški danV ponedeljek, 30. novembra 2009, je bil tehniški dan za učence 6., 7., 8. in 9. razreda. Učenci 6. razreda so izdelovali adventne venčke. Učenci 7. razreda so pekli kolačke in piškote ter ustvarjali s papirjem. Učenci 8. razreda so slikali na svilo, izdelovali čestitke in keramične bo-žično-novoletne okraske. Učenci 9. razreda so izdelovali božično-novo-letne okraske ter zvezde iz papirja. Vsi nastali izdelki so bili namenjeni prodaji na Bazarju. Elvira Sušec

zgodilo se je ...

Mladi ornitologiTudi v tem šolskem letu smo imeli na šoli interesno dejavnost ornitolo-gija. Učenci tam spoznavajo ptice in vpliv okolja na njihovo življenje. Ker take dejavnosti nima veliko šol, je mlade ornitologe k sodelovanju po-vabil novinar Radia Slovenija. Z g. Krapežem so se pogovarjali o pticah, ki jih poznajo, o opazovanju v naravi, o izdelavi raziskovalnih nalog, o ogroženosti ptic … Del njihovega pogovora so na Gregorjevo predvajali v radijski oddaji Dobro jutro otroci. Mentorica Marjanca Agrež

Pri učitelju Skendru smo se najavili na tako imenovano kiparjenje iz gline. Želeli smo izdelati figuro iz enega kosa, brez dodajanja ali odvze-manja gline.Učitelj nam je uvodoma prikazal posnetek izdelave figure na projekciji. S konkretnim ponazorilom, pripravo in spoznavanjem orodja in materi-ala – gline ter pravimi napotki, smo se lotili dela. Na prvi pogled je vse skupaj izgledalo lažje, vendar ko smo se lotili kiparjenja, smo kaj hitro videli, da zadeva le ni tako enostavna. Potrudili smo se po svojih naj-boljših močeh in nastale so nam všečne figurice živali in ljudi v različnih pozicijah.Valentina Ovnič

Kiparjenje 2. b v likovni učilnici

2


strokovna ekskurzija

Hallein in Salzburg(z izbirnimi predmeti turistična vzgoja, nemščina, poskusi v kemiji in organizmi v naravi in umetnem okolju)

V soboto, 5. 12. 2009, smo se od-pravili z avtobusom ob 6. uri zju-traj na strokovno ekskurzijo. Vozili smo se mimo Kranja skozi predor Karavanke. Vožnjo smo nadaljeva-li po Turski avtocesti z vmesnimi postanki do Halleina. V Bad Durn-

na prostem, kjer smo si ogledali keltsko vas. Po ogledu smo se od-peljali v središče Salzburga, kjer smo si ogledali mestne znameni-tosti: katedralo, stolnični trg, rezi-denčni trg, stari trg, mestno hišo, Mozartovo rojstno hišo (del skupi-ne si jo je ogledal, drugi del pa je obiskal Haus der Natur), festivalno dvorano, opatijo Sv. Petra.Mesto Salzburg je v predbožičnem času še posebno praznično okra-šeno s tisočimi lučkami. Posebno lepe so tudi bogato obložene stoj-nice, kjer so učenci lahko kupovali spominke in okraske. V Ljubljano smo se vrnili ob 21. uri zadovoljni in veseli. Pohvala gre učenkam in učencem za dosledno upoštevanje navodil (da se ne bi v gneči izgubili), turistični vodički Andreji (za odlično vodenje in kviz z nagradami) ter vo-zniku za varen prevoz.

Mentorica Elvira Sušec

bergu smo si ogledali znameniti rudnik soli. Oblekli smo se v ru-darska oblačila, se v jamo peljali z vlakcem in se nato med posame-znimi jaški in rovi spuščali po lese-nih dričah. Z ladjico smo se peljali po slanem jezeru in občudovali kri-stale. V rudniku sta nas obiskala Miklavž in parkelj ter nas obdaro-vala. Pred rudnikom soli je muzej

3


Zimska šola v naravi

Naj najprej povem, da je bilo v zim-ski šoli v naravi super! V ponede-ljek, 1. 2. 2010, smo se šesti ra-zredi odpravili v šolo v naravi. Ko smo prispeli v Kranjsko Goro, smo najprej odložili prtljago in takoj nato odšli smučat. Razdelili so nas v smučarske skupine, od prve do šeste. Smučali smo približno dve uri, potem pa nas je v Železničar-skem domu že čakalo kosilo.Ko smo ga pojedli, smo »razpaki-rali« in spet šli smučat. Spet smo smučali približno dve uri ali pa dve uri in pol. Nato smo imeli ne-kaj prostega časa in smo se lah-ko igrali ali pogovarjali. Potem so sledile večerne dejavnosti – vsak večer je ena skupina imela tek na smučeh, drugi pa smo šli na spre-hod. Preden smo šli spat, smo si

ogledali še film o smučanju. Urnik smučanja je bil vsak dan enak, zato pa smo vsako popoldne ali večer imeli drugačne dejavnosti. Drugi dan smo imeli disko, enkrat smo šli plavat, drugič smo lahko šli v trgovino …Zadnji večer pa smo imeli najprej predstavitev sob (vsaka soba si je morala izmisliti točko, ki naj bi bila zabavna), potem spet disko in spat.V zimski šoli v naravi je bilo res SU-PER!!!!!! Tega nisem napisala zato, ker bi to morala in da bi zvenelo lepo, ampak je bilo res. Ta tabor mi je bil najbolj všeč od vseh in si ga bom dobro zapomnila.

Neža Bricelj, 6. b

4


DrevesceV razredu imamo drevesce, na katerem vsak letni čas prikažemo, kaj se dogaja z naravo. V mesecu januarju so drevesce prekrile snežinke. Spomladi bodo na njem začeli »poganjati« popki in listi …

Ustvarjalne urice v podaljšanem bivanju 3. razreda

Plakat in Povodni možKer je 8. 2. Prešernov dan, smo se z učenci odlo-čili, da izdelamo plakat o življenju in delu France-ta Prešerna. Izdelali smo tudi Povodnega moža.

Ptiček na paliciUčenci so naredili ptičke, ki so jih podarili oče-tom za dan mučenikov. Ptiček je narejen iz kar-tona, nalepljenega na leseno palčko. Trup ptička so učenci lepo pobarvali.

Koledar 2010V mesecu januarju smo izdelali koledar za leto 2010. Za vsak mesec so učenci narisali sliko. V koledar smo vpisali nekaj pomemb-nejših svetovnih dni, državne praznike in pa tudi rojstne dneve učencev.

Knjižna kazalaV času PB in pri petkovih delavnicah smo z učen-ci izdelovali knjižna kazala. Učencem sem pri-pravila nekaj modelčkov živali, ki so jih (lahko) uporabili za izdelavo svojih kazal.

Rože iz jajčne embalaže, tulipani iz kolaž papirja, punčka iz papirjaOb materinskem dnevu so učenci podarili svojim mamicam rožice. Rože so narejene iz slamice, krep papirja in jajčne em-balaže. Cvet so učenci poljubno pobarvali z različnimi tempe-ra barvami. Nekaj učenk je svojim mamicam izdelalo punčke iz kolaž papirja.

Spomladansko cvetjeUčenci so izdelali vsak svojo sliko spomladanskega cvetja iz kroglic krep papirja. Slike smo obesili v razredu in na pano pred razredom.

Eko plakatiMesec april je bil na naši šoli mesec ekologije in 22. 4. je dan Zemlje, zato smo se veliko pogovarjali o varčevanju, varovanju narave, reciklira-nju … Učenci so samostojno, v paru ali skupini izdelali svoje eko plaka-te, ki smo jih razstavili na panojih pred razredom.Jasna Kopač, učiteljica v OPB

5


Pustne šemeNIKAKOR NI ŠLO DRUGAČE, KOT DA SMO SE VSAJ MALO NAŠEMILI, SAJ NAM PUSTNO RAJANJE V ŠOLI VSAKO LETO UIDE V ČAS MED POČITNI-CE. PA SMO SI NAREDILI TAKO, DA NAM JE BILO LEPO.Valentina Ovnič

KAJ NA OBISKUV tednu od 1. do 5. marca smo imeli na obisku Kajčka. Res je neverje-ten! Igral se je z nami, telovadil, plesal, risal in računal celo do 100. Lani tega še ni znal, letos pa je v vsem ravno tak mojster kot mi.Zelo ga imamo radi! Skrbimo zanj, ga damo spat, če je utrujen, mu po-vemo, če nas kaj teži, in mu delamo družbo, ker je na našem planetu povsem sam, brez mamice.Valentina Ovnič

V torek, 9. 3. 2010, in sredo, 10. 3. 2010, smo imeli prvi razredi nara-voslovni dan. V šolo nam je družina Kolenc prinesla nekaj svojih živa-li – želvo, madagaskarskega ježka, ameriškega goža, udava, krastači, skakača, ptičjega pajka, cvrčke ter ščurke. O živalih smo izvedeli veliko zanimivega, dobro smo si jih ogledali in se z njimi rokovali. Naravoslovni dan je kar prehitro minil.

11. februarja in 3. ter 4. marca smo v okviru knjižnične vzgoje s petimi razredi obiskali splošno knjižnico Jožeta Mazovca. Tamkajšnja knjižničarka jih je pri vhodu opozorila na trenutno razstavo glinenih mačk in jih popeljala na oddelek s strokovno literaturo. Predstavila jim je različne oddelke knjižnice, uporabo UDK – razredne razdelitve strokovnega gradiva, razdelitev le-poslovja in osnovno iskanje po računalniškem katalogu, kar so nekateri učenci tudi sami poizkusili. Knjižničarka jim je predsta-vila tudi slovensko pisateljico Marjano Moškrič in njena dela. Prebrala je odlomek iz njene knjige Stvar, kateremu so učenci napeto prisluhnili. Ob koncu ure so lahko po izbiri rešili knjižno uganko ali izpolnili glasovnico za Naj knjigo. Nekateri učenci, ki

Peti razredi na obisku v knjižnici Jožeta Mazovca

Naravoslovni dan v prvem razredu

so že včlanjeni, so si lahko izposodili knjigo ali DVD. Ostali učenci so dobili vpisni list in si bodo lahko ob na-slednjem obisku izposodili knjižnično gradivo. Menim, da se bodo vsaj nekateri učenci znali bolje orientirati po knjižnici in samostojno poiskati gradivo, ki ga potrebujejo za svoje delo.Te dni smo spoznali marsikaj novega. Nekateri izmed njih se celo niso mogli upreti razstavljenim igračam v igralnici in so se za konec tudi malo poigrali. Knjižničarka Sabina

6


Reševalna postajaV torek, 16. 3. 2010, smo obiskali reševalno postajo. Prijazni reševa-lec Denis Gorjup nam je najprej razkazal reševalno vozilo. Učenci so si izmerili srčni utrip in količino kisika v krvi. Neži je izmeril tudi EKG. Srce ji je brezhibno delovalo. Z ekstremitetno vakuumsko upornico je imobiliziral Vanji nogo ter tri učence z vakuumsko blazino. Blazina je postala čisto trda, ker je z aspiratorjem potegnil ven ves zrak. Aspirator uporabljajo reševalci tudi za sesanje krvi in sline. Lili je namestil steznik za imobilizacijo hrbtenice v sedečem položaju, nekateri učenci pa so si nadeli opornico za vrat. Nato je reševalec oblekel reševalni jopič in pokazal, kaj vse ima v njem (napravo za merjenje pritiska, sladkorja, za poslušanje srca, infuzijo, gaze, obliže …). Vsi so lahko na glavo nadeli čelade, ki jih imajo reševalci za zaščito.Denis nam je povedal, kako pomembno je oživljanje (30 x pritisneš na prsni koš, 2 x vpihneš zrak skozi usta). Bolniku, ki ne more sam dihati, priključijo respirator – umetna pljuča, ki dihajo namesto njega. V ga-raži nam je reševalec pokazal prekrasen reševalni motor. Pomemben je prav zato, ker reševalec lažje pride do ponesrečenca kot reševalno vozilo. Na koncu nas je peljal še v dispečerski center. Tam sprejmejo vse klice na številko 112. Bilo je zelo zanimivo. Učenci so bili zadovoljni.

Terezija Černe, PŠH, 4. r.

Planetarij, opazovanje Sonca in še kajV sredo, 17. 3. 2010, smo ime-li tretješolci nepozaben tehniški dan. V posebnem šotoru, imeno-vanem planetarij, so nam pričarali pravo zvezdno nebo. Opazovali smo sonce, zvezde, mlečno cesto, iskali severnico, videli smo veliki in mali voz … Ogledali smo si film o izstrelitvi rakete v vesolje, spoznali življenje astronavtov ter o vesolju in planetih izvedeli veliko zanimi-vega. V delavnici smo izdelali malo raketo, ki smo jo na šolskem igri-šču tudi izstrelili. Imeli smo srečo z vremenom in na koncu opazovali še sonce skozi teleskop.Bilo je res imenitno.

Prireditev v domu starejših občanovObisk Doma starejših občanov Štepanjsko naselje je v mesecu marcu postal že tradicija. Tudi letos so pro-gram za oskrbovance z veliko mero odgovornosti pripravili učenci 5. c razreda v družbi še nekaj učencev 6. c in 8. a. Ker je bila prireditev 19. marca – torej tik pred prvim pomladanskim dnem – smo izbrali deklamacije s prav tako vsebino. Razredni pevski zbor je zapel nekaj šaljivih ljudskih pesmi. Ker so jih gledalci poznali, so z učenci tudi zapeli. Najbolj pa vedno navdušijo učenci z igranjem na instrumente, posebno na harmonike. Veselilo nas je, ko smo videli, da so bili veseli tudi skromnega darilca, ki smo ga sami izdelali za vsakega gledalca. Po končani prireditvi so bili učenci veseli pohval oskrbovancev doma. Vsi so izrazili željo, da bi so-delovali še naslednje leto.

Vodja prireditve: Marjanca Agrež

na terenu

7


18. marca 2010 smo se v zgodnjih jutranjih urah z učenci 6. c in 8. a razreda odpravili na ogled uradne-ga treninga Svetovnega prvenstva v smučarskih poletih. Omenjeni učenci so si z vzornim sodelova-njem pri pouku in z dobrimi ocena-mi prislužili brezplačen obisk Pla-nice. Obisk letalnice nam je omo-gočila zavarovalnica Triglav, ki je za organizacijo odlično poskrbela.Navijaško vzdušje je bilo zaznati že na poti proti Planici. Nekateri iz-med njih so se že od doma odpra-vili dobro opremljeni z navijaškimi pripomočki – slovenskimi zastavi-cami in trobili. Vožnja proti Planici je minila hitro in na cilju nas je že čakalo prvo presenečenje – vsi učenci so od zavarovalnice pre-jeli v dar navijaške šale in tatuje. S tatuji so si okrasili obraze in se

Obisk Planice

postavili pred objektiv fotoapara-ta. Nato smo se napotili do prosto-ra, kjer smo se lahko okrepčali s toplo malico in čajem, ki so nam ga organizatorji pripravili. Siti in dobro opremljeni smo se odpravili navijat za naše odlične skakalce. Še posebno glasno smo seveda spodbujali Roberta Krajnca. Navi-jaško vzdušje je vsem udeleženim polepšalo tudi lepo vreme.Nekateri so za konec zaplesali in zapeli s pevko Alyo, spet drugi smo se izpostavljali sončnim žar-kom, najbolj pridni pa so se podali v reševanje matematičnih nalog za Vegovo priznanje. Še vedno polni pozitivne energije smo se po končanem pisanju po-časi odpravili nazaj proti domu.

Sabina Grabljevec

8


Tretji teden v marcu je mednaro-dni teden možganov, vsakoletni čas posvečen možganom, njiho-vemu raziskovanju ter vsemu, kar nam možgani omogočajo, med njimi tudi raznolike oblike izobra-ževanja, ustvarjanja in sproščene igre. V torek, 16. marca 2010, smo se nekateri učenci 9. razreda odpra-vili na poučne delavnice o možga-nih, ki so potekale v Znanstveno-raziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti na Novem trgu v Ljubljani. Ko smo prišli, smo poslušali kratko preda-vanje o možganih in možganskih funkcijah. Naučili smo se tudi ne-kaj novega o nevronu in hormonu dopaminu, ki se nahaja predvsem v srednjih možganih in vpliva na srce, krvni obtok in presnovo. Po predavanju smo se malo spočili, nato pa smo si ogledali posame-zne dele možganov in jih sestavili. Potem so nas razdelili na dve sku-pini, in sicer na mlajšo in starejšo. Naša skupina si je spet ogledala kratko predstavitev o možganih.

Poučne delavnice o možganih

V soboto, 20. 3. 2010, smo si v okviru astronomskega krožka ogledali Astronomski observatorij Golovec. Z ogledom smo pričeli ob 19.00. Najprej smo si ogledali teleskop, nato pa še fotografije različnih astronom-skih pojavov in teles. Na žalost zaradi oblačnega vremena nismo mogli gledati skozi teleskop. V ogledu smo zelo uživali, posebej nam je bil všeč teleskop.

Aleša in Tjaša

Ogled astronomskega observatorija Golovec

Natančneje smo si ogledali sistem nagrajevanja in pri katerih dejav-nostih sodelujejo možgani. Dobi-li smo tudi mape, v katerih je bil majhen zvezek, in knjigo Prvi ko-raki v nevroznanost – znanost o možganih. Na koncu smo ponovili, kar smo se naučili, in se udeležili kviza. Delavnice so bile zelo zani-mive in poučne. Čas je zelo hitro minil. Po kvizu smo se odpravili v šolo.

Tanja Gavranić, 9. b

9


Učenci vseh treh petih razredov so za uvod v eko dan poslušali pre-davanje z naslovom Onesnaženje voda vpliva na življenje ptic.Predavanje je njihovi starosti pri-merno pripravil ornitolog – član DPPS – Žiga I. Remec. Spoznali so nekaj najbolj značilnih ptic, ki jih lahko srečajo ob Ljubljanici in vpliv onesnaževanja na njihovo življe-nje. Po predavanju so v vsakem razredu po svoje nadaljevali delo.V 5. c so najprej s testiranjem ugotavljali kakovost vode iz naše bližnje okolice (vodovod, Bizoviški potok, Hruševski potok). Ugotovi-tve so grafično ponazorili. Nato so ugotavljali povezanost med živimi bitji ob Ljubljanici in medseboj-no odvisnost. To so prikazali na plakatih s pomočjo fotografij in

ustreznega besedila. Vse delo je bilo navezano na učno snov nara-voslovja in tehnike. Učenci so bili ves čas aktivni in so svoje naloge dobro opravili.Marjanca Agrež

Dan šole – eko dan

Tudi letos smo sodelovali na likov-nem natečaju, ki ga je razpisala Mestna občina Ljubljana, na temo »Dovolj imam pokanja«. Še pose-bej se je izkazala Amina Nikočević iz 6. b razreda. Za čudovit likovni izdelek, ki poučno prikazuje, kako nevarne so petarde, je prejela dru-go nagrado.V ponedeljek, 22. 3. 2010, je bil zaradi tega na slovesno podelitev povabljen cel 6. b razred. Učitelj likovne vzgoje in mentor, Skender Bajrović, nas je odpeljal v mesto,

kjer smo si spotoma ogledali še tržnico, Prešernov spomenik, raz-stavo slik v galeriji in Robbov vo-dnjak. Izvedeli smo veliko zanimi-vih stvari.Nato smo odšli v Mestno hišo, kjer nas je pozdravil čarodej in nas za-baval vse do prihoda župana Zo-rana Jankovića. Čarodej nam je na zanimiv način prikazal, da so zakoni za vse enaki in da jih mora-mo upoštevati, nato pa je še s po-močjo Emilove roke posvaril pred poškodbami, ki jih lahko povzroči

neprevidna uporaba pirotehničnih sredstev. Župan je skupaj z mag. Stanislavom Vrečarjem, direktor-jem Policijske uprave Ljubljana, podelil priznanja sodelujočim na nagradnem likovnem in literar-nem natečaju. Po uradni podelitvi se je hitro pomešal med otroke in razdelil avtograme. Vsi smo bili zadovoljni. Še enkrat iskreno če-stitamo Amini in mentorju, učitelju Bajroviću.Učenci 6. b in razredničarka Maja Jug

Likovni natečaj

10


Na taboru prve pomoči smo bili od 19. 4. do 23. 4. 2010.Zbrali smo se pred šolo, v pone-deljek ob osmih zjutraj. Z avtobu-som smo se peljali do Tolmina, kjer smo se najprej razporedili po sobah. Kmalu nato smo imeli do-bro kosilo. Po tem smo imeli krajši sestanek pri katerem smo se pog-ovarjali o tem kaj lahko počnemo in kaj ne smemo. Popoldne smo imeli dve uri prve pomoči, zvečer pa smo odšli na krajši sprehod po Tolminu. Okoli desete ure pa smo se odpravili spat. Naslednji dan smo po zajtrku odšli na pohod na vzpetino imenovano Kozlov rob. Kasneje smo si ogle-dali se Nemško kostnico. Popold-ne po urah prve pomoči smo imeli veliko časa za sprostitev, saj smo lahko odšli plezat, v trgovino ali pa se igrali na igrišču. Po večerji smo imeli čas za tuširanje in pripravo na spanec. V sredo dopoldan smo imeli naporno kolesarjenje, prevo-zili smo 34 kilometrov. Nato smo kosili ter imeli prvo pomoč.V četrtek zjutraj smo odšli na sotočje in v gozd po humusno prst, v kateri smo kasneje opazovali majhne talne živali. Po kosilu smo zopet imeli pouk prve pomoči, kjer smo dobili oceno iz praktičnega dela. Po večerji smo imeli podeli-tev priznanj, zabavni večer in dis-ko. Zadnji dan dopoldne smo odšli v tolminski muzej, kjer smo izvede-li veliko o tolminski skozi čas. Nato smo pospravili sobe in se po kosi-lu vrnili domov.Ta tabor nam bo ostal v zelo lepem spominu, saj smo na njem veliko doživeli in se novega naučili.

Naja Volavšek, Andreja Vidergar, Nika Žibert, 8. a

TolminV ponedeljek, 19. 4., ob 7.30 smo se zbrali pred šolo, da bi se odpe-ljali na tabor prve pomoči v CŠOD Soča, ki je v Tolminu. Med vožnjo nam je učiteljica Elvira Sušec po-drobno razložila načrt dejavnosti tabora.V Tolmin smo prispeli okoli 10.30. Namestili smo se v sobe in imeli čas za počitek. Kasneje smo se odpravili na kosilo. Po kosilu smo imeli v učilnici sestanek, na kate-rem smo se seznanili z urnikom dejavnosti. Sledil je pouk prve pomoči. Po večerji smo se z uči-teljem odpravili na ogled Tolmina. Ko smo se vrnili iz mesta, smo na sestanku pisali dnevnik o tem kako je potekal naš delovni dan in kaj smo počeli.

Naslednji dan po zajtrku smo pri naravoslovni dejavnosti obravna-vali rastline: dvokaličnice in eno-kaličnice. Zunaj, nedaleč stran od doma, kjer smo bivali, smo si ogledali drevo z imenom TULIPA-NOVEC. Nato smo v bližnjem goz-du iskali živali in jih opisali. Sledilo je kosilo in počitek. Med počitkom smo lahko odšli na igrišče ali pa smo bili v sobah. Na drugem delu pouka prve pomoči smo se uči-li o krvavitvah ter kako pomagati ljudem v različnih situacijah. Učili smo se tudi obvezati del poško-dovanega dela telesa npr.: glave, noge, roke itd. Po večerji smo na-daljevali s pisanjem našega dnev-nika in zabeležili naše današnje aktivnosti.Naslednje jutro smo se odpravili na Kozlov rob (225 m). Ko smo pri-speli na vrh hriba, smo si ogledali ostanke gradu. Na gradu smo po-malicali in se odpravili proti domu, kjer smo odložili nahrbtnike in se odpravili do Nemške kostnice. Popoldne smo pri prvi pomoči obravnavali poškodbe gibal. Sledi-la je večerja in pisanje dnevnika.

Tabor v Tolminu

Tabor prve pomoči

11


24. marca 2010, smo si na OŠ Riharda Jakopiča ogledali pred-stavo Ta veseli dan ali Matiček se ženi. Zaigrali so nam jo učenci že omenjene šole. Že ko sem jih lani prvič videla igrati, so me navdušili, tokrat pa sem bila prav osupla. Nji-hovo igranje je zelo profesionalno in videlo se je, da v tem uživajo. Zelo mi je bilo všeč, da so govori-li v starinskem jeziku. Zgodbo so zelo dobro priredili in nam jo zai-grali tako, da je bila popolnoma ra-zumljiva, zanimiva in zabavna tudi mlajšim učencem. Všeč mi je bil tudi njihov stik z gledalci. Scena je bila primerna za vsebino in čas dogajanja. Všeč mi je bila prepro-stost. Tudi ko so vmes zamenjali sceno, ni bilo nič moteče, saj so to naredili zelo hitro in brez kompli-kacij. Tudi kostumi so mi bili všeč. Igralci so jih dobro uporabljali (npr. medtem ko je Nežka hodila in go-vorila, si je na eni strani dvignila krilo, tako rekoč se je poigrala z njim in vse naredila bolj pristno). Po kostumih se je takoj videla raz-lika med slojema. Baron in baroni-ca sta imela bogatejše obleke ter nakit, Matiček, Nežka in ostali pa so imeli bolj preprosta oblačila. Z uporabo starinsko-narečnega jezi-ka so nas popeljali v čas Antona Tomaža Linharta in moram prizna-ti, da mi je bilo vse razumljivo in prijetno za poslušanje. Poleg tega si pomen besede lahko razbral kar iz njihovih kretenj ali pa iz sobese-

dila. Vem, da so igralci v to igro vložili ogromno časa in volje, a nji-hov trud je bil poplačan, saj je bila predstava več kot odlična. Moje mnenje je, da bi verjetno bila spo-sobna igrati v tej igri, vendar bi po-trebovala veliko časa za vaje. Mi-slim, da bi mi največ težav povzro-čal prav jezik. Igra in gledališče sta že dolgo moja strast ter velikokrat obiskujem različna gledališča. Ta igra je bila ena najboljših ne glede na to, da v njej ne igrajo profesio-

V sredo, 24. marca 2010, smo bili povabljeni na Osnovno šolo Rihar-da Jakopiča na ogled predstave Ta veseli dan ali Matiček se ženi. V predstavi mi je bilo všeč predvsem to, kako so celotno igro uprizori-li oziroma zaigrali. Bilo je več kot očitno, da so morali vsi vključeni igralci (učenci) v igro vložiti veliko dela, truda, zagnanosti in volje. Vsi igralci in igralke so svoje vloge odigrali izvrstno, brez kakršne koli napake in to brez pomoči šepetal-ke. Prav tako mi je bilo všeč, da so igro priredili (jezik v igri) tako, da smo jo lahko vsi razumeli, vsi od šestih pa do devetih razredov. V igri je vladalo kar nekaj smešnih oz. komičnih trenutkov, kar pa je normalno, saj gre navsezadnje le za komedijo. Od igralcev mi je bil najbolj všeč Matiček, saj se mi je

Ta veseli dan ali Matiček se ženinalni igralci, čeprav verjamem, da bodo nekega dne prav to postali. Rada bi izpostavila predvsem Než-ko in Tončka, saj sta igrala najbolj-še in sta zelo nadarjena. Upam, da bom to ekipo še kdaj lahko videla na odru in me bodo zopet prese-netili s svojim igranjem ter dobrim vzdušjem. Mislim, da ni bilo stvari, ki mi ni bila všeč. Predstavo bi si z veseljem še večkrat ogledala.Lea Erzar, 9. bUčiteljica: Romana Šarec Rojc

Ta veseli dan ali Matiček se ženizdel simpatičen, še posebej mi je bil všeč njegov govor. Od deklet/igralk se mi je najbolj prikupila Nežka, saj je dekle po mojem oku-su, kar pomeni, da mi je bilo všeč njeno obnašanje, igra ter tudi vlo-ga v igri. Sceno bi zelo pohvalila, saj se mi je zdela fenomenalna, glede na to, da so jo izdelovali učenci sami pri pouku. Kostumi niso bili nikakršna izjema. Bili so dokaj pristni in prav nič pretirano razkošni. Predstava nosi tak na-slov zato, ker se Matičku po nekaj težavah le uspe poročiti. Predsta-va je bila zagotovo vredna ogleda in če bi imela možnost, bi si jo še enkrat ogledala. Še enkrat vse čestitke učencem in učenkam ter mentorici. Marina Pejanović, 9. aUčiteljica: Romana Šarec Rojc

Poročilo o ogledu gledališke predstave

V četrtek po zajtrku smo se odpra-vili na kolesarski izlet. Kolesarili smo do Kobarida in nato še nazaj. Kosilo je bilo pravo okrepčilo po napornem športnem dogodku. Po popoldanskem počitku smo opra-vljali test praktičnega dela prve pomoči in tako preverili, kaj smo

se naučili. Po večerji smo imeli za-ključno zabavo. Vsak razred se je predstavil z eno točko, po predsta-vi pa smo imeli ples. V petek smo se zbudili malo ka-sneje, saj je bil to dan odhoda do-mov in nismo imeli toliko dejavno-sti na urniku. Pospravili smo svoje

stvari v kovčke. Odpravili smo se v muzej, kjer smo si ogledali zgodo-vino Tolmina in življenje v teh kra-jih v preteklosti. Ostalo je le še toliko časa, da smo pokosili, in nato smo že bili pripra-vljeni za odhod proti Ljubljani.Saida Ćehić, 8. b

12

·PORTNE NOVICE u r e j a Darja Borovšek

PlavanjeV torek, 19. januarja 2010, so svo-je znanje v plavanju nadgrajevali naši prvošolčki v bazenu Tivoli, malo za njimi so v bazen skočili naši mlajši, nato pa tudi starejši učenci, na tekmovanju za najhi-trejšega plavalca mesta Ljubljane. Naša šola je imela predstavnike tako med kategoriziranimi učenci, ki morajo prikazati znanje plava-nja v vseh štirih plavalnih tehnikah na dolžini 100 m, kot v disciplini 50 m prosto. S svojim znanjem plavalnih tehnik so nas presenetili najmlajši udeleženci tekmovanja –drugošolec Daniel Šulterer, ki se je pogumno kosal z mnogo starej-šimi učenci drugih šol, ter v isti di-sciplini, četrtošolki Nika Modic in Lia Hribernik, Nika Hribernik pa je popravila šolski rekord na 100 m

Kobal, ki je v finalu osvojil tretje mesto. Med starejšimi dekleti sta se v finale uvrstili tako Katja Čer-ne (4. mesto) kot Tjaša Bezlaj (6. mesto), tekmovali pa sta tudi Anja Banjanac in Nina Mislej. Končno nam je uspelo osvojiti tudi laskavi naslov najhitrejše mešane štafete 8 x 25 m v Ljubljani. Zaslu-ge za prvo mesto imajo dekleta: Maša, Nina, Katja, Tjaša ter fantje: Nejc F., Nejc L., Žiga in Urban. K osvojitvi 1. mesta v ekipnem delu tekmovanja so prispevali prav vsi, ki so sodelovali na tekmo-vanju v plavanju. Na državno tek-movanje so se uvrstili: naša meša-na štafeta ter posamezniki: Urban Kobal, Tjaša Bezlaj in Katja Černe.

Bravo naši plavalci in srečno na državnem tekmovanju!

mešano starejših deklic. Na 50 m prosto so našo šolo predstavljali: Luka in David Dedić, Aljoša Lampe ter Ažbe Bačar pri fantih, pri dekle-tih pa Lea Jovanović, Ajda Hlebš ter Maša Habič in Petra Vidrih, ki sta se uvrstili tudi v finalno tekmo-vanje. Pri starejših fantih so sode-lovali Nejc Ferle, Timotej Čelešnik, Nejc Lavrič, Žiga Černe in Urban

Mala prožna ponjavaV četrtek, 11. 2. 2010, je bilo finalno tekmovanje v skokih z male prožne ponjave. Na pred-hodnem polfinalnem tekmova-nju so se v finale uvrstili štirje naši učenci, žal pa je morala Monika Novak zaradi poškodbe udeležbo v finalu izpustiti. Osta-li so dosegli naslednje rezultate:Domen Habič, 4. mestoLucija Lampe Kastelic, 5. mestoMaša Habič, 9. mestoVsem tekmovalcem čestitamo.

13


BadmintonV Mirni na Dolenjskem so se zbrali vsi najboljši iz Slovenije in se po-merili med seboj za naslove držav-nih prvakov. Naša šola je imela dve predstavnici med kategorizi-ranimi učenkami, in sicer Moniko Pust in Katarino Beton.

Na področnem prvenstvu za OŠ v judu je sodelovalo devet naših učencev. Tekmovanje je bilo v ne-deljo, 17. 1. 2010, v Ljubljani. Med starejšimi učenkami sta tekmovali Nina Mislej ter Anja Perković in do-segli 3. mesto. Obe sta našo šolo zastopali tudi na državnem prven-stvu, ki je bilo v začetku februarja v Izoli. Največ predstavnikov smo imeli v kategoriji 5. in 6. razredov, kjer se je najbolje odrezal s 1. me-stom Luka Dedić, Hana Sušnik pa je bila 2. Tudi ostali – Nejc, Aljo-ša, in Kristina so se odlično bori-

ni, nato pa še v četrtfinalu in pol-finalu. V odločilni tekmi za naslov državne prvakinje pa je morala priznati premoč leto starejši prvi nosilki turnirja, tako da je na kon-cu osvojila drugo mesto oziroma laskavi naslov slovenske podprva-kinje v badmintonu. Tako Katarini kot Moniki iskreno čestitamo!

Po uvodnih nagovorih in kulturnem programu tretješolcev OŠ Mirna se je tekmovanje začelo. Učenci oziroma učenke so najprej tekmo-vali v predtekmovalnih skupinah. Računalniški žreb tudi tokrat ni bil naklonjen Moniki, saj je v skupino dobila težke nasprotnice, med nji-mi tudi prvo nosilko turnirja. Kljub dobrim predstavam se na žalost ni uvrstila v borbo za medalje.Je pa zato Katarina premagala vse nasprotnice, najprej v svoji skupi-

Judo

li in dosegli dobre uvrstitve. Med učenci 3. in 4. razredov smo prav tako imeli predstavnike, in sicer je Urh Resman dosegel 3. mesto, Dejan Nikolić je bil 7. V kategoriji 1.in 2. razreda je sodeloval tudi naš učenec 2. b razreda Daniel Šulterer, član judo kluba Olimpija, in dosegel 2. mesto med svojimi vrstniki. Na žalost se veliko naših učencev ni udeležilo tekmovanja zaradi bolezni oziroma poškodbe. Vsem nastopajočim in trenerjem Judo kluba Golovec čestitamo za dosežena mesta.

V Izoli je v petek, 5. februarja 2010, potekalo državno prvenstvo za osnovne šole, na katerega sta se uvrstili naši učenki Nina Mislej in Anja Perkovič. Tekmovali sta v kategoriji do 57 kg in odlično za-čeli, zmagali prvi dve borbi, nato pa na žalost v polfinalu izgubili. V borbi za tretje mesto je Anja pre-magala svojo nasprotnico in osvo-jila bronasto medaljo, Nini pa žal ni uspelo, tako da je na koncu za-sedla 5. mesto, kar je tudi odličen rezultat. Anji in Nini iskreno čestitamo!

14


GimnastikaKomplet medalj naših petih pred-stavnikov, Ane Bergant, Lucije Lampe Kastelic, Maše Habič, Mo-nike Novak in Domna Habiča, na državnem tekmovanju v gimnasti-ki je enkraten uspeh. Prvo mesto v državi je dosegla Monika Novak, drugi je bil Domen Habič, zbirko medalj pa je dopolnila Maša Habič z osvojenim tretjim mestom.

Bravo za naše športnike in le tako naprej!

V četrtek, 4. marca 2010, so naša tri mlada dekleta: Maša, Lucija in Ana, tekmovala na ljubljanskem prvenstvu v športni gimnastiki. Za dobro uvrstitev so morale prika-zati sestave oziroma vaje na treh orodjih, in sicer na parterju, visoki gredi in dvovišinski bradlji ter dva različna skoka na preskoku čez ko-nja. Moramo reči, da so nas s svo-jimi rezultati prijetno presenetile, saj so dosegle odlične rezultate:Maša Habič 6. c – 2. mestoLucija Lampe Kastelic 5. a – 4. mestoAna Bergant 5. b – 8. mestoČestitamo dekletom in mentorju Andreju Zrimšku!

KošarkaNaši športniki so dejavni celotno šolsko leto, zato ni čudno, da ne mine teden, ko ne bi imeli novic na športnem področju. Tokrat so naši učenci tekmovali v namiznem te-nisu, košarki in dvoranski atletiki. Ekipa mlajših košarkašev je tek-movala v skupini E, kjer so dve tekmi zmagali, eno izgubili. Kar tri ekipe v naši skupini so imele isto število zmag in porazov, zato je za uvrstitev odločala koš razlika med-sebojnih srečanj. Za našo ekipo je to pomenilo osvojitev le tretjega mesta in nadaljevanje tekmovanja v 2. ligi. Ker pa so to mladi fantje, upamo, da bodo v prihodnje ime-li več športne sreče. Za ekipo so nastopili malo starejši: Timotej Čelešnik, Nejc Ferle, Martin Šeni-

ca, Nik Božič, Aldin Hodžić, in zelo mladi Luka in David Dedić, Uroš Nikolić, David Vuk, Dušan Lalić, Domen Rojko, Dejan Jović, Ruben Čižman, Nenad Mitrevski, trener Marko Markovič.S tekmovanjem v 2. ligi so po ne-srečnem razpletu v predtekmoval-ni skupini nadaljevali naši fantje v košarki. Z dobro igro so prema-gali vse nasprotnike in zasluženo osvojili prvo mesto v 2. ligi. Pod vodstvom trenerja Marka Markovi-ča so nastopili: Timotej Čelešnik, Martin Šenica, Nik Božič, Aldin Hodžić, in rosno mladi: Uroš Niko-lić, David Vuk, Dušan Lalić, Domen Rojko, Dejan Jović, Ruben Čižman, Nenad Mitrevski.

15


Z igranjem v svojih predtekmovalnih skupinah so končala tudi dekleta v odbojki. Pri mlajših se igra mala odbojka – 3 : 3 in zato že tretje leto za-pored prijavljamo dve ekipi. Dekleta 5. in 6. razreda si nabirajo prve tek-movalne izkušnje, zato zanje ni toliko pomemben končni rezultat, tem-več da osvojijo vsaj nekaj točk proti starejšim nasprotnicam. Tekmovale so v skupini A in ne le dosegle zastavljeni cilj, temveč ga celo presegle, saj so za malo zgrešile svojo prvo zmago. Pod vodstvom trenerke Beti Jošt so igrale: Belma Hodžić, Maja Kobal, Špela Kregar, Melisa Kadrić, Arlinda Veliqi, Tina Seljak, Anja Žnidaršič, Ajla Jašarević in Ana Čičak. Tekmovanje bodo nadaljevale v 2. ljubljanski ligi.

Učenke 7. razredov, ob pomoči dveh šestošolk, so presegle vsa naša pričakovanja. Morale so priznati premoč le nasprotnicam iz OŠ Martina Krpana, vse ostale tekme pa dobile v tretjem odločilnem setu. Dvakrat so bile že blizu poraza, vendar so se z borbeno igro pobrale in na koncu zasluženo zmagale ter se uvrstile v 1. ljubljansko ligo. Za ekipo so tek-movale: Špela Petek, Sara Đurović, Maida Golubović, Đurdžina Popović, Rebeka Bačar, vse učenke 7. b ter Maja Sladić in Aleksandra Borovina 6. a.

Odbojka Odbojka – mlajša dekleta, april 2010

Dolžni smo vam še rezultate tek-movanja mlajših odbojkaric v 1. B ligi. V razburljivih tekmah, kjer smo doživele dva poraza šele v tretjem odločilnem setu in še to na razliko, smo osvojile končno 5. mesto. Za ekipo so nastopile:Aleksandra Borovina (6. a),Maja Sladić (6. a), Sara Đurović (7. b)Đurdžina Popović (7. b)Maida Golubović (7. b)Špela Petek (7. b)in Rebeka Bačar (7. b). Končalo se je tudi tekmovanje v skupini pri mlajših fantih v odboj-ki, žal tokrat manj uspešno. Kljub temu da na naši šoli poteka inte-resna dejavnost za to igro z žogo že drugo leto, se žal na treningih zbere premalo fantov, tako da mo-ramo ekipo dopolnjevati s fanti, ki so svoje znanje v igri odbojke pridobili pri pouku športne vzgoje. Res je, da so večino tekem izgubi-li v tretjem, odločilnem setu, kjer lahko nastopajo vsi najboljši v eki-pah, vzroki za to pa so v premajh-nih izkušnjah in tudi premalo zna-nja v odločilnih trenutkih. Pod vod-stvom trenerja Andreja so za našo šolo tekmovali: Timotej Čelešnik, Martin Šenica, Gazmend Shabani, Nik Božič, Nik Simšič , David De-dič, Dejan Jović, Nejc Ferle in Žiga Vehovec.

NogometHura za naša dekleta!Prvič v naši nekaj letni zgodovini so se starejša dekleta uvrstila v 1. no-gometno ligo. V prvi tekmi so premagala dekleta OŠ Polje, nato pa na žalost izgubila z OŠ Zadobrova. V odločilni tekmi so se ponovno zbrala, odločno branila svoj gol skupaj z golmanko Amiro in z zadetkom Nastje slavila proti, za nas do sedaj vedno neugodnim, nasprotnicam – učen-kam iz OŠ Zalog.

Vsem učenkam in mentorju Primožu čestitamo!

16


Spomladanski krosTokrat smo na spomladanskem krosu imeli veliko smole, saj so manjkali mnogi učenci oziroma učenke, celotna reprezentanca osmih razredov, ki so bili na tabo-ru prve pomoči v Tolminu, in učen-ke, ki so sodelovale na področnem tekmovanju plesnega festivala. Kljub temu smo nekako sestavili ekipo in to zaradi nesebične po-moči sedmošolcev, katerim velja posebna pohvala! Med leto starej-šimi, torej za osmi razred, so tekli: Sara Đurović, Neja Brulc, Timotej Čelešnik in Nik Božič. Prav vse naše učence od prvega do devetega razreda tako pri de-kletih kot pri fantih lahko samo po-hvalimo, saj so dali vse od sebe in pritekli na cilj. Najbolj veseli pa sta prav gotovo bili Nastja Milošević in Tjaša Mehle, ki sta tokrat stopili še stopničko višje kot na jesenskem krosu, saj sta zanesljivo premagali vse nasprotnice in osvojili prvo in drugo mesto.

Podrobne rezultate vseh uvrstitev naših učencev si lahko pogledate na spletni strani Timinga.

Šolski plesni festival6. aprila 2010, smo podrli še enega izmed mejnikov v zgodovini naše šole na športnem področju. Na šolskem plesnem festivalu je namreč sodelovalo rekordno število učencev od 1. do 9. razreda. Že peto leto zapored poteka na naši šoli šolski plesni festival v organizaciji športne-ga pedagoga Primoža Pintariča, na tekmovanje pa jih pridno pripravlja zunanja sodelavka Maja Trček. Veseli nas, da je med sodelujočimi pri-sotnih čedalje več predstavnikov moškega spola, za dekleta pa »itak« velja, da rada pokažejo svoje plesno znanje. Veseli smo prav tako mno-žičnega obiska prireditve s strani staršev in učencev naše šole. Plesalci so tekmovali v treh starostnih kategorijah, od 1. do 3. razreda, od 4. do 6. razreda in zadnja kategorija od 7. do 9. razreda, prav vsi pa so morali pokazati kar nekaj plesnega znanja v hip-hopu, popu in latinu. Najmlajši so zaključili s tekmovanjem na šolskem nivoju, šest najbolj-ših iz drugih dveh kategorij pa je svoje plesno znanje še preizkušalo na področnem prvenstvu, ki je bilo 21. aprila na OŠ Sostro.V kategoriji 1.–3. razred je bil vrstni red v finalu od 1. do 9. mesta sle-deč: Polona Smrekar, Lana Huško, Domen Slana, Evelina Christine Nomsi, Lana Kurent, Zala Resman, Lana Tomič, Ivona Kotseva in Enja Hribernik.4.–6. razred: Tinkara Smrekar, Hana Skitek, Nika Modic, Lana Strniša, Anita Tara, Una Haznadar, Sonja Grilj, Sabina Berisha in Larisa Đombić.7.–9. razred: Anja Babnik, Neža Geč, Lara Grošelj, Kim Nika Žan, Rebe-ka Bačar, Minela Babić, Jovana Cvetković, Vanja Gajić in Lejla Kovače-vić.

Namizni tenisImeli smo tudi dva predstavnika na četrtfinalu državnega tekmovanja v namiznem tenisu. Na to tekmovanje sta se uvrstila Domen Rojko pri mlajših dečkih (1.–5.) in Špela Mihelič pri starejših deklicah (6.–9.) in dosegla naslednje rezultate: Špela je bila 8., Domen pa 7.Na polfinalno tekmovanje sta se uvrstili prvi dve ekipi in prve štiri učen-ke ter štirje učenci iz vsake kategorije četrtfinalnih tekmovanj. Kljub temu da se Domen in Špela nista uvrstila v polfinale državnega tekmo-vanja, jima vseeno čestitamo, saj sta že z uvrstitvijo na državno prven-stvo dosegla izjemen uspeh.

17

mentor ica Elvira Sušec·olska tekmovanja

Rezultati tekmovanja za Proteusovo priznanjeTema letošnjega tekmovanja za Proteusovo priznanje so bile Velike zveri Slovenije. Učenci 8. in 9. razreda so spoznavali življenje, prehranjevanje, razmnoževanje, življenjsko okolje in ekologijo risa, medveda in volka. Dosežki naših učenk/cev na šolskem tekmovanju za Proteusovo priznanje so bila: bronasto priznanje so dobili Tomaž Žigon, Maja Matičič, Ema Barbič, Jan Žonta, Anja Hren, Nika Hribernik iz 8. a razreda, Monika Pust, Maruša Slana, Maja Hočevar, Nuša Hrovat Škarja, Nina Mislej iz 8. b razreda, Nastja Milošević, Peter Kastelic, Boštjan Čerin iz 9. a razreda, Ajdin Jašarević, Tanja Gavranič, Neža Geč, Helena Kranjc in Saša Spasojević iz 9. b razreda.Katarina Beton, 8. b, je dosegla srebrno Proteusovo priznanje na državnem tekmovanju, Tim Ulčar Pertot, 8. a, pa je na državnem tekmovanju dosegel zlato Proteusovo priznanje. Za dosežene rezultate vsem učenkam in učencem in iskreno čestitam!!!

Lokalno tekmovanje V sredo, 10. 3. 2010, je bilo na OŠ Vič lokalno tekmovanje iz znanja prve pomoči. Učenci so tekmovali iz znanja o prvi pomoči (teoretično in praktično), iz znanja o Rdečem križu in znanja o cestno prometnih predpisih. Od 17 šolskih ekip iz lju-bljanske občine je ekipa naše šole zasedla odlično 3. mesto in se je udeležila Regijskega tekmovanja, ki je bilo 7. aprila 2010 v Ljubljani. Učenci so bili pohvaljeni pri prak-tičnem delu izvajanja prve pomo-či.Učenci, ki so zastopali našo šolo in zaslužijo pohvale za prikazano znanje na tekmovanju, so:Marina Pejanovič, 9. aAna Čačič, 9. a

Tekmovanje iz znanja prve pomoči

Regijsko tekmovanje V sredo, 7. aprila 2010, so se učen-ci naše šole udeležili regijskega tekmovanja iz znanja prve pomoči, ki je potekalo v centu Ljubljane ob Svetovnem dnevu zdravja. Učenci so prikazali svoje teoretično zna-nje iz prve pomoči, o Rdečem Križu in varnosti v cestnem prometu ter praktično znanje iz prve pomoči in dosegli odlično 2. mesto. Razglasi-tvi rezultatov se je udeležil tudi g.

Lea Erzar, 9. bTim Ulčar Pertot, 8. aJan Žonta, 8. aTomaž Žigon, 8. aPeter Kastelic, 9. aBoštjan Čerin, 9. aNastja Miloševič, 9. a

župan Zoran Jankovič in udeležen-cem čestital ter izročil nagrade. Za nagrado so prejeli pokal, prizna-nje, knjigo “Prva pomoč pomagam prvi”, dve majici. Učenci pa so se udeležili tudi nagradnega izleta, ki je bilo 8. maja 2010 na Debelem rtiču v Mladinskem letovišču, kjer je hkrati potekalo Državno tekmo-vanje iz znanja prve pomoči. Vrstni red regijskega tekmovanja iz prve pomoči:1. OŠ Prule (uvrstitev na državno tekmovanje)

2. OŠ Božidarja Jakca3. OŠ Vodmat4. OŠ Mirana Jarca5. OŠ BrezovicaUčenci, ki so bili v šolski ekipi in zastopali našo šolo so:Ana Čačič 9. a, Boštjan Čerin 9. a, Peter Kastelic 9. a, Lea Erzar 9.b, Marina Pejanovič 9. a, Tim Ulčar Pertot 8.a, Tomaž Žigon 8. a in Jan Žonta 8. a. Vsem učencem za trud in doseže-no 2. mesto iskreno čestitam.

18

Na OŠ Božidarja Jakca smo že sedmo leto zapored organizirali za učence 8. razreda naravoslovni dan, ki smo ga poimenovali »Vse o srcu«.Učence 8. razredov smo pred dne-vom dejavnosti razporedili v skupi-ne (največ 12 učencev) glede na njihove interese in zmožnosti. Učenci so na ta dan delali štiri šol-ske ure v skupinah ter peto šolsko uro poročali o svojem delu.

znanila z varovalnimi živili. Učenci so spoznali znak, ki ga imajo varo-valna živila, se seznanili z varoval-nimi živili ter iz njih pripravili zdrav Valentinov zajtrk: narezano sadje, sadni napitek, oreščke, bučkin na-maz, polnozrnat kruh, jogurt.Četrta skupina učencev je obi-skala Posvetovalnico za srce na Cigaletovi ulici v Ljubljani, kjer se je udeležila predavanja na temo »Vpliv prehrane na bolezni srca in ožilja«. Učenci so se v posvetoval-nici seznanili z: zgradbo in delo-vanjem srca; dejavniki, ki krepijo srce in ožilje (zdrava uravnotežena mešana prehrana z veliko vita-minov in mineralov ter balastnih snovi, redno uživanje tekočin, vsaj 5 dnevnih obrokov, hrana ne sme biti preveč slana in mastna, redna telesna aktivnost, počitek); dejavniki, ki ogrožajo srce in oži-lje (prevelika telesna teža, zvišan holesterol, telesna nedejavnost,

zvišan krvni sladkor, zvišan krvni tlak, čezmerno pitje alkohola in kajenje), merjenjem (krvnega priti-ska in holesterola).Peta skupina je ustvarjala v angle-škem jeziku na temo srca (pomen besede srce, srce v frazeologiji, frazemi in primerjava angleških in slovenskih frazemov).Za uspešno izpeljan naravoslovni dan ter za vse nastale izdelke se zahvaljujem vsem učenkam, učen-cem ter učiteljicam, ki so v projek-tu sodelovale.

mentor ica Elvira Sušec·olska tekmovanjaProjekt: Vse o srcu

Prva skupina učencev se je v okviru delavnice Valentinove jedi seznanila z našim praznovanjem dneva zaljubljencev ter njegovo zgodovino. Učenke so poiskale in izbrale različne verze na temo ljubezni iz ljudske poezije, sezna-nili so se z načinom obdarovanja nekoč in danes in spekli ptičke iz kvašenega testa.Druga skupina učencev je na likov-ni delavnici ustvarjala srca iz gline ter na temo ljubezni pisala pesmi.Tretja skupina učencev se je se-

19

literarni kotiâek u r e j a Nina Bernard

Dvanajstletni deklici Vlasta in Taja sta pobegnili od doma in želeli uspeti v Ameriki. Na poti sta sre-čali Marjana in Rudija. Skupaj so doživeli kratko avanturo ob hrva-škem morju. Skrivali so se nekaj časa, dokler jih policija ni prijela in odpeljala domov.

Od tistega dne, ko so bili štirje prijatelji prijeti, je minilo že pet let. V tistem času so izgubili stike. Vlasta pa ni mogla pozabiti sanj o boljšem življenju v Ameriki. Odloči-la se je, da bo našla svojo prijate-ljico Tajo in našla jo je v kratkem času. Povabila jo je na dogodivšči-no. Taja je z navdušenjem sprejela povabilo. Obe pa sta si želeli najti Rudija in Marjana, vendar ju ni-sta našli. Naredili sta načrt, ki je vseboval štopanje in veliko vožnje z avtobusom. V soboto zjutraj sta zgodaj odšli in štopali. Imeli sta srečo, saj jima je kmalu ustavil

starejši par in ju peljal prav do Pi-rana. Tam sta se odločili preživeti še kakšen dan na naši obali. Po celodnevnem kopanju sta bili utru-jeni in se odločili, da najdeta hotel, v katerem bi preživeli noč. Utruje-nost ju je kmalu minila in odšli sta na sprehod. Srečali sta fanta, ki je bil podoben Rudiju. Ugotovili sta, da je to res on. Snidenje je bilo ve-selo, posebej še zato, ker je bil z Rudijem tudi Marjan. Plan za Ame-riko se je spremenil, ker sta imela Rudi in Marjan čoln, s katerim sta želela odpluti v Grčijo. Povabila sta dekleti, če se jima pridružita. Seveda sta privolili. Nakupili so hrano in se vkrcali na čoln, ki je bil zelo majhen. Nekaj dni je minilo hitro in brez težav.

Kmalu pa je pridivjalo neurje. Marjan in Rudi sta poskušala ob-vladati čoln, kar pa ni bilo mogoče. Vse je bilo zelo strah, bili so ble-

di in bilo jim je slabo. Za piko na i pa jim je zmanjkalo bencina. Čoln se je prevrnil in padli so v morje. Neurje se je umirilo in pokušali so obrniti čoln, a jim ni uspelo. Ravno ko so mislili obupati, jih je rešila obalna policija.

Zvečer, ko se je vse umirilo in so rešili Rudijev čoln, so se štirje pri-jatelji pogovarjali in delili občutke o nesreči, Rudija je skrbel morski pes, Vlasta je bila prepričana, da jo bo ogromna hobotnica potegni-la na dno morja, Taja je bila pre-pričana, da bo utonila, Marjan pa je videl jato rib z ogromnimi zobmi. Skupaj so nato preživeli še nekaj ur na morju.

Ugotovili so, da je najpomemb-nejše to, da so se zopet našli. Amerika in Grčija pa lahko na njih še malo počakata.

Nuša Hrovat-Škarja, 8. b

Literarni prispevki učencev

Bili smo v Cankarjevem domu

V šolo smo prišli ob 8.10. Za-čeli smo malicati, a ker se nam je zelo mudilo, nismo pojedli malice do konca. Odšli smo na postajo in se odpeljali z avtobusom. Ko smo prispeli v Cankarjev dom, nam je naša učiteljica razdelila vstopni-ce. Ko smo stopili v dvorano, je bila polna otrok, na odru pa je bilo

postavljenih na tisoče lepih glas-bil, na katere naj bi igral orkester. Glasba, katero so igrali s glasbi-li, je bila resnično dobra, a malo dolgočasna. Predstavljali so veči-no skladateljev in zaigrali njihove skladbe. Dirigent orkestra je bil Si-mon, voditelj pa je bil Pižama, tako so ga vsaj klicali. Predstava se je bolj hitro končala, kot smo si misli-li. Zato pa smo odšli v šolo in ostali dve šolski uri ter opisali kako nam je bilo všeč. Dan v Cankarjevem domu je bil zelo zanimiv in imela sem se zelo lepo!

Lorena Grahovič, 5. a

Danes je bil prav poseben dan. S šolo smo obiskali Cankarjev dom. V šolo smo prišli zelo zgodaj, ker smo morali pojesti še malico. Hi-tro smo se odpravili proti avtobusu in se odpeljali proti Cankarjevemu domu.

Učiteljica nam je razdelila karte in odšli smo v dvorano in si ogle-dali koncert Čudoviti svet glasbil. V orkestru so bila godala, pihala, tolkala in čudoviti instrument har-fa. Vodil nas je voditelj, ki ga kliče-jo Pižama. Res je bilo lepo, ko smo se pri koncu predstavila vsa glas-bila. Najbolj mi je bila všeč tuba in kontrabas, ki imata res nizek zvok.

Ko je bilo konec, smo se nazaj v šolo odpeljali z avtobusom z lepim spominom na koncert in čudovito dvorano.

Živa Hudobivnik, 5. a

Pod milim nebomTaja in Vlasta

20


SilvestrovoNa silvestrovo smo odšli k prijateljem. Prijateljem je bilo ime: mami je ime Gordana, očetu Peter, enemu otroku Klavdija stara, je 13 let. Dru-gemu otroku je ime Kristjan, star je 7 let. Tako smo zdaj prišli k prijate-ljem. Kristjana je bolel zob, zato ga je oče peljal k zobozdravniku. Potem sta prišla še Peter in Kristjan. Nato se je šele začela prava zabava. Peter me je metal v zrak in vrtel okoli sebe. Plesali smo kakšno uro in pol, seveda smo spili kakšen požirek ali dva vmes. Kristjan je zelo dobro plesal. Klavdija se je zmenila s prijateljico, še prej pa je nama z Ajdo zlikala lase. Likalnik za lase je zelo poseben likalnik. S Kristjanom in Klavdijo smo prižigali kresničke. Bila je zelo pozna ura, deset minut do polnoči. Minilo je 10 minut in vsi smo stali okrog mize s kozarci v rokah in odštevali 10, 9, 8, 7, 6, 5, 4, 3, 2, 1, in srečno novo leto 2010. Potem smo še malo zaplesali. Kmalu smo se usedli za mizo in začeli jesti. Jedli smo dobro hrano: raznovrstne ribe, pečen krompir in kuhano zelenjavo. Potem pa sva bili z Ajdo že utrujeni, zato sva se ulegli in zaspali. Kmalu smo odšli domov. Tik preden smo parkirali avto, sem se zbudila in mami je rekla, da sem se zbudila ravno pravi čas. Ko smo prišli v stanovanje, sem se oblekla v pižamo, si umila zobe in hitro smuknila v posteljo ter v petih minutah zaspala. Eva Tusič, 3. a

Lanine počitniceMed počitnicami sem bila v Zdru-ženih državah Amerike. Bilo je luštno in zelo zanimivo. Potovali smo po Floridi, ki je ena od držav ZDA. Obiskali smo mesto Orlando in Miami.

Naslednje dni smo obiskali dva Disneyjeva parka (Magic Kingdom in Hollywood studios), Kennedy Space center in Seaworld. V Ma-gic Kingdomu (Čarobno kraljestvo) smo srečali veliko Disneyjevih ju-nakov in si ogledali njihova domo-vanja, čarobni grad in preizkusili kar nekaj atrakcij (vlakov, ladjic …). V Hollywood studios (studii za sne-manje filmov) pa smo si ogledali, kako se v resnici snemajo filmi.

Zanimiv je bil tudi obisk Ken-nedy Space centra. To je kraj, od koder izstreljujejo rakete v vesolje. Tu so razstavljene čisto prave ra-kete in vesoljska plovila. Potipali smo tudi kamen z Lune.

Najbolj pa sem uživala v Sea-worldu (morski svet), kjer sem hra-nila in božala delfine. Joj, kako so luštni! Videla sem tudi orke, ping-vine, manta, morske pse, tjulnje, mrože, flaminge …

Zadnjih nekaj dni smo namenili počitku v Miamiju. Ker pa je bilo vreme slabo, smo le en dan pole-žavali na plaži, ostale dni pa smo se spet potepali. Ogledali smo si več predelov mesta, za en dan pa smo šli na izlet na otočke (Florida Keys), ki ležijo drug poleg drugega globoko v mehiškem zalivu in so med seboj povezani z mostovi. Tu so tudi čudoviti koralni grebeni in karibske vasice.

Spoznala sem tudi Manatee (morske krave). To je velika mor-ska žival, ki živi tod naokoli v pli-tvinah. To je bilo moje prvo dolgo potovanje in prvi polet z letalom. Bilo je zelo vznemirljivo!

Povem vam še to: povsod je lepo, a doma je NAJLEPŠE!!!Lana Strniša, 5. a

Kralj MatjažTa pravljica je ljudska. To pomeni, da so si jo ljudje izmislili. Kralj Matjaž je bil zelo prijazen in dober kralj. V zgodbi ljudje čakajo, kdaj se mu bo brada devetkrat ovila okoli mize. V zgodbi nastopajo ljudje, kralj Matjaž, kovač in vojska.

Začne se, da je ljudstvo na Gosposvetskem polju za svojega kralja izbralo prijaznega Matjaža. Bil je tudi zelo bogat, zato so mu drugi kralji zavidali. Nekega dne ga napadejo sovražniki. Kralj Matjaž zbere svojo vojsko, a so jo sovražniki pokončali. Ko so hoteli napasti še njega v begu, se mu je nasmehnila sreča. Odpre se mu skala v Rečicah in lah-ko je pobegnil. Tam počiva s svojimi junaki in ko se mu bo brada ovila devetkrat okoli mize, bo kraljeval naprej. Kar nekaj časa je minilo, ko pride kovač in vidi na mizi spečega kralja ter mošnjo zlatnikov. Pobere mošnjo in odide. Kovač je zdaj bogat.

Se je kralju že brada ovila devetkrat okoli mize? Ne, jaz mislim, da se mu je le petkrat.Živa Hudobivnik, 5. a

Moje novoletne počitniceZa novoletne počitnice sem bila v Ljubljani in sem gledala ognjemet z ljubljanskega gradu. Potem smo šli k dedku in babici, kjer smo se pošte-no najedli s prazničnimi dobrotami. Tam sta bila tudi moj stric Tomaž in njegova punca, ki ji je ime Fijona. Jaz in moja sestrica Barbara sva tudi prespali pri dedku in babici. Naslednji dan smo se s stricem Tomažem in Fijono cel večer igrali monopoli. Prav tako smo s Fijono gledali film o mačku z imenom Garfield. Naslednji dan smo po zajtrku odšli v trgovino in kupili hrano za morska prašička. Ko smo se vrnili domov, smo pojedli kosilo. Čez čas sta odšla moj stric Tomaž in Fijona nazaj domov v Prade pri Kopru. To so bile super novoletne počitnice!Janja Kavčič Josipovič, 3. a

21


Evin počitniški dnevnikSreda, 17. 2. 2010Ko smo danes prišli na smuči-

šče, smo se najprej trikrat peljali s sedežnico Dolenčev rut. Potem sva z očijem odšla za en spust na sedežnico Vitranc 1. Potem pa še na sedežnico Kekec. Z mami in Ajdo smo se še trikrat spustili s sedežnico Kekec. Imeli smo dve malici. Proti večeru je k nam pri-šel Kristjan in z Ajdo sva se igrali z njim. Igrali smo se družabno igro Šopi in igrali smo se, da rešujemo živali in ljudi po potresu in naza-dnje smo se še malo pogovarjali.

Četrtek, 18. 2. 2010Ko smo danes prišli na smuči-

šče, smo se najprej dvakrat peljali s sedežnico Dolenčev rut. Potem smo odšli na krožnike. Šle smo jaz, mami in Ajda. Oči pa se je še dvakrat peljal s sedežnico. Ta dan smo imeli tudi dve malici. Kakšne gneče ni bilo. Zvečer nas je Gorda-na povabila na kakav. Prišel je tudi Peter. Nama z Ajdo in Kristjanu je dal bonbone in še mandarine. Oči, Gordana, mami in Peter so igrali remi. Gordana je zmagala.

Petek, 19. 2. 2010Ta dan je najprej deževalo, po-

tem pa je že začelo snežiti. Gorda-na je imela rojstni dan, zato nas je povabila na kosilo v gostilno Pri Martinu. Praznovala je 50. rojstni dan. Poleg darila smo ji dali tudi čestitko. V gostilni smo bili malo manj kot štiri ure.

Sobota, 20. 2. 2010Ta dan smo spakirali prtljago in

odšli domov. Ko smo prišli domov, smo se malo spočili, nato pa od-šli na pizzo. Ko smo pojedli, smo odšli v trgovino kupit, kar smo po-trebovali. Potem smo odšli domov. Doma sva se z Ajdo igrali. Umili sva si glave in odšli spat.Eva Tusič, 3.a

Ježek in zimaJežek je zagledal belino. Šel je v beli svet. Korakal je po snegu. Čudno se mu je zdelo, kje hodi.Vprašal je veverico.Veverica mu je rekla,da je zima. Ježek se je ves prestrašen skotalil po snegu. Od-kril je, da sneg ni nevaren.. Ko se je šel igrat na sneg, je srečal prija-teljico Pikolino. Igrala sta se. Ko se je znočilo, sta si rekla adijo in od-šla domov. Ježek je mamici rekel, da je srečal prijateljico Pikolino. Mama je ježka vprašala, kaj sta se igrala. Tekla sva po snegu, se kepala in gledala snežinke, kako padajo z neba. Kako romantično, je rekla mama! Polona Smrekar, 3. b

Laurine zimske počitniceZelo sem se veselila počitnic. V po-nedeljek smo odšli v Zagreb. Tam so nam poravnali atlas. To je kost, ki drži glavo. Ker sva bila z bratom pridna, smo šli v Terme Banovci. Tam smo imeli policijsko akademi-jo. Vsako jutro smo dvigali policij-sko zastavo, peli policijsko himno, telovadili, jedli policijske krofe in nato dobili različne naloge. Delali smo tudi izpit za avto na daljinsko upravljanje. Zadnji dan sva z brat-cem ostala sama, mami in oči pa sta šla v savno. Bilo mi je všeč in bi rada šla še kdaj tja na počitnice.

V nedeljo smo šli v Osredek k babici in dedku, teti, muci Maci in psu Leyli. Cele počitnice sem se imela zelo lepo.Laura Končina, 3. b

Sobota, 13. 2. 2010Danes je prvi dan počitnic. Spa-

kirali smo prtljago in se odpravili za en teden smučat v Gozd Martu-ljek. Ko smo prišli v Gozd, smo se vsi štirje oblekli v maškare. Mami je bila čarovnica, jaz sem bila tudi čarovnica, Ajda je bila princesa, oči pa Arabec.

Nedelja, 14. 2. 2010Danes smo prvi dan smučali.

Tam smo videli prijatelje: Petra, Gordano, Klavdijo in Kristjana. Vi-deli smo tudi sosede: Tiso, Brina, Jano, Mitja in z njimi je bila tudi nji-hova sestrična Sara.

Ponedeljek, 15. 2. 2010Danes smo bili na smučišču

preden so začele delati žičnice. Najprej smo se do polovice smu-čišča vzpenjali s smučmi v hrib. Potem so začele delati žičnice. Mi smo bili med prvimi. Ko smo se vo-zili dol, je bila zato zelo lepa proga in lahko smo malo hitreje smučali kot ponavadi. Peljali smo se s se-dežnico, ki se imenuje Dolenčev rut. Smučali smo se tudi s sosedo Tiso. Mami se je z Jano še trikrat spustila po smučišču. Tudi midva sva se zapeljala še trikrat. Zadnja dva spusta sva se vozila po »ku-clih«. To je bil največji užitek.

Torek, 16. 2. 2010Ko smo danes prišli na smuči-

šče, smo se najprej dvakrat spu-stili s sedežnico, potem sta mami in Ajda odšli na krožnike, midva z očijem pa sva se še enkrat spusti-la s sedežnico. Ob enih smo se jaz, mami, oči in Ajda smučali s Kristja-nom. Z njim smo se smučali malo manj kot tri ure. Ko smo imeli ma-lico, mi je Gordana dala frutabelo. Ko smo se jaz, Kristjan in oči vozili sami, sem zelo uživala. S Kristja-nom smo se igrali, da rešujemo ljudi in živali.

22


Smučanje v Kronplatzuločila, da bosta bordala. Sposodila sta si bord opremo in se veselo od-pravila na smučišče. Z mami sva smučali kot vsak dan. Ko sva prišli do naših borderjev, sva videli, da sta predvsem padala. Oba je moč-no bolela zadnja plat. Bila sta tako utrujena, da smo šli kar kmalu do-mov. Seveda je mami vse prave padce dobro posnela na video.

Sedmi dan smo se kljub sla-bemu vremenu odpravili smučat. Odločili smo se, da gremo na dru-go stran hriba, kjer je bilo vreme lepše. Ko smo se vrnili po naše sendviče, smo ugotovili, da je bil pri nas pravi snežni metež. Veter je bil tako močan, da me je sko-raj odneslo ... Rajši smo šli domov, pekli palačinke in igrali tarok.

Zadnji dan smo pospravili sta-novanje, pripravili prtljago in se vračali proti domu. Naleteli smo na plaz, ki je zasul cesto, zato smo čakali eno uro. Bili smo kar veseli, da smo prišli domov. Šli smo še na pico in naših zimskih počitnic je bilo konec.Polona Smrekar, 3. b

Učenci in učenke 3. b so zapisali nekaj misli o VODI

Prvi dan smo se vozili do smučišča štiri ure. Potem ko smo si ogleda-li smučišče, smo se odpeljali do apartmaja. Ko smo si ogledali sta-novanje, smo prinesli prtljago.

Drugi dan smo hitro vstali in po-zajtrkovali, se oblekli in se odpe-ljali na smučišče. Odpeljali smo se z gondolo na vrh smučišča. Tam smo zagledali zelo, zelo veliko lju-di.

Tretji dan smo videli celo križi-šče za gondole. Ko smo šli domov, smo smučali v dolino.

Četrti dan je oči padel na smuči-šču in si raztrgal hlače. Seveda je hotel biti najhitrejši na smučišču, ampak to vedno ne gre.V dolino ni-sem več smučala, ampak sva šli z mami z gondolo do avta.

Peti dan smo po zajtrku zopet hiteli smučat. Smučali smo tako kot vsak dan. Zvečer pa smo šli še na nočno sankanje. V hrib smo ho-dili skoraj dvajset minut, zato da smo se potem sankali skoraj dve minuti. Po sankanju smo šli na za-služen čaj in kuhano vino.

Šesti dan sta se oči in sestra od-

Moje počitniceZa počitnice sem se šla sankat in smučat pred dom naše učiteljice Nine. Tam so bili tudi sestrična Maja s hčerko Tjašo in sinom Gre-gijem. Tjaša je stara 3 leta, Grega pa 4 leta. Ko smo se nehali sanka-ti in smučati, smo naredili sneže-nega moža.

Učiteljica Nina me je povabila na čaj, jaz pa zaradi dela nisem mogla priti. Upam, da se oglasim drugič. Kaja Matjaž, 3. b

Zlata lisicaV soboto smo bili na Zlati lisici v Mariboru. Bilo je tekmovanje v ženskem veleslalomu. Navijali smo za Tino Maze. Pred začetkom tekme je Alenka Gotar zapela slo-vensko himno. Po prvem teku je bila Tina Maze 14., na koncu pa 13. Imeli smo zastavo in trobento. Med prvim in drugim tekom smo tekmovali na Milkinem poligonu. Za nagrado smo dobili čokolado. Potem smo si privoščili piškot z vročo čokolado.Polona Smrekar, 3. b

V vodi plavamo in deskamo. Po-trebna je za ljudi. Lahko tudi izhla-pi. Vodne živali so v njej. Ko izhla-pi, iz oblakov pride spet voda. Lah-ko pijemo limonado in malinovec. Voda je v oceanih, potočkih, rekah in morjih. V zemlji je zelo veliko vode. Če ne bi bilo vode, bi umrli.Nikola Kostić

Voda je pomembna za različna bi-tja. V njej se kopamo in deskamo. Iz nje lahko naredimo različne pija-če npr.: limonado, sokove, čaje … Lahko pa jo pijemo samo. Poleti, ko nam je vroče, popijemo limona-do, da se osvežimo, pozimi pa čaj.

Če smo žejni, popijemo vodo, da se odžejamo. Voda pa ni koristna takrat, ko so poplave. Na žalost je vode vedno manj, ker jo preveč onesnažujemo.Laura Končina

Jaz sem voda. Pijejo me ljudje, živali, rastline. Ker sem zdrava. V meni se ljudje in živali kopajo, pla-vajo. Ljudje me pijejo samo iz pipe in iz steklenice. Ljudje lahko pluje-jo s podmornico. Lahko nastanem luža in psi in svinje se v meni va-ljajo. Uporabljajo me za čiščenje in brisanje table.Bojan Mitrevski

Žebelj pripovedujeDober dan, jaz sem žebelj. In sem v smeteh. Povedal vam bom zgod-bo.Nekoč sem bil v vedru. Gospodar me je hotel vzeti, takrat pa se je spotaknil in prevrnil vedro. Padel sem v kanalizacijo. Čofnil sem v vodo. Počutil sem se slabo in po-stal sem rjav. Ugotovil sem, da sem zarjavel. Takrat me je odneslo v potoček. Zataknil sem se za kamen. Ob potoku je prišla deklica, me vzela in me nesla domov. Dala me je mami, ona pa me je vrgla v smeti.In tako sem zdaj tu.Žiga Brod

23


Učenci 3. b so takole opisali učiteljice, s katerimi so si delili ali pa si še delijo šolske dneve.

Moja učiteljica ...... AndrejaMoja najboljša učiteljica je Andre-ja. Učila me je na šoli Vodmat. Ima svetle lase in rjave oči. Ni mi bilo všeč, kadar se je drla. Všeč mi je bila, kadar je bila prijazna. Bila je lepo oblečena. Imela ja dobre če-vlje. Imela je lep obraz. Všeč so mi bili njeni lasje.Evelina Christine Nomsi

... HelenaJe prijazna in smešna. Vsi jo ima-mo radi. Ker nas uči. Rada se sme-je. Piše se Ruparčič Polončič. Rada nas uči. Rada ima knjige, otroke, likovno vzgojo in hribe. Rada poje pesmice. Aldin Salanović

Učiteljica Helena je velika. Ima svetlorjave lase. Meni je zelo prija-zna. Oči ima rjave. Zelo lepo piše. Helena lepo poje in bere. Učiteljica ima rada otroke. Zelo lepo zna po-vedati abecedo. Marija Sadik

... MetaJe zelo lepa. Ima svetle lase. Je zelo prijazna učiteljica. Piše se Gregorič. Ima lepe oči. Učila nas je športno vzgojo. Imela nas je v podaljšanem bivanju.Nina Petrović

... NinaMoji učiteljici je ime Nina. Ima rdeče lase. Pri njej mi je všeč, da je zelo prijazna. V šoli bi jo imela do devetega razreda. Pri njej mi ni

všeč, da je jezna. Prijazna je kot angel. Govori, kot bi piskal na flav-to. Kaja Matjaž

... JasnaIma rdeče lase in zelene oči. Pri Jasni veliko ustvarjamo, se igramo in zabavamo. Z njo gremo največ-krat ven. Učiteljica Jasna nas veli-ko nauči. Manca Maša Sladič

Moja učiteljica Jasna je velika. Lase ima svetlo rdeče. Oči ima svetlo zelene. Učiteljica Jasna ni debela, ne pa zelo suha. Jasna zelo lepo bere in poje. Uči nas zelo dobro. Vsak dan se lahko naučimo kaj novega. Zelo prijazna je.Vladimir Toćkov

Moja čokoladna hišicaMoja hišica je iz čokolade. Moja čokoladna hiška je postavljena na gozdni jasi. Najlepša je dnevna soba. Kavč je iz zelene trave. Te-levizija je iz zelenega lista. Moja soba je iz vanilijeve kreme. Blazina je iz jagod. Odeja je iz lisice .Zdaj je na vrsti kopalnica .Umivalnik je iz trave. Stranišče je iz oblakov. Te-lefon je iz gobic. Rada imam živali. Imam jih cel kup – metulje, ribice, rakce, kokoši, muce, žabe. Tia Kušter, 2. PŠH

Hišica iz sladkarijMoja hiša ima namesto strehe kar lizike. Namesto opek ima čokola-do. Za vrata ima sladkorne plošči-ce. Za kljuko ima bonbone. V njej je tudi moja soba, kuhinja, kopal-nica in dnevna soba. Pa še ne-kaj je tej hiši. Niso samo dnevna soba, kuhinja in kopalnica. Ampak tudi bazen in veliko toboganov. Joj,

skoraj bi pozabila!V tej hišici sta-nujeta tudi Lana in Sara. Veste, kaj pravita? Da se je lepo kopati v bazenu.Sara Germovšek, 2. PŠH

Moja pasja hišicaMoja hišica je velika pasja glava.Moja hišica je zelo lepa. Moja hi-šica ima štiri sobe – dnevno sobo, kopalnico, spalnico in kuhinjo. Imam posteljo, mizo, luč in pre-progo. Pa še igrače imam. Vam je bila moja soba všeč? Se strinjam. Jaz imam dva psa. Ime jima je Odi in Miško. Odi in Miško imata lepo kletko.Karin Kužnik, 2. PŠH

Hišica iz oblakovSredi neba stoji hišica iz oblakov. V njej živi angelček. Ko sije sonce, je angelček pred hišico. Kadar mu je dolgčas, steče v svojo sobico in se

igra. Kadar je vetrovno, mu odne-se hišico. Mogoče mu bodo drugi dovolili, da prenoči pri njih. A v vsa-ki hišici je bilo premalo prostora. Bo mogoče spal zunaj? Aha, zdaj gre k babici. Ah, babi spi. Bom pa začel zidati hišico. A najprej potre-bujem nekoga, ki mi bo pomagal.Nik Elsner, 2. PŠH

Hišica iz odejNekoč je živela deklica po imenu Nika. Zelo rada je imela pse. Njene-mu psu je bilo ime Miško. Zmenila sta se, da bosta naredila hišico iz odej. Deklica Nika je prinesla veliko različnih odej. Narisala sta načrt. Hišica je bila zelo zanimiva. Zače-la sta pridno delati. Delala sta dve uri. Postalo jima je vroče. Popila sta malo vode. Potem sta nadaljevala. Čez nekaj časa je bila hišica zgraje-na. Bila sta zelo vesela.Nika Novak, 2. PŠH

Domišljijske hišice

24


Pomladne zgodbice

Olimpijske igre2. a je pozorno spremljal olimpij-ska tekmovanja. O svojih utrinkih znajo povedati sledeče:

Gledal sem smučarski tek takrat, ko je Petra Majdič padla v luknjo. Ko je prilezla iz luknje, je kričala: »Na štart, na štart.« Zlomila si je štiri rebra. Na koncu je osvojila 3. mesto. Bil sem vesel. Rene

Gledala sem našo tekmovalko v drsanju, ko je padla. Na koncu je bila 10. Anastasija

Gledal sem tekmovanje v bobu. Videl sem, kako sta dva v ovinku padla na glavo. Na srečo sta imela čeladi. Ko sta padla, so jima reše-valci prišli pomagat. Lulzim

Gledala sem smučanje. Nastopala je Tina Maze in sem navijala zanjo. Dobila je srebrno medaljo. Eva

Moj očka je bil v Kanadi. Snemal je olimpijske igre. Slikal se je s Tino Maze. Gledala sem po televiziji, ko je Petra Majdič padla. Vesela sem bila, ko je oči prišel domov. Prine-sel mi je veliko daril. Hana

Bob morajo na začetku porinit, da se lahko peljejo. Bob gre zelo hitro in steza gre na ovinkih lahko tudi postrani. Nejc

Gledala sem umetnostno drsanje. Navijala sem za Kitajce. Nazadnje so bili 1., 2. in 6. Sinja

Jaz sem vijolica. Imam zelene liste in steblo. Moj cvet je modre barve in zelo diši. Rastem na travniku. Imam veliko rastlinskih prijateljev, ki jih imam zelo rada. Z njimi se zelo rada pogovarjam. Rada imam tudi živali in otroke. Če me hočejo otroci odtrgati, se skrijem.Lana Černigoj, 2. PŠH

Jaz sem zvonček. Živim ob potoč-ku, ki teče čez travnik rož. Imam belo glavico in visoko, debelo ste-blo. Imam tudi dva zelena lista, ki mi delata senco ali pa me obvaru-jeta pred nabiralci rož. Potoček je moj prijatelj. Imam veliko prijate-ljev. Z njimi se rad igram skrivalni-ce in druge igre. S prijatelji naredi-mo predstavo za vse živali.Domen Kastelic, 2. PŠH

Jaz sem zvonček. Ko pride pomlad, se spet vsi prebudimo. Zvončki so tu in tam. Jaz imam belo glavico. Imam dolgo, zeleno steblo in dva lista. Imam tri prijatelje. To so mar-jetica, vijolica in tulipan. Igramo se mušketirje in agente. Ko se zače-nja večer, vsi smuknemo v poste-ljo in sanjamo, kaj smo delali. Zju-traj se spet igramo. Hopsa, hopsa, juhuhu!!!Črtomir Jančar Bauman, 2. PŠH

Jaz sem zvonček. Ime mi je Zvončljaček. Živim ob travniku. Tam je veliko zvončkov, trobentic in drugih spomladanskih cvetlic. Radi se igramo skrivalnice. Spimo tako, da se pokrijemo z lističi. Zra-ven stebla imamo majhna vedra. V njih vsako jutro zmočimo in umi-

jemo bele glavice. Velikokrat pride na obisk čebela. Vsakič nas vpra-ša, če imamo kaj medu zanjo. Mi pa jo zmeraj razveselimo in ji ga damo.Laura Kokot, 2. PŠH

Jaz sem zvonček. Živim v gozdu, zraven velikega bora. Po gozdu teče potoček, s katerim se pogo-varjava. Imam deset prijateljev. Zelo radi igramo nogomet in ko-šarko. Radi tudi cingljamo. Vedno pijemo vodo. Igram se tudi z metu-lji, čebelami, osami, čmrlji in mu-hami.Ko se zvečeri, se poslovimo in gre-mo domov.Nikola Spalević, 2. PŠH

Varujmo okoljeKar naenkrat so se na smetišču zbrale vrečke in se začele po-govarjat. Prvi vrečki je bilo ime Francka, drugi pa Micka. Micka in Francka sta se zapletli v pogo-vor. Spoznali sta fanta Tetrapaka in Pivka. Micka se je zagledala v Tetrapaka, Francka pa v Pivka. Ko so ravno plesali v objemu ve-tra, je Tetrapaka dvignila v zrak železna roka. Tetrapak je zakri-čal, Micka je jokala in ga skušala rešiti. Nenadoma je Micko dvigni-la še ena železna roka. Kričanje je prekinil smeh otrok, ki so po igrišču hodili z železnimi rokami in pobirali smeti. Ko sta Tetrapak in Micka ugotovila, da jima otroci samo pomagajo priti domov, sta se prepustila in uživa-la.

Polona Smrekar, 3. b

25


Učenci so napisali nekaj misli o ljubezni, o ljubljeni osebi

Ko bom velik (a)Ko bom velik, bom hokejski vratar. Ubranil bom veliko pakov. Z menoj v ekipi bosta Luka in Nikola. Igrali bomo za Olimpijo. Igrali bomo pro-ti Jesenicam. Luka in Nikola bosta dala veliko golov. Včasih bo rezul-tat neodločen. Sledili bodo podalj-ški. Če v podaljšku ne bo nobene-ga gola, bodo kazenski streli.Vsi naši igralci bodo kazenske strele zadeli in dobili bomo svetov-ni pokal.Tin Intihar, 2. PŠH

Ko bom velika, bom veterinarka. V šoli za veterinarje se bom nau-čila, kako naj pomagam živalim. Z menoj bosta delala Laura in Jaka. Delala bom v bolnišnici za živali. Do živali bom zelo prijazna in ime-la jih bom rada. Še posebej rada bom imela psičke, saj so zelo pri-jazni in ljubki.Nina Žnidaršič, 2. PŠH Ko bom velika, bom frizerka. Imela bom hišo, kolo in rumen avto. Z av-tom se bom vozila od hiše do hiše.

Ljubezen pomeni, da imaš nekoga rad, ga ljubiš in ko ga vidiš, ti je toplo pri srčku.Ljubezen pokažemo tako, da se ne tepeš, ne prepiraš. Ljubezen je, ko me nekdo stisne k sebi in začu-tim, da me ima zelo rad.Eva Tusić, 3. a

Ljubezen pomeni, da imaš nekoga rad, da si v nekoga zaljubljen, da se z njim ne prepiraš. Poveš mu, da ti je všeč.Janja Josipovič, 3. a

Ljubezen je nekaj pomembnega. Lahko jo čutimo do staršev, soro-dnikov ali prijateljev. Ljubezen ču-timo tudi do tistega, ki ga ljubimo. Moramo se opogumiti, da pove-mo, da ljubimo.Anita Tara, 5. a

Ljubezen pomeni, da nekoga lju-biš ali imaš rad. Ko odide ljubljena oseba, smo žalostni. In zelo veseli, ko se vrne. Ljubljeno osebo spo-štujemo, se družimo z njo, pova-bimo na obisk ali pošljemo pismo.Napake, ki jih lahko pri tem stori-mo, so ljubosumje, prepiri ali laži …Učenka 5. razreda

Ljubezen pomeni, da se imamo radi. Lahko je ljubezen do staršev, prijateljev … Ljubezen se rodi, ko nam je nekdo všeč. Ko srečamo ti-stega, ki ti je všeč, ti zaigra v srcu.Laura Končina, 3. b

Ljubezen pokažemo s tem, da na-rišemo srčke, ga poljubimo ali ob-jamemo. Lahko mu pošljemo tudi ljubezensko pismo. Del ljubezni je tudi poroka.Kaja Matjaž, 3. b

V avtu bom imela škarje, barve za lase in druge frizerske pripomoč-ke. Umivala bom lase, jih strigla, barvala in delala še mnogo drugih stvari. Pri delu mi bo delal druž-bo psiček Ari. Pes bo velik in rjav. Imela bom tudi psičko, ki ji bo ime Biba. Imela bosta mladičke. Tudi vsem psičkom bom urejala prele-pe frizure.Tinkara Vaupotič, 2. PŠH

Ko bom velik, bom računalničar in muzikant. Imel bom pasji kombi in haskija. Pasji kombi bo tak kot dalmatinec. Z njim se bom vozil po cesti. V njem bom imel bobne. Pro-dajal bom računalnike, miške, tip-kovnice, bobne, kitare in trzalice.Jaka Babnik, 2. PŠH

Ko bom velika, si bom kupila hišo. Po poklicu bom veterinarka. Upam, da mi bo šlo moje delo do-bro od rok. Zdravila bom različne živali. Imela bom konja in mačko. Če bosta zbolela, ju bom lahko pozdravila.Eva Setničar, 2. PŠH

Kaj je najboljšeŽivel je oče, ki je imel tri sinove, ki so bili zaljubljeni v isto punco. Nekega dne jih je poklical k sebi in jim dal deset cekinov. Tisti, ki bo prinesel najlepše sadje, bo dobil dekle. Fantje so se takoj odpravili. Prvi je prinesel jabolko, drugi hru-ško, tretji slivo. Sadje so prinesli pred očeta in ker je bila njegova najljubša barva rdeča, si je izbral največjega. Gaja Vuk, 2. b

Ker so bili vsi trije mladeniči zalju-bljeni v isto dekle, jim je njen oče rekel: »Tisti, ki bo izvedel, zakaj ima deklica vedno preluknjane co-pate, jo bo dobil!« Vsi so razmišljali zakaj. Najmlajši se je spomnil na knjigo 12 kraljičen. Prišel je na grad in povedal: »Da lahko pleše!« A kralj ni verjel. Naslednji je rekel: »Zato, ker nima pospravljenih!« Tudi to ni bil pravilen odgovor. Za-dnji se je domislil: »Ker grem ve-dno z njo ven!«

Kralj mu je dal deklico in najsta-rejši je kar pokal od veselja.Urška Lota Tasič, 2. b

26


Mačji piškotkiNekje v gozdu je stala majhna hi-ška. V njej so živele štiri mucke. Vse štiri mucke so bile mame. Prvi je bilo ime Sivka, drugi Rjavka, tre-tji Muci in četrti Zala. Vse mame so svoje male mucke so večkrat peljale na sprehod. Male mucke so se rade igrale z volno, pa tudi piškote so rade jedle.

Nekega dne so si male mucke zaželele piškotke! Vsaka je prišla do svoje mame in jo vprašala, če lahko speče piškote. Sivka je re-kla, da bo naredila testo, Rjavka jih bo oblikovala, Muci jih bo dala v pečico in Zala bo pospravila in naredila okraske. Medtem so se male mucke igrale z volno. V gozd je medtem prišel lovski pes Rex! Zadišali so mu piškotki! Rex je po-gledal čez okno mačje hiše. Videl je piškotke in male mucke, ki so se igrale z volno. Muci, Sivka, Rjavka in Zala so šle v trgovino, zato so bile male mucke same. Čez okno so videle Rexa. Ustrašile so se! Hi-tro so se skrile v klet! Ko so prišle mame, so pritekle v dnevno sobo in povedale, da so videle psa! Tudi Muci, Sivka, Rjavka in Zala so se ustrašile. Hitro so pomirile svoje male mucke in skuhale čaj. A vonj po čaju je Rexa še bolj privlačil! Toda pravi čas je Rexa nazaj po-klical lovec in mu rekel, da mu ne sme nikoli več pobegniti, saj ga je iskal po celem gozdu. Lovec je bil zelo jezen. Tako so bile mucke var-ne. V miru so popile čaj in pojedle piškotke.Ajla Jašarević, 5. c

SNEŽINKESnežinke se za roke držijo in noro vrtijo. Plešejo svoj zimski ples, da otroke razveselijo. Ko otroci veseli so, se s snežinkami lovijo in se zimskih radosti veselijo.

Laura Končina, 3. b

JUNAKJunak je že od majhnih nog,zmeraj lep je in postaven,ponosno hodi naokrog,po karakterju zabaven.

Strah zanj je brez pomena,saj močan je in pogumen,včasih slabega namenatudi ni prav bistroumen.

Največji frajer je na šoli,ugleden učenec ni preveč,velikokrat ga biksa naokoli,noben žur mu ni odveč.

Daša Pogorelec in Kaja Brajer, 6. c

PESNIŠKI KOTIČEK

VALENTINOVOValentinovo je lepa stvar,ki ne pokaže se vsak dan. Srce drago reče mi, naj se mu zazrem v oči.

Jaz sem rekla, naj neha govorit, ker možgane pri pouku potrebovala bi.

Pri matematiki cvek bi dobila in mama ob tem bi živce zgubila.

A srce me ne posluša, ker rado videlo bi, da meni se svetijo oči. Polona Smrekar, 3. b

Železnica je prijazna do okoljaSem vlak, sem junak,sem kakor sončen danprijazen do okolja prav vsak danin ne samo tu in tam.

Dandanes vsak z avtomvozi se, ne mara za me,čeprav sem hitrejši,postaven, cenejši,zeleno usmerjen od prvega dne.

Cel svet sem prevozilin pot vso poznam.Vse mi je znano, še tire imam.Pridi prijatelj! Pridruži se nam.

Brez avta, morda si kot bil bi bos,a vsaki težavi počutim se kos.Sem hitrejši, postaven,cenejši, ne pijem bencina,saj zdravo živim,po tirih kot lipicanecelegantno drvim.

Dedki, starši, babice,fantje in deklices trobljo pozivam vas,pridružite se nam,naj vaš bo prav vsak dan,zdrav, prijazen eko dan.Nuša Hrovat- Škarja, 8. b

Ceferinovo pismo mamiLjuba mama! Ali si danes skuhala dobro kosilo? Veš, danes sem spoznal tako dobro deklico, ki mi je povrnila srce. Zdaj sem zelo prijazen. Zelo mi je žal, ker sem bil nesramen do vseh ljudi na Zemlji. Zdaj te prosim, prosim, prosim, da mi po-šlješ glavnik. Tvoj Ceferin.Urška Lota Tasič, 2. b

27


Likovni pesmi

TELEVIZIJA

Televizija je kraljica dnevne sobe, ki na polici stoji in se proti kavču blešči. Družine ob njej so zbrane, budne ali zaspane.

Marsikdo je znjo zasvojen,pred njo sedi

namesto, da bi šel ven.

Tim Ulčar Pertot, 8. a

RAPBaba je kup'la kis, pa je šla v Pariz.V Parizu kup' čevl'e, pa je šla Kočevje.V Kočevju pada dež, baba mokra je k m'š.Baba skrije se v votlino, t'm poje eno malino.Malina je pa gnila, baba se je zastrupila.Baba uleže se na tla, kakor da bi b'la zadrogirana.K njej pride miš in ji reče: »Tuki loh zaspiš«.Baba je rekla: »Prou«, za lahko noč pa: »Jov, jov!«

Domen Kosec in David Dedič, 6. b

LADJA Ladja plava in se pozibava. Ona jadra in jadra od Kopra vse do Zadra. Tam novo jadro si pripravi in se na novo pot odpravi.

Oblači se nadvse lepo, da jo ne bi gledali grdo. Tiha je zelo. Očitno se med potjo ne zadiha.

Ko sonce se zbudi, se čudijo vsi.Kot bi za manekenko šlo,ljudje obnašajo se tako.

Tomaž Žigon, 8. a

PUSTKO PUST JE MED NAMI,SNEG ODHITI.VSI SE VESELIMO,KER POMLAD ŽE HITI.PUSTNE MASKE ŽE HITIJO IN SE VESELIJO.HOPSI, HOPSI SKAČEMO,LEVO, DESNO,GOR IN DOL.KROFI SLADKI,NJAMI SO.

Črtomir Jančar Bauman, 2. PŠH

PUST JE DAN ŠIROKIH UST. VSI V MAŠKARE SE ZAPODIMOIN MAČKE IZ HIŠ NAPODIMO. KO PUST ODIDE,POMLAD SPET PRIDE.


MAŠKARE SE SMEHLJAJOIN SE S KROFI SLADKAJO.ČAROVNICA OTROKE STRAŠI.KLOVN JE SMEŠENIN OTROKE RAZVESELI.PIKA NOGAVIČKA DELA STOJO.PINGVIN PA PINGA KOT VEDNO.

Laura Kokot, 2. PŠH

ZA PUSTA POBIRAMO BONBONE,ZA PUSTA POBIRAMO BONBONE.KO JE PUST,SMO VILE, POLŽI IN ŠE KAJ.ZA PUSTA SE SMEJIMO IN SLADKAMO.KO NA ODER STOPI ČAROVNIK,POSKUŠAMO UGANITI, KAJ ZAČARAL BO IN SPET SE SMEJIMO.

Sara Germovšek, 2. PŠH

KLOVNI SE IGRAJO.PRINCESKE SE HAHLJAJO.ČEBELICE BRENČIJO,ROŽICE CVETIJO.TAM SO SLADKI MARMELADNI KROFIIN TAM JE ČEBELJI RAJ.TAM PUSTNA JE POVORKA, IN V NJEJ SE MAŠKARE IGRAJO.

Tia Kušter, 2. PŠH

28


Nekaj o mamahMAMAMama je boljša od vsega na svetu,mama z nami je v vsem letu.

Mama pesem je, ki nima konca,mama ima v sebi sonca.

Mama je na svetu boljše kot na letu,jaz v zrak bi jo metu.

Žiga Brod, 3. b

OH, JE MOJA TALE MAMCATale mamca moja je.Luštkana kar je.

Joj, kaj rada jo imam.Kuha dobro, nijam, nijam.

Oh, je super, ne umret.Mamca je tatatat.

Kaja Matjaž, 3. b

MAMAMamica je kakor roža,kakor cvet, ki zadiši.Ena roka jo pa boža,ena pa kar prileti,nogi gresta sem ter tja,še telo,to je mamica.

A, če mama nima srca,potem je to huda godljica.Take mame noben ne mara,tudi škrat, hudir in mir.

Mama more bit taprava,če je vojska, al pa mir.Jok otrok jo prebudi,pustimo mamico, da spi.

Manca Maša Sladič, 3. b

MOJA PESEMMoja pesem je moj svet,svet poln prelepih besed.Pesem, ki ji pogledam v srce,ko najhuje mi gre.Takrat se najlepša pesem napiše,v moj spomin se ideja vriše.

Pesem, ki jo pišem iz ljubezni, sreče, veselja, obupa,vse to v njej razlagam,ko se zlomim,si z njo pomagam.Pesem je moje zatočišče.

Pesem, ki ne pojenjaje moja prijateljica,ki tesnobo v srcu zamenja.Vso žalost in nemir iz sebe prenesem na papir.To je moja pesem!

Nastja Milošević, 9. a

ZIMSKA PESNICAKo sem pogledala v nebo,se mi je snežinka prijela za glavo.Bilo mi je tako lepo,da sem skočila na drevo, sem gledala, kako snežinke padajo.V dlan sem jih dobila in z njimi se lovila.Bele snežinke so travo prekrilein poln koš veselja otrokom odkrile.Vsi z rdečimi lici so stekli domov in mami zavpili, da to je bil šov.


JESEN IN ZIMAJesen mi je bila všeč,a je šla preč,zamerila sem ji,a svet se vrti,spet je prišla,spet je odšla.

Prišla pa je zima,ki nam kima,mi postala všeč,a tudi šla preč.

Jesen je prišla,in nikdar odšla,ustavila sem čas,v zmerno topli pas.

Čas se je vrtel naprej,jesen je šla naprej,spet prišla je zima,ki nam več ne kima.

Katarina Geč, 6. b

POMLADPomladi, ko sneg se stali,ptički žvrgolijo in vse rožice vzbrstijo in zacvetijo.Marjetice, zvončki inše kaj,takoj pokuka na plan.

Neža Bricelj, 6. b

29


Rdeče, rumeno, črno in belovsi se rodimo v barvni svet.Vsakega je življenje v svojobarvo odelo.Vsakega je treba razumet.

Diskriminacija. Diskriminacija.Kje sem to že slišal?Smo diskriminirani,ker sladoled preveč stane?Ne!Je, ko nekdo,brez razloga nate plane.

MIHAKako sovražim,ko me silijo naj jem,da ostankov na krožnikupuščati ne smem.In zakaj vsako nedeljosta piščanec in krompir,zakaj za spremembo ne bi imelipaniran sir?

Tudi starši mina živce grejo,zdaj so že resnoprekoračili mejo.Pazi kaj delaš,kam greš,tega delati ne smeš.S kom si zunaj bilali si kaj pil?In sovražim, ko mamame pred vsemi objamemi pred frendi, tisto malo samozavesti vzame!Zakaj jo tako skrbi zame?

Kako naj se učim,dobre ocene pridobim.Saj to je nemogoče,le kaj ta moja mama hoče?In naj delamše domače naloge.Dosti mi je te šole togene prenesem večte učitelje stroge.

TAHIOLačen sem, lačen in vedno bolj drugačen.Čisto suh,stradanje vse bolj pretirano,moje telo je shirano,nujno rabim kruh.Le svojo čredico pasem,a tudi ta je lačna,na prste jim preštejem rebra,ki štrlijo kotiz nagrbančenega stebra.

Starša sta mi umrla,ko sem še majhen bil,zelo sta me potrla,zdaj čutim kaj sem izgubil.Včasih si zamišljam,kakšna je moja mama bila?Zagotovo lepakot cvetoča roža, kime boža, boža,v neskončnost boža.A to so le neuresničljive sanje,ki nikoli ne bodo realne,želim si,da bi skočil vanje.

Joj, kako bi rad pisati znal,sedel v učilniciin ne tu na polju stal.Pa seštevati, in oh,tega se ne da opisati sploh.Joj, kako bi pisati znal,potem ne bi več tako garal.Izšolal bi se za zdravnikain vrhunski kirurg postal.

Vsi enaki, vsi enakopravni,tega ne spoštujejo vsi,mnogi diskriminirajo,potrudimo se,da med njimi ne bomo mi!Saj vem kaj je diskriminacija,kaj se po svetu dogaja,da se krivica prosto sprehaja.

Nastja Milošević, 9. a

Rojeni v diskriminaciji

SNEŽAK IN ZIMASnežak se je zbudil na večer, ko se je odvijal' Valentin.Snežak je zavriskal, sonce se je prikazalo, snežaka odpeljalo.Valentinovo je videlo korenje in srček, steklo je k mizi, a ko je prihitelo, je vse izpuhtelo.


ZIMSKA PESNICAKo sem pogledala v nebo,se mi je snežinka prijela za glavo.Bilo mi je tako lepo,da sem skočila na drevo, sem gledala, kako snežinke padajo.V dlan sem jih dobila in z njimi se lovila.Bele snežinke so travo prekrilein poln koš veselja otrokom odkrile.Vsi z rdečimi lici so stekli domov in mami zavpili, da to je bil šov.


MAJHNA PRINCESKAMAJHNA PRINCESKANOSI KRONO IN IMA ZLATE LASE,RADA SE IGRA NA SNEGU,RADA SE IGRA S PRIJATELJI.PRINCESKA JE ZASPALAMED DOLGIMI NOČMI,TAKO SE JE IGRALA ZA DOLGE ZIMSKE DNI.

Amelija Kmetec, 2. aMajda Kadrič, 2. a

EKO DELFINŽivel je delfin, ki je vrečke lovil in nosil jih tja, kjer je umazanija doma. Bil je res nenavaden delfin, ker niti okic zatisnil ni, dokler se vse v morju svetilo ni. Čistil je alge, krtačil je želve, umival je malčke in ostarele. A kaj, ko prišla je ribiška ladja in našega eko delfina ujela je mreža. Je brcal, vpil in se srdito boril. Čeprav je našel pot na prostost, mu je zmanjkalo moči za borbo s smetmi.

Laura Končina, 3. b

30

pripravila knjižničarka Sabina Grabjevec

Moja naj knjiga v šolski knjižnici

V šolski knjižnici je do 15. marca potekalo glasovanje za Mojo naj knjigo. Učenci so se odzvali kar v velikem številu. Pri glasovanju je sodelovalo kar 480 učencev in na naši šoli je razvrstitev NASLOVOV naslednja: DOMAČAPETER NOSBLAZNO RESNODREJČEK IN TRIJE MARSOVČKIPOZOR PRAVLJICELAŽNIVA SUZIPUNČKA V OGLEDALUFINTA V LEVOSREČA NA VRVICINE BOM VEČ POBEGNILAFAKTOR X

TUJACHARLIE IN TOVARNA ČOKOLADEMAKS IN PROGASTE MIŠKEMATILDALASSIE SE VRAČAKAPITAN GATNIKPET PRIJATELJEVOPRAVLJIVKALOV NA POŠASTILESLIJEIN DNEVNIKSOBA NOČNE MORE

Zanimivosti

HANS CHRISTIAN ANDERSEN – danski pravljičar

ANEKDOTADanski pravljičar Hans Christian Andersen se je na starost hudo bal, da ga bodo pomotoma poko-pali, ko bo še živ. Da bi to preprečil, je vsak večer na posteljno omarico položil listek z opozorilom: »Nisem še mrtev. Samo videti sem tak.« (Album svetovnih književnikov, 2008)

H. C. Andersen se je rodil 2. aprila 1805 v mestu Odese na enem izmed danskih otokov. Njegov oče je bil skromen čevljar, ki je tako malo zaslužil, da je družina morala stanovati v eni sami sobi. Hans se je že v otroških letih silno rad prepuščal sanjarjenju; večkrat se je cele ure igral gledališče. Četudi se je zdel deček sila preprost, je revnemu čevljarju pomenil dragoceni dar. Imel ga je zelo rad in vlival mu je veliko upanja. Bila sta nerazdružljiva, Hans pa je bil najbolj srečen, kadar se je lahko z očetom sprehajal po polju.V svojem življenju je pisal drame, pesmi in prozo za odrasle, vendar so ta njegova dela manj znana. Ves svet ga pozna kot pisca pravljic, ki so prevedene v številne jezike. Cele generacije otrok so odraščale ob prebiranju njegovih del: Cesarjeva nova oblačila, Deklica z vžigalicami, Grdi raček, Kraljična na zrnu graha, Palčica, Svinjski pastir ... če naštejem samo najbolj znane.

Mednarodni dan mladinske knji-ge že od leta 1967 obeležujejo 2. aprila, na dan obletnice Anderse-novega rojstva. Mednarodna zve-za IBBY (International Board on Books for Young People) na ta dan podeljuje Andersenove nagrade najboljšim otroškim in mladinskim avtorjem in ilustratorjem. Posla-nico in plakat pripravi vsako leto ena izmed članic mednarodne zveze za mladinsko književnost IBBY. Letos je to egiptovska sekci-ja. Slovenska sekcija IBBY je bila ustanovljena leta 1992 v Pionirski knjižnici, enoti Knjižnice Otona Žu-pančiča.

Nagrado za IZVIRNO SLOVENSKO SLIKANICO 2009 je prejela knjiga O kralju, ki ni maral pospravljati. Gre za poučno zgodbo o kralju, ki je za sabo puščal velik nered, pra-vo razdejanje. Besedilo je napisa-la Nina Mav Hrovat, ilustracije pa je prispevala Suzi Bricelj. Društvo Bralna značka Slovenije je šoli po-darila za vsak 1. razred in knjižni-co po eno slikanico.

2. april – Rojstni dan otroške knjige in pravljičarja Andersena

Rešitve: Pomlad Violina Metulj

31

Zanimivosti pripravila knjižničarka Sabina Grabjevec

Ljubljana – svetovna prestolnica knjigeUNESCO je Ljubljano razglasil za naslednico naziva »Svetovna prestolnica knjige«. Začetek bo 23. aprila na svetovni dan knjige. Namen te akcije je spodbujanje branja in promocije knjig. Od tega dne dalje se bo v Ljubljani zvrstilo več različnih prireditev v več sklopih, ki bodo med drugim povezovali knjige s preostalimi področji umetnosti.

1. »Knjiga in ustvarjalnost na področjih kulture« V tem sklopu bo Ljubljana dobila prvi bralni labirint, Boris Kobal bo izvedel dramatizacijo knjige Nekropola pisatelja Borisa Pahorja in še številne druge prireditve.

2. »Knjiga in mesto«V središče Ljubljane bodo postavili številne bralne kotičke. V tem sklopu se bo odvilo veliko število prireditev za najmlajše.

3. »Ljubljana bere«Ljubljanska občina bo podarila vsem triletnikom, ki bodo odšli na sistematski pregled, knjigo Lonček na pike avtorice Anje Štefan. Prvošolčki pa bodo prejeli Slovenske pravljice (in ena nemška) v stripu avtorja Matjaža Schmidta.

4. »Knjiga za vsakogar«Velik izbor knjig bodo ponatisnili v 8.000 izvodih in vam bodo na voljo po 3 EUR. Namen projekta je spodbu-diti zavedanje o pomenu nakupovanja knjig.

5. Trubarjeva hiša na Ribjem trgu v LjubljaniMed trajnimi pridobitvami je tudi Trubarjeva hiša literature. V njej je tisti čas živel Primož Trubar. Hiša bo poseben javni prostor, namenjen literaturi in knjigi, ki bo z dogodki med letom prispevala k živahnemu kul-turnemu utripu. Predvidoma bo začela delovati spomladi.

Občina Ljubljana vam bo v tem času ponudila maksimalno število prireditev, ki bodo trajale vse tja do leta 2011. V tem času boste zagotovo našli kakšen prost dan in se odpravili na kakšno prireditev sami ali skupaj s starši.

NEMŠČINA, ANGLEŠČINA, FRANCOŠČINA, ŠPANŠČINA, ITALIJANŠČINA,

MITRA, jezikovna šola, organizira celoletne začetne in nadaljevalne tečaje tujih jezikov za učence od 1. do 9. razreda. Pouk enkrat tedensko po končanih

šolskih obveznostih oz. v času podaljšanega bivanja, dan in ura po dogovoru. Obročno plačilo in popusti!

MITRA dvajset let uspešne tradicije na osnovnih šolah v Ljubljani in okolici ● majhne skupine ● intenziven, toda sproščen pouk ●

● brezplačno dodatno gradivo ● končno spričevalo ● urejena dokumentacija ●

● govorilne ure in pisna obvestila …

MITRA tekmovanje za bralno značko ● časopisi v tujem jeziku ● zaključni nastopi …

MITRA, VERIFICIRANA JEZIKOVNA ŠOLA, Z VAMI ŽE DVAJSET LET!

P R I J A V EDo 10. septembra 2010 pri razrednikih/pom. Ravnatelja/ v tajništvu OŠ (po dogovoru)

ali na naslov: Jezikovna šola MITRA, Poljanska 73, 1000 Ljubljanatel.: 01/4349 030, 040 638714, E: [email protected]

32

u r e j a Neža Bricelj, 6. brebusi & Šale

Učiteljica vpraša Janezka, zakaj je zamudil v šolo.»Zaspal sem, sanjal sem, da sem bil na nogometni tekmi …« ji odgovori Janezek»Ampak to ni razlog, da zamudiš pouk!«»Ja, igrali so dva podaljška.«

»Kako visoka je šola?« vpraša učiteljica učenca. »Dva metra!« ji odgovori učenec.»Zakaj pa ravno toliko?«»Ker jo imam čez glavo!«

Učiteljica pri matematiki kriči na učence: »Že celo šolsko leto vam govorim, da večja in manjša polovica ne obstajata in večja polovica razreda tega še vedno ne razu-me!«

Živite s Piko!

*Popust ne velja za že znižane artikle in artikle, ki so že v akciji. Popusti se ne seštevajo. Pikin popust v označevalcu se obračuna na blagajni in velja ob nakupu s kartico Mercator Pika, pri čemer so do popusta upravičeni vsi imetniki kartice Mercator Pika, ki nakup plačajo s kartico Mercator Pika in ob tem pridobijo bonitetne pike ali poravnajo nakup z gotovino in hkrati pridobijo bonitetne pike. Popust ne velja ob nakupu s poslovno kartico Mercator Pika. Zbirajte lepe trenutke

20%prihranek ob nakupu

s kartico MercatorPika

ŠOLSKE POTREBŠČINE*

5%prihranek ob nakupu

s kartico MercatorPika

UČBENIKI IN DELOVNI ZVEZKI

Vse za šolo v DZS naroči, v brezskrbne počitnice skoči.

možnost plačila na obroke

brez obresti

Za res brezskrbne počitnice poskrbite še pred koncem leta. Imetniki kartice Mercator Pika lahko v knjigarnah in papirnicah DZS v maju in juniju izkoristite posebne ugodnosti pri nakupu učbenikov, delovnih zvezkov in šolskih potrebščin, nudimo pa vam tudi možnost plačila na obroke brez obresti (polog + 5 obrokov).

poskrbimo�mi�!poskrbimo�mi�!

za�šolske�potrebšèineza�šolske�potrebšèineBodite�brez�skrbi,Bodite�brez�skrbi,

www.kopija-nova.siwww.kopija-nova.si

1

Vesele poâitnice!

osnovne ·ole boÎidarja jakca · 1 d o g o d k i u r e j a nina bernard tehniški dan v...

Documents